IZ CELJA IN ZALEDJA MALI INTERVJU ] Smarska trgovina je na pravi poti Šmarje pri Jelšah je občinsko upravno središče, ki se naglo raz­ vija. Končno je z novo obsotelsko progo pridobilo zvezo s širokim zaledjem daleč v obsotelsko do­ lino. Promet v trgovini vidno na­ rašča, kar je z zadovoljstvom po­ udaril v prijetnem kramljanju direktor trg. podjetja »Šmarje«.' Podjetje ima trenutno 12 poslo­ valnic. Razvoj pa narekuje v sa­ mem Šmarju vsaj štiri prodajal­ ne, in sicer: 2 špecerijski trgovini, od katerih že ena posluje non­ stop, kar se je zelo obneslo, dru­ ga pa je urejena delno v samopo­ strežno trgovino; poleg teh pa še ločena lokala za tekstil in želez- nino z električnimi potrebščina­ mi. Tekstilni lokal je že ustrezno urejen. Direktor Miloš Klanjšek je de­ jal: »Letos je okrog 15 odstotkov večji promet kot lani, v mesecu dni je porasel za 3,000.000 din. Vse to narekuje, da moramo pre­ urediti trgovino v Šmarju, pred­ vsem pa pripraviti primerne pro­ store. Čimprej moramo obnoviti lokal »Živila« in ga usposobiti za delno samopostrežbo. Prav tako nameravamo že letos ustanoviti poslovalnico v Lembergu, ki ne more biti brez trgovine, saj je to večje naselje s šolo. Povedati moram še to, da je to podjetje nastalo po združitin manjših trgovin junija 1959, ko je tudi od kmetijskih zadrug pre­ vzelo 6 poslovalnic. Danes imamo težave predvsem z nekaterimi prostori, ki so zanemarjeni in jih nihče ni obnavljal, pa se sa­ nitarna inšpekcija upravičeno »spotika« obnje. Tako so slabi prostori v Sladki gori, Grobel- nem. Pečici pa tudi v Sodni vasi, kjer je zaradi naraščajočega pro­ meta lokal predvsem pretesen. Z osnovnimi sredstvi je pa križ! Naše mlado podjetje nima dovolj sredstev za nabavo, a dogaja se nam, da nam v lokalih v Pristavi in Kristan vrhu hočejo odvzeti tehtnice. Prej je bila trgovina v upravljanju kmetijskih zadrug, ki si zdaj laste osnovna sredstva. Menim, da to le ni pravilno, po­ sebno še, če je tehtnica last sploš­ nega ljudskega premoženja. Trgo­ vine brez tehtnic vsekakor ne moremo imeti. Saj se trudimo. Samo v lan­ skem letu smo odvedli v sklad za investicije 1 milijon. Tako pa spet ni, da bi kar čez noč razpo­ lagali s sredstvi za vse. Zanimajo vas potrošniški sveti? Hm, težko kaj porečem. Vseka­ kor tu v Šmarju ne kažejo dosti življenja, čeprav bi bilo potrebno in bi vsi to želeli. Čudno ste se nasmehnili, da, pa je že tako. To­ da naš delavski svet in upravni odbor, ki sta bila pred nedavnim ustanovljena, si prizadevata, da bi pospešila razvoj šmarske trgovi­ ne. Tudi z nagrajevanjem po učinku skušamo doseči izboljša­ nje. Podlaga je promet, kar pa ugotavljamo za vsako poslovalni­ co posebej. S poslovodji imamo pogodbe, sami so neposredno ve­ zani za nabavo blaga, a knjigo­ vodstvo vodi nad vsako poslo­ valnico še posamezno evidenco o realizaciji in stroških. Bistvena elementa sta tudi zaloga in koe­ ficient obračanja. Ne, odmaknje­ ne poslovalnice niso zaradi tega prikrajšane. Res je, da imamo predvsem v Vinskem vrhu in Pe­ čici trgovine zgolj zaradi krajev­ nih potreb, toda za uslužbence v teh imamo poseben ključ obra­ čunavanja. Od dohodkov ostalih poslovalnic odvajamo 2 odstotka v rezervni sklad za kritje. Človek je vsekakor prvi in mo­ ramo skrbeti zanj, če hočemo, da bo prizadeven delavec. Omogočiti mu moramo, da si utrjuje živ­ ljenjski standard. Pri nas pa je težko predvsem še zaradi stano­ vanj za uslužbence. Računovodja z družino mora zaenkrat stano­ vati v sobi gostinskega podjetja in nam prav gotovo uide, če ne dobi primernega stanovanja. To pa je vprašanje, ki ga sami ne moremo rešiti, a vendar mora biti rešeno.