65 stsvilka. Trst, v soboto dne 5. marca 1904. Tečaj XX!X Izhaja Teak dan »..li o-» nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9- uri zjutraj. *..««n«ne številke se prodajajo po 3 novi. (6 stotink) • mnoph tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, dalji. Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji. Št. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. J in naročbe sprejema uDrava lista ^Edinost", * Mo In P'ccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer, □ene oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON fitv. 870. Edinost Glasilo političnega društva'„Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć I Naročnina znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 teren, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine 89 jpiava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NofrankovaM pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torro blanca «tv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcili lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. t» Postno-liranilnični račun Št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Potopljena japonska oklopnjača. LONDON* 4. »Morning Post« ima vest iz Cifu-a : Semkaj došli parni k poroča, da se j 9 pr C .mulpu potopila ena japonska oklopnjača. Nemiri v Kitaju. SANGAJ 4 (Reuterjev biio.) Glasom brio avke iz S ng čing šau-a so tam nastali nemiri radi novih vojnih naklad v svrho plačevanja vojne odškodnine. Urad podnačel-niks. je bil v pretečeni noči oplenjen. Prodiranje Rusov. LONDON 4. »Dailv Chroniclu« se br zojavija iz Tokia, da je 1500 Rusov preko raČio reko Tumen pri Horiengu ter zapo-sed'o okrajno ura.lno poslopje. Napad na japonskega ministra. TOKIO 4. (Reuterjev biro.) V stanovanje ministra zun£nj;h stvari in njegovega tijnika je bilo včeraj vrženo več bomb. Povo i temu je iskati v Bpletkah opozici.e prrt japonsko korejski pogodbi. Japonski uradnik v Koreji. TOKIO 4. (Reuterjev bir6.) |Grt b le vržer»e bombe v stanovanje ministra zunanjih stvari v Seu?u in ne v Tokiu. PODLISTEK. 33 Teodora. Povest Hi vat nk j spisal Ereenij Kumitic. prevel J. S. Prvi del. Dakie je vprašal še Malvino, kako jej ugaja na Banji, da li je zadovoljna, ali želi v sret iz te puščave? Ona mu je odgovorila, da ni v puščavi, ampak v raju z njegovima hčerkam?, da nikoli niti ne misli na svet, na bučno človeško družbo. Še nikoli v življenju jej ti bilo tako lepo, kakor jej je sedaj na Bann, ali bolje rečeno, v njegovi hiši, ker se ona ne druži z nikomur. V izvrševanju svoje dolžnosti nahaja najrečo slast. Tihi val besed izgovorjen nežno, ljubeznjivo in skromno, zagrnil je kapitana in ga zavel v neke globoke misli, vrgel ga, kakor morski val f»b p e vanj u sirene, na neko čarobno obrežje, posuto s cvetjem. Ona je že dovršila, a on jo je še gledal zam šljeno in znatiželjno, ker so Iskrcavanje japonskih krdel. PARIZ 4. »Agence Ha vas« poroča iz Šangaja, da so Juponci ustavili izkrcanje čet v Oemulpu; zdaj so baje izbrali pristanišče v Vinanpu, ki je neksj dni sem brez brez ledu, kjer bodo izkrcali svojo glavno vojsko. Vedenje Korejcev nasproti Japoncem in Rusom. PORT ARTUR 4. (Ruska brzoj, agentura.) Djber poznavalec Koreje izraža v >Novem Kraju« mnenje, da se bodo Korejci, ki se zdaj enako vedeju nasproti Japoncem in Rusom, v slučaju najmanjšega poiaza Japoncev, obrnili proti svojim stnrim tlačiteljem Japoncem, ne kaker zavezniki Rusije nego na lastno roko. Zahvala ruskih žen. RIM 4. Ministru mornarica je došla brzojavka ruskih žen v Libavi, v kateri se ministru zahvaljujejo za izkazano pomoč ru skim ranjencem v Oemulpu od strani italijanske križarke „Elba". — Prosijo ob onem ministra, naj sporoči njih zahvalo tudi mornarjem. Položaj v južni Mandžuriji NIUČVANG 4. (Reuterjev biro.) Rusko-kitajska banka ee je napravila za preselitev v Mukden. Otroci in žene se tudi pripravljajo na odhod, ker ee tukaj pričakuje v teku 14 dni japonsko brodovje čim ss led na reki otaja. Obrežje je nemogoče braniti, ker vreme ne dopušča gradnjo novih utrdb. Rusi se hočejo umakniti na glavno želez nično progo ter zabraniti prodiranje Japoncev. Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 4. (Nadaljevanje včerajšnje seje.) Ker ee ni več noben givornik oglasil, je predsednik zaključil generalno debato o rekrutni predlogi. Minister za deželno brambo Nviri je omenjal včersjsnji govor mmisterskega predsednika Ti?ze, v k&terem je točno označena vrednost vojnih reform ter apeliral na pa-ttijotizem obstrukcijonistov, naj sprejmejo predh go. Minister je raglašal, da je odpušČenje nadomestnih reser^ietov, ki eo večinoma oženjeni, možna šj le v dveh mesecih po izvišenem naboru novincev. Minister za deželno brambo Niryi je kazal na ugodnost, da bodo nadomestni re servisti takoj po prihodu rekrutov odpuščeni, dočim eo bili v zmislu dosedanjih doloČeb odpuščeni še le po dovršeni izvežbi novincev. Minister je iztaknil veliko škodo, ki jo ima zakasnitev nabora za vojevitost vojske in varnost države. Daije je kazal na prekerni položaj 160.000 državljanov in njihovih družin, ka- mu dolgo in ugodno šumele v ušesu njene zvonke besede. Vse drugače je šumel med jambori vihar na Atlanskem oceanu, preko kfiterega je Dakič pred malo časa prijadral v Evropo. Nad mesec dni je bil na morju, med valovi in peno, pod meglenim nebom, daleč od svojih otrok, z nekaterimi mornarji, a ko je zapazil evropsko obrežje, mu je srce zadrhtelo. Vožnja od Gibraltara der Trsta zdela se mu je cela večnost. Evo ga sedaj na trdem kraju, vrnil se je zdrav in močan, v najboljših letih, srečen med svojima otrokoma ter počiva blaženo sedaj na svojem stolu, kakor sivi crel, ki je preletel morje in je lačen sel na skalo poznanega obrežja. Po njegovem težkem dihanju uganila je Malvina njegove mitli, ter se je skoro bala pogledati mu v oči. Bilo jej je, kakor da ni svoja, kakor da jo je nekdo ugrabil in da leti nekam žnjo. Ko jej je Dakič zaželel lahko neč in jej podal roko, je njena roka zadrhtela. Deklici sti poljubili očeta, na to sti odišli in skoro zaspali. Dakić se je še dolgo sprehajal po svoji tere so po nedolžnem trpele radi ob strukcije. Minister je vnovič prosil poslance, naj izključijo iz obstrukcije rekrutni predlog. Izvajanja ministrova je sprejela večina zbornice z pohvalo. Na