'ta Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni Ifef XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) APRIL 5, 1939 ŠTEVILKA (NUMBER) 78 ftoas izvoljen za predsednika, Addes za ta j ni ka-blaga j ni ka avtne unije 'Has in Addes, ki sta oba med delegati silno popular- | j1 bila izvoljena z ogromno večino. — Smatra se, Je njuna izvolitev v najboljšem interesu za avtno unijo in CIO organizacijo. JAPONSKA ŽENSKA ) GANIZACIJA ji. |'eSatje narodne konvenci-*-., l unije so včeraj v * Jtoteiu izvolili Rolanda J. ? LSa za predsednika, G. F. j' j h Pa za tajnika - blagaj-)» %ev J J< glas, Farmarji tožijo okraj zaradi poplav Skupina farmarjev iz Middle-burg Heightsa. je vložila včeraj pri okrajnem sodišču tožbo proti okrajnemu izsuševalnemu projektu, češ, da so posledice omenjenega projekta, da voda iz bližnjega malega jezera večkrat poplavlja njihova polja, kjer jim uničuje setev ter nanaša na zemljo pesek in nesnago. ^stopila Carl J. Shipley Farmarji zahtevajo $117,751 tfiTi in Frank odškodnine od okraja, ki mora 4 k^'6' "stari filozof" od J tudi nemudoma oskrbeti izsuše-iruck locala; Shipley je valno odnosno odvodno napra- ev se je vršila z ustme-{■Ttanjem, v katerem je | ^ h°»nas 1,233 izmed 1,696 $ L es> ki se Je formalno ^ kandidaturi, ko je bil l."atl kot Thomasov proti-je bil ponovno izvoli tajnika - blagajnika, mlH vodi že odleta 1935- 10' k kidata proti Thoma 0 *! h i iae. <04. Tuttle pa 59 glasov.; ve, ki bo odvajala odvišno vodo to - ki je silno popularen iz omenjenega jezera v bližino i je bil deležen bur- [Rocky River. 2' k0 ie ^javi1' da Tne Tožbo je vložilo v imenu šest- je L Pr0tl Thomasu-. Iz" najstih posestnikov četvero od-. ' le nn niwuvprn mnp- , . . , , v. , . v. vetnikov, m sicer sledeči: bivši župan Ray T. Miller, Howard D. Burnett, Robert Silver in Suggs Garber. je po njegovem'mne- ^jboljših interesih uni-k. organizacije in CIO, L12v°li Thomasva za pred- as> ki je bil rojen v East ,6'.P., je študiral dve letter kolegijli; on je at&yj^vegaf locala v. i I i j-ec priznal z dinamitom ^BETHTOWN, 111., 4. ^ Ira Scott, 30-letni klavec, je priznal da-I^liciji, da so on in nje-a tovariša podteknili dinarnit, ki je ubil pred jenoma 44-letnega far-Hl>la Austina ter ranil i adenko, ki je bila s far-^ na avtu. Scott je pri-L ^ Privezal pod tla Au-f^ truka tri palice din&-L e. Je spojil z žico z baterijo. Ko se je dne t!Ca Austin odpeljal s vtla delo, ob kateri pri-^ na truk tudi 24-letno |jt 0 Lacerne McDowell, je ^plodiral ter Austina | ienko pa ranil. sju povzročil otroka Pa. — Tukaj so \P Postavili pod $3,000 V^ucitelja Harrisona A. ložea' starega 36 let, ker \ !l' Je lanskega ma-V P^tepel ndkega deset-;-ra°\arja, da je slednji za najdba mrtve dvojice ST. JOSEPH, Mich., 4, aprila. — V neki tukajšnji turistični kempi so našli trupli neke rde-čelase mlade ženske in nekega moža. Trupli obeh sta bili goli. Kakor se je pozneje dognalo, je moški Nate Rosemberg iz Michigan City. Ind., 42 let stari vdovec, ženska pa je 26-letna Millie Stanley, ki je živela pod imenom Mrs. Millie Baldwin v Hartfordu, Mich. Obdukcija trupel ni ugotovila vzroka njiju smrti, vendar pa se smatra, da sta se najbrž zadušila s plinom, ki je moral vsekakor uhajati iz male pečice v sobi amerikanec ubit v palestini JERUZALEM. — J. H. Hife, ravnatelj Rockefellerjevega arheološkega muzeja, je bil danes nevarno obstreljen, ko je zaklepal vrata svoje garaže. Kdo ga je obstrelil, poročilo ne pove. SJJJ! Pogodb umrl. Ob-% „ k°t lU. V X——-t,— v ----- ki' j Je pretepel deč-it Popolnoma nedolžne-Pka. Učitelju je dvignil \ 'eser, dečkov oče, ki je \ > 0t Premogar v Cher- Seja Članstvo društva "Cvetoči Noble" št. 450, SNPJ je vabljeno, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje dne 9. aprila, ob 9:30 dopoldne.'Na dnevnem redu bo več važnih stvari za raz-motrivati in podani bodo štiri-mesečni računi. — M. Dodic, tajnica.. Seja direktorija V četrtek zvečer ob 8. uri se vrši seja direktorija tiskovne družbe Enakopravnosti. Vsi naj bodo gotovo navzoči. mmm DE? POLJSKA SE JE OBVEZALA, BRANITI VELIKO BRITANIJO Italijanski vdor v Albanijo naj bi bil v svarilo Jugoslaviji. ITALIJA HOČE ZAVAROVATI SVOJA "POMORSKA ZADNJA VRATA" Na sliki vidimo Orgfaiizaoijo patriotičnih japonskih žensk, ki korakajo z oddelkom bobnaric na čelu v paradi po tokijskih ulicah. • je bil obsojen na smrt pod giljotino VLADA JE NAROČILA 550 AER0PLAN0V Vsa letala bodo izdelale privatne tvrdke z omejenim 12-procentnim dobičkom. WASHINGTON, 4. aprila. — Vojni department je ukinil ves tako zvani "rep tape", da pospeši izvršitev svojega $552,-000,000 oborožitvenega programa. Vlada bo takoj razpisala naročila in ponudbe za izgotovi-tev 550 letal, čim dobi na roko 50,000.000, katera vsota je do-, voljena v to svrho. Prav tako deluje tudi mornariški department za pospešitev svojega gradbenega .programa. Ladjedelnica \ v Philadelphiji (Navy Yard) je dobila naročilo za izgraditev 6,000-tonskega polagalca min "Teror," ki bo stal 10 milijonov dolarjev. Prvo naročilo letal se bo tikalo izdelave peterih vrst vojaških letal, izmed nekaterih jih bo nekaj proizvajalo 400 milj brzine na uro. Vsega skupaj se bo izgradilo 3,000 novih letal. Vsa ta letala bedo izdelale privatne tvrdke z omejenim 12-procentnim dobičkom. POSVETOVANJA ŠEFOV ANGLEŠKIH IN FRANCOSKIH ZRAČNIH SIL LONDON, 4. aprila. — Poljska vlada se je danes ponudila za ojačenje proti-Hitlerjevega bloka s tem, da je pripravljena izpremeniti angleško ponudbo vojaške pomoči Poljski v dvo-stročno defenzivno zvezo, to se pravi, da bi tudi ona pomagala Angliji v slučaju, če b[ bila slednja napadena. LONDON, 4. aprila. — Danes so se pričela tukaj pogajanja in razmotrivanja protinaeijskega bloka,. ko so se sestali k posvetovanju načelniki ajj^leške in francoske zračne sile ter pričeli delati na • be v slučaju nemškega napada. Joseph Beck, poljski minister zunanjih zadev, se je danes posvetoval z lordom Halifaxom, angleškim zunanjim ministrom, in premierjem Chamberlainom. Danes se pričakuje prihoda V. V. Tilea, romunskega ministra, ki bo prispel v London z odobritvijo