Št. 118. V Gorici, dne 12. oktobra 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden ˇ Šestih lzdanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, /Jutranjo las-danje opoldne, večerno Izdauje pa ob 3. nri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre-jemana aH v Gorici na doni pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta....... . . 6 , 60 , , , 3-30 „ .; četrt leta .... .-.*•„,...-SuJBU^^J™ Posamične številke stanejo 10 vin.; ^r Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v «GoriSki Tiskarni* A. GabršBelc vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa od 9. do 12. ure. >'n naročil« brez doposlane naročnine *e ne oziramo „PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So8e» vsafc petek in stane Vfeeitto-3'K 20-h ali gld. 1-60, «So5a» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz ** Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tebakarni Lavrendič na trgu della CaseTma m Pipan v aUoi Ponte dellaTabbra. Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvn. Oglasi In poslanice «s računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »Goriška TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «So8e» in«Primorc8»Jse »Slovansko kn]iSuico*V katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v tSlov, knjižnici* se račnnijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. GabrSčck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dr. Gregorčič spokorjen grešnik. (Dajje.) Osebnega poguma dr. Gregorčič nima prav nič. In tako jo tudi takrat večkrat kar obupal vkljub čedalje bolj močni stranki »Nove Soče", ki ga je hotela dvigniti za narodnega voditelja. Mahničev list je cesto brezobzirno udrihat tudi po Gregorčiču. Mahničevo ime je Gregorčiča skoro razorožilo, včasih pa mu je vlila nekoliko poguma ona osebna napetost, ki je vladala med tema doktorjema sv. pisma! — V trenotkih obupa 7e Gregorčič odložil predsedstvo »Slev. bralnega in podpornega društva" in tudi deželnozborski mandat, — toda »Nova Soča* in nje stranka mu je oboje vrnila s polnim zadoščenjem. L. 1891. je bil Gregorčič izvoljen v državni zbor. Nova stranka jo torej zmagala! — Grešna »Stara* je takoj m to prenehala in imeli smo nekaj časa mir. — Dr. MahniC pa dolgo ni mogel mirovati. Že 1. 1893. jo začel izdajati v Trstu (— ker nadškof takrat ni maral lista v Gorici ) »Primorski List*, ki je nadaljeval boj za katoliška načela proti brezverski »Soči" na enak način, kakor je delala pokojna »Stara". L. 1895. so bile nove deždnozborske volitve, ki so končale tako, kakor je hotela paša stranka z Gregorčičem na čelu. »Prim. LstB je strašil sicer z liberalstvom, o Coro-niniju je trdil celo, da je kar »izobčen" iz sv. katol. cerkve, toda zmaga naša je bila popolna. »Soča" je bila edino glasilo »Slogine" stranke. Dr. Gregorčič ni nikdar kaj grajal, marveč vse se je vršilo sporazumno ž njim. Gabršček je bil ž njim v vedni dotiki. — Najhujše stvari, ki so klerikalce razburjale, so prihajale v »Sočo" po njegovih navodilih. Članke o ljubljanskem škofu dr. Missiji, radi katerih je bil izdal pokojni nadškof dr. Zorn proti »Soči" znani pastirski list, je izročal Gabrščeku — dr. Gregorčič. Pisatelj, katoliški župnik, jih je pošiljal njemu in ne naravnost Gabrščeku. — Da, napetost med »Sočo* in »Prim. Listom" je dospela tako daleč, da je dal Mahnič prosto roko znanemu osebnemu sovražniku Gabrščeko-vemu, ki je bil začel pisariti prav tako, kakor je delal prve mesece v »Gorici" — in prišlo je do tiskovnih tožb med Mahniecin in Gabrščekom, ki so padle v vodo, ko jo Mahnič postal — škof, »Prim. List* je prišel po Mahničevem odhodu popolnoma v roko znanega konsor-cija; nadaljeval je boj proti brezverski »Soči", proti »Slogi* in -- dr. Gregorčiču. Imeli smo dve stranki: 1. »Slogi na" s »Sočo* in Gregorčičem, — 2. klerikalna s »Prim. Listom". Obe stranki ste si stali jako napeto nasproti. III. Klerikalna slranka »P. L." je hotela tudi javno, agitatorično nastopiti med narodom ter izpod bi ti tla »Slogi" in dr. Gregorčiču, — Na dan sv. Petra in Pavla I. 189G. je sklicala javen shod v St. Petru pri Gorici. Povabili so celo 4 govornike iz Ljubljane, med njimi dr. Kreka in znanega krščanskega socijalista Gostinca rja. ~- Dr. Gregorčič je bil jako razburjen radi toga shoda, napravljenega za njegovim hrbtom in očitno proti njemu in njegovi »Slogi". — Poklical je Gabrščeku in naredila sta načrt, kako naj se klerikalcem — ali modernejo: krščanskim socijalistom, kar so hoteli biti vsaj navidezno! — preprečijo nakane, da se shod razbije ter pošljejo ljubljanski govorniki domov. - - Rečeno, storjeno i Gregorčič jo ostal sicer skrit doma, ali njegove načrte je izvedel Gabršček. V Št. Peter je prišlo silno veliko ljudij, celo od daleč iz Vipavsko doline. In čujte presenečenje sklicateljev tega shoda! Predsednikom je bil izvoljen — dr. Rojic, zapisnikarjem Gabršček, na oder je prišla cela vrsta naših govornikov, ki so ošteli in oprali klerikalne spletkarije in zdražbarije jn naposled je bil predlagan in sprejet — konec. Dr. Rojic se je zahvalil za udeležbo, klerikalce je zahvalil za prireditev prostora in odra ter shod zaključil. — Prišlo je do burnih prizorov. Duhovniki so besneli. Odlikovali so se biljenski Roječ, kaplana Knavs, Dermastp itd. — Naše stroške — 26 gld. — je plačal dr. Gregorčič. Tako je bilo razmerje med Gregorčičem in med klerikalci »Prim. Lista" še 1. 1896. — Ali ne govori to dejstvo cele knjige?! Na poti iz St. Petra v Gorici smo zabeležili dve znameniti izjavi, velepomembni za daljši razvoj razmer. Prvaki »Prim. Lista" so spoznali, da po dotedanji poti ne pridejo do zaželjenega vspeha, t. j. do gospodstva nad našim ljudstvo m. In jeden se je izjavil tako: Že vidim, da na dosedanji način ne opravimo nič; pridemo pa po drugi poti do svojega cilj a. Prof. Berbuč pa je šel v Gorico v družbi, katero še danes lahko imonujemo, in izpustil je v svet prvič čudovito izpoved; Tudi jaz sem klerikalec! — Mož se je bil namreč ohladil celo do dr. Gregorčiča in sploh do stranke, ker je bil izvoljen v deželni odbor — dr. Turna, ne pa on, ki se je že pripravljal na komodno službo edino le deželnega odbornika. Pričakoval je, da mu Goronini in Gregorčič izposlujcla odpust — in v deželnem odbornišlvu bi mu tekla profesorska leta za pokojnino in pelletnine. Vse je bilo že gotovo, — ali dr. Turna mu je prekrižal račune. Odtod nejevolja — in kar jej je sledilo, Te dve izjavi sta — podlaga in vzrok novemu razkolu I. 1899. IV. Klerikalci »Prim. Lista* kakor tudi prof. Berbuč so se vsak po svoje pripravljali na razkol, ki mora počiti v »Slogini* ali »So-Čini* stranki. Prof. Berbuč je pridno metal polena pod noge — dr. Turni. Pred vsem mu je šlo'za to, da dr. Turna zgubi zaupanje dr. Gregorčiča in grofa A. Goroninija. — Ob državnozborskih volitvah 1. 1897. je že menil, da gre njegova pšenica v klasje in je v Ajdovščini imel skoro že govor — tretjega kandidata. Toda kmalu se mu je jasno namignilo, da morebitni tretji kandidat bo dr. Turna in ne on. — Morete si, ljubi čitatelji, misliti Berbučevo jezo. Toda ves ostali politiški položaj v deželi se je tekom 1. 1898. premeni! tako, da je postal Gregorčič bolj pristopen Berbučija-dam, ko ga je vsak dan vodil na sprehod po goriški Blanči. — Dr. Gregorčič je dobil prepričanje, da ga hoče Turna vreči s trona »narodnega vodstva" in mu je napovedal sprva bolj skrivni ali čedalje očitneji osebni boj. Gregorčičeva edina skrb je bila : potisniti dr. Turno v kotiček pozabljivosti, kjer bi ga ljudstvo niti ne opazilo, da bi ne bil nevaren stolčku »narodovega ljubljenca". — Na občnem zboru »Goriške ljudske posojilnico* aprila 1. 