to so sledili sklepni govori. — Potem je predsednik zaključil sejo radi pozne ure. Brzojavne Vesti. Not! senatorji. RIM 4. Kralj je imenoval 27 novih senatorjev, med temi poslanika na Dunaju, vojvodo Avarna. Dreyfus. PARIZ 4. Kasacijsko sodišče se je bavilo danes z Dreyfusovo zadevo. Kongres avstrijske mlinarske zveze. DUNAJ 4. Kongres je sklenil zaprositi vojno ministerstvo, naj zaukaže avstrijskim vojnim krdelom in zavodom, da jemljejo pri nakupovanju potrebnih predmetov spadajoč h v mlinarsko obrt ozir samo na avstrijske tvrdke oziroma tvrdke, ki proizvajajo avstrijske pridelke. Potem je sklenil obrniti se s slično prošnjo na ministeritvo za notranje stvari, finance, železn'ce in trgovino glede njim podrejenih zavodov. Prošnje v tem smislu n3j se pcšljejo tudi privatnikom, železnicam, deželnim upravam in velikim občinam cislajtanskim. Investicije za železnice. DUNAJ 4. Sku pni iznos izdatkov, ki eo jih izdale uprave državnih železnic v mesecu januvariju 1904. za razne investicijske svrhe, znašajo 4,874.290 kron. Od teh odpade 764 3f>0 kron za nabavo voz za glavne in lokalne železnice. Princ Arenberg oproščen. BEROLIN 4. Na obnovitvi kazenskega postopanja proti bivšemu častniku v južno-zapadni Afriki, princu Pro»perju Arenbargu, je razveljavilo danes vojno sodiš Se prejšnjo razsodbo ter je omenjenega princa radi ne-pristevitosti oprostilo. Sretopisemske stadije. RIM 4. »Osaervatore Romano« je objavil okrožnico papeževo, v kateri izraža sv. Oče namen, da hoče pospeševati svetopisemske studije. Istodobno je ustanovil diplome za licenciate in doktorje sv. pisma, katere bo podeljevala biblijska komisija. Seja liberalne stranke. BUDIMPEŠTA 4. V današnji seji liberalne stranke je napovedal grof Tisza, da bo v jutrajšnji seji predlagal, da se dovoli za rekrutno predlogo, in dem ni teto, predlogo o zakonu glede pooblaščenja za trgovinske pogodbe in nekatere druge predloga, nujno poslovanje. Ta način posvetovanja naj bo pa samo provizoričen in naj velja samo za eno sobi, vpognjen in s prekrižanima rokama. Hkratu se je stresel. V drugi sobi je zavpila Malvina : »Pomagajte!« Kapitan je izletel skozi dve sobi na hodnik naravnost v Malvinino sobo. Tu je bila že Franica. Malvina, na pol slečena, stisnila se Je v kot in je vsa drhtela. — Kaj je ? — jo je vprašal kapitan. — Strašno, strašno... — je rekla Malvina drhtečim, prestrašenim glasom in si pokrila nedra z rokama. — Začela sem se slačiti — — slučajno sem pogledala na okno--neka glava pred oknom... — To ni možno ! Kje ? — se je čudil kapitan. — Pred oknom — onim — je pokazala Malvina. _ Kdo bi mogel biti sedaj pred oknom? To se vam je dozdevalo. Umirite se go-spica! — Ne, ne, videla sem neko glavo. Kapitan in Franica Bta šla v vrt. Nikjer ni bilo nikogar. Sneg je pržil, veter šu- leto. Za trgovinske pogodbe in za pogodbo za Avstrijo ne bo imel veljave. Grof Wal(lersee obolel. HANOVER 4. Maršal grof Walderaee je pred nekaj dnevi opasno obolel. HANOVER 4. Bolezen grofa Walder-see je v črevu. Nevarnost je velika, vendar niso zdravniki izgubili še nade, da ee bolezen obrne na boljše. Nadškofjc pred državnim svetom. PARIZ 4. Razven nadškofa Ivonskega so pozvani pred državni svet tudi nadškofe pariški, rimski in toulonski radi plBma, ki eo ga poslali predsedniku in v katerem s> protestirali proti odpravi kongregscijskih učilišč. Francoska mornarica. BREST 4. Minister mornarice je ukazal mornarični prefekturi, da skliče vse pomorščake na dopustu. Bolezen angležkega kralja LONDON 4. Stanje kralja Edvarda se boljša. Danes popoludne je oddal ruski poslanik v Scutingham palači bvojo karto. Stusko-japonska vojna. Trst, 4. marca 1904. Danes moremo to poročilo začenjali kakor včeraj : nič veeti o važnejih dogodkih na bojiščih, ni na ncorjU, ni na kopnem. Na morju kakor da je navslala neka stagnacija, na kopjem pa je dalje vse v Etadiju pr prav. Kar se čita po listih, in o Čemer govori poplava vesti od vseh možnih vetrov sveta, so ali retrospektivni odmevi, ali pa bolje ali manje veljavna ugibanja za bodccaoBt. Včeraj smo bili rekli, da o tisti glasoviti »zmagi« Japoncev zadnjega dne mino-lega meseca krožiti dve verziji, od katerih ena govori, da bo imeli obe vojujtči ttranki velike izgube, druga pa, da one pomorske bitke pri Port Arturju niti ni bilo. Danes se more reči z gotovostjo, da je ta poslednja verzija prava. Brzojavka admirala Starka na earja — torej vir, kateremu se more verjeti — zatrja, da japonskega brodovja niso videli pred Port Arturjem ni 28, ni 29. febru-varja, ni 1. marca. Niti ga niso opazili ruski križarji in torpedovke, ki eo rekogno-?cirale ca 60 milj daleč. Sploh se zdi, da so Japonci prilili precej vode v šumečo čašo svojega optimizma in da bo začeli malce zoževati svoje nade glede vzetja trdnjave portarturske. Tako sodimo po pisanju evropskega ..rumenega« novinstva, ki je začelo polagoma preparirati svoje občinstvo v tem zmislu, da podjetje vendar ne bo tako lahko in da bi bilo zvezaco z veliko nevarnostjo za japonsko brodovje samo, ako bi to podjetje hoteli izvršiti od morske strani. »Rumene« novine pišejo Bedaj, da je trdnjava oborožena z najmanje 300 topovi ; o tem pa da treba uvažiti, da streljanje iz mel skozi golo drevje. Tudi Franiea je bila ! uverjena, da se je Malvini samo dozdevalo, da je videla neko glavo. — A Bte li spoznali to glavo ? Kdo bi mogel biti to ? — je vprašala Franica, ko Bta se povrnila v sobo. — Nisem. Ćim sem pogledala na okno, takoj je izginila ona glava. Videla Bem Črne oči. Verujte mi, ni se mi nič dozdevalo ! Kako sem se zgrozila ! Črne oči, grozno črne! Vaa drhtim. — Umirite se, gospica. Jaz sem prepričan, da vi niste videli nikogar. Lahko noč ! — jej je zaželel kapitan in odišel v svojo sobo. Malvina je odisla v sobo, kjer sti bili deklici in je legla v Lucijino postelj. Lucija je spala s sestro. Kapitan je še celo uro sedel v svoji sobi, kadil in razmišljal, zakaj je Malvina tako zavpila. Ta misel mu je plavala v možganih, Vsa njegova ugibanja so ostala brez* vspešna. (Pride še.) trdnjave je vsikdar sigurneje in iz latneje, nego-li streljanje z ladij v trdnjavo. Dalje poučuje, da je vendar le možno, da je trdnjava res dobro prestreljena s streljivom in živežetu. Slednj'č da treba uvažiti, da rusko brodovje, če tudi se ne more meriti z japon skim na