načrtov po kralju Ka-rolu, da se Romunija priključi protinacijskemu bloku.' Francoski in angleški letalski šefi ne delujejo samo na obrambnih, temveč tudi na napadalnih načrtih svojih zračnih sil. Angleška vlada je izjavila, da ona ne namerava voditi v zraku samo obrambne vojne, temveč da bo s svojimi letali zanesla vojno tudi nad sovražnikovo ozemlje. Vlada Velike Britanije se je popolnoma odpovedala svoji dosedanji politiki pomirjenja ter se z vso naglico pripravlja na vojno. FRANCU GROZI FAKCIONALIZEM k evnost: cankarjev glasnik ■ Številka "Cankarje- Književnost — Za gospodinje. Snika'' ki ima sledeč° Naročnina Zedinjene države: Na leto $3, za pol leta $1-50, lbi »te. ivu J. D. Prince: Noč - Ivan Vuk: Stolp ~ Dachau — A. J. \. Prevajalske opazke V * življenje — E. K. O-^ft (nadaljevanje) — ,, \ kravje: Enakoprav-' brez cerkve — Kri ^ (nah — E. K.: Drejčeto-Nem- ;Vv>ljevanje) JWstriji — E. K: Jul-a (nadaljevanje) za 4 mesece $1. Za inozemstvo $4 na leto. Naslov reviji je: 6411 St. Clanr Ave., Cleveland, O. ■ Slovenski narodni dom. —Naročnino sprejema tudi uprava "Enakopravnosti," Dne 1. marca se je pričela kampanja, za razširenje kroga naročnikov "Cankarjevega glasnika," ki nudi izredne ugodnosti naročnikom in agitatorjem. Pokojni Andrew Obed V ponedeljek popoldne se je pripetila na E. 55th in Marquette Ave. nesreča, ki je zahtevala življenje znanega rojaka Andrew Obeda, starega 70 let, stanujoč na 4504 St. Clair Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Obed in štiri otroke, Cyrila, Jacka, Thereso, o-moženo Cerkvenik in Rose, o-moženo Salamant ter več sorodnikov. Rojen je bil v Cerknem na Primorskem, odkoder je tudi njegova soproga. Tam zapušča več sorodnikov. Tukaj je bil 34 let ter je bil jako aktiven na društvenem polju. Več časa je bival v Homer City in Herminie, Pa. Bil je član društva Naprej, št. 5, SNPJ in društva Lunder-Adamič št. 20 SSPZ. Pogreb se vrši iz Joe Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., v četrtek popoldne ob 1:30 uri in na Highland Park pokopališče. Preostalim naše soža-lje. Vstopnice niso v pred-prodaji Direktorij SDD na Waterloo Rd. sporoča, da vstopnice za film "The Doomed Battalion" niso v predprodaji, in kdor hoče videti ta zanimivi film, naj si kupi vstopnico pri blagajni v nedeljo. Blagajna bo .odprta točno ob 3. popoldne in prva predstava se prične točno ob 4. popoldne, druga pa ob 6. zvečer. General Francisco Franco je izšel kot zmagovalec iz dolgotrajne krvave civilne vojne, vendar je očividno, da so se njegove težave šele pričele. Tekom celotne civilne vojne je bilo opaziti podtalno nezadovoljstvo in ugibanje o položaju nove špa-. nije. Glavno vprašanje, ki stoji zdaj pred generalom Francom, je vprašanje vzpostavitve monarhije. Franco si je že v juliju leta 1937 prizadeval, odpraviti falangistično - monarhistič-ne težave s spojenjem obeh teh dveh teles v stranko Falanga Espanola Tradicionalista, kar se mu pa. ni posrečilo. Franco je dal že dovolj razumeti, da namerava on ostati gospodar Španije pod totalitarnim režimom ter da bo odpravil vse politične stranke, volitve in organizirano opozicijo. Nobenega govora ne bo o kaki avtonomiji, kakor sta jo na primer uživali Katalonija in Baskovska provinca pod republikansko vlado. Franco je posvaril veleposestnike, katerih posestva so tako velika, da mora človek v nekaterih slučajih ves dan jezditi, preden prejezdi ozemlje samo e-nega takega magnata, naj nikar ne smatrajo, da so si z denarjem, katerega so mu prispevali za vojno proti republikancem, odkupili status quo, to je, da bo ostalo vse pri stirem. V načrtu falangistov je, da se razkosajo veleposestva ter da se dado. posamezne parcele revnim kmetom. Nacionalno - sindikalistični delavski center je edina delavska organizacija, ki jo bo trpel Franco. Da ne bo nobenega po-državljenja privatne lastnine, je tudi razvidno iz Francove izjave, ko je rekel: "Nobenih konfiskacij ne bo in država bo pripomogla kapitalistom, da slednji lahko vrše in dovrše svoje socialne funkcije." LONDON, 4. aprila. — Tu-*-—- i kaj se naznanja, da sta Poljska Morjlec Weidmann S in Anglija sklenili dvostransko vojaško zvezo in da se je Polj-1 ska obvezala, priti Angliji na 1 pomoč v slučaju kakega napa- j i da nanjo. i _ i RIM, 4. aprila.— Italijanska! VERSAILLES, Francija. — j vlada je pričela delati rkčrte, da Eugene Weidmann, znani nem-I zavaruje svoja "pomorska zad- ški moriieCi ki je ubn ameriško j nja vrata" proti angleško - fran- piesalko Jean De Koven in pete-| coskemu poizkusu, da. te obkoli ro drugih ijudi, je bil pred tu-1 Nemčijo in Italijo. I kajšnjim sodiščem obsojen na Italija je zasedla s svojimi smrt z obglavljenjem pod giljo-četami že več postojank na oto- |tino Ista kazen je zadela tudi kih, ki leže pred Albanije. Diplo-' njegovega pajdaša, Francoza matski krogi menijo, da hoče I- Milliona. Dočim je Mijlion histe-talija s svojimi gestami v Alba-'rično protestiral, je Weidmann niji prestrašiti Jugoslavijo, če molče in brezbrižno sprejel svo-bi se slednja nameravala preveč j0 obsodbo na znanje. Istočasno nagniti proti protinemški in pro-|je sodišče tudi prisodilo staršem tiitalijanski koaliciji. Rečeno je, ubite piesaike 120,000 frankov da je nad 20,000 italijanskih kot odškodnino za njeno življe-vojakov v Bariju in Brindisi, nje. {0 Weidmannu in njegovem katera kraja ležita nasproti Al-1 pajdašu Millionu smo priobčili banije, preko Otrantske ožine. !daljši žlanek v včerajšnji veliko-LONDON, 4. aprila. — Vlada,1 nogni številki. Op. uredništva). Velike Britanije in polkovnik j NEW YORK, 3. aprila. _ Beck, poljski minister zunanjih Rodbina ubite ameriške piesal-zadev, proučujejo četvero mož- ke Jeane De Koven je po svo. nosti. pri katerih bi prišla prav.jem odvetniku sporočila včeraj poljska pomoč Angliji. Te mož- versaillskemu sodišču, da zavra-nosti so: (£a vsako odškodnino za pokojno Direkten nemški napad na'plesalko, ker smatra tako od-Anglijo. — To vprašanje je ba-, škodnino za. "krvni denar." I-je že sešeno z zadnjo Beckovo' stočasno pa je odvetnik De Ko-obljubo pomoči. • , ven rodbine zaprosil versaillsko Agresija proti Veliki Britani-' sodišče za dovoljenje, da sme ji izven Evrope. 