« Kljub vsem težavam je direktor Klanjšek vedro razpoložen že ob prvih uspehih. Dobro ve, da z no­ vimi zvezami, ki jih je dobilo Šmarje, narašča promet in se utrjuje šmarska trgovina. V gor­ njem delu Šmarja rastejo lepe stanovanjske hišice kot gobe po dežju in tu bodo spet ustanovili poseben špecerijski lokal. Izbira blaga bo vedno večja in s tem se bo Šmarje kot upravno sredi­ šče občine razvijalo tudi v gosfio- darsko posredovalno središče. Po­ sebno pravilno je, da bodo osno­ vali trgovine z železnino in po­ dobnim materialom, za kar so po­ trošniki doslej bili vezani samo na Celje. Potrošniški sveti pa se naj le razgibajo, da bodo sodelo­ vali v trgovini, ki mora biti pred­ vsem po željah in okusu potroš­ nikov samih. S. REZERVIRANO... Bili so na dopustu. Vse je bilo lepo in prav, razen. .. Da, razen ko so se vračali domov. Prevoz z Raba je do Reke še kar neka­ ko vzdržno minil ;bila je sicet gneča, ki pa ob občudovanju pre­ krasno oblečenih gostov iz ino­ zemstva, ki so glede na to precej oblastni, kar mine. Bo pa boljše na vlaku, si de on, ter žalostno pogleduje svojo ženko, ki ima na­ slonjena na ograjo, še ravno toli­ ko prostora, da se obrača za otro­ koma, ki nista popolnoma nič utrujena in ki pošteno preizku­ šata vzdržnost ladje. Saj bomo kmalu v Reki mu čez nekaj glav zakliče ona in še poudari, da bo­ do z brzcem hitro doma. Reka. Reška postaja. Kje stoji brzovlak za Maribor, povprašata prvega železničarja. Tam, in ne­ določeno pokaže z roko. Ker pa je na vsako vprašanje stal vlak drugje, sta se kar sama odločila, da ga brez pomoči poiščeta. Za- ^ kaj le nimajo tudi tu tako ure­ jeno, da bi, tako kot v Ljubljani-:i ali Zagrebu, določili vlak kar po tirih, si dopovedujeta. Končno je vlak pred njima in še prazen. Izberi si sedeže pri s oknu zaradi otrok, še predlaga on. Prav, mu tudi ona pritrdi, ter premišljuje kako bo med spa­ njem prevozila te kilometre do\ doma. Zaradi varnosti naskočijo ' kar prvi vagon, toda rezultat — zaklenjen. — Vrata se ne vdajo niti na tem, niti na ostalih va­ gonih. On robanti, ona se razbur­ ja. Najmlajši izmed potujočih se ^ oglasi: mamica, kaj pa so to za eni papirčki na oknih. Mamico ta trenutek še prav nič ne zanimajo takšni papirčki, pač pa malo kasneje, ko jih mimoidoči želez­ ničar previdno pripravi na to, da je cel in to popolnoma cel vlak rezerviran za goste iz Nemčije, ter da store najbolje, če v restav­ raciji počakajo na potniškega, ki odpelje čez nekaj ur in ki tudi vozi nekaj ur več . .. Pri razburjeni zakonski dvoji­ ci se nabere večje število sotrpi­ nov, ki so po voznem redu raču­ nali na hitro vožnjo in sedaj z vso vnemo pomagajo besedno ob­ delovati ubogega železničarja, ki pa seveda ni kriv. Da stvar ne postane hujšega značaja so vendarle priklopili še vagon posebej za domače potnike, kjer se pa ni dalo nič rezervirati, ker je bil poln do stropa. Džela Ribič ; Nasvet.. Srečal sem jo pod klancem. Stopila je s kolesa in krenila s počasnimi, trudnimi koraki nav*kréber. — Ali zmorete vse to prepe­ ljati na kolesu? — Težko je, pa vendar gre. je potožila. Ko sem jo spomnil, da je