Postali smo in tudi ostali prijatelji
Od 16. do 19. maja 1985 Je bllo v Goatlvarju 23. »rečanje pobratenlh šol: OŠ Majda Vrhovnlk, Goce Delčev In Moše Pljade Iz Gostlvarja In Goce Delčev Iz Zemuna. Srečanja ae Je udeležllo 20 učencev In 4 delavcl OŠ Majda Vrhovnlk In predstavnlkl šlrše druž-bene akupnoatl. Vtlae a arečanja nam predstavljajo učencl OS Majda Vrhovnlk, kl Jlh objavljamo v akraj-šanl obllkl.
V četrtek, 16. maja smo se odpeljali z letalom v Skopje. Tja smo prispeli z zamudo. Bali smo se, da bomo zamudi-li vlak proti Gostivaru. Na na-Tšo srečo je bil voznik JAT-ovega avtobusa tako Ijubez-niv, da nas je odpeljal narav-nost do železniške postaje, če-prav to ni bilo po voznem re-du. Srečno in brez zamude smo prispeli v Gostivar, kjer so nas tamkajšnji učenci in učitelji izredno lepo sprejeli.
LOBE LUKA, 5. ¦
Po kratkem sprejemnem govoru so nas razdelili gosti-teljem. Prišla sem k neki lepo oblečeni deklici z imenom Hatija. Že v prvem pogovoru mi je povedala, da zna sloven-sko. Bila sem zelo vesela, da se mi ni bilo treba truditi s srbohrvaškim jezikom. Ope-Ijala me je domov.
Že na vhodnih vratih sem se srečala s prvim albanskim običajem - sezuti sem si mo-rala čevJje in bosa vstopiti v hišo. Tudi to, da v copatih ne hodijo po hiši, mi je bUo novo. Hatijina mama mi je takoj po-stregla s slovenskim kosilom. Po kosilu sva odšli na njihov vrt in se igrali z letečim krož-nikom. Zvečer mi je razkazala vse glavne ulice v Gostivaiju in me namesto večeije peljala v slaščičarno.
MATEJA OASPERLIN, «. •
Jaz sem bil pri dečku Bran-ku. Takoj, ko sva se spoznala, sva se spoprijateljila. Odšla sva domov, da se spoznam z HJegovimi starši in bratom. Po kosilu sva odšla ven. Na-sproti so nama prišli Branko-vi sošolci. Mislil sem, da me bodo zafrkavali, a ni bilo tako. Pogovarjali smo se o tem, kaj kdo dela, kaj ga zanima, s kakšnimi športi se ukvaija-mo. Zelo jih je zanimalo, kak-šen jezik je slovenščina, kako se kaj reče v slovenščini. Ugo-tovili smo tudi, da je precej makedonskih besed zelo po-dobnih slovenščini. S tega srečanja so mi ostali lepi vtisi in nove izkušnje. Predvsem
me je presenetila gostoljub-nost in prijaznost naših gosti-teljev. Videl sem čisto nove kraje in dobil sem popolnoma drugačne vtise o teh krajih, kot sem si prej predstavljal.
ULEAUAŽ,6.b
Mesto Gostivar leži na do-kaj lepem kraju v Makedoniji. Okrog so same manjše in več-je vzpetine. Tudi zrak je či-stejši kot pri nas v Ljubljani, saj je tam zelo malo avtomobi-lov, pa tudi mesto samo ni preveč veliko. Pogosto pre-vozno sredstvo je voz, v kate-rega je vprežen konj, kajti Go-stivar je blizu vasi in kmetje hodijo sem prodajat mleko.
PAVČIČ MARJAN, 6. b
Hiše, ki so bile navzven ne-kako zapuščene, nenegovane, so skrivale v svoji notranjosti pravo bogastvo. Notranja ure-jenost in toplina doma je že na vhodu zavela vame, kot bi vstopala v prostorj ki ga imam že dolgo rada. Po tleh so bile razprostrte raznobarvne pre-proge in obdane z bogatim pohištvom: na vsaki omari in na vsaki polici, skratka pov-sod so prostor krasili razno-barvni in čudovito izdelani prtički, drugi okraski, pa tudi umetne rože.
JASMINAPECIČ,«.«
Čimbolj se je približevalo slovo, tofiko lepše je bilo. V soboto zvečer smo se domeni-li, da se še zadnjikrat vidimo vsi skupaj. Zbrani smo bili vsi iz Zemuna, Gostivaija in Ljubljane. Sprehajali smo se po mestu, odšli na sladoled, gledali Majske večere. Toda najtežje je bilo na koncu. Od-hod vlaka je bil ob 11 uri. Že doma mi je bilo težko pri srcu in v avtu so me oblile solze. Tudi lica moje gostiteljice ni-so ostala suha. Tokrat sem se poslednjič peljala skozi me-sto, ki je bilo obsijano s son-cem. Na postaji je bilo že ne-kaj zbranih gostiteljev s svoji-mi gosti. Najtežje se je bilo posloviti. Skoro vsem so tekle solze po licih. Tudi tisti, ki ni pokazal s solzami svoje žalo-sti, jo je začutil v srcu.  Tanja Sikirca, 7.b