'plesalkin oče prisostvovati ob- Nemška agresija preti Ro- glavljenju zverskega morilca, ki muniji, bodisi skozi Ramunijo ali Bolgarijo. Nemški napad na Nizozemsko, Belgijo ali Švico. Ta vprašanja se bo predložilo jutri kabinetni seji, ki bo razpravljala o njih. mu je ugonobil hčerko. Z dežja pod kap Okrajni sodnik Frank J. Merrick je včeraj ločil zakon med 28-letno Mrs. Edno Lewis in njenim možem Gordonom, ker je o-menjena izjavila, da mož noče skrbeti zanjo in za njuna, dva otroka. Takoj po ločitvi pa je vzela licenco za poroko s 30-let-nim Virgilijem Tatom, ki je na vprašanje, kaj je njegov poklic in kaj dela, odgovoril, da nič. Prenočišča Odbor za drugo SSPZ keg-ljaško tekmo, ki se vrši v Cleve-landu 15—16 aprila išče prenočišča za v soboto zvečer 15. a-prila za goste, ki pridejo sem iz drugih mest. Kdor ima kaj primernega naj se oglasi v uradu Enakopravnosti ^aJi pokliče HEnderson 5311. Kultura slavcki Vsi Slavčki naj se gotovo u-deležijo vaje v četrtek ob 1. popoldne v navadnih prostorih. — Vaja je namesto v nedeljo. Razprodaja Zadruge Tekom velikonočnega tedna vam nudi Slovenska Zadružna Zveza posebno znižane cene v svojih trgovinah. Tam si lahko nabavite vse potrebno za velikonočne praznike in pri tem si boste prihranili mnogo denarja. Gospodinje se opozarja, da izrabijo to priliko in si nakupijo vse potrebno pri Slovenski Zadružni Zvezi, ki ima tri trgovine, 667 E. 152 St., 16201 Waterloo Rd. in 712—14 E. 200 St. Naznanilo Prosvetni odbor direktorija S. D. D. na Waterloo Rd. prosi, da so vsi člani direktorija ob času na svojem mestu pri kazanju filma "The Doomed Battalion" Ker se prične prva predstava točno cb 4. popoldne, je potreba, da so vsi delavci na mestu ob 3. popoldne — Prosvetni odbor direktorija SDD. Soc. zbor Zarja Poziva se vse pevce in pevke soc. pev. zbora "Zarja", da se snidejo danes, v sredo zvečer ob Nov grob Včeraj ob 7:15 zjutraj je prekinil Paul Kogovšek za dolgo in mučno boleznijo. Bil je 51 let star doma iz Horjula nad Vrhni ko. Doma zapušča očeta, ki je 84 let star, 3 ali 4 brate in tri sestre. Dva brata sta bila ubita v svetovni vojni. Po poklicu je bil mizar, bil je vdovec. Pred 10' 8. ^ v pevskih prostorih, da leti se je poročil z vdovo Mrs. M. | se gre zapet zadnji pozdrav po-Žnidar, roj. Breznik, doma iz kojnemu članu Andy Obedu, či-Tuhinj pri Kamniku. Poleg so-|gar truplo leži v želetovem za-proge zapušča tri sinove, kate- J vodu na 6502 St. Clair Ave. Pri-rim dvema je očim, Frank 16,1 smo popraskali komaj po površini, dočim v Nemčiji kop- LouiS) cdšel' v Ameriko; in ker Ijejo do tal. . je mati zbolela v letu 1905, smo Ako se hoče to doseči, se mora izvajati neomejeno priklicali očeta iz Amerike. Med polnomoč nad konskripcijo lastnine in ljudi, kar mora tem časom sem moral jaz opu- oboje služiti vojaški in industrijski svrhi. V tem slučaju stiti šol° na želj° očeta' ter se mora imeti vlada neomejeno pravico, določati oboja: mezde in cene, in obojemu je določena višina, ki je komaj dovolj visoka za borni obstanek. Potrebna je neomejena avtoriteta, da more določiti, giie najboljše, zato se je čez do koliko ur na dan naj človek dela in za koga mora delati, brc leto vrnil v Ameriko ter in treba je neomejene avtoritete, da se more določati i:nene vzel s seboJ v letu 1907-kazni za vse one, ki se tej odredbi ne pokore ali katerih delo ni zadovoljivo. \ iti učit obrti v Ljubljane. Bil sem 16 let star, pa še nisem vedel, kako mej oče zgleda, kakor samo po sliki. Razmere doma niso vsi naen- pa vlada pohitela ter izzivalno nastopila napram prekucuhom. Odjeknili so streli v Sarajevu kar je bilo dovolj, da si konečno vlastodržci zagotovijo svojo oblast in izstrelijo to nenasitno golazen. Ivan je tiste čase urejeval v Ljubljani dnevnik "Dan", obenem pa sodeloval v več šolah; posebno je rad učil slovanske jezike, katerih krožke so že več let vzdrževali v Ljubljani. Razumljivo je, da po atentatu v Sarajevu ni bilo šala biti publicist ali pa celo odgovoren urednik lista. Še posebno ne takega, ki je do sedtt^j nisal o preziranih slovanskih i narodih najmanj pa še o Jugoslovanih. Prišli so na vrsto prestopki, paragrafi državnega zakona, ki so se morali vpoštevati, zato niso bili to "špasi". Razglas vojne na Srbijo je, čeravne skoraj pričakovan, vendar p^del na narod kakor strela iz neba. "Čez noč se je vse spremenilo," piše Ivan v knjigi "Moji spomini". "Včeraj prijatelji, a daneš bežijo čez cesto, da me ne srečajo. Strah vlada na cesti, v sobah, vsepovsod . . . . Vsak se trese, da ga prihodnji trenutek na cesti ne ustavi nepoznani človek in: "V imenu postave, greste z menoj." Niso še izšle knjige, ki bi vse opisale, kar se je takrat godilo v naš' domovini. Vemo pa, da so bili kmalu po napovedi vojne zaprt' Demonstracija v Ljubljani in na gradu vsi, ki niso kimali. I-istrelitev Lunder-Adamiča. Po-j van tudi med njimi tri leta. No-'.em aneksija Bosne in Hercego-i sil je prstan, ki je bil spomin na vine v letu 1909. Balkanska voj- smrt Lunder Adamiča, to je bi) >a itd. Zdi se mi, da so si važni' en prestopek. Potem je nekoč v:asi in izpremembe kar roke po- i rekel, da je naš cesar že star in dajale medtem, ko narod nanje če umrje bodo najbrže kaki 4 bil pripravljen, da bi izkori-, spremembe. Take malenkosti sc ::tU priliko. Vse to pa je pomno- zadostovale za konfinacije, ki sc ;evalo tem več napora na one, bile pa le pretveza, kajti "Suhi oziru na kopnem, na morju in V zraku. ".d so se za. taka vprašanja za- bajer" je imel zadnjo besedo. Toda če hočemo doseči in uresničiti vse te čudovite ymali. Naše časopisje je bilo za- Nič ni pomagalo Ivanu Can-stvari, moramo isaklicati za zmerom "zbogom" zadnji Cenjeno, kadar je pisalo, kar ni karju, ko je rekel se sploh tr jhici človeške svobode ]yil° všeč SosPodi na Dunaju, ne spominja, da bi kedaj rekel, v,. , J.'. 