ISSN 0040-7712 9 770040 771208 NOVEMBER 2003 LETNIK XLl I CENA 400 SIT 'ŠjA.iČiVfT- f"*** */v 1 '.a ^1*4 IZDELEK MESECA Revija za tehniško ustvarjalnost mladih NOVEMBER 2003, LETNIK XLII, POŠTNINA PLAČANA V CENA 400 SIT, PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja Jug - Hartman Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 1 7 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01 /479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN:5156029220012171943 Koda SWIFT: LJBASI2X Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Formatisk, d. o. o. Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji.JIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Miha Čuden, mMtfMiTSČt^ropsId in svetovni prVak v kaffepfjnii raket za /ffsaggpj^ Foto: Igor Stricelj KAZALO 2 5 6 7 8 11 12 13 14 16 Tl 31 33 34 36 38 40 9. EVROPSKO PRVENSTVO RAKETNIH MODELARJEV. TIMOV PORTRET MODEL LETALA SOKO J-20 KRAGULJ MASKIRNA SHEMA IN OZNAKE TIMOV TEST - SKYSTAR UPORABA SODOBNIH RV-NAPRAV (1. DEL) TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - SUHOJ S-37 BERKUT. AVTOMAT ZA IZKLOP LUČI TIMOV TEST - E 424 in E 444R VITRINA ZA MAKETO ALI MODEL . ŠATULJA Z JESENSKIM MOTIVOM USTVARJAJMO S STEKLOM (3. DEL) IZDELAVA VITRAŽA PO METODI TIFANI. NOVO NA TRGU IZDELAVA ZAPAHA ČLOVEK NE JEZI SE. OKRAŠEVANJE STEKLA S KRISTALNIM PESKOM .. . NEVIDNI GASILEC TIKI 3 november 2003 1 REPORTAŽA 9. evropsko prvenstvo raketnih modelarjev 7.-14. 9. 2003, Sremska Mitroviča, Srbija in Črna gora Vsaj za člane slovenske reprezentan¬ ce, po nekaterih izjavah pa tudi za veči¬ no drugih udeležencev, lahko z goto¬ vostjo trdim, da so se veselili udeležbe na letošnjem evropskem prvenstvu ra¬ ketnih modelarjev v Srbiji in Črni gori. Tradicionalno dobri organizatorji, člani Aerokluba Sremska Mitroviča in Aero¬ kluba Pegaz iz Stare Pazove v Vojvodini, so tudi tokrat dokazali, da so kljub tež¬ kim razmeram sposobni uspešno orga¬ nizirati tako zahtevno prireditev in jo tudi brez večjih zapletov in pripomb speljati do konca. Ob tem velja posebej izpostaviti našega starega prijatelja An- drijo Dučka, ki je več kot dve leti vodil priprave na prvenstvo, na sami priredi¬ tvi pa je poleg opravljanja nalog vodje domače reprezentance tudi čvrsto dr¬ žal v rokah vse niti dogajanja. Strokovno vodstvo tekmovanja je bilo zaupano direktorici tekmovanja Dragani Djonlič - Runtič, ki so ji bili v oporo člani mednarodne žirije FAI: predsednik Srdjan Pelagič, SČG, ter čla¬ na Poljak Pawel Wlodarczyk in Slovak Marian Jorik. Pomembno vlogo je imel tudi uradno rezervni četrti član žirije, naš Jože Čuden, ki je v pripravljalnem obdobju in med samim tekmovanjem deloval kot nepogrešljiv svetovalec, nadzornik in zaveznik organizacijske ekipe. Glavni sodnik članskega dela je bil prekaljeni Slovak Jan Maixner, mla¬ dinske lete pa je nadzoroval Georgi Georgievski iz Makedonije. Tudi sicer so v strokovnih in sodniških komisijah sodelovali številni tuji izvedenci, od na¬ ših naj bi sodniško ekipo za ocenjeva¬ nje maket vodil Primož Kuhar, vendar je bil žal službeno zadržan, zato pa je v njej kot merilec sodeloval Matevž Du¬ lar, koordinacijo tekmovanja radijsko vodenih raketoplanov je izpeljal Ivan Turk, poleg njiju pa je na prvenstvu so¬ delovalo tudi pet naših sodnikov - ča- somerilcev. Slovenska izbrana selekcija raketnih modelarjev Letalske zveze Slovenije je letos štela 5 mladincev in 10 članov. Skupaj s sedmimi sodelujočimi sodniki je odprava štela kar 22 članov in bila med najštevilčnejšimi na prvenstvu. Vo¬ dil jo je Anton Šijanec ob sodelovanju pomočnika Igorja Štriclja, trenerja čla¬ nov Draga Perca in trenerja mladincev Mihe Kozjeka. Nastop naših je bil najus¬ pešnejši doslej, saj so skupno osvojili kar 12 medalj ter pet naslovov evrop¬ skih prvakov. Po prihodu, registraciji in nastanitvi je bila najprej na programu v središču Sremske Mitroviče slavnostna otvoritev prvenstva, ki sta ji sledila ogled mestnih znamenitosti in uradni trening. Tekmo¬ SLOVENIA Slovenska reprezentanca na slavnostni otvoritvi prvenstva Pri mladincih je v kategoriji S3 me¬ dalja za borih šest sekund ušla Andreju Zevnikarju na četrtem mestu; v ekipi, ki je zasedla peto mesto, sta sodelovala še Robert Bečaj in Simon Urbas. Člani Miha Kozjek, Drago Perc in Andrej Vr- bec so v močnem vetru naredili vse, kar je bilo v njihovi moči. S po dvema mak¬ simalnima letoma so v družbi mnogih drugih tekmovalcev izgubili svoje mo¬ dele ter tretji turnus dočakali praznih rok. Izdala jih je tudi taktika, zato je bilo v ostri konkurenci upanja na kako me¬ daljo hitro konec. Ker so predpisani motorji v tej kate¬ goriji še vedno premočni, modeli raket s padalom letijo previsoko in jih je v vetrov¬ nem vremenu praktično nemo¬ goče vrniti. Najus¬ pešnejši so bili ti¬ sti, ki so taktiko zasnovali tako, da so na račun slab¬ šega rezultata v prvem letu vrnili svoje modele