1899. je Gregorčič prvič javno nastopil proti dr. Turni, Ostalo je čitateljem gotovo vse v živem spominu. Gregorčičevo premembo v tem osebnem razmerju je pa iskati v premembi, ki se je na sploh zgodila v Gregorčičevi duši. Iz bivšega »liberalca*, Lutra in Dollingerja, iz načelnika brezverske stranke se je spremenil v voditelja — klerikalne vojske, kajti: spokoril, poboljšal, spreobrnil se je, kakor je z veseljem sporočil svojim vernim »Prim. List*. Naravno torej, da ni mogel ostati še nadalje vodja »brezverske" stranke, v kateri sta imela važno mesto toli sovražena Turna hi Gabršček. Gregorčičevo spokorjenje in spreobrnenje pa naj opišemo v posebnem odstavku, ~-Klcrikalcctn »Prim, Lista* se je bil. ponesrečil tekom 10 lot vsak javni korak proli »Soči* in njeni stranki, kateri je stal na čelu dr. Gregorčič. Po opisanem shodu v Št. Petru so sklenili, da hočejo po drugi poti doseči svoj namen. — »Udaril bom pastirja in razkropo se njegove ovco*, čitajo go; - uje v evangeliju. Spravili so se torej s posebno zvijačo nad — pastirja dr. Gregorčiča ter ga ujeli v zvito nastavljeno past, v katero je pa šel toliko raje, ker je došel v Gorico — nadškof dr. Missia. — O tem obširneje v bodočem poglavju. Iz govora državnega poslanca Iv, Plantana. (Konec.) O položaju ter kako bo postopal v bodoče je spregovoril tako-le: »Kako bodeni v bodoče ravnal, tega danes še ne moremo reči, kajti zbirajo se zopet na političnem nebu temni oblaki, ki zakrivajo bližnjo bodočnost. Nemškim radikalcem rase silno greben in njihove zahteve so od dne do dne pre-drznejše; danes hočejo že imeti, da se Schd-nerer izvoli prvim podpredsednikom zbornice in tudi svoje narodno-politične točke hočejo na dnevni red staviti. Da je odpor proti takim agresivnim poskusom gotov in neizogiben, je pač jasno in to pomenja vihar v zbornici. Na drugi strani pa tudi klerikalci raznih narodnostij postajajo tako drzni v svojem političnem nastopanji, da jih bode treba z Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravsld. (Dalje.) Vinieij stopi pred vrata ter čaka, dokler ne napoči čas, da odpeljejo obsojence, čakal je dolgo, naposled so se proti polnoči odprla vrata in prikazale se cele vrste jetnikov: moških, žensk in otrok, obkoljene z oboroženimi oddelki pretorijancev. Noč je bila jasna in mesec baš v ščipu, torej je bilo moči spoznati ne le zgolj postave, marveč tudi lica nesvečnežev. Šli so v vrsti po dva in dva v dolgem in tužnem sprevodu, sredi največje tišine, katero je dramilo samo žvonkljanje vojaškega orožja. — A bilo jih je toliko, da se je zdelo, da se morajo ječe popolnoma izprazniti. Na koncu sprevoda je spoznal Vinieij razločno zdravnika Glauka, toda niti Ligije niti TJ>sa ni bilo med obsojenci. XIX. Ni se še povsem stemnilo in že so prve tolpe prostakov jele uhajati v cesarjeve vrtove. Ljudje so bili prazniško oblečeni in ovenčani, so peli ter deloma pijani Šli gledat nove, čudovite prizore. Klici: ,Semaxii". ,Sarmentitii'! so se razlegali na Vil Tecti, na Emilijevem mostu in od druge strani Tibere, na triumfalni cesti, okrog Neronovega cirka tjekaj do vatikanskega griča. V Rimu so že poprej videli, kako so sežigali ljudi, stoječe poleg stebrov, toda množica žrtev še nikdar ni bila tako velika. Cesar in Tigelin, hoteča se iznebiti kristijanov ter ob enem omejiti kugo, ki se je jela že razširjati po mestu, sta naročila, izprazniti podzemlje tako, da je ostalo v ječi samo še nekoliko ljudij, odločenih za konec iger. Za to so tudi tolpe, prestopivši vrata na vrt, ostrmele od začudenja. Vsi glavni in stranski drevoredi poleg zelenih livad, ribnikov, vodometov in gredic za cvetice so bili prenapolneni s smolnatimi stebri, h katerim so bili privezani kristijani. Z višjih mest, kjer razgleda ni oviralo drevje, so se lahko videle cele vrste stebrov in teles, ovenčanih s cvetjem, mirtovim listjem in bršljanom, in te vrste so se raztezale po višavi in nižavi tako daleč, da je komaj oko dogledalo konča. In ko so se ti prvi stebri dozdevali veliki nalik jamborom, bili so oni oddaljeni videti le kot nekaka prižasta, v zemljo zapičena kopja. Njih število pa je nadkriljevalo vsako pričakovanje. Bilo si je lahko domislili, da je ves nekak narod bil privezan k stebrom v razvedrilo cesarja in Rima. Tolpe gledalcev so obstajale pred posameznimi stebri, kakor so jih namreč zanimali k njim privezani kristijani, pa so ogledovali žrtve, njihova lica, cvetje in vence iz bršljana, na to pa so šle dalje, vpraša joče se začudeno: AH je res moglo biti toliko krivcev, ali kako so mogli zažgati Rim otroci, ki še niso mogli hoditi sami? In to začudenje se je polagoma spreminjalo v nemir. Med tem se jo stemnilo in na nebu so se prikazale prve zvezde. Takrat je pred vsakim obsojencem stal suženj z gorečo bakljo v roki. Ko se je oglasil odmev trombe od raznih stranij vrta v znamenje, da se začenja predstava, so prižgali vsi smolnate stebre. Pod cvetjem in smolo skrita slama je zagorela takoj v jasnem plamenu, ki je postajal čimdalje večji _._ večji ter objemal noge revnih žrtev. Množica je umolknila, ves vrt se je spremenil nakrat v jeden orjaški klic bolesti. Nekatere žrtve so dvignile kvišku glave ter začele popevati v čast Kristusu. Množica je poslušala. Toda tudi najtrša srca so skoprnela, ko so pri manjših stebrih privezani otroci jeli klicati: »Mati! Mati!« Kar mravljinci so zagom?zeli gledalcem po hrbtu, ko so gledali nedolžne glavice, kriveče se od bolečin, ali omedlevajoče v dimu, ki je jel dušiti žrtve. A plamen se je vspenjal kvišku ter požiral cvetje in vence. In goreli so glavni in stranski drevoredi, gorele cele skupino dreves, gorele livade in grede s cveticami, da se je od tega ognja žarela voda v ribnikih in vodometih, da je zarumenelo od vročino zeleno listje na drevju ter bilo jasno kakor po dnevu. Vonjava sežganih teles je napolnovala vrtove, toda sužnji so jeli talcoj v nalašč pripravljene kadilnice sipati miro in dišave. Med množico se oglase tu pa tam glasni klici, dasi ni bilo moči razločiti, ali iz sočutja, ali vsled nezadovoljnosti, in ti klici so postajali vsaki hip večji skupno z ognjem, ki je objemaj tolpe, pospenjal se žrtvam do prs, požigal jim ^ase na glavi, zakrival jim lica ter naposled švignil še višje kakor v znamenje zmage in triumfa one moči, ki ga je dala prižgati. Takoj na pričetim predstave se je prikazal med množico cesar v krasni kočiji, V katero so bili vpre-ženi štirje beli konji, oblečen v opravo vozača zelene barve, kot pristaš stranke zelenih, h katerim so pripadali on in njegovi d vorniki. Za njim so dr vili drugi vozovi, polni duhovnikov iz raznih l.emplov, senatorjev, vitezov in nagih bahanatk z venci na glavah in z vrči vina v rokah, večinoma pijanih in glasno kričečih. Poleff njih so šli godci, preoblečeni za satire in faurie: svirali so na citre, trobila in rogove. Na drugih združenimi moCmi v dostojne meje potisniti. Jaz prav z veseljem pozdravljam pogumno resolucijo vrlih Belokranjcev, ki zahtevajo, da se zakonitim potom prepove duhovščini zloraba cerkve in cerkvenih svetotajstev v pojitiene namene ha v podporo njenih političnih pripadnikov in slamnatih kandidatov in prav rad bodem podpiral v državnem zboru dotične predloge radi sklepa takega zakona. Umevno je torej, če se tudi njega efcscelenca gospod ministerski predsednik Korber, ki je imel dosedaj veliko sreče v parlamentu, niC ne veseli na novo zborovanje, kaj on že sam obupava, da mu bode še naprej sreča tako mila, kakor do sedaj. — Tudi ne ve v'ada, koliko bode podpore našla v parlamentu, ker so razmere silno