11- „ • J'1 ,,, j Vsi oni, ki sc se ude jstvovaii v I da bo "Avstrija v svojem last- V človeški svobodi je človek odvisen od. individual- f;mcrnicah za slovanske manjši_ nem blatu poginila" in da sploh nega upanja, ki ga bodri k delu zase m za človeško ob-• UC) go bm zazoamovani. nikoli še ni take besede rabil. Na čestvo. Oni drug'" pa je odvisen od človeškega tlačanstva j -J---------1—;-;—;---— in strahu pred kaznijo, kateri strah ga bodri k delu za ust teh ljudi je pogosto slišati: "Kako.neki pridejo pisa-državo — dočim naj njega samega vrag vzame. j tel j i do tega, da smejo odkrito razpravljati o takih stva- Res, velik je cirkus, ki ga je priredil Hitler. Njemu je treh?" Zgodovina pa ne molči, nasprotno, naravnost pri' bilo mogoče izvesti vse to, ker ima opravka z ljudstvom, | znava krivična dejanja iz minulih časov. V knjigi 'Tape-ki je že tekom generacij vajeno gosjega pohoda. Kaj ta-;žirija Favsta" opisuje pisatelj v obliki romana neko zgo-kega pa ni mogoče doseči tukaj, ne da bi izbruhnila revo-: dovinsko snov in jo razpreda, kakor je to v vsakem roma-lucija, ki bi bila hujša ko vojna med posameznimi drža- nu. Lep slučaj v z zvezi s to knjigo ima napredna knjižnica pri Sv. Ani v Slov. Goricah. Knjižničar je izposodil ; knjiko "Papežinja Favsta." Zgodilo pa se je, da je dobil Da imajo tudi v Sloveniji svoje pričkarije in sporčke knjigo v roke tamošnji gospod župnik in jo brez nadalj Odšli smo cd doma krat. Ivan v Prago, jaz z očetom v Ameriko. Uboga mati je ostala doma sama s 141etno Micikc, ki je tudi sedaj doma poročena. Od po- Vse to seveda ni nič drugega kakor suženjstvo; — prisilno delo za privatne gospodarje, ki so od svoje strani zopet brezpravni sužnji vlade. Teoretično, toda ne prak- ukrat napre. gc ge mi gtiki z ticno, tudi mi tu v Ameriki lahko vse to izvedemo. Pa ne domovino zmanjšaiii vendar sem samo to. Mi morem'o izvesti vse to mnogo bolje in temelji" - veseljem sledil potekom, — teje, ker imamo na razpolago vire surovin in prilik, ki jih r,ebno v svetovni vojni. Nemčija nima. Tudi mi bi lahko popolnoma odpravili brezposelnost. S strogo kontrolo mezd in cen, ki bi jih držali na kolikor mogoče nizkem standardu, s konfiskacijo privatne lastnine in profitov, bi bilo nam mogoče producirati razne izdelke po tako nizkih cenah, da ne bi mogel nihče z nami konkurirati in naša trgovina bi zavojevala svet. Prav tako bi mogli zagospodariti svetu v vojaškem iz stoletne vdanosti m suženjstva se ni dovolj premaknili. Dijaške zveze so rastle; a prepoča- niran, odkoder je bil potem potrjen k vojakom in odšel s pol-skom na Poljske ocjne poljane a pozneje v Dobružo, kjer je bil težko ranjen. Nevarna rana bi skoraj povzročila konec, da se ni po več si se je masa probujala. Zato je tednih sprosil za premestitev v Prago, kjer je imel znance in odke* "Jaz imam zmeraj P01 . žeju, pravijo, da je to doD per trganje." "Ali je pomagalo?" "Nič ne vem, ko me ^ koli trgalo!" — Moja hči bo imela p« gato doto. Kaj mislite, a-gla dobiti moža, ki bi j° ji b vrši ali zasnuje v življenju, je skem parniku. ona nesmrtna sila, ki gre iz ro- j Druo.a. «p0tem preostaJ3 da v rod. Zato smo lahko prepri-j^ da°ge ločita v stratosf^ čam, da cilji njegovih del najde- j balonu." jo odmev v tisočih in milijonih Slovanov, ki krčevito iščejo izhoda iz neznostnih razmer. — Združenje Slovanov, to je odgovor en edini izhod iz stoletnih blodenj. Kot sem že zadnjič omenil, se je v Ljubljani osnoval odbor, kateremu načeljujeta dr. Karlin in Prof. Mirko Šubic, da se postavi pokojniku nagrobni spomenik. V ta namen, se je Dram- . . ? sko društvo Ivan Cankar veliko-.12 ljubezm \ . ..„ Za d^ dušno odzvalo, da bomo tudi a- O, zakaj pa. ne- se vse dobi. I 'Obtoženec, včeraj ste ju' ., vse drugače povedali. .. ^ "Pa mi niste tistega ^ "Jaz sem' prišel K* more pošteno denar zasl1-"' mo na en način." "Kako ps ?" p "Se mi je že kar zdel0' zaupnike, ki se bodo zavzeli zanj. Leto in pol je vzelo, da se je postavil na noge. Granatni drobec mu je odtrgal zadaj nad pasom kosti, kožo in meso. V meriški Slovenci prispevali do času konfinacije in bolezni v nos k njegovemu spominu zato Pragi je napisal mnogo člankov bode v prizoritev "Amerikanec in tudi nekaj knjig, ki jih je po- j na trški gori" vprizorjena v zneje izdal. ; namen. G. Ivan Zorman, kot o- . ^ Ko je okreval,'se je ob palici sebni prijatelj ranjkega, bode Je l> §osPoa 50 m ' vrnil v Ljubljano že po preobra- pred igro podal njegov življe-tu. Kakšna je bila ta vrnitev po njepis. petletnem trpljenju, ko je manj- j Pričetek je cb tretji uri pokalo toliko prijateljev in presta- j poldne. Zvečer — po igri — se nega gorja, bode najbrže opisa-; vrši ples za isto vstopnino, ki je no v drugem delu spominov, ka-! samo 25c. Prireditev se vrši na tero knjigo je malone dočakal | velikonočno nedeljo, ki nam pri- ne ves pred smrtjo. Vse kar je prispe- ■ naša praznik vstajenja. Zato val k slovenski književnosti v j smelo praznujemo porast ide-! svojem življenju, ne bom jaz ce-jalov vseh, ki so in ki še deluje- EKShi^^u/*. "^j'xfV1 nil ker nimam vzpogleda v to.' jo za odrešenje najbolj zatira- PRED POSLANI5 Vem le, da je živel drugim in. ne! ne rase narodov sveta — rod j SANTIAGO Chile. 1 sebi. Po vojni od bolezni potrt j Slovanov. je eksplod;rak na hodrt^P je živel nekaj časa v Mariboru. | Dovolj so nam napisali naši poslop-jem nemškega Pozneje je nastopil v službo kot i pisatelji, pesniki, zgodovinarji, tya bomba ki je zC\0 p°s profesor na "Liceju" v Ljublja- j saj je sam Prešeren že pred sto | va\a zido V dbe. I ni ter se končno v letu 1934 po- leti zapisal: , _______'f -----------Jfljil ročil. ! Največ sveta otrokom sliši Slave Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi, si prosti voljo vero in postave. (KONEC.) ami. Mlada soproga Boža mu je v! prihodnjem letu povila zalega sinčka Andrijana, ki mu je bil j nad vse pri srcu. Toda ni dolge j vžival srečo zakona. Pešati mu: — je začelo srce, opustiti je morali Film ''The učenje in končno še pero. A ni j lion" šlo. Pisal mi je: "Ako delam, i sem miren, a brezdelje me mo- i 0 tem filmu bilo že mnogo ri, tega nisem vajen. Zasnoval Plsano v našl javnosti, to je cm Doomed Batta-v S. D. D. ;em si več lepih del a bojim se, da jih ne bom skončal . . . . " lies jih ni končal, slutil je, da ŽENE