in nato v preostalih dveh turnusih le¬ teli na polno. Pri raketoplanih kate¬ gorije S4 pa se je odprlo in košarica z medaljami se je Robert Bečaj, Uroš Jenko, Tone Šijanec in Miha Čuden se veselijo začela polniti. Naj- prve medalje (S4A) na letošnjem 9. evropskem prvenstvu. prej je mladinec valci so tako imeli priložnost spoznati prizorišče tekmovanja in njegovo okoli¬ co, kar je izrednega pomena pri načrto¬ vanju tekmovalne taktike in organizaci¬ ji zahtevnega vračanja modelov. Prvi tekmovalni dan sta bili na vrsti dve naporni kategoriji, S4 - prostoleteči raketoplani, in S3 - rakete s padalom. V obeh kategorijah smo bili favoriti, saj je pri raketoplanih naslov evropskega prva¬ ka branil Miha Kozjek, pri raketah s pada¬ lom pa so nastopili dvakratni svetovni pr¬ vak Drago Perc ter nosilca medalj s SP An¬ drej Vrbec in Simon Urbas. 2 november 2003 TEEE 3 Ekipni evropski prvaki v S4B: Blaž Grgič, Miha Kozjek in Predrag Hluchy Vrhunsko izdelan model in domišljena taktika sta Bla¬ žu Grgiču prinesla naslov evropskega prvaka v S4B. Miha Čuden s četrtim mestom za las zgrešil medaljo, s kolegoma Robertom Bečajem in Urošem Jenkom pa so na koncu z ekipnim drugim mestom osvo¬ jili prvo medaljo na letošnjem EP. Pri članih smo seveda pričakovali še do¬ sti več. Branili smo naslov evropskega prvaka, imeli pa tudi skrivnega aduta, Blaža Grgiča z vrhunsko izdelanim mo¬ delom in domišljeno taktiko leta, kar mu je oboje na koncu prine¬ slo prvi naslov evropskega prvaka. Na še vedno odličnih 7. in 8. mestu sta mu sledila njegov nekdanji učitelj in branilec naslova Miha Koz¬ jek ter reprezentančni ko¬ lega Predrag HIuchy. Skupaj so zbrali največ točk in zasluženo slavili ekipni naslov najboljših v Evropi. Veselje je bilo nepopisno. Prva, druga in tretja medalja so bile naše! Sledil je nov dan in novi izzivi. Pred tekmovalci sta bili kategoriji raket s tra¬ kom - S6 in radijsko vodenih raketopla¬ nov - S8. V obeh smo spet imeli več adutov. Pri raketah s trakom, kjer meda¬ lje nikoli niso bile naključne, smo bili vselej med boljšimi. Pri RV-raketoplanih sta na¬ stopila nosilca ekipne brona¬ ste medalje z zadnjega EP Borut Lendaro in Igor Štri- celj ter z nekaj odmevnimi uvrstitvami v svetovnem po¬ kalu vse uspešnejši Blaž Gr¬ gič, med mladinci pa seveda izvrstni mladi RV-pilot Ro¬ bert Bečaj, ki je na lanskem SP le za sekundo zgrešil na¬ slov mladinskega svetovnega prvaka. Tekmovalni dan se je za¬ čel brez zapletov. V kategori¬ ji raket s trakom so bili naši mladinci ves čas v boju za medaljo, na koncu je sreča že drugič obrnila hrbet An¬ dreju Zevnikarju, ki je po¬ dobno kot dan prej za borih pet sekund zgrešil bron, na 7. mestu mu je sledil Uroš Jenko, 17. je bil Miha Čuden. Seštevek točk je mladincem zadostoval za ekipno brona¬ sto medaljo, kar je vsaj malo ublažilo Andrejevo športno smolo. Piloti RV-raketopla- nov so medtem tekmovali v članski konkurenci. Naši so leteli izvrstno, najbolje se je Miha Čuden, Andrej Zevnikar in Uroš Jenko pripravlja¬ jo modele, s katerimi so si priborili ekipno 3 • mesto v S6A. odrezal Blaž Grgič in takoj po njegovi uvrstitvi v finale je bilo jasno, da lahko spet poseže po medalji. Zbranost je ohranil do konca in z drugim mestom osvojil svojo novo medaljo, sledila sta mu Borut Lendaro na 7. in Igor Štricelj na 15. mestu. Seštevek točk vseh treh je zadoščal tudi za ekipni bron. Popoldne so bila pričakovanja še večja. Člani so nastopili z raketami s trakom. Medalje sicer ni bilo, so pa Jože Čuden s 6., Dra¬ go Perc z 8. in Igor Štricelj s 17. me¬ stom osvojili ekipno četrto mesto in v močni konkurenci upravičili pričako¬ vanja. Na mladinskem štartnem mestu je medtem tekmoval naš edini predstav¬ nik v S8, Robert Bečaj. Imel je izvrstno pripravljen model s posebnim profi¬ lom, ki je omogočal bistveno višje lete od konkurence. To je z virtuozno vož¬ njo tudi dobro izkoristil in prepričljivo zmagal. Z naslovom evropskega prvaka je tako najlepše zaključil svoje nastope Evropski prvak v S8D Robert Bečaj je letos zadnjič nastopil v mladinski konkurenci. TIRI 3 november 2003 3 REPORTAŽA Blaž Grgič je po uvrstitvi v finale zbranost ohranil do konca in zasluženo osvojil srebrno medaljo v S8E/p. Borut Lendaro, Blaž Grgič in Igor Stricelj so s 3- mestom ekipno dopolnili Blažev dosežek. v mladinski konkurenci. Zbirki so se pridružile še četrta, peta, šesta in sed¬ ma medalja! Tretji dan vreme ni več zdržalo, ne¬ usmiljeno je deževalo. Na sporedu so bile rakete za doseganje višine - Sl in žirokopterji - S9. Čeprav smo pred pr¬ venstvom vsi pričakovali vročino, se je izkazalo, da nam jo bo zagodla nekaj¬ dnevna fronta. Na sestanku vodij ekip je bila sprejeta odločitev, da se tekmo¬ vanje prekine, program zamakne za en dan in izkoristi rezervni dan. Ker je stal¬ no pihal močan veter, so imele ekipe za vračanje modelov, sestavljene iz vseh prostih tekmovalcev, obilo dela. Našo