nejasne in zamotane in nikdo prorokovati ne more, kako se stvari zasučejo. Na razpravo imajo priti sila važne toCke; budget, carinski tarif, nagodba z Ogersko in trgovske pogodbe itd. Kdo ve, Ce bodo sedanji ministerski predsednik rešitev teh vprašanj na svojem sedanjem mestu doCakal! Jaz sem mnenja, da se vlada ne more dolgo vzdržati, Ce hoče samo narodno-gospo-darska vprašanja na razpravo dajati, vsakemu narodno-poiitiCnemu in državnoprav-nemu vprašanju se pa skrbno izogibati! Taka metoda velja le za nekaj Časa in tudi predsednik Kdrber lotiti se bode moral prej kakor si to misli, političnih vprašanj, in kako se bodejo stvari v zbornici takrat zasukale, tega danes nihče ne vel Jaz in moji tovariši bodemo mirno Čakali, kako se stvari razvijejo, in bodemo vlado le takrat podpirali, Ce bode tudi ona naše pravične zahteve vpoštevaia in dejansko svoje pravicoljubje tudi nam nasproti po-zakala. Ce pa misli vlada, da nas bode s praznimi obljubami tudi v bodoCe v svoj voz vpregla, in da se ni treba na Slovence ozirati, potem se bode kmalu prepričala, da se moti, kajti tudi naša noloriCno izvanredna potrpežljivost ima gotove meje, katerih mi narodno-napredni poslanci ne bodemo prekoračili! Mi bodemo pošteno in z vso odločnostjo branili pravice slovenskega naroda in svojih volilcev in če treba tudi brez bojazni nastopili boj proti vladi, kakor hitro se osvedočimo, da nima srca za naše zahteve in potrebe. Na tem stališču stojim jaz in z menoj moji tovariši našega malega kluba"! DOPISI. Iz Jelšan v Istri, dne 8. oktobra 1901. — Te dni so se vršile pri nas volitve v občinski zbor. Nasproti ste si stali dve stranki: župnikova ali klerikalna in kmečka napredna, ali kakor jo naši božji namestniki v svojem volilnem oklicu imenujejo: liberalna, brezverska (?) stranka. Da smo res brezverci, za kakoršne nas hočejo naši božji namestniki v svoji krščanski pravičnosti razglasiti — vsi tisti, kateri smo se pri teh volitvah proti strahovladi našega župnika vzdignili, bi storil naš župnik najbolje, da pobere svoja šila in kopita ter gre, od koder je prišel! — Predno je prišel k nam g. Velhartickv za župnika, ni bilo hvala Bogu med nami nobenega brezverca. Še le zdaj, kar je prišel ta Človek med nas, delat zdražbo in prepir, je postala večina naše občine .brezverska« (?). Nobeden nas do sedaj še ni pital z brezverci, kakor naši sedanji božji namestniki. S tem nam je črna gospoda najbolj pokazala, kaj jim je vera in kaj poštenje! — AH gospoda! Zapomnite si dobro: Mi smo in tudi ostanemo verni katoličani, ker je to vera naših oCetov; ali proti svojim obrekovalcem smo se in se bomo borili do zadnjega zdihljeja, če tudi so ti duhov-skega stanu. Grna suknja nas ne straši! Prej ali slej: Zmaga mora biti naša, ker naša stvar je pravična. Pri naših volitvah ste, g. Velhartickv, sicer zmagali, a ta zmaga je bila najbrže vaša zadnja: kajti kdor se tako nepoštenega orožja poslužuje, kakor ste se vi in vaša stranka proti nam posluževali, nima pravice do obstanka! Zato se nimate svoje zmage prav nič veseliti, ker pri vsem na-silstvu in pri vseh nezakonitostih, ki so se pri volitvah vršile, ste se komaj vzdržali. Poglejmo malo številke: Naš VaienčiC je dobi! v tretjem razredu 10* glase, a vaš župan 133; v drugem razredu imajo naši 73, vaši pa 91 glasov; v prvem razredu se naša stranka volitve ni udeležila, ker smo radi mnogih nezakonitosti primorani zopet vložiti rekurz. Ako ne všte-jemo tistih 11 glasov od prvega razreda, imate $sega skupaj vbogih 45 glasov večine. Pomisliti pa je, da mnogi naši pristaši — ko so videli nezakonitosti in nasilstva — niso hoteli h glasovanju; druge naše bolj boječe pristaše ste s silo vlekli za-se na volišče. Koliko sleparskih pooblasti! se je izdalo in še kaj drugega, to preišče sodnija. Treba pomisliti dalje, koliko naših poštenih glasov se je odbilo in da smo samo pri reklamacijah izgubili 45 glasov, z izgovorom, da snio cas za reklamacije zamudili! Ako bi naš župnik vse to pomislil, bi se moral raje zjokati nad tako nepošteno zmago, kakor peti slovesne litan ije ! — Le pomislite, g. župnik: Iz cele vasi Podgraje je edini vikarij, g. Jenko, za vas glasoval (Kaj tako malo je izdal misjon? Opora, stavca.); iz Z a b i č ste dobili cela dva glasa; naši vrli L i pijan i so razun treh vsi glasovali proti vam; ravno tako so vas, g. župnik, tudi R u p 1 j a n i spoznali, ker so bili — razun obeh Mavrov, ki sta svojo možko besedo pojedla, in razun par zapeljanih — vsi na naši strani; P a s j a k se je vzdigni! proti vam, ves, kot en mož. Ravno tako Dolenje, razuti par mož, ki so zgubili med nami vse spoštovanje. Tudi Brce je vse na naši strani in kar je zavednih Šapljancev tudi. Vaše vasi so le S u š a k in N o v o-k r a č i n e, kjer nosita Cepec in Hrabar »ta velki zvone" ! B r d a n e ste še le zadnji dan premotili, ker se jim je cesto obljubilo in ker se jim je državno podporo izplačalo, katero bi se jim bilo moralo že pred meseci izročiti. Poleg tega se jih je Se strašilo, da jih hočemo h krivi veri zapeljati (?). (Pošteni so res ti gospodje! Opom. stavca.) — Jelšanci so za vas, g. župnik, ker upajo z vašo pomočjo gospodariti nad drugimi vasmi; sicer so oni bili in bodo vedno nasprotniki duhovnov, ki bi se mešali v njih posle. Ne mislite, g. župnik, da vas Jelšanci ljubijo zato, ker se zapirate pred njimi, kakor pred kakimi roparji, ali pa morda za to, ker se vaša sestra hvali, da vaši psi boljše živ^o, kakor Jelšanci! -- Ako konečno pomislimo, kako so naši duhovni v cerkvi in zunaj cerkve z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi delali za svojo zmago; ako pomislimo, da so oni imeli v svojih rokah volilno komisijo; da so jim bili v pomofi župan, tajnik, berič in cela tolpa najbolj Ijutih gonjačev in poleg tega še pomoč od zgorej, mi pa brez vsega tega in brez pravega voditelja, ki bi nas v volilni borbi vodil — moramo biti s svojim vspehom zadovoljni. Ako smo za sedaj propadli, propadli smo častno. Raje častne propasti, ko nečastno zmagati! — Možje volilci! Volilni odbor naše poštene, kmeCke napredne stranke, katera stranka je gotovo najmanj toliko kristjanska, kakor župnikova klerikalna stranka, Vam tem potom izreka javno svojo pohvalo in zahvalo v imenu tistih, za katere ste nevstrašeno glasovali! Vi se niste bali niti grožnje, niti zamere, niti škode. Vi niste hoteli prodati za skledico leCe svojegr. prepričanja in če bi vas še tako drago plačali. S tem ste pokazali, da ste možaki. Čast takim vrlim možakom! Ostanite nam zvesti tudi za naprej in vsak naj c'ela na to, da tudi drugi naši zaslepljeni bratje spregledajo, potem bo zmaga z Božjo pomočjo gotovo v kratkem naša. Tistim pa, ki nas zmerjajo za brezverce in nas primerjajo volkovom, ki pa se vse eno ne bojijo naših hiš, ko desetino od nas zahtevajo, zakličimo: »Svaka sila do vremena!" Radovedni smo samo, ako bodo naši božji namestniki res toliko nesramni, da bi prišli k nam še na prosti p o b e r ?! Klin s klinom! Domače in razne novice. Osebna vest. — Tržaški mestni svet je imenoval g.Cno Ido Posega za stalno učiteljico druge kategorije za občinske slovenske šole v okolici. O volilni pravici za deželni zbor. Kmečke občine volijo po volilnih možeh dva poslanca v vsakem glavarstvu. Siovenci imamo v tej skupini 6 mandatov, Lahi pa 2. — Vsaka občina voli na Vsakih 500 prebivalcev I volilnega moža. 250 aii več duš nad 500, 1000, 1500 itd. se. šteje za celih 500, pod 250 pa se ubije ali zgubi, Občina, ki šteje torej najmanj 750 do najveC 1249 prebivalcev, voli 2 volilna moža. Pod 500 duš vol! tudi enega moža. (— Za državni zbor v IV. kuriji je