IN ste j j Najnovejše mode ^f spomladanske suknje i'1 ii , lahko naročite airektn0^ | varne po nižjih cenah j drugje pri Benno B. LeU^i 1034 addison ENdicott 3426 fj film, katerega bi se moglo ka- '< Prosim, oglasite sc a" zati v Slov. Del. Domu na Wa- i iefcnirajte, da vas -terloo Rd., 'Collindood že lanske j varno. Sedaj je čas. da ?a bode prehitelo. Le v Spomi- letc' toda se §'a ni kazaio- In za" i čite Fur Coat narejen V % i\h it. del ie očrta.1. kan misli kaJ ne? Ta film Je skusila do-j meri za prihodnjo zi^ j nih II. del je očrtal, kaj misli napisati in nekaj skoraj dokončanih stvari in dne 18. maja lan-iko leto je bil konec trpljenja kakor sem zadnjič opisal. Citiral bom nekaj njegovih pisem v krajših odlomkih. V pir kaj biti organizacija 'The Labors Non-partizan League" (Delavska ne-politična stranka) in za to organizacijo sem tudi jaz, naj prošnjo iste, pisal reklamo. Odbor te organizacije je sku nižji ceni. na delo, teda ni mogel zadostiti potrebnim pogojem v zvezi z na-: bavljanjem tega filma, in na.; dan, ko bi se film imelo kazati, ne da bi se javnost cd strani, odbora obvestilo, kazalo drug film, kateri jo bil tudi dobrr, to-J (Dal)s na 3. str.) zaradi vprašanja, katere knjige so dobre in katere ne, j njega — zaplenil. Knjižničar je knjigo zahteval nazaj. Nemčija, vidimo iz informacije mariborske "Delavske politike", ki župnik pa ni bil voljan takoj ustreči. Poklical je celo piše: vodjo orožniške postaje, da ugotovi, ako knjiga ni pre- Na podeželju imajo po večini vse napredne knjižnice i povedana. Iz velike afere, ki jo je napravil g. župnik, pa v zbirkah knjige, ki niso vsakomur po godu, najmanj pa j ni bilo nič. — Knjiga je prišla nazaj v knjižico in je zanr njih iščejo greha ali pa sc čutijo prizadete. Tz man je za njo še narastlo. OllU a v smu očetu iz praške bolnišnice Isil film dobiti na priporo- ma božič • 1 da -ie vredno videti "Spominjam se onih lepih ve-:vsakemu dclavcu. Odbor je šel čerov doma in mislim na našO| lepo šmarsko dolino, kako je žalostna, ko ne bodo pa nji peli naši stari zvonovi svojo božično pesem . . . (Zvonove se vzeli za vojno). Toda Kristus se rodi letos v krščanskem Betle-heniu in ta Kristus je naš — Bog trpečih in pričakujočih." Do zadnje ure je uporabil za delo, toda to je opravljal prav po izreku: "kar more, to mož je storiti dolžan." Neizrečeno se mu je dopadlo, ko sem mu eno leto nazaj sporočil o zamenjavi šolske mladine kakor n. pr. Am^ika in Toda vsaka lepa nova našla pri vladi odmev. Oni, ki so delali in umirali za Jugoslavijo, .niso našli odmeva za idealne akcije. Zato mi še vedno čakamo, dasi ameriški .lu-'•osltivuiii kol Amerikanci nismo Zakrajsek Home, Iflt-'J 6016 ST. CLAIR A^f, . Tel: ENdicolt H S t ! S 5' aprila, 1939. ENAKOPRAVNOST STEAMS Modrosti in šale Črnogorcev Viteštvo med sovražniki temena Bajice in Donjokaj-C1 v okolici Cetinja sta živela v ®°vraštvu in nekajkrat je pri-do obračuna z orožjem. Voj-v°da Marko Martinovič iz Baji-ca in Markiša Ivanovič iz Donje-j>a Kraja sta prežala drug na fugega, da bi med seboj obračunala. Nekoč pa Markiša, ko je bil Mo žejen, odloži svoje orožje pivsko močjo črnogorskega veljaka obsedeli v hanu. j Napačna diagnoza Eden izmed Ozrničev se je podal v Župo, da bi slavil s svojimi prijatelji krstno slavo. Ko se je dobro zabaval in napil, se je zvečer podal proti domu, a se je spcdtaknil in si zlomil nogo. — Prijatelji so ga onesveščene-ga prenesli v najbližjo hišo in ji v votlino, kjer je bil vre-1 poklicali zdravnika. Ko je ta pri-ec> da bi se napil sveže vode. šel, je Ozrnič ležal kakor mrtev. U v . 2 ni niti slutil, da ga sovraž opazuje. Ko je bil Markiša v votlini skočil, 1(1 rekel: ^ Ej, Markiša, zdaj si mej« i, je vojvoda Marko pri-pograbil njegovo orožje Markiša mu je odgovoril iz I Mine; ^ Vidim, Marko, da ti je pa-f pest, kakor si želel, zdaj pa apravi, kar hočeš! k"""" Hvala, Markiša,-čeprav mi h;if>adla pest, ne boj se, ker bi ^ sramota, če bi te na ta na-^P°gubil. Napij se vode, pa Ven, saj sem tudi jaz že- lu Ko vctlin, ril se je tudi pri Skadru. Spremljali so ga štirje sinovi, izmed katerih sta dva študirala v Srbiji. Jakov je užival sloves dobrega guslarja in zgovornega človeka. V bitkah je vojnike hrabril s svojimi govori in petjem. S svojimi sinovi je delil dobro in zlo. Svetovna vojna mu je zatekla sina, študenta tehnike, v Srbiji in fant je padel v bitkah od Drini. "Politika" je o tem pisala in neki prijatelji pokojnega mladeniča so časopis poslali staremu Jakovu. Strašna vest je črnogorskega junaka silno po-trla, ker je bil Malin njegov ljubljenec. Takoj pa se je starec ohrabril, poklical sosede, vzel v roke gusle ter improviziral svojo novo pesem o borbah ob Drini. Ko je poveličeval padle junake in vpletel v stihe besede "mo-Smrt Malina Mujoviča jega sina Mujoviča Malina," so Jakov Mujovič iz Gornje Mo- mu privrele solze iz oči — in ta-rače se je udeležil na starost ko so šele sosedje izvedeli, da je bitke za osvoboditev Bara in bo- njegov sin padel. Da ni kap, je mrmral zdravnik, ko ga je pregledal. Ne, bogami kap, je odvrnil e-den izmed seljakov — pač pa dve oki (oka je liter in pol). Ta pa j korenjak kapi (kaplje) ne bi niti občutil. Urednikova pošta (Dalie z S. strmi) da ne ta, ki se ga je obljubljalo prišel iz j jn Za katerega sem jaz kot za Je bil Markiša ŽPvo MU Marko izro<5il n3e"' organizacijo oglaševal v listu. v ]tl svoje orožje rekoč: E-ii ** moje orožje, kakor ll ' nmral ti/nno rl/-lrlor- op H« vodp v. ^ ne napijem. \|, Se -ie Marko vrnil, je iz Žje ^ vzel svoje oro- ' pri razstanku pa dejal: ,0; Markiša to srečanje je bi- <5o. Po poznejšem poizvedovanju od moje strani, ker sem se z a-Jaz Čuval tvoje, dokler se fero čutil tudi prizadetega, sem prenašel, da je bil odbor organizacije obveščen do časa in je bilo dosti prilike zato obvestiti javnost, toda se jo ni, in zakaj ne? To je tudi meni uganka? K temu moram le toliko pripomniti, da velikokrat pride človek v zagato le radi tega, ker "gre po kostanj v žarjavico" za druge in vsaka šola nekaj stane, to tako, nikar ne pozabi, Sva jutri spet sovražnika. sPodar in Tornas Vukovic ** Vukovic, nekdanji u-, elJ mesta Cetinja, je bil Poljuben človek in dober 'Pravi že stari pregovor. Gfnik, a ie večkrat imel go-ki niso bili všeč režimu. ar (kralj Nikitfl.) je To-ijj ^nekoč poklical ter mu zabi da ne sme govoriti pred j^j^tti brez njegovega dovo- i*&C(i ^ Ve® Je nahrulil go-^otnaša, da jaz lahko člo-sPravim na nic, a iz nic na-človeka! ^ v °3podar, je odvrnil To-v' Ceprav si gospodar, iz nič ;te] napraviti ^človeka" kennedelJ? in - nripnfl tnr> 0 t' vedno nič. lunali tudi pri pijači leda k stvari. Veliko na,ših ljudi je že povpraševalo', ali se bo keaaj kazalo ta film v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Danes je odgovor k temu, da se ga bo in sicer pod auspicijo direk-torija S. D. D. odnosno prosvetnega odbora S. D. D. in to v nedeljo 5ne 9. aprila na .velikonočno nedeljo. Vse garancije, navzlic velikim zaprekam smo dobili zagotovilo, da film dobimo in se ga bode kazalo dvakrat v prva predstava se prične točno ob 4. uri popoldne, druga pa točno ob 6. uri zvečer. Po kazanju filma pa se rebitnega dobička prireditve, ker film stane precejšnjo svoto in tudi se je dobilo posebne močni Projector (1000 W.), kateri bode proizvajal film jako dobro in vidno, da sedaj smo rabili pri vseh prejšnjih filmih največ 750 W projector, in da bode ta posebno močni aparat pokazal film tak kot mora biti, smo gotovi. Imamo že garancijo, da se bo kazaio ta film v SDD prihodnjo nedeljo in v slučaju pa da bi se ponovno zgodile ali pripetile kake zapreke, pa bo javnost zato obveščena v našem lokalne listu v sobotiii izdaji, tako, da ne bi kdo mogel sumiti, da se ga hoče ponovno varati. Vstopnic za film nimamo nič v pred-prodaji in vsakdo, ki hoče ta za-nir,;"i film videti, bo moral zato kupiti vstopnico pri blagajni v SDD na dan predstave, v nedeljo 9. aprila. Prosvetni odbor direktorija S. D. Doma. \\ Coff. OČE IN SIN Zahvala M V prav prijetno dolžnost si štejem, da se na tem mestu prav 'prijateljsko zahvalim Progresivnim Slovenkam, krožek št. 3 * " je- in Ljubljanskemu klubu ter pev- 1 plesna zabava m za ples bo, J J 1 1 i čem "Slovana", za tano krasne za ples j Pesmi i" ker so na ta ali oni na- »wr ------- je i^molsc. Ženski odsek SDD.čin P"P°mcgli k mojemu veče- C s° S(: naP?vlh kakOT L hnde nrinravil tudi iako do-!™ Presenečenja dne 3.. marca v vrsi ^At je bil leta 1909 po ^ * Paše zbor Turkov in Sr- dober crkester' Vsega Sanažaka. Beran- !W - vsi v črnogorskih Pa bode pripravil tudi jako _d < w "chicken večerjo za malo _ _. _ ;'i>je°Stnih nošah. Za to zboro- bro je zvedel tudi prosluli uČak Salko, ki je pevzro- svoto. Ako želite praznovati velikonočne praznike v dobri in ^ da vidi črno-i se edigravajc^ med avstrijsko in - džavre, samo, da jih vi- J italijansko armado na Tirolski j jn gasa_ Z veseljem in hvaležnostjo se bcm spominjala vseh dobrih in naklonjenih prijateljev in prijateljic, ki so se udeležili mojega presenečenja in veselja. Posebna zahvala naj bc izrečena Mrs. Angeli Ogrin in Frances Žulali-ja, ki $ta potrošile toliko truda Zvonko A. Novak Vsi vemo, da je človeku predvsem treba hrane, obleke in strehe, če se hoče obdržati na površju ter plavati z drugimi v veletoku viharnega življenja, pa naj se odloči živeti med tako-zvanimi civiliziranimi ali pro-svetljenimi narodi že kjerkoli na tem našem revnem svetu. Našim ljudem, ki so v največjem številu zapuščali svoje rojstne kraje ter prihajali semkaj s trebuhom za kruhom naj koncu devetnajstega in v začetku tega stoletja, ni bilo baš bog-ve kako težko ustrezati zgoraj omenjenim potrebam. Saj je splošno priznana resnica, da i-ma po pretežni večini človek, ki je naše gore list, pridne roke, bister um in pošten/) srce. Toda v težki borbi za vsakdanji kruh je zlasti delavec poleg drugih križev in težav še posebno izpostavljen nesrečam, beležnim in prezgodnji sn\ti. To je seve presneto dobro vedela in še danes ve naša vlada, ali v svoji neskončni kratkovidnosti, namišljeni svobodoljubnosti in neodpustljivi brezbrižnosti je z nečloveško blagohotnostjo vse take skrbi in brige rajša prepustila delavcem samim, si prav po pilatsko umila roke, ko je med delavskimi vrstami razsajala bolezen, po licemersko zastrla oči z ruto božje previdnosti, da ni videla strašnega pomanjkanja med delavsko deco, ter si zamašila ušesa z bato kraljevskega vjsočanstva, da ni slišala obupnega joka med delavskimi vdovami, ko je kruta smrt kosila tiste, ki so s svojimi žulji ob bori mezdi z rok v usta skrbeli za svoje družine. V takšnih razmerah so naši priseljenci garali kakor črna živina, krvavečega srca gledali grozno bedo delavske dece, razklanega duha poslašali bridko intenje delavskih vdov ter neznansko hudo trpeli z njimi. V hudi sili so bili tisti trpini. Bolezni je bilo več kakor odveč med niimi, nesreč nič koliko in smrt je morila, da je bil jo j. Kaj storiti? Kod iskati pomoči? Kam se obrniti? Vlada bi še mezinca ne ganila zanje, delodajalci so imeli gluha ušesa, bolnišnice so bile prenapolnjene za take, ki niso mogli plačati zdravljenja. Siromaki so begali od hiše do hiše, od soseda do soseda. Tožili so drug drugemu in tarnali. Pa kmalu so uvideli, da tarnanje nič ne pomaga. In to izpoznanje jih je napotilo k temu, da so šli vase ter se glo- boko zamislili. Samoobramba, ta je prava. Pa se jim nekaj posveti v glavi in misel bratskega zavarovanja je bila spočeta, misel napredne, demokratične bratske podporne organizacije — Slovenske narodne podporne jednote — v tistih hudih stiskah pred petintridesetimi leti. Štiri leta po njeni ustanovitvi so se Slovenci na severni strani čikaškega mesta organizirali v bratsko podporno društvo, ki se pa nekaj časa ni moglo odločiti, pod katero narodno podporno organizacijo naj bi spadalo. Nekaj članov se je o-grevalo za Jugoslovansko, in že je bilo prav malo upanja, da se društvo priklopi Slovenski narodni podporni jednoti, ko poseže vmes Valentin Cukale, čigar truplo počiva v grudi domači tam gori na Vrhniki, in društvo je dobilo številko 86, SNPJ. Federacija čikaških društev pod okriljem Slovenske narodne podporne jednote bo obhajala petintridesetletnico svoje