je izvrstno vodil Marjan Jenko, tudi sam uspešen raketni modelar. Veliko napo¬ rov je bilo treba, da so vrnili modele, ki so leteli tudi po 15 kilometrov daleč in pristajali v nepreglednih koruznih nji¬ vah. Prosti dan je bil zato dobrodošel za prepotrebni počitek. Kljub temu so tekmovalci v napove¬ danih kategorijah nestrpno pričakovali svoj nastop in demonstracijo novih kon¬ strukcijskih rešitev. Ker so modeli žiro- kopterjev še dokaj mlada kategorija in ponujajo številne možnosti za nove teh¬ nološke rešitve, je vse zanimalo, kakšni modeli se skrivajo v zabojih konkuren¬ tov. Tekmovalce v tehnično zelo zahtev¬ ni kategoriji raket za doseganje višine je skrbelo predvsem to, kakšna bo vidlji¬ vost, ki je eden od poglavitnih pogojev za korektno izvedbo tekmovanja. Naši so pripravili izpopolnjene modele in obe¬ ma ekipama, mladinski in članski, ki so ju sestavljali večinoma sami svetovni pr¬ vaki, negotovo čakanje v deževnem in oblačnem vremenu na dokaz svoje pri¬ pravljenosti še zdaleč ni bilo prijetno. Zjutraj je dež prenehal, oblačnost je bila še vedno nizka, k sreči je zadoščala za polete mladinskih modelov za dose¬ ganje višine. Napetost v reprezentanci je bila na vrhuncu, saj so »višinke« naša specialnost in kategorija, v kateri smo doslej osvojili največ medalj, še posebej lani na SP, ko smo jih osvojili kar pet, od tega dve ekipni in dva posamezna naslova svetovnega prvaka. Leti mladin¬ cev so se odvijali po načrtih in veliki us¬ peh se je ponovil. Z naslovom evrop¬ skega prvaka je slavil Miha Čuden, sle¬ dil mu je Uroš Jenko na nehvaležnem četrtem mestu, Andrej Zevnikar pa je na žalost ostal brez veljavnega leta. Z zmagovalnim letom je Miha izboljšal tudi svoj svetovni rekord. Medtem so člani tekmovali z modeli žirokopterjev. Naš največji favorit v tej kategoriji, Miha Kozjek, ki je najbolje razvil model in tehniko letenja, je v celoti upravičil pričakovanja. Bil je eden redkih, ki je dosegel dva maksimalna časa leta, do¬ bro je izvedel tudi tretjega in na koncu za eno samo pičlo sekundo zgrešil na¬ slov evropskega prvaka. Če komu, lah¬ ko prav njemu res rečemo podprvak. Kolega iz ekipe, Andrej Vrbec in Pre¬ drag Hluchy, sta mu sledila na 9. in 17. mestu. Skupno so zasedli drugo mesto. Prve lete popoldanskega dela so opravili mladinci v kategoriji žirokop- Naš favorit Miha Kozjek je najbolje razvil model žirokopterja in za pičlo sekundo zgrešil naslov evropskega prvaka. Andrej Vrbec, Predrag Hluchy in Miha Kozjek so z drugim mestom pri žirokopterjih presegli pričakovanja. 4 november 2003 EH2 3 REPORTAŽA Mladi Miha Čuden sledi tradiciji - z najviš¬ jim letom med mladinci je osvojil naslov evropskega prvaka in popravil tudi svoj svetovni rekord. Anton Sijanec je z najvišjitn letom prvens¬ tva osvojil naslov prvaka v S1B in hkrati iz¬ boljšal svoj svetovni rekord. Tomaž Kogej, Jože Čuden in Anton Sijanec v slabem vremenu čaka¬ jo na konec prekinitve tekmovanja v S1B - na koncu ekipno drugi. terjev. Tekmovali so Andrej Zevni- kar, Miha Čuden in Uroš Jenko. Odločitev, da bo¬ mo tekmovali tu¬ di v tej kategoriji, je prišla prepoz¬ no, zato so bile priprave prekrat¬ ke in tudi dobrih rezultatov ni bilo. Najbolje se je s 7. mestom odrezal Uroš Jenko, ki je v pripravljalnem ob¬ dobju tej katego¬ riji od vseh mla¬ dincev posvetil največ časa. Člani so medtem opazo¬ vali višino oblač¬ nosti, spremljali napovedi dežur¬ nih meteorologov in pripravljali tekmo¬ valno taktiko sklepnega nastopa sloven¬ ske reprezentance. Informacija, da se je oblačnost dvignila na 1000 metrov, je bila zelena luč za prve polete višinskih modelov. Naši tekmovalci Jože Čuden, Anton Sijanec in Tomaž Kogej, vsi že svetovni prvaki in virtuozi višinske ka¬ tegorije, so izvedli devet lepih in zelo visokih poletov. Merilci višin so imeli težave z vidljivostjo, saj so bile posa¬ mezne koprene oblakov tudi precej pod sicer dovolj visoko bazo oblačno¬ sti, pihal pa je tudi močan veter. Tek¬ movanje je potekalo pod velikim časov¬ nim pritiskom in z žal številnimi neiz- merjenimi leti. Vse se je razpletlo šele v nadaljevanju po prekinitvi v tretjem turnusu, ko je Anton Sijanec izvedel najvišji let prvenstva, z njim osvojil na¬ slov evropskega prvaka ter izboljšal tudi svoj svetovni rekord. Na šestem mestu mu je sledil kolega Tomaž Kogej, našemu guruju raketnega modelarstva, Jožetu Čudnu, pa niso uspeli izmeriti nobenega leta. Končni seštevek višin je vse skupaj kljub vsemu postavil na ekipno drugo mesto. Z osmo, deveto, deseto, enajsto in dvanajsto medaljo je bil tako sklenjen krog rekordnih dva¬ najstih medalj. Za naše je bil s tem uradni del tek¬ movanj končan. Sledil je dan, namenjen kategorijam maket za doseganje višine - S5 in maket za prikaz realnosti leta - S7, kjer letos nismo tekmovali, zagoto¬ vo pa bomo naslednje leto. Čas je bil zato namenjen sproščenim pogovorom in izmenjavi izkušenj s