odprtem morju, bi meglo izborno sodelovati v pristanišču na obrambi trdnjave. h vsega da izhaja torej, da bi trdnjava mogla odoiti tudi najsilniji naval od strani japonskega bredovjs. Refili bi tDrej, da so se Japonci glede Port Arturja nekoliko »premislili«. Da pa slavno japon fhsko občinstvo ne izgubi »dobre volje«, pr.posedujejo mu v odšscdnino na dolgo in široko o dvojnem. Govore o veliki možnosti, da Japonci zavzamejo trdnjavo Vladivcstok in v trdnjavi sueškem prekopu, ampak tudi v atlantskem oceanu. Princi na bojišču. Veliki knez Boris Vladi-mirović je imenovan za ordonančnega častnika v taborju generala Lineviča. Srbski princ Arsen odpotuje v torek 8. t. m. na Vztok; spremljal bo najvišjega poveljnika Kuropatkina v Mukden. Potovanje bo trajalo 9 dni ; od todi se poda princ Arsen na reko Jalu, kjer je nastanjeno njegovo poveljništvo. Te dni odpotuje preko PetrograJa tudi princ Jaurie Bcurbonski v ruski glavni stan v Vztočni Aziji, Amerikanski Slovani za Rase. V Ne\v-Yorku se je osnoval odbor, ki ima nalog, da nabere 200.000 dolarjev za da vla la velika panika. Banke da so že . . c r I ruski vojni tona. zbežale iz Vladivostoka. Čudno je le nekaj \ , _ i i »ti j• i. i r j Veliki knez prestolonaslednik tam okolo v ladivostoka. Li9d mora imeti r tamkaj jako čudne lastnosti. Nedavno temu Mihael Aleksandrovi« je darovsl za novo so pripovedoval isti listi, da je rusko bro- v°jno mornarico 100.000 rubljev. dovje tamkaj obsojeno v obnemoglost, ker je Prevažanje ruskega vojaštva. ukovano v led. Japonskih lad'j pa menda ta ! . . . . -L i i-i i_ t i Iz Petrosrrada poročajo »Berhner Tage- led ne bo nic oviral na njihovih velikih ak- ! , .. , . T l j iblattu«: Neki častnik, ki se je ravnokar cijali. Diuga naloga JapoDcev pa bo, da . . , . , ~ ,, n ^ » i «ti ! povrnil od bajkalskesra jezera, pripoveduje, začno na kopnem oblegati Port Artur. To t 1 .. ... . , . . r> - . - da se transporti cet :n provnanta na sibirsko- pa je zopet sevamo, dokler Kusi stoje v , , ,, I . T . j . ^ , mandžuriiski železnici vrse povsem glaiko. >iucvengu in Liaotaoeu, na dveh točkah, i . . , . , , ., v , . . . _ _ ^! Vsaki dan vozi 13 vlakov, a sredi aprila se kjer sa etekajo zeleznice, spajajoče Fort . . . * ,. , , .. , j to število še pernnož . Za bajkalskim jeza- Artur z Mukdenoao, kjer S9 bodo zbirale . r . . , , . „ I wrim 1A niTfHnin AFirvinalnA n4flrnrA1TQn!fl 70. mase ruskega vojaštva. Velika nevarnost bi bila 2a Japonce, ki bodo oblegali Port Artur, , . . , »i^i . . . zapuHuai.1 vias. icr uuais laui uu -t.ciciuioin da jim ruska sila pride za hrbet, kar bi r , . , A - , , . _ T črti, dokler i h ne vspreime zopet prihodnji moglo prinesti katastrofo za oblegajoče J a- J , , V , T . , „ . ... j vlak. Tako ie uvedena stalna kontrola žslez- ponce. Japocei hočejo torej najprej prema -i J . ... . , ....... . .. T, niče. — Mobilizacija v vztočni bibiriii se gati it ise ob reki Jalu in jim ob meji Ko ! _ .... »Derzajte ubo, derzajte ljudije božiji : ibo toj pobjedit vragu, jako vaesilen. Amen !« Tebi, gospodaru, kakor državnemu vo ditelju vse ruskega kristoljubnega zmagonos-nega vojništva sprovedem iz Aleksandersko-Nevske lavre (samostan) v ime blagoslova ikono (sv. podobo) svetega viteza ruske zem lje, blagopokojnega kneza Aleksandra Nev-skega, da on pomora v borbi z nečastnim Tebi in vsej ruski vojski. Naj Te gospod blagoslovi, naj Te gospod čuva dragega cara našega! Vasegi imperatorskega Veličanstva najudaneji sluga in bogomolilec Antonije, mitropolit petrograjski. Na to ganljivo pismo je odgovoril car Nikolaj : Iskreno se Vam zahvaljujem, vladika, in dovoljujem, da se kopija Vaš?ga pisma natisne. Ikona me je posebno ganila. reje za Jati uničevalni udarec in jih pregnati je izborno posrečila. — Možtvo, ki je bi- w , j JT , , • t • ' valo daleč od železnice, so prevažali na iz Mukdena, Kvantunga, Njučvanga ia L.oa- ........ , _ , saneh do železnice in so bili ti vojaki mej- tanga. Ko ne bo več Kusov za hrbtom, po- . J . J j . . i - r» » potoma oskrbovani na državne troške. Štetem j r.cno z redn m obleganjem irurt Ar- r rr ... x vilo vojaštva, ki je že pod z&stavo, se skrbno rurjf. lorej najpraj mora priti zm-.ga Ja- J . . , . t , . , j prikriva, da ne izvedo o tem Japonci, vendar poncev ob reki Jalu. Ker pa je možno, da s v ' . jr>. , , ij. ie računati, da tega vojaštva sedaj ni nad to zmago nad Kusi ne pojde tako gladko, J ° J J i , .. „.. ... 350.000 mož. kakor se pise na potrpežljivem papirju, je jasno, da prijatelji Japoncev podpisujejo me- Židje v Kijevu, njic.; na jako dolg rok. Kaj pa, če bi vjjna j ,Slowo Polskiec javlja, da je guverner sreča, ki je, kakor znano, jako muhava, ho- y Kijevu pozval k sebi več uglednih vodij tela, da Japonci ob reki Jalu — ne zma- tamcŠDjjh Židov. R^kel jim je, kako je čul, gajo?! Potem bi se utegnilo zgoditi, da Port da ge ^ dje vesele dosedanjih nevspehov Artur vendar-le ne pade v roke Japoncev, rugke vojske v vztočni Aziji. Rusko prebi- pač pa bi m gla japonska vojska v Koreji valgtvo da je 9eciaj v stanju razburjenja, radi pasti v roke Kusov. In kar se dostaje Vla če3ar ne more on jam6iti za vedenje prebi- divostoka, bi morda dobro storili Japonci, vaiatva> ako židje ne spremene Bvojega mi- ako si naroče precejšnjo partijo — potrp- šljenja in ako si ne vzamejo k srcu pouka iz Ijesja. dogedkov v Kišinevu. Carjevo pUino vrhnemu poveljniku Ku- Požrtvovalnost ruskega naroda. ropatkinu. . Fabrikant stekla in majolik Kuznacev Kuropatkinu je došlo nastopno carjevo podaril je državi za vojne namene 17 mili- P gmo : ijonov rubljev. Trgovci v Moskvi so poklo- Aleksij Nikolajev e! O i 1898, odkar ste nili do sedaj 50 miiijonov rubljev in poleg vodili vojno ministarstvo s prirojeno vam tega go ponuddi carju po50jilo treh mili- marljivostjo delali na izvršitvi cele vrste re- jard rubijev> ako bi država trebala za vo- f-.rm v spopolnjenje vojske in njene uprave, jevanje katere sem J,z odobril. Bili ste na straži Petrograj8ki mitropolit carju. vojne pripravljenosti oboroženih sil Rusije, . . . j . j . Petrograjski mitropolit Antonije je na- katere varujejo mirno napredovanje države. , , r. , .j . rr< j . pisal carju Nikolaju to le pismo: Preroilo3tivi \ ase delo se ni dovršeno, loda počil je r ^ , , ^ . l-i j j « Gospodaru! O svetlih dneh rojstva