drugače, namreč že pri 501 preb. voli 2 moža, pri 1001 voli že 3. Kar je torej duš nad 500, 1000, 1500 šteje za celih 500 in dobi še enega volilnega moža. —) Za deželni zbor imajo volilno pravico le tisti cbčinarji, ki so volili zadnjič vi. inII. razredu občinskih volitev. — Teh volilcev je torej manj nego ob volitvah v državni zbor; takrat volijo tudi vsi tisti volilci III. razreda, ki. plačujejo najmanj 8 kron davka. Za deželni zbor pa so ti izključeni. — Torej pozor! Volilne može bodo volili le volilci I. in II. razreda zadnje občinske volitve. Veleposestniki naj nikar ne volijo volilnih mož, ako bi tudi bili sprejeti v volilni imenik. Vsakdo sme voliti le v eni skupini; veleposestnik, ki bi torej volil volilne može, bi ne smel voliti poslancev za veleposestvo! Kdor ima volilno pravico v več občinah, sme voliti le v tisti, v kateri navadno stanuje. — Voliti mora osebno; pooblastila torej ne veljajo, izvzeraši pri veleposestnikih. V veieposes tvu ima volilno pravico vsakdo, ki plačuje od svojega zemljiškega posestva (zemljiški in hišni davek) v I. (goriškem) volilnem okraju 100 kron, v U, (gradiškem) pa 200 kron lzr&yn^fL_j&aykz_JxM_&^A.--(—Za državnfzbor jemalo drugače; takrat mora biti 80% zemljiškega in največ 20% hišnega davka. Zato je volilcev v tej skupini za deželni zbor več nego za državni.) V skupini mest in trgov se ne voli z volilnimi možmi, marveč naravnost. Slovenci imamo le enega poslanca za trge: Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Ajdovščina. — Voliti pa smejo vsi volilci I. in M. razreda, iz 111. razreda pa tisti, ki plačujejo najmanj 20 kron izravnega davka. Izključeni od volitve so tisti, ki niso avstrijski državljani ali scwbiii obsojeni radi kakega hudodelstva, ki nima poLUčnega povoda, ali radi pregreška tatvine, poneverjenja aH goljufije. Klerikalno fulotstvo proti »ftorlški ljudski posojilnici" in »Trgovsko-obrtni zadrugi** — Kar ne morejo pustiti na miru teh dveh prvih naših denarnih zavodov. Ker ^Centrifuga" ne vspeva, jej skušajo pridobiti članov po nepošteni poti, s tem, da lažejo o omenjenih zavodih ter skušajo tako z lažmi in obrekovanjem privabiti neuke ljudi na klerikalne liinanice, na katerih bi potem obsedeli. V puhli glavi rimskega doh-tarja Drejca iz Rihemberga se je rodilo wpo-ročilo8, da kličejo napredni zaupniki po deželi dolžnike »posojilnice" in „zadruge* k sebi ter jih strašijo z dražbo, ako ne pristopijo k napredni stranki. In posvečeni hinavec v »Prismojencu* vpraša še: Ali se to godi z vednostjo vodstva teh zavodov^? Bodi povedano ponovno, da naša dva denarna zavoda ne pritiskata v napominanem pogledu prav nič na svoje clano, tisto, kar piše zlobna roka dr. Drejca v »Prismojencu", je laž in izvira, iz same hudobije in škodoželjnosti nasproti »posojilnici" in »zadrugi". — Torej nikar, se ne daj begati nikdo po takih brezvestnih hujskarijah v »Prismojeneu* in po lažeh politikujoCih nuncev, katerim ni sveta nobena reč, ako ne služi v njih grde in Sebične namene. V dež. zboru so zapravili klerikalci ugled goriških Slovencev ter so prodali Lahom in vladi celo slovensko šolo v Gorici, da le pojde za nje v boj — in sedaj bi radi goriške Slovence spravili še ob prva dva denarna zavoda, da bi se smejal „Mont", kateremu načeluje kardinal. — Taki izdajice in taki falotje so naši klerikalci! Solidnost in varnost obeh dveh zavodov je znana, zato je ni potreba še posebej povdarjati. Radi tega priporočamo rodoljubom po deželi, da napolujejo ljudi v naša dva zavoda; naznanjajo pa naj nam tudi vse hudobne splelkarije klerikalnih zdraž-barjev proti zavodoma, da se jih prime po zasluženju. Oba zavoda sta skozi in skozi solidna in povsem varna, zato, Slovenci, oklepajte se njih ter ne prodajajte se klerikalcem, kateri Vas denejo v istim na boben, ako ne boste volili ž njimi. Tako so pritiskali duhovni na Kranjskem, tako hočejo tudi pri nas delati naši politikujoči nunci. Klerikalne spletkarije za bodoče volitve. — Kako hočejo klerikalci rušiti moč naše stranke, naj dokazuje ta slučaj. vozovih so se vozile rimske device in matrone, takisto pijane in na pol nage. Okrog voz so sužnji dvigali kvišku s cvetjem ozalšane tirsove palice; nekateri so udarjali ob bobne, drugi prepevali ter trosili cvetje. Ves ta čudovit sprevod je glasno klical: »Evoe U ter drvil po najširjem potu po vrtu sredi dima in človeških bakelj. Cesar, a poleg njega sta stala Tigelin in Kilon, da se zabava z njegovim strahom, je sam vodil konje in vozeč korakoma ogledoval sežgana telesa ter poslušal klic množice. Stoječ na visoki pozlačeni kočiji, obkoljen od množice, v blesku ognja, v zlatem vencu zmagovalca v cirku, je presegal za celo glavo dvornike in množico ter bil podoben nekakemu orjaku. In zdelo se je, da gnjusno njegove roke, stegnjetie in držeče vajeti, blagoslavljajo množico. Na licu mu je igral smeh in lesketal se je nad množico nalik solncu, kot nekako božanstvo, strašno, toda čudno in -— močno. Časih je ostaL da si je pozornejše ogledal tu pa tam nekakšno deklico, katere telo je čvrčalo od ognja, ali nekako od bolečin skremženo lice kakega otroka, na to pa je odrinil dalje, vodeč za seboj svoj nori in zbesneli sprevod. Časih se je priklanjal množici, pa zopet dvignil glavo, natezal vajeti in se obračal k Ti-gelinu. Naposled, dospovši do velikega vodometa, nahaja jočega se na križpotju sredi vrta, j6 stopil iz kočije, pomignil svojim spremljevalcem ter se pomešal med množico. Ljudstvo ga je kriče in ploskaje pozdravilo. Ba-hantke, vile, senatorji, avgustrjanci, duhovniki, fauni in satiri ga obkolijo od vseh stranij. On pa, na jedni strani je imel Tigelina, a na drugi Kilona, je jel hoditi okrog vodometa, okrog katerega je gorelo nekoliko deseiin živih bakelj, obstajal pred vsako ter se rogal staremu Grku, na čegar licu 88 je zrkalil nepoplsljiv obup. — Naposled obstanejo pred visokim stebrom, obkoljenim z mirtovim listjem in vinsko trto. Rudeči jeziki ognja so segali žrtvi že do kolena, toda njenega lica ni bilo takoj mogoče spoznati, ker ga je zakrival dim. Čez trenutek pa je vendar zapihal lahen vetrič ter odkril glavo starca s sivo brado, ki mu je padala na prsi. Kilon, zagledavši ga, se zgane, kakor bi ga kača pičila. Iz ust se mu iz vi je klic, poclobnejt hropenju, nego človeškemu glasu: »Glauko! Glauko U In resnica, iz gorečega stebra je gledal nanj zdravnik Glauko. Še je živel. Lice mit je bilo otožno in bolestno, pobešeno na prsi, kakor bi še zadnjič hotel videti svojega krvnika, ki ga je izdal, ga pripravil ob ženo in otroke, poslavši nanj ubijalce, in ko mu je vse to bilo v imenu Kristusovem odpuščeno, ga je izdal še enkrat v roke rabljev. Nikdar še ni človek doprinesel človeku večje in groznejše krivice. In sedaj, evo, žrtva je gorela na smolnatem stebru, rabelj pa je stal spodaj pod njo. Glaukove oči se niso odtrgale od Grkovega lica. Časih jih je zakril dim, toda ko je popihal vetrič, je videl Kilon znovič one vanj uprte zrenice. Napel je svoje muči ter hotel zbežati, — toda ni mogel. Nakrat se mu je zdelo, da ima noge iz svinca in da ga nekaka nadčloveška moč drži pod tem stebrom. Stal je, kakor bi okamenel. Samo to je Čutil, da se nekaj prevrača v njem, da je že dovolj muk in krvi, da prihaja konec življenja, da vse izgineva okrog njega: cesar, dvornik! in množica, da ga obkoljuje samo neka neizmerna, strašna in črna puSčava, v kateri je bilo videti samo one oči mučenikove, ki so ga klicale k sodbi. A Glauko je pobešal glavo še niže ter ga neprestano gledal... Vsi so uganili, da med tema človekoma je moralo biti nekaj, in smeh jim je zamrl na ustnicah, kajti na Kilonovem licu je bilo nekaj strašnega. Na njem se je zrkalila taka bolest in tak strah, kakor bi ogenj požiral njegovo telo. Nakrat pa se zgane, dvigne roko kvišku ter zavpije z obupnim, hripavim glasom: »Glauko! V imenu Kristusovem, odpusti mi!