prijatelji. Članom reprezentance so pri udelež¬ bi pomagali: Mestna občina Ljubljana, Občina Logatec in Občina Sevnica, Tele¬ komunikacije US Com - Uroš Spruk, s. p., Unihem, d. o. o. - lepila UHU, Be¬ linka, d. d., G-M&M, d. o. o., MZDTK Lju¬ bljana, ZOTKS, Gradbena dejavnost Ra¬ fael, Gradnje, d. o. o., Trgovina Borko, Plinovod Sevnica, Kopitarna Sevnica, KS Sevnica, Lekarna Sevnica in ŠZ Sevnica. Več na www.komarov.vesolje.net Timov portret Blaž Grgič, rojen leta 1979 v Ljubljani, je od rane mladosti uspe¬ šen modelar. Že pri še¬ stih letih mu je namreč uspelo iz lesa izrezljati prvo barčico. Za modelarstvo se je navdušil pri svojem očetu - modelarju. Ta ga je sprva odvračal od modelarstva, češ da je to zelo natančno delo, ki zahteva veliko prostega časa, ven¬ dar ga je to samo spodbodlo, da se je z njim začel še resneje ukvarjati. V osnovni šoli ga je učiteljica tehnič¬ nega pouka seznanila z revijo Tim, ki jo od takrat naprej z zanimanjem redno pre¬ bira. Tam je začel obiskovati tudi novou¬ stanovljeni modelarski krožek. Leta 1994 je postal član Astronavtsko- raketarskega kluba V. M. Komarov in se udeležil svojih prvih tekmovanj. Izkušnje iz šolskega krožka so mu koristile pri hi¬ trem napredovanju v klubu ter pri dose¬ ganju vse boljših športnih rezultatov. Dve leti kasneje je kot mladinski reprezentant prvič nastopil na svetovnem prvenstvu raketnih modelarjev v Kamniku in s so¬ tekmovalcem osvojil svojo prvo medaljo za ekipno drugo mesto v kategoriji RV-ra- ketoplanov S8D. Nato je za nekaj časa prenehal nasto¬ pati na modelarskih tekmah in se začel posvečati ekstremnim športom. Postal je celo državni prvak v rolanju, navdušilo pa ga je tudi kajtanje (deskanje na vodi s padalom). Leta 2002 si je spet priboril mesto v raketarski reprezentanci ter na SP na Češ¬ kem v kategoriji raketoplanov S4B z eki¬ po osvojil bronasto medaljo. Sledili so do¬ bri rezultati na različnih tekmovanjih, zato je nadaljnjemu razvoju svojega mo¬ dela namenil veliko pozornosti in ga še izpopolnil. Pri tem mu je v veliki meri po¬ magal njegov poklic, saj modele sestavlja z različnimi natančnimi merilnimi instru¬ menti. Za njegov model je bilo veliko za¬ nimanja tudi v drugih slovenskih klubih in kar nekaj jih je bilo narejenih po njego¬ vem načrtu. Lani je na mednarodnem tekmovanju F Al Sirmium cup v ZRJ v S4B osvojil tret¬ je mesto, v S8E/p pa je zmagal. Letos spomladi je v švicarskem Ober- kulmu v S4B z veliko prednostjo zasedel prvo mesto. S tem je dokazal, da njegovi uspehi v tej panogi niso naključni. Na tekmovanju v Španiji, kamor je bil povab¬ ljen kot vip tekmovalec, si je že kot izku¬ šen modelar tudi z dobro kondicijo pri vračanju modelov v »svoji« kategoriji pri¬ boril tretje mesto. Čeprav je za priprave na evropsko pr¬ venstvo v Srbiji in Črni gori ostalo zelo malo časa, se je odločil, da naredi povsem nove modele, tako za kategorijo S4 kot S8. Oba tipa sta bila tehnično zelo dovrše¬ na in sta se na EP v Sremski Mitroviči iz¬ kazala za res odlična, saj je Blaž v obeh ka¬ tegorijah osvojil medalje. V S4B je postal evropski prvak in z močno ekipo, v kateri je bil tudi Blažev mladinski učitelj ter so- član, prav tako osvojil prvo mesto. V kate¬ goriji S8E/p je posamezno osvojil srebr¬ no medaljo in še bron ekipno. Vsi ti izjemni dosežki so Blažu v za¬ doščenje in spodbudo, da bo tudi v pri¬ hodnje razvijal nove vrhunske modele. TIKI 3 november 2003 5 PRILOGA Model letala soko J-20 kragulj SASO KRAŠOVEC V prejšnjem članku je bilo opisano letalo kragulj s priloženimi barvnimi shemami, tokrat pa je pred vami načrt za RV-polmaketo v merilu 1 : 7. Model je namenjen modelarjem z izkušnjami pri gradnji in pilotiranju motornih le¬ talskih modelov. Z RV-napravo krmilite smerno in višinsko krmilo, nagibna krilca in plin. Model poganja 6,5-cm 3 le¬ talski motorček. Načrt je risan v merilu 1 : 4, pomembnejši deli pa v naravni ve¬ likosti (M 1 : 1). Oznake na načrtu po¬ menijo: B - balza, VP - vezana plošča, S - smreka. Ker je model namenjen izku¬ šenejšim modelarjem, bo potek gradnje opisan nekoliko poenostavljeno. Krilo Krilo je iz stiropora, prekrito z balzo in ima na sprednjem in zadnjem robu nalepljeni balzovi letvici. Za rezanje sti¬ ropora si pripravite dve šablonski rebri K 1 iz vitroplasta ali vezane plošče de¬ beline 2 mm. S pomočjo šablon in rez- ljačo z uporovno žico odrežite vse tri segmente kril in površino rahlo obrusi¬ te (na suho z vodnobrusilnim papir¬ jem). Opiate krila pripravite iz lahke 2 mm debele balze. Na mestih stikanja kril (V-lom) balzo na notranji strani okrepite s 50 mm širokim pasom stekle¬ ne tkanine 90 g/m 2 , prepojene z razred¬ čeno epoksidno smolo. Opiate tanko premažite z epoksidno smolo in jih s pomočjo stiskalnice ali vakuumiranja prilepite na stiroporno jedro. Opozori¬ lo: ker sta servomehanizma za pogon nagibnih krilc vgrajena v krilo, je treba prej zanju v stiroporno