Kristo- trenotek, ko sem bil t r ailjeo, da pozovem del , -, , v .. . .j vega pozdravil sem jaz Vase V eličanstvo s Moje siavne vojske, naj varu e ca?t in ugled ° r , ,,,,.. T>....., . , . , . praznikom miru in božjega blagoslovljenja, Rusije in njenih državnih pravic na skrajnem r . . . . Vztok u davši izraza uverjenju, da se mir ohrani. Vprašanje italijanskega vseučilišča. Res, imenitne prijatelje to si izbrali naši Italijani proti nam Slovanom ! Iz Tirola prihaja glas, da Nemci odločno proteatujejo, proti temu, da bi italijanska pravna akade-m ja prišla v katero mnato v Trentinu. Oni da zahtevajo, da se fakulteta namesti ali na Dunaju, ali Gradcu, kjer ne more biti nevarna za narodne interese Nemcev. Vsled teh vesti je bolno zaječalo v logu italijanskega novinstva. »Piecoloc vsklika : Ali naj bodo Italijani vedno pod kuratelo drugih plemen ? V Primorju kriče Slovani, da je to slovanska dežela, v Tirolu kriče Nemci! Soli Italijani brez domovine?! Prijatilju »Piccolu« odgovorimo na te vsklike jutri skupno z odgjvorom na njegove pripombe o spomenici, ki so jo Hrvatje in Slovenci izročili dru. Koerberju. — Danes nismo mogli tega radi pomanjkanja prostora. Dogodki na Balkanu. Italijanski časopisi so polni senzacionalnih vesti o akciji italijanske in avatiijske vlade v balkanskem vprašanju. Te vesti, četudi se večinoma dementirajo, so vsekako Bimptomat>čni pojavi za razpoloženje italijanskega javnega mnenja. Tako javlja ugledni rimski liat tGiornale d ' Italia«, da je italijanska vlada preko svojega berolinskega poslanika Lanze izjavila nemški vladi, da ona ne bo mrgla nikakor brzdati narodnega nezadovoljstva v državi, ako bi Avstrja poskušala okupirati kako turško provincijo. — Tudi obstanek trozveze bi prišel v nevarnoBt radi tega. V isti čas se je obrnila Italija tudi do Angležke predloživši jej, da one dve zabraniti vsako spremembo na balkanskem poluotoku ter da preprečite posku3 Avstrije, ki bi šel za tem, da razširi svoje meje proti Stari Srbiji in Makedoniji. Odgovora nemške in angležke vlade nista znana. »Secolo« je javil, da je Italija predložila Avstro Ogrski delitev Albanije, ali to da je Avstrija po dogovoru z Nemško odbila. »Tribuna« odločno demontira to vest. Poznavajoči vaše sijajne vojne spu3ob-nc&ti, strategijsko izvedenost in izredno vojno izkustvo, sem se odločil, da vam poverim važao poveljništvo Moje vojske, ki ee bori v Mandžuriji proti Japoncem, in vas rešujem dolžnosti vojnega ministra Svojstveno je krščanskemu srcu, da želi miru, ali nečastni brezbožnež ne zna za ta čutstva. In ravnokar se je verolomni Japonec drznil rs/viti vojno zastavo proti ruskemu narodu. Zadrhtela je od nevolje sveta Rusija. Kakor burni morski valovi razuesel se je po v - i> j v njej bojni klic. Rusija zna čuvati mir, ali >aj vam Bog pomaga, da vspešno iz-; 3 J J _ ... , , . - j i ume tudi odbijati neprijatelja. Ona vstane vršite težko nalogo, ki sem vam jo dal v j j in katero ste vi sprejeli s požrtvovalnostjo. Poslavljajoči se od vas in želeči, da vam iskažem svoje globoko priznanje za vaš 6-letni vestni trud na korist Moje drage vojske, pcdelj&m vam brilijantne znake reda sv.. .. ... f, , a i i_ j »r i_ pomočnik in močan zaščitnik. Neprijatelji bo blagovernega kneza Aleksandra NevBkega ^ .. .... . vsa krepkih prsi kakor en človek z\ cara svojega, za cerkev svojo sveto in za drago domovino. Videla je ona leta samoobrambe, preživela je zaletavanja Švedov in navale Napoleonove vojske. No, Gospod je bil nje ter vam zapovedujem, da jih nosite po pra vili h. izginili kakor dim. A sveta Rusija izišla je iz onih borb v sjaju veličine, porasla je, raz- Madjarski šovinizem. Glasilo bivšegi ogrskega ministra-pred-sednika Binftyja, ki je pred nedavno osnoval novo politično stranko piše : Mi hočemo, da ima v Ogrski vsaka stvar madjarsko barvo, da bo madjarska ne samo vojska, ampak tudi ves narod, šola, prosveta, >azvitek, sploh vsaki duh državnega in družabnega življenja. Želimo pa to ne samo v svojem interesu, ampak tudi v interesu dinastije in — Evrope. Da, v interesu Evrope je, da bo jedinstvena, narodnim duhom nadahnjena mo-' gočna Madjarska večna zapreka zjedinjenju 'jugoslovanskih narodov in zvezi slovanskih držav, katera zveza bi zagotovila veliko slovansko hegemonijo. Pošiljaje vas na skrajni Vztok v opera širila 86 na licu zeml>' P°9tala je krePka' ti v no vojsko priporočujem vam, da Moji vrli ailna' ^očna, nepremagljiva, »z, nami BDg, vojski ponesete Moj carski pozdrav in Moj blagoslov. Naj vas Gospod varuje! V S. Petrogradu, 12. (25.) febr. 1«.»04. Nikola. razumjete jezici i pokorjajte sja, jako s nami Bog«. Hrabri Gospodaru ! »Kto Bog velji, jako Bog naš«. Molitev naša za Tebe prisrčna je, udanost naša do Tebe silna je. Mo-| liti hočemo Boga neumorno ; no, znali bomo, Ka*km mornaric* t sueškem prekopa ako ^ tadi Umieti za vero, za Tebe ima naleg, da lovi ladije, ki vozijo oglje v in za domovino. Razpolagaj z nami in z na- Japan in je že več takih ladij, nakrcanih a šim imetjem. Ako to potreba — prine3o ogljem, zaplenila. Rusija je poslala v vse oerkve in samostani dragocene okrase svetinj Inke svoje agente, ki jo obveščajo o gibanju svojih na oltar domovine. Sobojevnika imamo ladij. Ruske križarke ne patrolirajo samo v v Kristu Gospodu in v molitvi psvamo: Dnevne novice. Odbor političnega društva > Edinost c bo imel danes zvečer svojo sejo t)čno ob 8. uri. Ozirom na to, da se bo razpravljalo o važnih stvareh za prihodnje volitve, so pozvani gg. odborniki in namestniki, da se polnostevilno udeleže te seje. Predsednikom deželnega poljedelskega sreia za Istio je cesar imenoval veleposestnika v Poreču dra. Jnrija Pole-linija. Dosedaj je bil predsednik temu kulturnemu svetu bivii deželni glavar Campitelli, ki je tudi na tem mestu sijajno dokazal od ene strani svojo popolno nesposobnost, od druga strani pa tudi pomanjkanje vsake poštene volje za povzdigo onega prebivalstva po deželi, kateremu ravno naj bi bilo posvečeno delovanje le institucije. Campitelli je odišel, Polesini pa je prišel. Ali ne udajmo se nikaki iluziji : izvršila se je sprememba osebe, kurz in zistem ostaneta ista kakor dosedaj. Ravnateljem učiteljišča v Kopru je imenovan glavni učitelj na ženskem učiteljišču v Gorici e. Viktor B e ž e k. V DornbergU ie umrl upokojeni nad-učitelj in