« Naokrog zavlada tišina, mravljinci zagomaze" po navzočih, in v?i nehote dvignejo glave kvišku. A mučenikova glava se lahno zgane, na kar se začuje tih in bolesten glas: > Odpuščam! * Kilon pade na obraz ter tuli kakor divja zverina; na to, nagrabtvši prsti v roke, si jo z obema rokama vsuje na glavo. V tem hipu pa se povspne plamen kvišku, objame prsi in lice zdravnika Glauka, požge venec raz njegove glave ter se zaiskri nad stolpom v močni in jasni svitlobi. Čez nekaj Časa dvigne Kilon svoje lice, ki pa je bilo tako .spremenjeno, da se je augustijancem zdelo, da gledajo povsem drugega človeka. Oči so mu gorele v čudovitem blesku, poprej nagubančeno mu Čelo je bilo sedaj vedro : Še pred trenutkom tako potrt Grk je bil sedaj kakor kak duhovnik, ki hoče navdušen po nekem božanstvu razodeti svetu pravo resnico. »Kaj mu je? Ali je znorel?« se začuje nekoliko glasov. Toda on se obrne k množici ter, dvignivši kvišku desno roko, jame klicati tako glasno, da so ga morali slišati ne le augustijanci, marveč tudi oddaljeni ljudje. (Dalje pride.) V okraju, kjer je izključena zmaga kle- i rikalcev — iščejo kandidata v. vrsti napred- J njakov. Ponudili so kandidaturo odličnemu I županu, z edinim pogojem, da se oklene J Gredolčiča. Značajni mož je seveda odklonil I to spletkarsko ponudbo. — Klerikalci so ra- I čunili tako: Mi tako nič ne opravimo. Me- j šajmo torej, da bi ne zmagal oficijalni kan- I didat narodno-napredne stranke. Ako ome- j njeni župan sprejme našo kandidaturo, osla- J bimtf moe''stranke.uin.^qiegi|Jio Bbi se nam j morda vendarle posrečiti! — r^zor*nTTakeT grde spletkarije! Značajni možje jim ne poj- j dejo na led. , j »Objektivni* predali se odpirajo... koncert pričenja. ~ Zopet so se odprli j »objektivni* predali v »Edinosti" od četrtka I *in v nje se je 'zjotcal"'neET »opazovalec*, j »Edinost* pravi, da je to glas iz učiteljskih j krogov na Goriškem! Ta jokav opazovalec j -ni- zadovoljen z razmerami v—učiteljskem I stanu, zato pa brca dež. učit. društvo, se zaletava v okr. učit. društvo in v »napred- J nost* v njem, s komolcem se obregne, pa j bolj na rahlo, ob podružnico »Slomškove J zveze", pri kateri se povspne do gorostasne J trditve, da vedni napadi v okr. društvu in j nedelavnost tega društva je rodila novo društvo dne 3. t, m., to je podružnico, Go- j rostana trditev, ko pač vsakdo ve, da je i iskati vzrokov postanku podružnice »Slom- J škove zveze" čisto kje drugje, in ko je na J dlani, da bi bila nastala tako ali tako, tudi j ob popolni slogi v omenjenem društvu, ker j ista bi se bila prerušila — moj Bog, saj vendar veste, kakšni možje so naši »Slom- j škarji" I Nato omenja, da nekaj učiteljev ni v nobenem društvu, da samevajo, potem pa j začenja z zgodovino zadnjih let. Starina g. J. Jug ni nič delal v »Slogi", prišli so znani napadi v glasilu slovenskih poslancev i končno so nastale obžalovanja vredne razmer; i učiteljstvo je razdvojeno in vladano, prišli so pod liberalno kladivo in klerikalno nakovalo, v neslogi je njih življenje, za učiteljstvo tak položaj ne obrodi nič dobrega, ako bo tudi izvoljen od napredne stranke učitelj v deželni zbor, ni dosti upanja, da bo dež. zbor j uvaževal njegov in njegove stranke glas itd. Kakor se vidi, ta »opazovalec* ni zadovoljen z nikako rečjo, Nič mu ni po volji, vse hoče nekako drugače, kakor je, ali sam pa ne pove, kako naj bo po njegovem nazoru odslej med učiteljskim stanom. Na vso dolgo, na mestih precej mehko klobaso v »Ed.*, damo le kratek odgovor: Mi smo pred vsem tega mnenja, da ako je v i s t i n i v okr. učit. društvu kaj takega, j kar bi ne bilo vsem všeč, naj se to reši v ! okvirju društva, ne pa to vlačiti tendencijozno po javnosti! Človek, ki je čital ta jokavi dopis v »Ed.*, pa bi mislil, kdo ve kako da je nage učiteljstvo razdvojeno in vladano. Resnica pa je ta, da velika večina vsega slov. učiteljstva na Goriškem stoji pod praporom narodno-napredne stranke, katera ima v svojem programu učiteljsko vprašanje jasno začrtano in v kateri se čutijo učitelji prav domače, ker tu ni nikakega govora o kakem nadvladju. Naši napredni učitelji niso vladani v naši stranki, to vedo sami prav dobro, zato pa so se je oklenili, kakor so storili sličnb poprej njihovi kolegi na Kranjskem, vladani pa so klerikalni učitelji, kar jih je sploh v naši deželi. Njihovi poveljniki so duhovniki. Toda ta »kepica* je tako majhna, da jo je komaj vpoštevati. Kako torej se more govoriti o taki veliki razcepljenosti in o neslogi med učiteljstvom, kakor govori oni opazovalec? Take razcepljenosti in nesloge dejanski ni, marveč vsa ta »razcepljenost* obstoji v tem, da je 99 $> učiteljstva na naši strani, 1% pa na klerikalni. To je tista razcepljenost, to tista nesloga l Zdi se nam pa, da bi ta opazovalec s klerikalnimi solzami res rad videl učiteljstvo razcepljeno, ker se nagiba prav očitno na tisto stran, kamor mu ostalo učiteljstvo ne bo sledilo. — Imenitna je tudi trditev, da ni dosti upanja, da bi dež. zbor upošteval glas učitelja-poslanca. Gotovo je, da bo upošteval glas učiteljstva bolj, ako mu bo zcenel od blizu nego iz dalje I Samo toliko za danes o tem dopisu, na sploh pa to-le: Naše učiteljstvo je storilo po resnih prevdarkih potem, ko so se pojmi zbistrili, ta korak, da je stopilo pod zastavo narodno-napredne stranke z malimi izjemami, ker je uvidelo, da pod to zastavo pride naj-ložje do uresničenja svojih zahtev, kakor jih stavi ono samo. Ako ima učiteljstvo svojega zastopnika v dež. zboru iz svojih vrst, je pač s tem storjen korak naprej, in učiteljstvo se gotovo s srcem oklene tiste stranke, katera jej pripomore do tega ter je tudi po svoji organizaciji in po programu prikladna učiteljskemu stanu. Organizacija naše stranke sega globoko v ljudstvo, in zato je gotovo, da se po tej organizaciji in po njenih glasilih le, dvigne tudi ugled učiteljstva povsodi tam, kjer ga je potlačil —- farovž! Ko bi hoteli ti dopisniki v »Ed.* misliti, saj bi prišli do pametnih zaključkov, tako pa le mešajo in mešajo in pri tem mešanju se jim zvrti v glavi, da začno piskati tisto že tako obrabljeno visoko pesem o slogi — in v ta kor posežejo potem naši plesnjivi klerikalci v ulici Vetturini, pa imaš cel koncerti------- Vse tisto pisarenje po »Ed.* nima drugega namena nego hujskati in dražiti učiteljstvo proti naši stranki ter mešati na korist klerikalcem. Prepričani smo v dno duše, da vsi tisti vrabci v ,Ed," nam ne odeivkajo sicer niti enega naših naprednih uči- | teljev, vprašanje je le: Kaj tako nalogo ima »Edinost* nasproti našemu zavednemu uči-teljstvu sedaj pred volitvami, da se da zlorab i t i v grde klerikalne namene proti naprednemu učiteljslvu P 1 Goriški »Slomškarji* jo farbajo, ona pa jaha konja »objektivnosti", kateri jo pa prej ali slej prevrne, kar se jej le prav zgodi.------- i Za tem. jokavim opazovalcem se oglasi j gotovo v kratkem kak »rodoljub" ali kaj ta-[TcefaTIfi 'bo'fnftrit z »objektivnostjo*, na ka-| tero je vzela »JEd.* patent, šalobardil za j naše klerikalce po slavnih tržaških predalih. Koncert pričenja.... »Le naprej, dokler je še vetra kej !