jedro vstaviti priključne žice. Ko se epoksidna smola posuši/strdi, obrežite segmente krila ter prilepite sprednjo in zadnjo letvico ter zaključka kril iz balze. Vse tri dele krila obrusite (glej prereza K 1 in K 2). Stične ploskve delov krila poševno zbrusite tako, da ko jih sestavite, dobite V-lom krila, predviden na načrtu. Šele potem zlepite dele krila. Čez spoje zgo¬ raj in spodaj z epoksidno smolo prilepi¬ te stekleno tkanino 90 g/m 2 (glej tloris kril). Na spodnjo stran, kjer bosta vijaka za pritrditev kril (komplet za pritrditev krila - plastična vijaka z maticama), pri¬ lepite še vezano ploščo 2 mm, spredaj pa rebro 6 in oba zatiča iz bukovine 0 7 mm. Nagibna krilca izrežite z ostrim modelarskim nožem. V krilo naredite polkrožni kanal, na krilce pa prilepite balzo in jo polkrožno zbrusite. Na oba konca krilc in na krilo prilepite 1 mm debelo vezano ploščo, s katero skrijete stiropor. V krilo izrežite odprtini za le¬ žišči servomehanizmov in nato s pla¬ stičnimi šarnirji krilca vlepite v krilo. Opozorilo: krilca vlepite na koncu, ko je krilo že izdelano in pobarvano. Iz bu¬ kovine oblikujte topova in pitot cev ter vse skupaj vlepite v krilo. V ravni del krila vlepite bukov nosilec podvozja. Nogi podvozja ukrivite iz jeklene žice 0 5 mm (glej ris¬ bo). Celotno krilo nato prekrijte s tankim japonskim papirjem, ki ga na površino pritrdite z nitrolakom. Višinski in smerni stabilizator Izdelate ju na popolnoma enak način kot krilo. Za jedro pa predlagam, da uporabite stirodur, ki je trši, obdelu¬ je pa se enako kot stiropor. Ker ima drugačno strukturo materiala, se manj¬ ši in tanjši kosi mnogo lepše izdelajo. Trup Zaradi boljše preglednosti konstruk¬ cije trupa in izkoristka prostora grafič¬ nih prilog so prerezi skozi trup risani na mestih reber. Prerezi so v merilu 1 : 1, rebra pa so risana poudarjeno, zato pri izdelavi ne bi smeli imeti težav. Naj¬ prej iz ustrezne vezane plošče izdelate vse sestavne dele trupa, ki jih potem zlepite, kot kaže načrt. Med bočni oja¬ čitvi (dela 14) vlepite rebra 3, 4, 5, 7 in 8, nato hrbtno in trebušno letvico iz smrekovine 5x10 mm ter mednju vsa ostala rebra. Iz nekoliko trše balze debeline 10 mm odrežite bočna ojači- tvena trakova in ju prilepite na prej iz¬ delano konstrukcijo. Opozorilo: pri lep¬ ljenju bočnih opiat morate paziti, da se obe popolnoma enako ukrivita in stanj¬ šani končata v koncu trupa. Bočnici zbrusite, kot kažejo prerezi, trup pa prekrijte z balzo 2 mm, ki jo po zunanji strani trupa namočite, da se čim lepše ukrivi ter uleže po rebrih in konstrukci¬ ji. Tako izdelan trup obrusite in vanj vlepite višinski in smerni stabilizator. Pokrov motorja izdelajte iz stiropora, ki ga zbrusite in prekrijete s stekleno tka¬ nino in epoksidno smolo. Laminat naj bo debel 2 mm. Površino gladko vodno obrusite, pri čemer vam bodo v pomoč prerezi 1, 2 in 3- Stiroporno jedro od¬ stranite, pokrov pa prilagodite nosilcu motorja in samemu motorju. Trup se zadaj konča s kosom brušene balze, ki jo izvotlite, da lahko izdelate povezave servomehanizmov in premičnih krmil¬ nih površin (konec trupa lahko izdelate na enak način kot pokrov motorja). Ce¬ loten trup prekrijte s tankim japonskim papirjem in nitrolakom. Za pokrov ka¬ bine je treba izdelati model, čez katere¬ ga povlečete segret celuloid ali tanko akrilno steklo. Notranjost kabine (na trupu) pobarvajte temnosivo in nato prilepite pokrov kabine. Drobni detajli »Ojačitev« noge podvozja izdelate iz 10 mm debele balze tako, da jo kapljiča- sto zbrusite, prerežete v osi podvozja, iz¬ Skupina kraguljev iz sestava 467. eskadrilje, bolj znane pod ime¬ nom Teritorialna eskadrilja, na Brniku dolbete kanal 0 5 mm in prilepite na nogo podvozja. Balzo prekrijete s tan¬ kim japonskim papirjem in nitrolakom. Na enak način izdelate tudi zadnjo nogo, le da uporabite jekleno žico 0 3 mm, za prekritje pa tanjšo balzo. Z balzo prekri¬ ta noga ne sme biti prilepljena na krilo oziroma trup! Iz vezane plošče 2 mm iz¬ delate »anteno« in jo prilepite na trup. Obe stožčasti cevi, ki služita kot izpušni cevi, oblikujete iz risalnega papirja (še- leshamerja). Stožec je dolg 180 mm, zgornji premer znaša 24 mm, spodnji (izstopni) pa 40 mm. Papirnata stožca okrepite s stekleno tkanino 90 g/m 2 in epoksidno smolo ter vse skupaj gladko obrusite. Stožca prilepite na trup, pre¬ hod v trup pa izdelajte iz balze. Motor in RV-naprava Model poganja motorček s prostor¬ nino 6,5 cm 5 , ki je pritrjen na nosilec, vse skupaj pa na rebro 3. Odklon mo¬ torja je 2° navzdol in 1,5° v desno. Na modelu krmilimo smer, višino in plin ter nagib v krilih. Razporeditev rezer¬ voarja in RV-naprave naj bo takšna, da bo čim ugodnejša za težišče modela! Iz¬ berite kakovostne servomehanizme ter pazljivo izpeljite povezave s krmilnimi površinami, saj bo od tega v veliki meri odvisna usoda modela! Barvanje Vse zunanje lesene površine modela prekrijte s tankim japonskim papirjem in nitrolakom ter jih obrusite. Na glad¬ ko površino nanesite ustrezne barve. Najenostavneje je, da za barvanje upo¬ rabite maketarske barve (za plastične makete). Podatke o maskirni shemi, barvah in oznakah letala najdete v članku v prejšnji številki Tima, o ozna¬ kah letal, naslednic nekdanje skupne države, pa v nadaljevanju tega članka. Pobarvani model nazadnje prelaki- rate še z lakom, obstojnim proti mode¬ larskemu gorivu. Spuščanje modela Pred prvim letom preverite težišče modela, ki mora biti na predvidenem mestu, prav tako mora tudi motor brez¬ hibno delovati v različnih legah mode¬ la. Pri izdelavi in spuščanju vam želim obilo uspeha! 