poeestuiic Ignacij Kri ž m a d. Pokojniku je bilo 66 let. Pozor slovenski obrtniki in trgovci ! V večem okraju na Štajerskem je na prodaj mediearaka in vcšSbrtka obrt s trgovino brez konkurence in z gotovimi odjemalci, 8 hišo, v kateri je izdelovalnici z modernimi stroji. Hiša ima prodajalnico in gospodarsko poslopje. Več pove »Slovensko obrtno društvo« v Celju. Slovenska socijalna demokracija in razpnščenje tržaškega mestnega sveta. Zborovaltc S k r b e c je izvajal, da je Trst imenitno delavsko mesto. Delavci bi morali imeti tu prvo besedo, ne pa gospoda. Prota-stuje proti temu, da je delavstvo izključeno od sodelovanja na volitvah. Gospoda ni nikdar zastopala interesov delavstva, ampak više j interese. Slovenskim mestnim zastopnikom je bilo v prokleto dolžnost, da bi pozvali ljudstvo v boj proti zatiralcem. Oni pa eo sklicevali le male shodke. Delavcem ne zadostuje le zastopanje nacijonalnih interesov, ker od tega ima delavec »prokleto malo koristi«. Govornik obsoja nacijonalne boje. Slovenska stranka da simpatizira s Camberjera. Izjaviti mora, da nima nič opraviti žnjim. Slovenski voditelji so izdali ljudstvo! Na to je g. Linhart odgovarjal na govor dra. Ryfcara. Ironiziral je izjavo tega poslednjega, da je imela vlada prav, ko je razpustila mestni svet, češ : vlada ima vedno prav ! Prav je imela tudi tedaj, ko je dala streljati na ljudstvo o znan;h tržaških dogodkih. Govornik izjavlja vnovič, da treba protestirati proti razpuščenju. Dr. Kvbar in njegovi tovariši v mestnem svetu pripadajo buržoaziji in slovenska narodna stranka je kapitalistična. Nje kmečki volilci so po?est-niki in ne prodajajo svojih delavnih moči. Narodna stranka ima sicer tudi delavcev v sebi, ali takih, ki ss ne organizirajo nikdar. »Edinost« dela reklamo za antisemite. Glasilo narodne slovenske stranke ne bi smelo nikdar podpirati takih umazanih strank. Dr. Rybaf je morda menil, da se danes postavi temeljni kamen sporazumljenju med socijalno demokratično in narodno stranko. To ne gre tako lahko. Narodna stranka mora spremeniti Bvoj program in se otresti mednarodnega kapitalizma : Kapitalizem ubija delavca in delavci bi bili neumni, ko bi šli pod 6ekiro | nacijonalizma. Govornik priznava, da ja bila krivda na 'obeh straneh, da so bile polemike mej nami j do sedaj tako odurne. Tudi on je za to, da se to ublaži, ali svojim načelom ostane njegova stranka tudi nadalje zve9ta. Zaključil je z izjavo, da vse neorganizovano delavstvo pride, nolens volens, v njihove vrste in potem bo buržoazija uničena. (Zvršetek pride.) V življenju berač, po smrti »narodni junak«. Pod tem naslovom se »Kleči prapor« spominja pokojnega Ivana Dolinarja. Pripoveduje, kako so nekdaj »oficijelni na rodnjaki« izbacnili Dolinarja iz svoje srede, kako da eo ga izročili gladu, a sedaj da »oficijelni narodnjaki« nabirajo denar, da mu postavijo na grobu — spomenik. »Rdeči prapor« zaključuje : »Ubogi Do-linar, ko bi se dvignil iz groba — kaj bi pač povedal oficijelnim nacijonalcem ? Krohotal bi se njih navdušenju in vlegel bi Be zopet v gomilo, da bi te zgrabila jeza, da bi ne postal zopet »Jurij s pušo« in bi bičal hinavstvo.....* Obžaljujemo, spomin Dolinarjev, toliko drag vsem tržaškim Slovencem brez izjeme, postaja predmetom vsikdar neprijetnih časnikarskih polemik. Ali dolžnost nas sili, da pokažemo, kako neopravičen je ta napad >Rdečega praporja« na sedanje »oficijelne narodnjake. a) Ne odgovarja resnici, da sedanji »crfi-jelni narodnjaki« postavljajo nagroben sporne-menik pok. Dolinarju. Res pa je le, da hočejo ohraniti spomenik, ki so mu ga j-.osta- vili tržaški Slovenc' že tedaj, ko sedanji »ofie.jelni narodnjaki« niso mogli ni koristiti ni škoditi pok. Dolioarju. b) Menimo, da bi bil »Rdeči prapor« več st ril v počeščenje spomina pokojnega Dolinarja, ako ne bi bil izustil obdolžitve, da so »oficijelni narodnjaki« Dolinarja, potem ko je ustanovil toliko društev, izročili — gladu. Po teb besedah bi mogel kdo soditi, kakor da je Dolinar od ustanovljenja društev, torej od narodnega dela — živel ! Pok. Ivan Do-lioar ni nikdar iskal kakega dobička za-se, nikdar ni zahteval, da bi mu »ofijijelni narodnjaki« kaj dajali, in ti poslednji ga tudi niso mgli »izročati gladu«, ker je pokojnik imel skromno službo, od katere je pošteno živel. In vrhu tega sta imela z gospo soprogo hišj v ulici Ferriera (če se ne motimo.) Kaj da bi Dolinar storil, ako bi vstal zdaj iz groba ?! Mi ne vemo tega. Morda bi ee še celo veselil na marsičem, kar se je doseglo i a zgodilo v življenju tržaških Slovencev v tem Času, odkar je on zatisnil oči in mu je nehalo biti ti^to plemenito in za narod svr j goreče srce ?! Enega pa bi gotovo ne stor.l : proti sedanjim »oficijelnim narodnjakom« ne bi gotovo zinil žal-besede že iz teera jednoatavnega razljga, ker bi jih niti ne poznal, razun enega edinega, ki pa za Doli aarjevih časiv ni bil nikakov prvak, ki bi bil mrgel koga bacati iz srede »oficijelnih narodnjakov c, ampak je bil le efcromen hrvatski žurnalist. Drasinja uiesa v Trstu postaja zadnje čase tolika, da grozi poztati prava kalami-teta sosebno za revneje ljudstvo. Radi tega je navstala živahna polem ka med listoma »Lavoratorei in »Piccolo«. Poslednji skuša valiti vso krivdo na vlado, oz roma na nje carinski protekcijoni-zem. Zato mesi, da treba pritisniti na vlado, ker oia ed na da je tisti činitelj, ki more kaj storiti v znižanje cen mesa. »Lavoratore« pa izvaja, da je eden vzrokov res ta, ali ne edini in ne glavni, ker podraženje cen mesa, da je veče, nego je povišanje carine na živino. To da priča o nenasitnosti mesarjev in nj.hove zadruga. Boj da treba torej, naperiti toliko proti vlad; in zaščitnikom velikih pro-ducentov v notranjih deželah, kolikor tudi in v prvi vrsti proti izsesavanju od strani mesarjev, in slednjič proti obSinski oblasti, ki da nič ne stori proti takemu izkoriščanju. — »Lavoratore« pa priznava, da le mogočneji mesarji spravljajo v žep vehke dobiČk*. Oni da kupujejo živino in diktirajo cene manjim mesarjem. Manji mesarji, ki tvorijo večino, d* so na ta način, predmetom izkorišeevanja od t-trani velikih mesarjev. Kaj govori občinstvo o tej draginji — to vemo. Ono jadikuje vsevprek in gleda s skrbjo v bodočnost, ko vidi, da se mu življenji p>goji tako otežujejo. Da čujemo tudi drug) plat zvona in da s