podporne matice dne 16. aprila 1939, v jednotini dvorani na 2657 So. Lawndale Ave. s sijajnim vzporedom. V tem programu bo tudi ime Tomaž Cukale. Tomaž je sin omenjenega Valentina Cukaleta, ki ga je treba prištevati med prvoboritelje Slovenske narodne podporne jednote. Kakor sem ze omenil v tem listu, mora Tomaž podnevi trdo delati za svoj vsakdanji kruh, zvečer pa se uriti v petju. Njegov tenorski glas je sicer še v razvojnem stanju, a vendar pa že toliko izvežban in izglajen, da gre lahko brez strahu na o-der, kar je bilo dokazano v primeroma kratkem razdobju že dvakrat. Na petintridesetletnici Slovenske naroane podporne jednote dne 16. aprila nam zapoje tri samospeve, in sicer: "Gor čez jezero," ki jo je zložil pred kratkim umrli Zorko Prelovec, potem Donizettijevo arijo "Una furtiva lagrima" iz opere "L'-elisir d'amore," in pa "Till I Awake" iz zbirke "Indian Love Lyrics," ki jo je priredila Amv Woodforde Finden. Na klavir ga bo spremljal njegov učitelj Gerald Groissant. Obenem bo Tomaž tudi dekla-miral Aškrčevo "Pesen slovenskih delavcev v Ameriki," ki je priobčena v letošnjem "Ameriškem družinskem koledarju." O tem, da je Tomaž izvrsten dek- D °&<*ci so šli i ..i i fronti v gorovju "Dolomiti", ka-j mirno mimo'teri so poznani vsem onim slc- znani junak Avro; venskim fantom in mužem, biv- Je z učiteljem Milanom J si m vojakom avstrijske armade. c„ein stopil v han, da po-j Največje zrcalo "korajžnc i- ^cašo rakije. Kačak sedi j talijanske armade" pa je poka- Sv°jim društvom in pije | zano v tem filmu, ker boste vi- I deli, da ko makaronarji niso mo- &aroči zase in za svoje-i gii dosti opraviti z orožjem, so L|%. Lastnik hana po-11,o poskus.!) z ostudno zvijačo, pred njega, hajduk kopali so na mesece ped hrib, ga % ^ Pograbi steklenico in j 7,abili z dinamitom in od daleč iz | do zadnje kaplje, i varnega prostora spustili hrib v Je mislil izzvati Avra. j zrak z celim "The Doomed Bat- mirno! talionom" tirolskih lovcev. J<»grabi j Kakor žc .povedano, ta film se kom vel< ko steklenico j b0 kazalo v SDD na Waterloo jo na mah izpraznil, j Rd. v nedeljo in to ne radi mo- vsakemu. / nasmehne in -/Ji N l Ka. enak uačtn. P Hvala vsem in Vam hvaležna Frances Gorjanc 19314 Arrowhead Ave. A. M A L N A R i ^^^^^^ 1001 jEast 74th CEMENT WORK w II 0 1 OGLAŠAJTE V O o D p Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil, v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. D lamator, se je čikaško slovensko občinstvo že lahko uverilo tedaj, ko je lansko jesen dekla-miral mojo pesnitev "Iz teme v luč!" Če bi mogel pokojni Valentin Cukale dne 16. aprila poslušati svojega sina v omenjenih samospevih, bi bil gotovo tako srečen in vesel, kakor je bil takrat, ko se je društvo št. 86 po njegovem prizadevanju priklopilo Slovenski narodni podporni jednoti. Očetu časten spomin, sinu pa mnogo sijajnih uspehov na žlahtnem polju slovenske in a-meriške pesmi! Vivos voco, mortuos plango. Koncert Samostojne Zarje Pomladanski koncert, ki ga poda Samostojna Zarja v nedeljo 23. aprila, bo praznik lepih pesmi, ker program bo vseboval mnogo med nami še neznanih krasnih pesmi. Za primero je nekoliko besedila iz "Blejškega valčka," uglasben po skladatelju Tomaž Košatu: "Blejski kraj je krasota raja ti naš cvet krasni Bled — m ga lepšega kraja." Tu je lepo besedilo s krasnim' napevom- In zopet druga pesen iz opere "Netopir," skladatelj je Johan Strauss, ta pesem je tudi izredno melodična in vesela. Nekaj besedila podajam, ki ga vsebuje: "Oj to življenje kratko je> kdo skrbi bi brigal se! Radostna pesem naj zveni, Vas pa, prijatelji, Bog živi!" Tukaj sem omenil samo dve pesmi, ki niso bile še pete med nami in poleg tega je še veliko drugih, ki jih še ravnotako niste slišali. Torej ne pozabite datuma 23. aprila, ko se vrši Zar-jin koncert. Čaka vas par ur duševne hrane, katero boste z veseljem uživali. Program vselej dobro izvedejo pevke in pevci Samostojne Zarje. Opozarjam vas, da si nabavite 'stopnice že sedaj. Dobe se pri vseh pevcih in pevkah in pri Mrs. Makovec v S. N. Domu. Na veselo svidenje 23. aprila, vam kličejo pevci in pevke Samostojne Zarje, Louis Belle, JAMČJENE DO]>JA SCŠENE ŠUNKE 24 'ie lb MALE ŠUNKE 19e lb. Emil Krizman's Meat Market 6422 ST. CLAIR AVE. nasproti S. N. Doma Ako je kaj narobe, z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje- Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 V blag spomin ob četrti obletnici, kar je umrl moj ljubljeni soprog JOHN ZUPANČIČ PREMINIL JE 5. APRILA 1935 O usoda, ti življenje vse prehitro zagraniš! Radost srečno nam v trpljenje kar naenkrat spremeniš. štiri leta, dolga doba — ravnokar potekla je Težka bila je ločitev, tužno bilo je srce. Spavaj mirno v črni zemlji, naj ti bode blag spomin! Zlata sonce na grob ti sije Tvoj duh med nami še živj. Žalujoča soproga Rosie D Ol o ^migne handžiji in na JIk . . ter Tudi to je kaoak iz-; __ [^j'1;ir.0čil zase in za svoje,S s a novo stekl011^0' ka- j §5 j Avro tudi v trenutku iz- j =§ je še enkrat ponovita., ES I Je Avro plačal kar je na- j ' ŽE II 6 in tovariša, in odšel, j 'JE je enkrat ustrelil vi v.Sv°jcga samokresa, ka-lr^ •kgovi pajdaši pa so pre- j js ^d toliko drznostjo in | svojega tovariša no- "ENAKOPRAVNOSTF III fA Ako želite barvati vašo hišo zunaj ali znotraj vprašajte nas za ceno. Vedno prvovrstno garantirano delo. JOSEPH PINTAR 389 EAST 160 STREET KEnmore 6067 W Veselo velikonoe želim vsem. je vezana stane $1 0 O Dobi »©v v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue w D —— [OESOE MU [OX=£Q£ Kampanja za "Cankarjev glasnik' sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio / I V STR^H I ENAKOPRAVHOST KRMAR MILANOVK POVEST IZ POMORSKEGA ŽIVLJENJA "Da, hočem," odvrne Milano-vič; "kako dobri ste nasproti meni! — toda strah me je, ko ne morem prav nič misliti nazaj. — Kaj naj vendar to pomeni? Niti svojega imena se ne morem spomniti, pa naj se še tako trudim in premišljujem! — Kolika muka! Ali mi ne morete prav nič pomagati?" "Za sedaj ni še, nobene pomoči, nesrečni moj prijatelj," odgovori šerman s sočutnim glasom, "a hočemo se potruditi, kolikor