vožnja s ta'ko obloženim ko­ lesom nevarna, je spet zmajala z glavo. Bržkone ni nikoli po­ mislila na to, da spravlja za­ radi tega v nevarnost sebe, pa tudi druge koristnike ceste. Vsako jutro ima na kolesu obešenih toliko posod za mle­ ko, na rami pa še koš ... Vsako jutro se tako pripelje iz Smartnega v Rožni dolini. Ne gre za to, da bi ji naga­ jali. Ne, dobro ji hočemo. Zato ji priporočamo, da si zaradi večje varnosti med vožnjo raje umisli prikolico... Ta nasvet pa naj ne velja samo njej, tudi vsem ostalim, ki se vozijo na približno enako obloženih dvo- kolesih ... Priznanje deloine dobe v konjISki občini Komisija za priznavanje delovne dobe pri konjiški občini reši vsak mesec okoli 20 primerov posamez­ nikov, ki tega še nimajo urejenega. Zelo redki so taki, ki imajo kot do­ kazila stare delavske knjige, dekre­ te in druge originalne dokumente, iz katerih je celotna delovna doba v celoti razvidna. V večini primerov išče komisija tudi podatke o social­ nem zavarovanju od republiškega zavoda v Ljubljani. Seveda jih ta ne poseduje v ceioti, toda iz tistih, ki so na razpolago, se vidi, da so v letih pred vojno zasebni delodajal­ ci svoje zaposlene delavce odjav- Ijali tudi čez nedeljo ali za nekaj dni, ko so delali na lažjih delih. Ta­ ko imajo nekateri v enem letu več prekinitev, ki jih praktično ni bilo. Komisiji pa to nalaga, da mora preko prič ugotoviti dejansko za­ poslenost. Precej težav povzroča tudi iska­ nje zapisnikov o zaslišanju prič iz drugih občin. Tam, kjer pri tem po­ magajo uprave podjetij svojim za­ poslenim, je mnogo laže kot tam, kjer gre poslovanje le uradno preko občine. Iz vloženih zahtevkov, ki prihajajo skoraj tsak dan v roke komisiji pa se vidi, da imajo za­ posleni delavci v občini še precej •eurejeno svojo delovno dobo. Se­ veda so po sedanjih predpisih pri­ krajšani tudi pri dopustu, nekateri pa to opazijo šele takrat, ko zbira­ jo dokumente za upokojitev. L. V. i Delavski svet podjetja »ZLATARJiA« Celje, razpismje naslednja delovna mesta: 1 VKOVALCA 1 GRAVERJA 1 ZLATARJA KRONIKA NESREČ ENOLETNA MARIJA N. iz Rogaške Slatine se je opekla i vročim mlekom. BRAT JE ZABODEL BRATA V PRETEPU Stanko Drofenik iz Nezbiž pri Ro­ gaški Slatini se je spri s svojim bra­ tom. Med prepirom ga je zabodel z no­ žem v roko in nogo. V PRETEPU ZABODEN Ta teden se je pri Tomažu v okolici Vojnika pripetila še ena podobna ne­ sreča, v pretepu so zabodli v hrbet Alojza Vidmarja. ZASTRUPITEV S PLINOM Andrej Savski in Ivan Jamnikar iz Celja sta se pri delu v Tovarni emajli­ rane posode zastrupila s plinom. Zdra­ vita se v celjski bolnišnici. NESREČNI PADCI Franc Zvar, doma iz Celja, je nesreč, no padel in si težje poškodoval noge Mirko Tubič je v opekarni na Hudinij padel pod vagonček, s katerim preva. žttjo opeko po tovarni. Pri nesreči si j, poškodoval hrbtenico. S CESTE V IZLOŽBO Srečko Cerne, doma iz okolice Ruš, je v Vojniku z motorjem zaletel v ij. ložbeno okno. Težje si je poškodova) nogo in prsni koš. ŠE VEDNO PRETEPI V pretepu so težje poškodovali Jožet« Jeseničnika iz Brezen pri Vitanju, Y Lisičnem pa je bil prav tako v pretepa težje poškodovan po glavi Jože Poi. goršek. NESREČA V PODJETJU »SAVINJA<< v lesnem skladišču lesno industrij, skega podjetja Savinja na Spodnji Нц. dinji je stroj med delom poškodovat roko delavcu Jožetu Volavšku iz Trno- KONJ JE BRCNIL v trebuh Alojzijo