6 november 2003 TIKX 3 Maskirna shema in oznake MAKETARSTVO Tekst in barvne risbe: Sašo Krašovec Barvni profil P3: V filmu Partizanska eskadrilja je J-20 nastopal tudi kot nemški lovec. Jugoslovanske rondele na trupu in krilih so prebarvane, čez pa je narisan nemški križ. Trimestne šte¬ vilčne oznake so na standardnih me¬ stih. Na mestu repne trobojnice je nari¬ sana nemška svastika, serijska številka na repu pa je ostala. Letalo ima nos in smerno krmilo pobarvana rumeno. Kragulj v barvah nemškega lovca med sne¬ manjem filma Partizanska eskadrilja, (Mo¬ star 1979) Barvni profil P4: Še eno letalo kot nemški lovec iz omenjenega filma. Po¬ barvano je kot prejšnje, le da nima ru¬ menih površin (Mostar, 1979). Barvni profil P5: Kljub umiku iz oborožitve Jugoslovanskega vojnega le¬ talstva, letalo še vedno leti. Tokrat z oz¬ nakami Republike srbske (BIH). Ma¬ skirna shema je še vedno standardna, nove pa so nacionalne oznake. Na tru¬ pu je velik bel napis v cirilici »MILICIJA 02«, pred njim dvoglavi orel v zlati bar¬ vi, pod kabino pa ime pilota »Milič« (bel napis v cirilici). Repna trobojnica je zgoraj rdeča, v sredini modra in spodaj bela. Oznake na krilih žal niso znane. Barvni profil P6: Kragulj v oboroži¬ tvi jugoslovanskega letalstva (Srbije in Črne gore). Osnovna maskirna shema je ohranjena iz začetnega obdobja upo¬ rabe, to je iz časa Jugoslavije pred raz¬ padom, ohranjene - nespremenjene so tudi vse številčne oznake. Na mestih ju¬ goslovanskih rondel so nove jugoslo¬ vanske oznake v enakih barvah, le da so barve drugače razporejene. Barvni profil P7: Letalo kragulj z oz¬ nakami hrvaškega letalstva. Letalo je na novo pobarvano: maskirno shemo na zgornjih površinah sestavljajo nepravil¬ ne lise olivno zelene (F.S. 34102) in svetlo kožno rjave (F.S. 30219), spodnje pa so svetlo sivomodre. Pred kabino le¬ tala na pokrovu motorja ni črne površi¬ ne proti odblesku sonca, temveč je nos pobarvan kar z maskirno zeleno barvo. Na mestih jugoslovanskih rondel so nove oznake hrvaškega letalstva - mo¬ dri krog z dvema diagonalno vrisanima kvadratoma rdeče barve. Na smernem stabilizatorju je hrvaški grb, na trupu pa je nova številka v črni barvi. Pj: J-20 kot nemški lovec iz filma Partizanska eskadrilja, 30110/ 110, Mostar 1979 . P4: Se en nemški lovec iz filma Partizanska J. eskadrilja, 30112/ 112, Mostar 1979 i TIKE 3 november 2003 7 Timov test Skystar SAŠO BABIČ Skystar ni samo še en trener. Po dveh večerih sestavljanja imamo pred seboj Učen model za osnovno učenje, ki je z močnejšim motorjem primeren tudi za učenje nezahtevnih akrobacij. Modeli za učenje motornega letenja oziroma »trenerji« se na veliko gradijo in dobro prodajajo. Včasih je bilo treba za tak model ob načrtu presedeti kar nekaj večerov in model izdelati v samo¬ gradnji ali iz sestavljanke, polne drob¬ nih lesenih delov. Danes gre to druga¬ če. Za primerno ceno so na voljo mode¬ li, pri katerih ni kaj dosti sestavljanja. To je za začetnika velika prednost, saj pri gradnji ne more narediti kritičnih napak, ki bi kasneje lahko odločilno vplivale na letenje modela. Največkrat nas nazorna navodila z veliko slikami vodijo od koraka do koraka in opozarja¬ jo na vse potrebno. Da bi preverili, ali je tak model res tako prijazen za sestav¬ ljanje in ali res tako leti, kot obljubljajo proizvajalci, smo pri nas najbolj proda¬ jani model tega razreda, Protechov skystar, vzeli pod drobnogled. Sestavljanka modela letala V škatli najdemo skrbno pakirane sestavne dele modela. Posebej drobni deli so zavarjeni v vrečke po skupinah, da se ne more nič pomešati, posamezne vrečke pa odpiramo po korakih ob na¬ vodilih. Model je popolnoma klasične konstrukcije. Deli, iz katerih je model sestavljen, so »odprešani« in med seboj skrbno zlepljeni. Celotna konstrukcija je trdna in preprosta, kar omogoča lah¬ ka popravila, če je to potrebno. Folija za prekrivanje je lepo nanesena, na mode¬ lu pa so tudi že vse nalepke. Posebej mi je všeč to, da je proizvajalec poskrbel ne samo za zgornjo stran modela, am¬ pak ima ta tudi na spodnji strani krila ši¬ roke rdeče trakove za lažjo orientacijo v zraku. Sestavljanka ima popolnoma vse (tudi rezervoar za gorivo in kapo pro¬ pelerja), pogrešal sem le elastike za pri¬ trditev krila. Manjka samo še RV-opre- ma: štirje servomehanizmi, sprejemnik, baterije, stikalo in motor. Za pogon bi zadostoval že šibkejši motor s prostor¬ nino 6,5 cm 3 (na primer starejši OS .40 FP), ker pa je model s krmiljenjem nagi¬ ba primeren tudi za trening osnovnih akrobacij, uporabimo močnejši motor s prostornino 7,5 cm 3 , ki ob enaki masi ponuja vsaj 10 odstotkov več moči. To je tudi priložnost, da poleg modela preizkusimo še Protechov motor SX-46 ABC BB (Protechov motor.jpg). Prese¬ neti že njegov videz, saj je ulitek motor- Motor je preizkus opravil z odliko: vži- ganje je bilo neprob¬ lematično, tek miren in zanesljiv, poraba goriva pričakovana. Ponaša se z večjo za¬ logo moči, kot je mo¬ del potrebuje. nega bloka in glave zelo ličen. Pogled v notranjost (pri novem motorju vedno preverimo in po potrebi zatesnimo vse vijake!) prvi vtis samo še podkrepi - motorna os je dvakrat uležajena, motor ima dvoigelni uplinjač, natančno pa so izdelane tudi druge podrobnosti. Tako ima motor na primer zastružen utor na pokrovu karterja, v katerem leži gumija¬ sto tesnilo pokrova. Sestavljanje modela S sestavljanjem ni veliko dela. Testni model je bil za prvi polet nared po dveh večerih. Najprej z epoksidnim lepilom na vseh krmilih vlepimo šarnirje. Nato Kljub navodilom sem zaradi lažjega vijačenja varoval¬ ke kolo na os pod¬ vozja obrnil dru¬ gače. november 2003 TEK.Ei 8 8 MODELARSTVO Vse povezave so izvedene neposredno prek bovdnov, kabli servomehanizmov pa so po¬ spravljeni pod nosilno mizico. Sprejemnik C-12 varno počiva v izolacijski peni. Baterije so na dno modela pritrjene z ježkastim trakom, vtič na stikalu pa je va¬ rovan z Eurokitovo varovalko. na trup prilepimo smerni in višinski sta¬ bilizator, medtem ko se lepilo trdi, pa zlepimo še krilni polovici, ki sta združe¬ ni z lesenim bajonetom. Vsi deli se lepo prilegajo, tako da popravljanje oziroma umerjanje ni potrebno. Pri sestavljanju podvozja sem kolesa obrnil drugače, kot je predvideno v navodilih, saj sem le tako lahko zategnil vijake na varovalkah, ki kolesa držijo na oseh. Ostane nam samo še, da v trup vstavimo rezervoar za gorivo, v model pritrdimo servomeha- nizme in po navodilih sestavimo pove¬ zave krmil. Tu si pomagamo tako, da pla¬ stični bovden primemo s kleščami, je¬ klene zaključke pa vanj privijačimo kar z električnim vijačnikom. Sprejemnik zavijemo v peno, baterije pa sem na dno trupa pritrdil z ježkastim trakom. V nos modela privijačimo motor, po¬ trebujemo pa samo še propeler. Model natančno pregledamo ter po navodilih nastavimo pravi položaj težišča in hode krmil. Priprave na prvi polet Glede na to, da je model namenjen začetnikom, velja poudariti nujnost vsa¬ kokratnega pregleda pred letenjem, saj le tako lahko opazimo morebitne po¬ manjkljivosti na modelu, ki jih moramo takoj odpraviti. Tu nam pridejo prav os¬ novno orodje in lepila v škatli s pribo¬ rom. Če model ni brezhiben, zaradi last¬ ne varnosti in varnosti navzočih z njim ne smemo v zrak! Letimo vedno s polni¬ mi sprejemniškimi baterijami. Pred po¬ letom vedno znova preverimo, ali so vse povezave servomehanizmov trdne. Nič ne bo narobe, če model dobro po¬ cukamo za krmila, da ugotovimo, ali so tečaji krmil dobro vlepljeni v stabiliza¬ torje. Pogledamo, ali se vse krmilne po¬ vršine odklanjajo v pravo stran (krilca za nagib!). Ne pozabimo preveriti dose¬ ga RV-naprave z zloženo anteno tudi pri delujočem motorju. Za to potrebujemo pomočnika, ki model trdno drži, če ser- vomehanizmi ob izgubi signala »podiv¬ jajo«! Gorljivo zmes pri polnem plinu nastavimo z zadnje strani modela, iglo za prosti tek pa naravnamo pri ugasnje¬ nem motorju. Letenje Model lepo sledi ukazom z oddajni¬ ka, saj uboga že med vožnjo po tleh. Pri pospeševanju in vzletanju je zelo stabi¬ len po smeri in ne potrebuje veliko do- Skystar Čeprav je dobro imeti pomoč, model brez težav sestavimo sami. Če servomehanizma za nagib ne želimo priključiti neposredno na spre¬ jemnik, potrebujemo krajši podaljšek. Hvalimo: • dobre letalne lastnosti modela, zmožnost osnovnih akrobacij; • odlična navodila za sestav¬ ljanje brez napak in s sliko ob vsakem koraku; • solidno izdelan model klasične konstrukcije, ki omogoča hitra in preprosta popravila, če je to potrebno; • zelo kratek čas sestavljanja (po¬ rabil sem 5 ur); • ugodno ceno modela. Grajamo: • v sestavljanki so prav vsi potrebni deli, manj¬ kajo pa elastike za pri¬ trditev krila; • nekaj malenkosti se da na modelu narediti pre¬ prosteje (npr. montaža koles); • če nalepke ne bi že bile nalepljene, bi kupec imel več možnosti po svoje okrasiti model. TEKI 3 november 2003 9 Zaradi močnega motorja in propelerja z manjšim korakom je kot vzpenjanja pri vzletanju že pri dveh tretjinah plina precej strm. Model je kljub klasični škatlasti obliki privlačen in svež. Letalne last¬ nosti so