i bodo mogli činitelji laglje ustvariti čistejo sodbo o tem prepiru glede vzrokov draginji mesa, smo se obrnili do enega malih mesarjev, poznanega nam kakor poš.enjaka, s prošnjo, naj nam pove svoje misli o sedanji draginji mesa. On nam je dal ta le odgovor : Verujte mi, da nam malim masarjem se eila trda godi. Vzemite cene ž vini, ki jih zahtevajo producenii, in priš'.ejte k temu še veliko režijo, draginjo najemnin, davke, ne-ebhodDe potreba za preživljenje sebe in družine, pa boste videli, da moram zaslužiti najmanje 6 gld. na dan od prodanega mesa, ako bočem pokrivati vsakdanje stroške in iz bajati za silo. Kar se dostaje izkoriščanja, o katerem g;vori »Livoratore«, je bilo nekdaj res tako, sedaj pa kupujem^ sami živino. Vzrokov — je nadaljeval — da je živina tako draga, je več. Na eni strani so meje Hrvatske Slavonije in Bosne Hercegovine zadnje čase skoro neprestano zaprte radi kuge, kakor se morete prepričati iz oznanil v uradnem listu. Na drugi strani je izvažanje iz naše dižave v Nemčijo jako veliko. Dalje je omeniti, da je bilo zadnja leta (iz-veemši to neposredno minolo) v naših krajih mal »Sloga prava« 1 K, Klemene Jakob 6 K, Fran Kalister 2 K, Matejčič Fran 6 K in Ivan Jesenko 2 K. Odbor »Tržaškega Sokola« izreka vsem darovateljem naj prisrcnejšo zahvalo ! »Pogrebno in podporno društvo pri sv. Mariji Magdaleni spodnji bo imelo v nedeljo due 6. marca 1904. ob 2. uri popoludne svoj redni občni zbor v novi dvorani g. Josipa Miklavca p. d. Kačuna {pri Mariji Megd. spodnji) s sledečim dnevnim redom : 1. Nagover predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora včeraj danea 99.55 99.55 99.45 99.50 118.35 118.45 99.50 99.50 9140 91.40 116.80 116 95 97.— 97.— 88.75 8H.75 1605.— 1607 — 630.— 625.50 240 20 24D2U 117.371 /2 117.40 23.48 23.4 5 19.08 19.0S 94.50 94.50 11.32 1132 letno državne železnice K 631.00—833.00, Lombardi K 76.00—78.00, Lloydove akcije K 70000—710.00. — Srečke: Tisa K 322--326.—. Kredit K 453.— do 463.—, Bodenkredit 1880 K 291—301—.—, Bo-denkredit 1889 K 283.—287.—, Turške K 117.— do 119.—. Srbske 2°/, —do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „v kronah 4 °/0 Avst. investicijska renta 31/, °/0 ^&i3oa renta v zlatu 4°/0 n „v kronah 4 °/0 renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 95 L'2, 5°/0 italijanska renta 99.60, španski esterieur 77.65 akcije otomanske banke 545.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne, železnice —. — Lombardi 79 — unificirana turška renta 78.55 menjice na London 251.75, avstrijska zlata renta 100.75 ogrska 4°/0 zlata renta 93.75, LSnderbanfc —.—} turške srečke 112 —, parižka banka 10.39, italijanske m^ridijonalne akcije ——, akcije Rio Tinto 11.78. Mirna. London. (Sklep) Konsolidiran dolu 8 i«1,« Lombardi 3'/s, srebro 26T/10, Špa iska renta 76 'lS, ita-ijanska renta" 98 1jit tržni diskont 3'/„, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila banke —.—. Nepravilna. Tržna poročila 4. marca. Budimpešta. Plenica za april K 8.6- tto 8.63, za oktober od 8.44 do b.45. Rž za april K 6.83 do 6.81, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.75 do 5.76, za maj - —.— do —.—- Koruza za maj K 5.44 do 5.45, za julij o.56—5 57. Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje: omejeno, neživo — Prodaja 15.000 met. stolov, 10 st. nižje; rž in koruza 5 stoiink nižje. — Vreme: blago. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 39.— frk, za maj 39.75 frk. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo« good average za marec 323/4, za maj 33' A, za sepiem- uatanovljcne slovenske č.talnice. To p^edrz- 1 Na obilno udtležbo uljudno vabi nost so na magistratu zavrnili s pristnim Odbor, nemškim ogorčenjem. Ali pomagaj si nemški Obrambna zveza tržaških tržnih človek, ko so bili Slovenci tako predrzni, da težakov bo imela danes dne 5. marca ob 5. eo pote na zagrešili drugo še večo »predrz uri popoludne shod v gostilni »Alla bella nost« ! Prvo srečno zavrneao predrznost; so veduta«. Daevni red bo obsezal tudi razpravo potem doposlaii slavnemu magistratu, zlora- o gospodarskem in socijalnem stališču težakov bivši institucijo pošte 1 I a mestni magistr.it nasproti mestnemu svetu. ni mogel drugače, nego da je vsprejel to do- Semenj na Uncl pri Rakeku. V po- poslano »predrznost«, ker je že popred nedeljek, dne 7. t. bo velik semenj živine ber 3414, za dec. 35— 'mlačno; kava Rio navadna upravno sodišče izdalo čudno razsodbo, daje na Tuci pri K ikeku. Opozarjamo na to naše j Ig™™"33' navadna reelna 34"3?' aavadn» dobra mestni magistrat v Celovcu primoran vspre- trgovce z živiuo. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za marc 16 40, za jemati „lovite vloge in jih reiev.ti! Poskus samomora na pokopallSfiu. J*™*tV^I&^Vto s"^."^ Čudni Čas; so res prišli, ko celo visoka (i5-lfctneg* zaseonika Ivana Dobrilaniča so blažje, sodišča dajajo potuho slovanskim — predrz naši, na pokopališču ležečega na tleh in vsega ^^ gJ^on s£{jJkor iz rCpe SUr°V 8 10 nostim ! v krvi. Prerezal Bi jo bil vrat z brivno brit- 61 a Ukor tuzemski Centrifugalpile, promptno • Pola«, »P«lj« ali -Pula«. V ,N.ii v jo. V,rok umu _«.u je bil, beje neo*drev- tli^ffi Slogi« čitamo : Nesateri naši listi pišejo ime Ijiva bolezen. Rinjenca si prenesli v mestno promptno K 67.30 do 67.80. za sept. K —.— do Pola«, drugi »Pulj« in tretji bolnišnico. da bi bili vsi složni Poskus samomora. Komaj 16 letna našega mesta »Pula«. Mi želimo, da bi bili vsi glede pisanja tega imena. Naziv »Pola« —.—, feb.-avg. 67.30 do 67-80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za boioće samomora. ivomaj it> letna dobave vzclržan0, 5 st. znižanja, nespremenjeno. ne služkinja Amalija Pipaa, ki služi pri družini j Pariz. Rž za tekoči mesec 1525, rž za more biti pravilen, ker je ta naziv čisto ita- P. v ulici Farneto št. 35, je včeraj predpo- april 15.25 za maj-junij 15 25, ^^za maj-avgnst ^ ' J __ . . , . ., 15.2o (nnrno>. — Pšenica za tekoči mesec -2.J5, lijanski ali nemški. K.ar se tiče naziva »Pulj«, ludne mej odsotnostjo njene gospodinje, spila za april 22.35, za maj-junij 22.65, za maj- zdi se nam istotako nepravilen, ker ga naš nekoliko fenilne kisline, z namenom, da si avgust 22.50 (stalne). — Moka za tekoči me- , , ,, .. xt u j i-i • -«i sec o0.15, za april 61.3d, za mesec msj-juaij narod n koli ali le redkp rabi. Nobeden ne konca življenje. Kmalu na to pa je prišla 3Q.b5, za maj-avg. 30.65 (Stdno). — Repično pravi : »pnjdem v Pulj« ali prihajam iz domov go?p* in videča, da se Amalija zvija olje za tekoči mc*ec 47.