* j »Divjaki*, to je najnovejši naslov, ka- I teri je blagovolil nadeti nezmotljivi zeleni j rimski dohtar Drejc naprednim učiteljem. Pravi, da pri »Jelenu* so zborovali »divjaki", I v čitalnici pa g oš p o 3 je. Ti »gospodje* so I Cenčič, Rustja, Balič in Zorzut! Morda je { kje še skrit kak tak »gospod*! Vsi ostali J učitelji pa so po mnenju dr. Pavlice divjaki, j Naši učitelji se pač ne zmenijo za take psovke, katere meče vanje kak stekel posve- J čenec. So vzvišeni nad taka pobalinstva. Divjaštva pa naj išče »Prismojenec* pri »gospodu* Rustiji, Genčiču itd., tam utegne dobiti veliko zalogo! Rimski zelenec naj pregleda raje vse okoli sebe, predno stopi drugam. j Klerikalci - prijatelji Šolstva. — V »Slov. Narodu" od četrtka je priobčil I neki ljudski učitelj članek, v katerem čitamo, kaki prijatelji šolstva so bili klerikalci nekdaj in so sedaj. Zgodovina govori: Mesto Lubeck je I. 1253. hotelo ustanoviti javno šolo ter prosilo papeža, da do-I voli to šolo — toda boj je trajal celih devet I let, a meščani so jo smeli le pod pogojeni j ustanoviti, da bo pod cerkvenim nadzorstvom. V početku 15. stoletja so tožili meščane mesta Hamburg pri papežu Bonifaciju IX., »da hočejo ustanoviti več nepotrebnih šol, češ, saj zadostujeti obstoječi dve šoli popolnoma*. Papež je odposlal na lice mesta opata Kon- ' 1 rada iz Paderborna z ukazom, da preišče i j vso zadevo. Mož je prišel ter zaukazal zapreti šolo, žugajo, da izobči vsa-I kogar, kdor se protivi temu povelju. To so le nekatere cvetke iz ogromnega ' šopka, ki ga je povil »klerikalizom* v prid ljudske izobrazbe. Ako bi hoteli slediti zgodovini, navedli bi lahko še nebroj dokazov, j dodajemo pa le še jednega iz najnovejše j dobe. Ko so Luhi posedli mesto Rim, bilo J je v tem svetem mestu ravno 400 cerkva, j pa niti jedne ljudske šole, kot nepobiten I dokaz, kako je skrbela »klerikalna monarhija* I za ljudsko izobrazbo. In šele Lahi so ustanovili 1. 1870. prve ljudske šole v Rimu. I Da je pa bilo Laško svoje dni pravi eldo-I rado raznih samostanov in svečenikov, priča prav jasno statistika iz 1. 1865., kajti takrat J je bilo na Laškem nič več kakor 40.000 raznih menihov in nun, ter 41.189 svetnih duhovnikov. Današnji dan bi bilo prav tako, ako j bi imeli klerikalci Šolo povsod v svojih j krempljih. Ozrimo se le na sveti deželi Ti-I rolski in Predarlski. Tam je njihova domena, J tam kraljuje klerikalizem v vsej svoji bliščobi j in nagoti, a ljudsko učiteljstvo je tam tako J sijajno plačano, da jih mnogo, mnogo mora J iti v počitnicah v planine kot navadni plan-I šarji, ker je njih plača »preknežja". Taka je klerikalna ljubezen do šolstva. J Na zdravlje, Slomškarji! Iz goriške okolice nam pišejo: »V J zadnjem času je po cestah in ste>.ah odGo-I rice do Bilj pogostoma vse črno. Jezuitje j hodijo na sprehod v Bilje, kjer so si naba-I vili grajščino Radevčič. »Prismojenec* je I trdil, da bodo hodili po enkrat na teden v j Bilje na razvedrilo, ali kakor se vidi, so po-j trebni razvedrila večkrat, ker jih vidiš lahko vsaki dan na potu v Bilje. Ljudje jih gledajo J začudeni. Treba bo poseči malce v zgodo-1 vino, da spozna ljudstvo, kakšni možje se J nameravajo naseliti v okolici. j Čujemo, da se je trudil, da bi bil pre- { povedan shod v Ovčjidragi, tudi predobro znani vrtojbenski občinski tajnik. Šel je baje j celo na glavarstvo zahtevat, naj prepovedo J shod, češ, da je nevarno radi nemirov. G. Franjo bi storil bolj pametno, da se briga za svoje in za tajniške posle. Tam, tam, g. J Franjo, drugod pa dajte mir! J Pred kratkim je bilo na Sv. Gori več J romarjev. Prišel je velik dež, in romarji so j bežali v samostan pod streho. Kar pride j neki debeli kutar, ki zakriči, da Slovenci I naj gredo ven, le Lahi naj ostanejo j pod streho! Jeden se je nekaj upiral ter j govoril nekaj o slovenski zemlji, ali kutar ga J je nahrulil kakor kak Belcebub, in molčal je. —- Tako smo Culi, tako povemo. Nekaj ne-I čuvenega in predrznega! In vendar še kar j derejo Slovenci na Sv. Goro*. Biljenski karat Boječ postaja čim- J dalje bolj interesanten člevek. Tako je spustil J te dni v svet gorostasno izpoved, da on se počuti srečnega, ko dela tako v politiki, kakor le malokdo. Le trije, štirje so še jednaki J njemu, drugi pa niso tako »srečni* ! Torej srečen je, kadar laže ljudem v cerkvi o na- prednjakih, srečen je, kadar hujska ljudi proti j naprednjakom, na katere treba iti po nje- I govem nasvetu s polenom, srečen.je, kadar j govori o prvih biljenskih družinah: Nemci, J Saunigi in Perici, da so najslabši ljudje itd. ' To je res velika »sreča", katera pa mu od- tujuje ljudi vedno bolj in bolj, ker tako huj- j skarenje se ne prijema ljudstva tako, kakor hoče on in drugi, in odtujujejo se mu vedno J bolj, ker se boje od dne do dne v večji J meri, da se kolesca v glavi tega »srečnega* kurata malce prehitro vrtč. J Na vseučilišča je odšlo letošnjih slo- J venskih abiturijentov s tukajšnje gimnazije j kakih 12 do 14, Sli so v Prago, na Dunaj in v Gradec. Izmed teh sta se dobila dva, j ki.sta vstopila-«na-,Dunaju v,slavno akade- I miško društvo klerikalcev, katero nosi po j nevrednem naslov: »Danica*. Drugi so vsto- I pili ali vstopijo v prava slovenska akade- j mična društva. I V semenišče letošnjih slov. abiturijentov J ni šel nihče, ali kakor bi rekel šmarenski I župnik: Bog ni na nikogar s prstom pokazal, j nihče izmed njih ni bil »izvoljen*. I ______Vrlim našim^mladim- akademikom- že-\ Hmo mnogo vspeha na vseučiliščih v njihovo J korist in v dobrobit slov. naroda! J Brezmejna hudobija. — »Slov. Nar.« piše: »Goriškima klerikalnima listoma »Go- J riei* in »Prim. Listu* je dr. Turna zelo na I poti, in ker mu klerikalna stranka v poštenem J boju ne more do živega, skuša ga sramotiti in mu ugrabiti zaupanje z lažmi. To je od nekdaj duhovniška taktika! Rečena klerikalna j lista obujata domnevanja, kakor da je dr. Turna svoj čas izgubil učiteljsko službo v Postojni in bil takorekoč spoden iz Kranjske j zaradi kakega sramotnega dejanja, mej tem ko je nolorična resnica, da je bil dr. Turna kot učitel) v Postojni žrtev svojega narodnega prepričanja, žrtev maščevalnosti nemške birokracije. To notorično dejstvo se drzne zdaj stranka viteza žalostne postave dr. Gredolčiča zavijati tako, kakor bi bil di\ Turna storil kaj nečastnega, kaj nepoštenega. Pa naj kdo reče, da pri teh ljudeh ne posvečuje namen sredstev! »Soča* vprašuje kardinala 1 Missio, koliko časa bo tako počenjanje nje- j gove duhovščine trpelo. To vpraševanje je nepotrebno. Kardinal ne bo ničesar storil. Škofje imajo navado, da odklanjajo odgo-I vomost za vse, kar store njihovi duhovniki nepoštenega, ako jo to v korist klerikalizmu, s praznimi frazami, ne store pa ničesar, da to preprečijo, če pa stori kak duhovnik kaj J takega, kar ni v korist klerikalizmu, pa bodi j še tako pošteno in plemenito, hitro ga zgrabijo za vrat in mu zagroze s suspendiranjem in še s hujšimi kaznimi, če se ne uda. Tako I je bilo vedno in tako je tudi na Goriškem*. I Zti »Sokolovo* zastavo je daroval g. D. I G i 1 č v o r t, notarski koncipijent v Komnu, 5 j j kron, ker dasi namenjen na »Sokolovo veselico 6. t. m. ni mogel priti. Na zdar! Družbi sv. Cirila in Metodu t ljub-Ijaui so darovali 3 krone nekoji naprednjaki, zbrani po shodu v »Čitalnici* na Pečinah, veseli in zadovoljni, da je shod vendar mirno in lepo vspel, mej tem ko je v klerikalnem taboru na Brdi, kjer so imeli oni shodek, tekla kri. h Javni ples priredi mladina v Kostanje- vici na Krasu dne 20. t. m. V slučaju slabega vremena se odnese ples na naslednjo nedeljo. »Slovensko bralno in podporno društvo" v Gorici. — Še se dobi gospo-I darje, kateri nimajo svojih delavcev in usluž-] bencev nikjer zavarovanih, se za nje premalo j brigajo ter ne pomislijo na posledice, katere J jih lahko doleteV ako delavci OboleV ki pa morajo biti po zakonu; zavarovani za slučaj bolezni. Prvi pa je delodajalec, kateri mora na to strogo paziti, da se izogne sitnostim, katere večkrat nastanejo ravno vsled nemarnosti. Kar pa jih je zavarovanih, so večinoma v okrajni bolniški blagajni, tako, da lahko rečemo, da je Slovencev največ, kateri se te blagajne drže kakor klop" ter menijo, da naše »Slov. bralno in podp. društvo" ne nudi I onih ugodnosti toli domačim, kakor zunanjim J udom, za katere se morajo tam večkrat boriti. Le v slučaju, ko bi svoje bolniške blagajne ne imeli, morali bi se zatekati k okrajni, ko pa imamo že tako, je brezpotrebno vsako opazarjanje ter bi vsak delodajalec-rodoljub toli z mesta kakor z dežele moral sam od sebe potrebno ukreniti: da se vsi njegovi podložni zavarujejo pri »Slov. bralnem in podp. društvu", sam pa tudi pristopi kot bralničar. Pojasnila o pristopu se dajajo v društvenih prostorih vsako nedeljo od 10.