bo v naši moči, da razvozljamo vašo preteklost. Potrpite še nekaj dni, potem vas prenesemo na krov, kjer vam sveži morski zrak, pogled na morje in na vaš čoln brezdvomno odgrne zagri-njalo, ki vam sedaj zakriva vaš spomin. Bodite mirni in odpodite od sebe vse, kar bi vas moglo vznemirjati. Uverjen sem, da se vam z božjo pomočjo vaš položaj popolnoma izboljša. Sladko počivajte. — Pojdiva, gospod kapitan, naš prijatelj ne sme sedaj več govoriti." Gospod šerman je bolniku prijazno pokimal, kar je ta odvrnil z nasmehom, polnim hvaležnosti, ki je za trenotek razjasnil njegov mrtvaški obraz. "Čudna, nerazumljiva stvar to," je začel kapitan, ko sta bila na krovu. "Kaj more človeka vendar doleteti! Nekaj izrednega mora biti vsekakor, če človek celo pozabi, kako mu je i- "To je vendar kakor začarano", zakliče kapitan. "Ce mož ne pride k zdravi pameti, ne bomo nikdar izvedeli, kdo in kaj je." S "Obleka vsekakor priča, da mora biti mornar." "Mogoče je; vendar kakor kaže njegova zunanjost in njegovo obnašanje, ne moremo soditi, da bi bil dolgo na morju. ljestvo, v večno življenje. A-men." S temi besedami je šerman končal pogrebni obred. Mornarji so se tiho razšli in cel dan ni bilo čuti na krovu nobene razposajene besede ali divjega smeha. TRINAJSTO POGLAVJE Ves trud brezusjiešen Milanoviču so se moči vračale prav počasi in četrti dan mu je gospod Šerman — ki je prav po materinsko skrbel zanj — svetoval, naj gre z njim na krov, češ, da ga bo to razvedrilo in mu dalo novih moči. Milanovič se je nadejal, da mu pogled na čoln vrne spomin in s tem prežene temno noč, ki je kakor mora ležala na njegovem duhu. čudno! Tema je kri kakor takrat, ko ga je bil zapustil Milanovič, še celo shramba za živež je stala odprta in tudi trije sodčki za vodo so ležali še okrog. Marsikdo bi bil prepričan, da morajo predmeti, ki so bili v zvezi s tako strašnimi dogodki, zdramiti speči spomin in predo-čiti duši vse grozovite in pretresljive prizore, ki so se v teku desetih dni drug za drugim vrstili v čolnu. Če so reči, ki se prav tako kakor žareče železo v meso, vtisnejo v našo dušo, tedaj bi morala igralčeva blaznost, pijanost Mirtičeva, tragična smrt generalova in podoba nesrečne vdove, ki je tiho in u-dano podlegla trpljenju in z njo njeno nedolžno dete, tedaj Toda prav, da sem se spomnil la celo njegovo življenje do one- me!" "Pomislite tudi, koliko je moral nesrečnež pretrpeti, da mii je spomin tako docela ugasnil!" pripomni tovariš. "Pojdiva takoj in poglejva čoln, morda naj-deva kaj, kar bi naju dovedlo na kako sled, da doženemo, kdo in kaj je ta človek!" Skupaj sta odšla k čolnu in vsega natanko prebrskala, — a zastonj. Čoln in njegova vsebina sta govorila toliko kakor prazen list papirja. "Ostane nama še obleka," meni gospod šerman, "morda v njej kaj zalotiva." Na kapitanovo povelje so prinesli Milanovičevo obleko. Ta je vsa, bodisi glede kakovosti ali glede kroja, kazala, da je njen gospodar mož boljših slojev. Perilo je bilo zaznamovano s črko "M". V žepih so našli uro, nož, nekaj denarja in še nekaj drugih manj važnih reči; vendar iz vsega tega ni bilo mogoče ničesar sklepati. Ostala je samo še nada, da bolniku oživi spomin ob pogledu na znane stvari in predmete. njegov mrtvi tovariš še ni po kopan; to moramo storiti še dopoldne. Ker se pa prav nerad ukvarjam s takimi žalostnimi posli in mi vsaka beseda, katero bi imel ob takih prilikah izpregovoriti, najraji zastane že v grlu, zato bi mi storili veliko uslugo, dragi moj, če vi opravite to mesto mene. Dal bom truplo zašiti v platno, in vi storite ostalo. Kaj? "Ako želite, zakaj ne." "Vi ste vedno krasen, ljubez-njiv človeček, dragi moj šerman!" S temi besedami je kapitan potolkel po rami svojega prijatelja in pristavil, ko je ravno v istem hipu zadonel zvonec, vabeč k zajtrku: "Čujte, kuhar nas že kliče; kako izredno mi bo zajtrk danes dišal." Težko je dobiti kaj/bolj pre-j tresljivega, kakor je pogreb na morju. Morda sledi to iz tega, ker se človek nikjer tako ne zaveda svoje ničnosti, kakor tedaj, kadar ga od vseh strani obdaja neizmerno, silno morje. Na suhem so grobovi nekake hišice ranjcih; srce čuti neko tolažbo v tetn, če misli, da so mrtvi bitja, ki spavajo pod zelenimi rušami, ki jih lahko obiščemd, ka-kar hočemo. Ako pa polože mrtvo truplo v globoki morski grob, občuti človeška duša bol popolne ločitve. Neizmerno morsko brezno požre in uniči telesne ostanke, pokoplje takorekoč tudi spomin nanje. Opoldne je ležalo Zamjanovo truplo zašito v platno in na nogah obteženo na podolgovati mreži, katere konec je slonel na ograji, drugega sta pa držala dva mornarja. Moštvo ladje je stalo razkrito v polkrogu, poleg trupla pa gospod Šerman, moleč molitve za ranjke. Ko je končal z besedami: "Sedaj izročamo globini zemske o-stanke ranjkega." - je dal kapitan z roko znamenje. Mornarja sta dvignila mrežo in truplo je zdrknilo v valove. "Tam doli naj čaka vstajenja vsega mesa, ko bo tudi morje dalo svoje mr-mu' tve in jih bo milost Jezusa Kristusa odvedla v njegovo kra- "Oglejte si to odprto shram-jje vse reči, ki jih je zagledal nakazal z besedami: "Te stvarif0 bo, v kateri ste imeli živež; to je^adji, imenoval s pravim ime-. Vaše. Poznate?" bila napolnjena z morsko vodo nom, in sicer zaraditega, ker jih! Z napeto pozornostjo je Mi'a' in z razmočenim prepečencem, je imel pred očmi. Ako bi bil novič ogledoval vsako stvar ko smo našli čoln, tu ležeči sod-1 Za m j an še živ, bi ga bil takoj'sebej, nato pa žalostno pc čki so bili pa prazni. Trpeli ste spoznal in ga poklical z imenom, i kvišku in odvrnil: "Kaj? —■ta nepopisno pomanjkanje, kakor Ako bi mu bil kdo govoril o VWi,; ura, nož, denar, vse to naj bil se da iz vseh teh znamenj skle-(mu imenoval Podgrad, "Adrijo"! moje?! — Ker Vi to trdite, n^J pati. — še vedno nič jasnega v ali kaj drugega, bi se bil Mila-i ram verjeti, a vedeti ne morem0 Vašem spominu?" jnovič brezdvomno spomnil vse- tem ničesar." Milanovič se je z roko prijel ga, kar bi bil čul. Toda brez vpli-i (<>J . za čelo: "Prav nič, popolnoma 'va od ziina j je ostal njegov spo- . Obelite si preveč ■ /% . 'A* -.'i