Florjan iz Kaple prt Taboru, pri čemer jo je zelo hudo po­ škodoval. NESREČA S STEKLOM Ivan Javše, doma iz Podvrha pri Bras- lovčah, je rezal okensko steklo. Pri tem se je tako nerodno urezal, da si je pre- rezal žile na roki, ^ Cestar o cesti s prijateljem sva se peljala na »Galebu« po obsotelski cesti. Ne, naš Vinovšek ni strahopeten, saj ima celo vozniški izpit v žepu, pa se me je krepko držal z zadnjega sedeža. Cesta je namreč jamasta, grebenasta, rebrasta, peskovita, skratka vse prej kakor pripravna za udobno vožnjo. Tudi promet je gost, da se venomer dviga prah, ki je prav debelo legel na naše obraze in obleke. Kolega je potiho sikal skozi zobe kletvice, navsezadnje pa že tudi smeh, ko se je vdal v rahlo akrobatsko vožnjo. Blizu Imenega pa sva za­ gledala cestarja, ki se je ves pre­ poten ubadal v jarku. (Nekateri hudobni jeziki sicer pravijo, da so cestarji bolj poredko prepoteni zaradi dela na cesti.) Cestar Zuč- ko je dejansko krepko migal. »Pridni ste. Toda povejte nam, čemu imate tod tako slabe ceste?« sem ga prijazno pobaral. Začudeno se je napol vzravnal, mežikaje pogledal postrani in v narečju požebral: »To pa res ne- viimno sprašujete! Kok' ne bo, ko pa je avtov petkrat več ko pa pred leti. Pa še ti vojaški so joi razrükali, ko so progo gradili.« ' »To je že res,« sem povzel. »Toda zdaj bi jo že morali ure­ diti, da bi bila sposobna za kul­ turni promet.« »Kapa, ko bi jo mogli. Samo mi cestarji ne bomo nič rihtali. Tu nič druga ne pomaga ko as­ falt. Ka bi pa radi, da me tok sprašujete?« »Lepo cesto, čisto nič drugega. Vsa zadnja me že boli,« se je na­ smehnil prijatelj. Bežno srečanje s cestarjem je povedalo vse. Ceste na Smarskem — v Obsotelju zdaleka ne ustre­ zajo tehničnemu napredku, ki ga je dosegla avtomobilska industri­ ja. Petkrat več vozil na cesti, to niso mačje solze! Slabe ceste so večkrat krive tudi prometnih ne­ sreč, zato tudi ni čudno, če voz­ nik, ki se mu vozilo smili, več­ krat skrene na levo, da se izogne jarku, grobemu kamenju in stori prometni prekršek. Da, misliti bomo morali poleg novih »Fičo- tov« tudi na nove ceste. S. Planinsko kočo gradijo Celjski trg Krompir 21—'»O (30—35), čebula 50—6» (60—80), česen 100 (140—200), visok stročji fižol 70 (70—80) nizek stročji fižol — (60—76). solata 50 (60—100), špinača — (100—150). ohrovt 25 (50), peteršilj 80—150 (80—120) zelena — (100), koleraba — (30—40), pesa 25—40 (40), korenje 50—60 (40—60), zelje belo glavnat» 20—24 (20—50). rdeče glavnato zelje 28-30 (60), kislo zelje - (50), grah - (100-120) sladki grah — (100—120), RA- barbara — (80—100), sveže gobe — (100—350), paradižnik 60 (?0), paprika 6« (—), jabolka 44-46 (40-60), hruške 5» (50—80). borovnice — (150), marelice 16Ф (—), breskve 100—150 130-150). jagode — (400). kumare 50 (50—80), kumare za vla­ ganje — (80—130), cvetača — («0—120), MLEKO — (36), skuta — (160), smetana — (240), maslo — (600-760), bučke 25 (25-30), jajca 22 (20-22). slive - (60-70), ringlo - (70—80), češplje 80 (80-100), grozdje 160 (—), melancane 80 (80—100), robide — (300), lubenice 54—56 (60). Trg je bil v zadnjem tednu dobro preskrbljen, predvsem z zelenjave » sadjem, vendar je bila predvsem solate slaba in draga. Slej ko prej še primanj­ kuje mleka in mlečnih izdelkov, PERBT- NINE in jajc. Gibanje prebivalstva v času od 30 julija do 6. avgusta Ì9M so v celjski bolnišnici rodile: Danijela Hudej, gospodinja iz Petrerč — Dušana. Mariju Medved, gospodieja iz Kristali vrha — Darinko. Marija Hri- bernik, gospodinjska pomočnica iz Mo­ zirja — Gašperja. Mafija Lukman, ad- ministratorka iz Šoštanja — Damjana. Bosiljka VukovJč. delavka iz Trnovelj pri Celju — Sonjo. Ernestina Nagode, blagajnik iz Loč p. Poljčanah — Vlasto. Marija Slatinek, polj. delavka iz Sko- niarja — Franca. Štefanija Kožuh, go­ spodinja iz Orešja nad Sevnico — Bre­ do. Ivana Plnvčak, gospodinja iz Do- načke gore — Verico. Iledvika Kralj, gospodinja iz Stranic — Bojana. Marija Vasle, poljedelska delavka iz Založ — Marijo. Matilda Kelher, gospodinja iz Skal — Milana. Emilija Pintar, gospo­ dinja iz DobriSe vasi — Dragota. Šte­ fanija llriberšek, gospodinja iz Rifen- gozda — Rozalijo. Ivana Zupančič, go­ spodinja iz Lok — Marto. Liljana Pe­ sar, knjigovodja iz Šmarja p. Jelšah — Srečka. Erika Cerjak, tkalka iz Griž — Tatjano. Cecilija Bučar, delavka iz Рош- graca — Danila. Alojzija Tavčar, fri­ zerka iz Mozirja — Tomislava. Marija Belak. šivilja iz Štor — Marijo. Nada Laubič. gospodinja iz Dramelj — S»njo. Alojzija K(vnerički, gospodinja iz Lo­ pate — Edvarda. Justina Pintar, gospo­ dinja iz Zagaja p. Ponikvi — Franca. Ana Kragolnik, nameščenka iz Celja — Aleksandra. Frančiška Cimerman, de­ lavka iz Štor — Vilka. Ana Zaje, gospo­ dinja iz Braslovč — Ireno. Anastazija Zibert. šivilja iz Loga — Vlasto. Sta­ nislava Stare, gospodinja iz Rečice — Milana. Zora Srebot, pismonoša iz Ver- pet — Bojana. Ana Kumberger, delavka iz Laškega — Bojana. Marija Podpečan, gospodinja iz Velenja — Romano. Ma­ rija Antolić, gospodinja iz Gor. Plemen- ščine — Josipa. Ema Kroflič, poljedel­ ska delavka iz Dola pod Gojko — Miro. Štefanija Kvartič, gospodinja iz Skal — Mileno. Ivana Krašovic, šivilja iz Breg«, p. Polzeli — Janeza. Ana Kroflič, de­ lavka iz Vojnika — Ivanko. Olga Re- bernak. gospodinja iz Zbelovega — Bo­ risa. Marjeta Dvoršak, trg. pomočnica iz Velenja — Matjaža. Štefanija Vanovšek, gospodinja iz Bevč — Ivana. Marij* Jevšenak, gospodinja iz 2ič — Marjanco. Marija Jalcop, gospodinja iz Dola pod Gojko — Srečka. Poročili so se: Anton Cvirn, upokojenec iz Potoške vasi in Ana Jus, gospodinja iz Štor. Va­ lentin Lenko, delavec iz Košnice in Ma­ tilda Mavric, poljedelka iz Florjana p- Gornjem gradu. Mirko Plevčak, usluž­ benec iz Celja in Ivana Okorn, trg. po­ močnica iz Griž. Rudolf Kiker. pek 'it Celja in Marta Selič, strojepiska iz Za- bukovice. Ivan Pirnat, študent iz Ra­ degunde in Vida Novak, kuharica ix Vrbja. Franc Roje, knjigovez in Marija- Magdalena Kok, trgovska pomočnica, ohm iz Celja. Umrli: Kristina Trbežnik, gospodinja iz Je- lovega, stara 63 let. Ivan Robida, otrok iz Liboj, star 7 mesecev. Jurij Sovine posestnik iz Zagaja. .star 44 let. -Štefa* Boršič, delavec iz Miljane. star 48 let- Ivanka Kostanšek. upokojenka iz Voj­ nika, stara 69 let. Rajko Vodeb. otrok, iz Gorice p. Slivnici, star 6 mesece^- Marija Prekoršek, poljska delavka »» Vojnika, stara 59 let. Jože Lilek, klepa^" iz Ratamske vasi, star 56 let. Elizabet* Vega. vzdrževana M«BA iii Tuma, s*e»» 19 imi. Taborniki iz Prebolda so taborili To je bilo veselja, vriska, smeha m zadovoljstva, ko so pionirji-ta- borniki zvedeli za veselo novico: tudi letos bomo taborilil Kar je res, je res. Preboldski ta­ borniki so pridni, marljivi in če se da. kar najbolj