—12. ure dopoldne ter ob vsakem času v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček. Drobiž. Tisti begunec, o katerem smo pisali, da je ušel pazniku na cesti v Gradišču ob Soči, se zove Franc Zupane ter je doma iz šmarce v kamniškem okraju na Kranjskem. Ta Zupanec je bil že nekoč ušel iz zaporov J v Ljubljani ter je bil pobegnil v Švico, kjer j je ostal 6 mesecev. Ko se je potem vrnil domov, so ga prijeli. Ako je sedaj ušel čez mejo, težko, da se ga poloti domotožje. V Krminu se je vršila te dni obravnava proti občinskemu pisarju Iv. Venica, ker je na dan občinskih volitev oklofutal nekega j Lavariana, volilca-socijatista. Obsojen je na 20 K globe, odnosno 48 ur zapora. V csrkvi v Krminu so zlezli trije otroci na kamenito škropilnico z blagoslovljeno vodo. Kamen pa se je odtrgal, razbil in ranil enega otroka tako nevarno, da bo moraa treba odrezati mu nogo. Dobavni razpis. — Zaradi dobave potrebščin, kakor: zastav, olja, mila, lojenih in stearin sveč, vrvi, koscev itd. za c. inkr. I pomorski arzenal v Pulju za leto 1903. se bo vršila ponudbena razprava in sicer za olivno olje 14. decembra in za druge predmete dne 30. oktobra t. 1. ob 4. uri popoludne. Ponudbe se imajo najkasneje do 3. ure popoludne omenjenih dni vložiti pri adjutanturi poveljništva c. in kr. pomorskega arzenala v Pulju. Stanovanje t najem. — Odda se stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, kletjo oziroma tudi z vrtom. Natanjčneje v ulici Angiolina štev. 3, Listnica. — G. L. v I. B. Prihodnjič, Hvala! Drugim gg. sotrudnikom: Prosimo; malo potrpljenja. Pride vse na vrsto. Razgled po svetu. lile mestne skupine, v katerih pripada Čehom 40 mandatov, Nemcem pa 32. V teh skupinah so si stali nasproti Nemci proti Nemcem in Cehi proti Čehom, Borbe med jedno in drugo narodnostjo ni. V mestni skupini je izvoljenih 35 Mla-dočehov, 1 češki radikalec, 1 Štaročeh in 1 neodvisen Čeh, 10 nemških naprednjakov, 7 naeijonalcev, 10 Vsencmcev, Vspeh volitve v Budjejovicah še ni zna'.i. Potreba bo 6 ožjih volitev. Srbija. — Iz Petrograda poročajo, da car in carica nočeta sprejeti srbske kraljeve dvojice, o katerem sprejemu se je že mnogo pisalo. Natalija je namreč poslala carju originalna pisma, katera je pisala svoj čas kraljica Draga nekemu francoskemu inženerju, s katerim je imela intimno znanje ter ga silila k poroki, češ, da je ž njim v blagoslovljenem stanu. V Kruševcu so se pripravljali na sprejem kraljevske dvojice, kar je eksplodirala velika množina dinamita in smodnika v jedni tamkajšnjih prodojalnic. Porušilo se |e 12 hiš, 3 osobe so ubite, 14 je nevarno ranjenih. Kralj je na to odpovedal obisk, Francija. — Po predlogu prokuratorja republike se je odredila konfiskacija vsega imetja onih katoliških redov, kateri niso prosili avtorizaeije. Vodstvo francoskih rudarjev bo zborovalo 20. t. m. v Sant-Ethiennu ? posvetovanje pojde za tem, ali je pričeti generalni štrajk ali ne, V nekaterih krogih sodijo, do je generalni štrajk neizvedljiv, V mornariški cerkvi v Pulju (Ma-donna della mare) vzidajo na posebno povelje cesarja na admirala barona Spauna spominsko ploščo z imeni vseh na Kitajskem padlih vojakov naše mornarice. Kuga. — Na parobrodu »Szapary* v Marzilji je umrl dalmatinski mornar Zec na kugi. Bolniki za kugo v Rimu so izven nevarnosti, razven dveh. Izmed drugih izoliranih oseb ni nobena obolela. Sodi se, da se kuga ne razširi. V južni Afriki. — Neka dunajska tvrdka je dala v Zagrebu zgraditi štiri velike hleve, ki so dolgi po 60 m in Široki po 15 m. V te hleve bo spravljala tvrdka počasi konje, I katere nakupi po Hrvatskem in Ogerskemza vojno v južni Afriki. — Na Angleškem se širi vedno večja nezadovoljnost radi te vojne, j ki gre proti vladi in proti Ghamberlainu. — »Times* naznanja, da je burski general Bolha, katerega so bili Angleži obkolili, srečno ušel s celo svojo armado. — V Kapstadtu in v okolici ter v drugih okrožjih je razglašeno obsedno stanje. Dne 9. je preteklo dve leti, odkar divja vojna v južni Afriki. Tem povodom se je poklonila v Hilversumu Kriigerju neka depu-tacija, proti kateri je rekel, da vojna bo trajala sicer še dolgo, ali da je vse upanje, da konča z zmago Burov. — Anglija se je za- I dolžila od 31. marca lani do 31. marca letos za 1000 milijonov kron, vse radi te nesrečne I vojne! Kitajsko. — Iz Pekina poročajo: Princ Čing je naznanil vsem poslanikom, da morajo vse zunanje trgovine ostaviti Pekin, ker glavnega mesta ni smatrali za pogodbeno luko. Raznotero. — V Libercu je nastal 10. t. m., zvečer v mizarski delavnici tvrdke Liebig velik požar, ki je uničil zalogo lesa in modelov. Škoda velika. — V rovih v Kato-vici, kakor poročajo iz Vratislave, je zasulo 6 rudarjev; trije teh so ubiti. — Tisti Gla-viuovich, o katerem smo poročali, da se je j priklatil v Vatikan baje z namenom, papeža umoriti, je bil obsojen na 15 dnij v zapor 1 Goriška ljudska posojUnica registrovana zadruga z omejeno zavezo ? Gorici vabi na izredni občni zbor dne 17. tek. meseca ob 3. uri popoludne v zadružnih prostorih gosposka ulica h. št. 7, I. nadstropje. Na dnevnem redu je: prememba pravil. V Gorici, dne 7. oktobra. 1901. Ravnateljstvo. Gostilna „Pri najini" v Borisi na Komu toči Izvrstna bela in Črna domaČa, vipavska in briška vina ter vedno sveže marčno pivo; z izborno huhinjo lahko postreže gg. gostom in o vsakem dnevnem času z mrzlimi in gorkimi jedili. Ima tudi obširne prostore za voznika ter lepa prenočišča za popotnike. Skrbel bode in se trudil zadovoljiti gospode goste s hitro postrežbo, ukusnimi jedili ter pristnim vinom. Se toplo priporoča udani Josip »rod, gostilničar. Gorla ljisfca psojMca reptrovana društva z omejeno za»ezo v Gorici. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hišJ. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, fie tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4,/8%. Rentoi davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5V*%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje kan. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.536. Poštno-hran. račun št?. 837.315. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršic & Vulenfiic v Ilirski Biblriei; eikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Člana mbnifiro iz svetovnoznane tovarne dvornega OSd^C rlinaVIbC zrdagatelja J. E. Zacharias na Dunaja. Ilnrinnnn iz tovarne Fcderer & Piesen v Pragi, odli-ItlUlrel bB kovane na parižki raslavi. fiainČB jedino prave ruske z znamko „ruski drž. UdiUdC orel" iz Petrograda. UBlliKB za daine in gospode po vsaki ceni. Zimske podobleke ^JL^iJfza dame' Cepiče za otroke, krasno svilnato blago za Muze, posamenterije, čipke, predpasnike, volnene in svilnate šerpe za, dtuue. — Vsakovrstno perilo za gospode, kravate, nogavice, volnene rokavice itd. itd. Vse potrebščine za fr. Šivilje in krojače, najceneje, v najlepši in največji izbe: i najtopleje priporoča svojim rojakom v mestu in na dežeir nova tvrdka modnega blaga J. Zornik v €fSrfef, €fospskrnr trt r«r -Sfer; 7, trk »Kroj h 3 ke zadruge". Naročila z dežele se izvršujejo točno in v najkrajšem času ter razpošiljajo proti povzetju. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je otvoril brivsko podružnico v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Draiček), kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi nučmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo. V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo. Na dez j ubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Hovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo Naznanilo. Podpisani si dovoljuje najuljudneje naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na de-žeii, da je otvoril urarsko delavnico v Gosposki ulici št. 25 (v iiisi g. Kuštrina) j kjer bode sprejemal vse poprave toli žepnih kakor tudi nazidnih in drugih ur po najnižjih cenah. V zalogi ima žepne ure v vseh velikostih, nazidne, budilke ter ure z niha lom itd. — Vsako popravo bodisi žepne ali nazidne ure se jamči jedno leto. V zalogi ima tudi šivalne stroje najnovejših sistemov. Cene zmerne. Vsak stroj se jamči pet let. Zagotavljaje strogo kulantno postrežbo se najtopleje priporoča svojim rojakom udani Jakob Šuligoi, KADILCI! ' ZAHTEVAJTE POVSOD CIO/fRETME PAPIRČKE i KORIST OROŽBt SV (fcllA iN flETODA.J kKATERi SO h3JB0L)5! OD VSEM ORUOlrl , GLAV/NADLOGA* [JOS.5T0MTRSLI Tovarna »zornih telovadnih priprav JOB. YIMBYŠ-_a, v Pragi na Smiiiovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili m šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih s pričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadrte priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 | J J Poprave izvršuje po najnižjih cenah.. ' Pij GiannS, tapetar v Gorici je preselil svojo oflloii Maiico v ulico Marclli št. 43. Sprejema vsa v tapetarslo stroko spadajoča dela pa najnižjih cenah lirez konkurence. Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici. \l tf krojaški mojster in frgoirec $ # Vrtna ulica štev. 26. (i* Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Ima tudi tP "^ bogato zalogo domačega in angležkega snkna vseh vrst za vsak letni čas. <^> "# Izdelke iz lastnega blaga jamči. * "•'•" kate^ga se je prodalo v sveto.ni razstavi v Cikali nad 2'/a milijona komadov, se dobiva odslej pri ni"iii za nizki) ceno samo kron 2-40 ""TO^ ## mikroskop (povečevalno steklo) j«-nih jedil ter pokvarjenega m "»a. kroskopom, kako živahno smuCejo lahko čitajo najmanjše pisave. — objekt' in objektivnim i stekli, stane neji daljnogled, s kojtro se vidi • elegantni Satu ji za samo 5 kron. katere treba naprej posliti, bodici za kron 260 franko, ali proti povzetja 40 vin. več. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka reč vidi do 1000-krat povečana. Vidi se prašne mrčese ter za oči sploh nevidne živalice v velikosti zelenega hrošča. Ne-obhodn-i potreben je pri botaniki in naravoslovju ter »parat, ko« jega se je že davno želelo za hišno rabo za preiskavo ponnre-Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z napo vodi. Itazun tega je aparat tudi pripraven za kratkovidne, da Bolji mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z mnogimi i v elegantni škatlji samo 5 kron. •- Navodilo je pridjnno. — Najfi-v vel ke daljave, z nkrotnntičnitni slekli, s trikratno medeno c^vjo v Razpošilja A, Feit, Dunaj, V/.. Matzleinsdorferslrasse 70. Seidel J pisalni stroj ,IDEAL< Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje Črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministcrjal-nem papirju izdela 4-6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro -flgersko: & Dunaj IIS. 3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. Zastopstvo za Gorico in okolico ima Ant. Jeretič v Gorici. »••• Gostilna »Alla citta ili Gorizia" v Gosposki uliei št. 19. toči izvrstna bela In črna vina vseh vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem Času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani Fric Šimenc. Milijon dam uporablja FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše iepžalno sredstvo za kože, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrže roke dobijo hitro aristokratsko tinost in obliko z uporabo .Fteolina" »Fceolin« je iz i± najplemenkejih in najsvežjih zeljiše sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi *Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedee, mozoli. rdečica nosu itd. »Feeoiin« je najboljše čistilno, negovalno in lepSalno sredstvo za lase, zabranjnje izpadanje las, plešo iu bolezni glave. »Feeoiin« je tudi najn.-ravnejSe in najboljše čistilno sredstvo za zebe. Kdor redno rabi »Feeoiin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežento se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolin^ms popolnoma zadovoljen (lena komada K 1.—. » tornadom K 2-50, 6 komadom K 4.-, 12 komadom K 7.--. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Feith, Dunaj", VIL. Manahilferslrasse 38, 1. Ivan Beduarik priporoča, svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Ali ste gluh? Vsaka gluhota ali nagluha je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluh) rojeni so neozdravljivi. Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. Preišče in sporo i se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Mednarodni zavod za zdravljenju ušes (Internationale Ohronheil-u ust al t), ro% Ln Salle Ave., t h kugo, IU. C. kr. ftfl&lHj&l ' ^g> privil. civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec M. POVERAJ V GORICI na Travniku it. 5. Naznanjam eastittm gospodom odjemalcem in damam, da som ho preselil a svojo krojaeni. o in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznačeno prostore na Travnik št. 5. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno inožko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogoviee, oficirske iu uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se haveloke, sako, pologrino in fi-nejso obleke za gospe po najnovejši modi. IHago so prodaja na meter tako po ceni, da je 7. menoj nemogoča vsaka konkurenca. Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi. Pivopivci pozor! Podpisani nasnanja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. t. m. naprej razun navadnega piva tudi neko speeijaliteto, katero prodaja pod imenom Granat - Porter. To pivo je varjeno na bavarski način, ter za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako finega in prijetnega okusa. Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo celč od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in redilnosti. Sploh pa zadovolji pivo »Granat- Porter" vsakega pivopivca kot izvanredna okusna in krepka zimska pijača. Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah. Za blagohotna naročila se toplo priporoča Josip Rovan, zalaga tel j vrhniškega piva. Dobre ure in po eeni! s :Melnim pit-inenim jamstvom iiizpo.-i!ja n;i zasebnike Hanns Konrad, tovarna nr ter Izvoz zlatnini Most (češko). Dohn ura Hem. iz niklja fl. :i 7o: M-ubrmi ural-Un. fl. .VSO: srebrn.! verižica fl. 120; budilmk is nikh> ti. 1-95. odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate svetinje iz raz.-tav ter tisoče priznalnih Ilustrovau cenik zastonj! jLsls tSSI. v 6cnc; ustanovljena tvrdka 'J 13. (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni, ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.