—, za april 48.—, za 1 r J J . or _ . maj-avg. 49.—, za sept.-december oO.— (Mirno.) »Pulja«, ampak »pojdem v Pulo«, »prihajam v bolečinah, je takoj razumela, kaj se je š^it, za tekoči mesec 41.25, za april 41.—, za iz Pule«. Po našem sicer neerodajnem mneniu bilo zgodilo. Dala ie takoj poklicati zdrav- maj-avg. 40.50 za sept.-december 34.25 (Mlačno), — _ J _ _ ; , & . ' . * . . . .... Sladkor surov 88° uso no/ 21.— 21.1 , (btalnol, bel imelo bi biti najpravilneje : Pula, Pule. lako nika ee zdravnišse postaje, kateri je Amaliji za tefc0či mesec 24.50, za april 24.75 (stalno), je pisal tudi naš veliki škof, nepozabni Do- najprej izpral želodec ter jo dal potem pre- za, maj-avraut 25.371/*, za okt-jan.26.621/,, rafiniran Je brila, kateremu se ne more odrekati teme- nesti v boln šnico. Vzrok temu blaznemu ljito poznavanje naroda in hrvatskega jez ka. poskusu, da je nesrečna ljubezen. Akademično društvo »Slovenija« na _____ Dunaju priredi v torek, dne 8. t. 56-56V,. Blažje. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na tukijšoii trg 55 prtšičev. Prodalo se je vse po K VI. redni občni zbor. Lokal : restavracija r"l3.ZIlG V©SLi» »Matalonv«, I. Auerapergstrasse št. 6. Za- Prestol perzijskega Šaha cenijo na 60 100—116. četek ob 8. in pol uri zvečer. Slovanski gostje mjljjonoV mark. Prestol, umetno delo, je iz----- dobro došli ! masivnega srebra, bogato obložen z zlatom, Listnica uredništva. Sežanski »Ženski podružnici družbe dijamanti, drug mi dragocenimi kameni in Dopisniku iz Kopra. — Vaši sv. Cirila in Metodfja s^ bili doposlani od biseri. ž4ji bo ustreženo. Prosimo potrpite, za en izvensežanskih filijalk sledeči zneski : Iz Du- Sestra ustrelila sestro. Iz Lvova jav- (jaD jva j tovelj 16 K udnine in s cer od g.ce Fani ]]ajo: 27 letno sila nervozno soprogo pri fe- ___ Živec, uč.taljice, gg. Marije Lah, Leopoldine eorja na tehniki, Fidlerja, so imeli odvesti Ukmar, Ant. Bonča, Mat. Ravbar, A nt. v neko zdravilišča z mrzlo vodo. Nalog, da Širca, Fr. Rakič in g.ce Ide Sluga. Gospod epiemi bolnico, je prevzela nje sestra. Kar Fr. Vendermin, učitelj daroval 1 K, g. Al. navstal med njima iz malenkostnega vzroka Štok 20 st. -prepir. Hkratu je bolna žena zgrabila za re- Iz Divače udn^no sledečih p. d. udinj : volver in ga lzprožila na sestro iu jo zadela gg. F. Mohorčič, J. Štok, Prettner, Em. ravno v srce. Zadeta se je zgrudila v hipu W1 prGdlllGtOV Rošer. Aug. in Ant. Obersnel, A. Wies3el in groznim vsklikom. Gospo Fidler je bilo spo - i za otroke in odraŠČene. M. Š rekelj. — Iz Skopega smo prejeli ud-! padlo besnilo, da so jo le z veliko težavo nino od gg: Ter. Živec, Ant. Tomšič, Ma- ukrotili in pot9m oiveli v zdravilišče, rice Bekar in od g. Kat. Batič iz Koprive. —■— — od porcelana in biserov vezanih z me- V Avberu to udinje gg. Ivan« Kenda, Jož. Dokazano je, da so v obče priljubljene deno žico, od umetnih cvetlic s tra-Pegan in Ant. Ufcmar. — V Povirju ggJ in p0vBod razširjene kapljice sv. Marka M. Berginec in M. Pečnik. — Iz Tomaja iz me9tne lekarne v Zagrebu,' Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo Venci smo prejeli 7 K 40 st. in sicer udnino g. Rozalije Černe 2 K, dar veleč. gosp. dekana Matije Sila 5 K in 40 stot. dar g. F. Na-bergoj. — V Štorijah se je nabralo 20 K : udnino gg. Ane Mahorčič, Gabrijele, Drage, Zvezdoslave in Eme Delak, Ivanke Sila in Rozalije Kinder, in dar preč. g. Ant. K.' sir 5 K in g. Jakoba Delak 1 K. Tudi iz tužne Istre, iz Klanca, dobivamo vsako leto udnino od treh p. n. udinj in s.cer od g^. Ant. Grahli, Mar. Pintar in Josipine Metlika. Na plesnem venčku tamošnjega pevskega društva »Slavni k« je nabrala gospi ca Ant. Grahli 10 K. — Prisrčna hvala vsem udinjam in darovaljem ! Korečno obveščamo p. d. udinje, da ba Markov trg, nt-jpotrebDejše sredstvo v vsaki hiši ter prva .pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred ne- j znanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, ' Markov trg šr. 44. ko vi in napisi. Slite na porcelanastih ploščati za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi Borzam poročila da« 4. marca. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07—19.10, angležke lire K 23.98 do 24.as, Londjn kratek termia K 240.10—240.65, Francija K 95.30—95.65, Italija K 94 55—91.85, italijanski bankovci K 94.55 —94.-S5. Nemčija K. 117.2"j—117.55, nemSki bankovci K 117 25—117.55, avstrijska ednotna renta K 99 40—99.70, ogrska , kronska renta K 96.80—97.10, italijanska renta K imela »Ženska podružnica družbe sv. Cirilah.--99.S0, kreditne akcije K 629.00—632.00, " ulica Tesa št. 52. A. z= (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Iln str o van oanlkbrasplaftao iu fr*ai>. Svoji k svojim! Svoji k svojim! <>,„,.,jamo vsakega varčnega rcduljoba, da edina brvataka ravarovaina zadruga M Croatia stoječa pod pokroviteljstvom Jn kralj, glavnega mesta Z*g eb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200000 kron ppreiemlje vsako vrsto n*prtm čnin (h se, gospodarska poslopja, tovtrne) ter premičnin (kakor pohištvo, £o*podarB»co < rolje, stroj-, ž vino, ž.to, slamo, seio, btrgo v sklad §Č h aii na prostem itd.) v zavarovanje preti ognju in stieli ob najn ž,ih cenah in * najb< Ijii.n jamstvom. _ I-t* ro'redu e za svoje zavarovance poso ila na n piemčnne pri nrvih de- na nh »vodih. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavoda — že da ne gre denar v tujmo. GLAVNO ZASTOPSTVO za TRST, ISTRO in GORIŠKO ie ravnat^tvo jZro č <> gosp. IVANU GORUP-U. icš ektoriu pri »The Mutuel«, Trst, ul. Miramarll. Svjim pravnim konzulentom za te kraje je imenovalo gosp. Dr. OTOKARJA RYBARA odvetnika v Tr-tu. Svoji k svojim! QOOOttOOOP na menjice po 6°/0, na zastave po 51/i°/o-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad. zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. Zdravje je največje bogatstvo ! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka ne uporabljajo za notranjo in zunanjo rabj. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter tziravjo vsak glavobol. L>eiui*jo blagodejno pri boleznih v želodcu, ubltžujejo katar, umnujejo blevanje in lajšajo natiubo. Poeptšujejo prebavijanje, čistijo kri in čre\a. Odvajajo velike i« male gliste in vee bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti h ri pa v ost i, zdravijo vse bolezni na jetrah. »koliko« in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in madronu. Te kapljice ne (-meto m anjkati v n» beni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Naroč la naj se naslovlja : Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja naprei, drughče se pošlje po i ovzetju. Manje kot jeden ducat (12 steklenčic) se ne poš Ijs. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 12 steklenic K 4. — , 24 M^kh-mc K 8.--. 36 plenic K 11.—, 84 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.— . > a razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki 9e ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo samo imena nekaterih gg., kateri so s pssebnim vspebom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Haretinčič, učitelj ; Janko Kisur. kr. nadgozdar ; Štefan Barčič, župnik; Ilija Manoič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja: Josip Seljanovid, kmet itd. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trt 44, v bližini cerkve sv. Marta. - Zdravje je največje bogatstvo! fcjbObtibdtf VELIKA ZALOGA APNENEGA KARBIDA prve vrste se vdobi pri tvrdki PAOLO PATRIZI, TRST Via S. Lazzaro štev. 9. Zastopnik tvrdke »Societa anonima per 1'utilizzazione delle forze idrauliche della Dalmasia«. Zaboji od 50 klg., ki S2 komadno odrirajo in zapirajo Kron 28 za ioo kip Pri naroebah za večje množine popust po dogovoru. Teža Čista, zaboj gratis, franko parobrod ali kolodvor v Trstu. Plačno takoj ali povzetjem. Razpis službe krčmarja. 9 Vydrova tovarna žitne kave Praga Rojansko posojilno in konsumno društvo v Rjaou, razpisuje službo društvenega krč J Izvrsten okus dobi kava marja. Prošaje Bprejema odbor do 5. nuja I ji, pr mešate 1904. Službo je nastopiti 20 m*ja. Prednost imajo dotičn', ki so že krSma-rili, ter da je gospodinja dobra kuharica. Posebni pogoji se zvedć veaki d»n pri uradniku »Delavskega p dpornfga društva« ulica Mol in picoolo štev. 1. j viii. ^fl I va ako j VY DROVE ŽITNE - - - KAVE - - • Poskusite! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 h franco. prodajalnica izgotovljenih oblek m „Alla CM ii Trieste" ^ tvrdke EDVARD KALASGH Via Torrente št. 40 Vydrova tovarna žitne kave Praga kg po- Na prodaj! ______________^ V Skopem na krasu je na prodaj veliko nasproti gledališču „GOLDONI" ^ i posestvo sestoječe iz enonadstropne hiše z s krojacnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih saovij. gf VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki ee napravijo po meri. Avtorizovana krojačniea. kkhkkkkkkkkkkkk« lepimi sobami tremi majhnimi sobicami, dve kuhinji dve kkti, hlev z velikim dvoriščem in krasen vrt obsegajoč 2000[n m. Cena 12.000 kron To posestvo je v neposredni bližini nove držav, železnice in je primerno za v?ako obrt, trgovino ali gostilno. Podrobneje infoimacije pri Valentinu Živic v Skopem štev. 54 p. D utovi je. Prave in jedine želode, kapljice s v. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka) Hruška mlekarna pri Sv. Mok ulica delle Scuole 18. uhod Campo S. Giaco^c Zdravilna moč teh kapljic je nepre- nazDanja cenjenemu občinstvu, da je preskrbela raz- kosljiva. Te kapljice vredijo redno yen pri Jakobu tudi za mesto prebavljenje, če se jih dvakrat na , , dan po iedno žličico popije. Okrepe dOSiaVljenje KlleRa na đP li. Priporoča se vsled tega tudi cenj. me> janom pokvarjeni želodec, stoie, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t), kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Frodajajo se v vseli glavnih lekarnah, na svetu. — Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 16. «e toči: o vipavsko belo.....po 44 nvč. tstza na dom.......>40 » istrski teran I. vrste . ...» 40 » za na dom.......»32 > nad 10 litrov......»28 > Priporoča se krčmurjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma je odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. babgohotno podporo. P >3tr.sžaq točna Mleko vedno sveže. Pozor! Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom v Trstu, ul. Barriera vecchia št. 4 Priporoča svojo dobroznano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jeziku. Pošilja na doni po naroćbi. Komur je na srcu geslo »S v o j i k svojim« naj ne zamudi se zglasiti 10 DEKLICA 16 let mlada, želi priti v trgovino za vajeeko v kakem mestu ali trgi na Primorskem ali Notranjskem, Meščanske šole je izviš:!a lani, ;na slovenski, laški in nemški. Vprsš»nja pod »A« upiavništvu lista. Zaloga obuvala. 11 II I M M I U Zaloga obuvala. Piazza Nuova it ,. ^ jVlAlJlll/i Via deHe Posta št 3 - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke'. Ugodne cene. Uradnika sprejme »Posojilnica v Ivo p ru : z letno j plat'O 1440 K. Prošnje opremljene z dokazi o dosedajšnem službovanju, starosti in sposobnosti poleg slovenščine, ^ ; tudi italijanščine, je vložiti pri odboru iste do o I. marca 1904. Prosilci z kavcijo imajo prednost. XKXK HKKKKKKK*XXK GORIŠKA LJUDSKA. POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. -3*: Hranilne vloge sprejemajo se od vsa -ega če tudi ni član društva in obrestujejo po 41/8°/o» da bi se odbijal rintni davek. jila dajejo se samo članom in si^er na. menjice po 6 °/o in n* vknjižbe po ol/*°/a . Craduje vsaki dan od y. do 12. ure dop >L in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. tIoe leta 1902. Kron 1,479.006 PoStno-nran. račun št? '831315. nK**HMX***XX**K „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA« v LJUBLJANI Podrnžnica v Celovca. Kupuje in prodaja tm Tiste rent, zastaTnih pisem, p rij o rite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz | PromeM Udaji k vsakemu žrebanju. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl Zamenjava in aekomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - - kupone. --- Izgubi Vinkuluje In dlvlnkulujo vojaSke ženltnlnske kavcije. im !■!mm»o mmmic. mm- Borrnm naročil*. Podružnica v SpJjetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obre3tim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — dne vzdiga. ■■ ■ .=■ ■ — Promet m čeki in nakaanioami.