iznajdljivi. Imajo tečaje, pohode, spoznavajo naravo, skratka, delajo kot mravlje. In za delo dobivajo tudi priznanja. Do­ bili 'SO republiški prehodni pokal za leto 1959/60! Hm, to zares niso mač­ je solze. Da, krepko jim stisnimo roko: Čestitamo! Lani so izvedli prvo samostojno taborjenje. Prelepo je bilo kratkih deset dni v kotlinici za Seščami. In že takrat so imeli kar sedem lastnih šotorov, četvorčkov! No, letos so se preselili drugam. Sli so med visoke jagnede v zatišje Malih Braslovč. In to z novim pra­ porom, ki so ga razvili ob priliki slavja pionirskega dne. Prostor pre­ krasen. In na tem tihem, romantič­ nem kotičku so se zabelile platnene hišice, vanje pa se je za štirinajst dni vseli'lo petdeset mladih ljudi in sedem članov vodstva. Lep napre­ dek. Lani jih je taborilo petindvaj­ set, letos petdeset. In prihodnje le­ to? Kaj vemo. Mogoče se jih bo v dveh izmenah zvrstilo tudi sto. Štirinajst dni zlate svobode, pro­ stosti, nepozabnih spominov. Prišli so beli in nežni, vračali so se zago­ reli in ožarjeni »d prekipevajoče ra­ dosti, sprostitve. Da, lepo je živeti v naravi. V takem taboru, kakršne­ ga so imeli preboldski taborniki. Vsak tabornik je prispeval samo sto din na dan in je bi*l za to deležen kar petih krepkih, izdatnih obrokov. Nekaj pomoči je dal okrajni stare¿ šinski svet. največ pa so si pomaga­ li z lastnimi sredstvi. Tako je. Ta­ bornik ne pozna razsipnosti, biti mora skromen. In vendar je v tej skromnosti toliko vedrine, da se ne­ kaj takega z besedami težko napi­ še. Taborni ognji, pohodi, kopanje v iskrivi Savinji, gozdovniška šola, življenje v kolektivu, desetine ve­ drih iger in še in še. Tabor ie bil lepo, vzorno ureien. V kratk'h. zmeraj zares prekratkih štirinajstih dnevih .«e ni zgodilo prav n'č takega, клг bi jemalo usled tabornikom iz Prebolda. Nast)rotno. Disciplina je bila vzorna. Kulturno, fizkulturno, skratka druža'bno živ- Ijenie je bilo neprisiljeno, sprošče­ no. Tako so izjavljali vsi, ki so pri­ hajali v tabor In obiskov ni bilo malo. Med njimi so bili najvi'dnej- ši občinski funkcionarji. Eden iz­ med njih je zapisa! v kniigo obiskov z velikimi črkami: LEPO JE V NA­ SI DOMOVINI BITI MLAD! ] Da, kar prehitro je minilo štiri-i najst dni. Mravlje, Mušnice, Gusar- ' ji. Orli, taka so bila imena nekate­ rih vodov, so se obrali k zadnjemu tabornemu ognju in ob lepem šte­ vilu obiskov izvedli prisrčen pro­ gram. Društvo prijateljev mladine je ob tej priliki obdarilo dya naj­ boljša voda. (Povedati je treba, da sta TTP in KZ Prebold nudili po­ moč in splošno razumevanje.) Za slovo je zadonelo med visoke jag­ nede, tja proti žuboreči Savinji: Ho ruk, ho rok- bum haaa! In iz pet­ desetih mladih grl je zaorila veli­ častna mladinska pesem: LEPO JE V NASI DOMOVINI BJTI MLAD. Kolektiv usnjarskega kombinata Konus v Konjicah je že lani pričel s pripravami za gradnjo planinske koče na Rogli. Ker do mesta, kjer bo stala, ni primerne dovozne poti, je sedaj tam zaposlenih več delav­ cev, ki jo bodo uredili tako, da bo sposobna tudi za prevoz s težjimi kamioni. Računajo, da bodo letos dogradili tudi temelje za novo kočo, ki bo stala v bližini razglednega stolpa. Za letovanje članov kolektiva bo zelo primerna, v potrebi pa bodo del njenih kapacitet v zamenjavo oddali tudi tistim kolektivom, ki imajo svo­ je áemeve db morju. ^ J.L. Preboldski taborniki in vodstv.