nad pričakovanimi, saj ima velik razpon zmogljivosti. Motor pri polnem plinu vedno nastavljamo z zadnje strani modela! Protech .46 SX ima t. i. varnostno iglo, da imamo pri nastavlja¬ nju prste daleč stran od propelerja. dajanja smernega krmila. Modelu pusti¬ mo, da na stezi pridobi dovolj veliko vzletno hitrost, kar ni težko, saj zna le¬ teti tudi precej počasi. Začetniki kljub temu večkrat naredijo napako, da mo¬ del dobesedno prisilijo v zrak in ga tako prevlečejo že pri vzletanju. Testni mo¬ del ni potreboval nobenih popravkov trimerjev na oddajniku. Hodi krmilnih površin, navedeni v navodilih, so dobro izhodišče, čeprav je model s temi nasta¬ vitvami kar precej živahen. Priporo¬ čam, da si nagib in višino pri uporabi računalniškega oddajnika zmehčate z vsaj 30 % eksponentnega odklona kr¬ mil. Model je zelo miren v zraku in leti praktično sam. Začetniki najpogosteje premočno in pregrobo popravljajo ko¬ mande. Model najlepše leti, ko mu to pustimo in mu na zamišljeni poti samo pomagamo z drobnimi popravki. Sky- star se lepo pelje tudi samo z nagibom in višino, vendar je treba dovolj hitro začeti s koordiniranimi zavoji ob hkrat¬ ni uporabi smeri in nagiba. To nam bo kasneje dober temelj za natančnejše in zahtevnejše letenje. Zaradi udobne hi¬ trosti letenja je lahko šolski krog neko¬ liko manjši kot sicer, model pa s svojo minimalno hitrostjo omogoča počasne pristanke, kjer ga res do konca izkori¬ stimo s polnim višinskim krmilom, tik preden sede na tla. Če imamo po načrtu nastavljeno težišče, modela skoraj ni mogoče prevleči, saj ne pade na krilo, ampak samo povesi nos. Krilca so vse¬ skozi učinkovita, tako da ni bojazni, da bi se nam ob hitrem reagiranju in do¬ datku plina zvrnil. Velja pa opozoriti na to, da pri majhnih hitrostih model pe¬ ljemo s smerjo brez nagiba, saj premik krilc za nagib pri majhni hitrosti lahko pomeni usodno izgubo zračnega toka čez krilo! Vrij je bolj široka spirala, ob izpustu krmilnih ročic pa se model sam zelo hitro poravna. Med pristajanjem je model vseskozi stabi¬ len in precej počasen. Pristanki z velikimi vpadnimi koti krila so ob poznavanju zmogljivosti v užitek. Motor je do uporabnika zelo prija¬ zen. Tudi nov in še neutečen je zelo lepo vžgal. Poleg tega je presentljivo močan in se lahko kosa z močnejšimi v svojemu razredu. Glede na to, da gre za šolski model, je zaradi nižje hitrosti in učinkovitega vzpenjanja smiselno upo¬ rabiti propeler z večjim premerom in manjšim korakom - npr. 10,5 x 6 ali 11 x 5. Posebej s težkimi Graupnerjevimi propelerji ima motor zelo nizek in za¬ nesljiv prosti tek, tako da imamo lahko med finalom in tik pred pristajanjem nizko hitrost letenja. Obenem motor omogoča 200 metrov vzpenjanja iz rav¬ nega leta s polnim plinom navpično navzgor. Kljub temu da je skystar name¬ njen osnovnemu šolanju, lahko zaradi svojega polsimetričnega profila brez posebnih naporov izvaja lupinge, sodč¬ ke, kubanske osmice, hrbtni let, vrij in podobne akrobacije. Pri povečanih ho¬ dih krmil pa zmore še druge reči, kot so npr. kvadratni lupingi, dinamični valjč¬ ki in tudi let na nož! Tu se sicer pozna močno križanje komand, saj je model treba neprestano držati po nagibu in višini. Če je za krmili začetnik, je prav, da ve, kaj vse model zmore, in več kot do¬ brodošlo, če ima ob sebi nekoga, ki mu to lahko pokaže. Pri tem velja, da skriv¬ nosti zahtevnejšega letenja začnemo odkrivati šele potem, ko smo več kot prepričani, da model obvladamo v vseh položajih, in ko nam ravnanje v kriznih trenutkih pride v kri. Skystar ponuja natanko tisto, kar za¬ četnik potrebuje: da mu model omogo¬ ča pridobiti občutek za prostor, hitrost in da se zna v prostoru tudi orientirati. Po osvojenih in utrjenih temeljnih veš¬ činah pa lahko počasi začne preizkušati skrajne zmogljivosti modela. Zaključek V kombinaciji s preizkušenim mo¬ torjem je model prijeten za letenje in ga lahko začetnikom samo priporočam. Ob pomoči učitelja - izkušenega kole¬ ga bodo z njim zlahka osvojili osnove motornega letenja. Po zaključku učenja bo začetnik lahko začel izvajati tudi os¬ novne akrobacije in počasi napredoval na zahtevnejše modele. S svojo okret¬ nostjo bo skystar dobrodošel tudi pri iz¬ kušenejših modelarjih za rekreativno letenje, saj zmore dosti več, kot bi pri¬ čakovali od tovrstnega modela. Ko na koncu pod vsem potegnemo črto, ugo¬ tovimo, da je to model za vse razmere, preprost za sestavljanje, prijazen za letenje in cenovno ugoden. 10 november 2003 TTE.” 3 Uporaba sodobnih RV-naprav (l.dei) SAŠO BABIČ Modeli na daljinsko vodenje posta¬ jajo vedno bolj zapleteni. Hitremu na¬ predku tehnologije in novim potre¬ bam sledijo tudi RV-naprave, kljub temu pa so nekatere funkcije upo¬ rabnikom še vedno neznanka. Večina nabora uporabnih funkcij sodobnih RV-naprav je vgrajenih že v osnovne modele (npr. Graupnerjev mc-10 ali Robbejev FX-14), ki pa so glede funk¬ cij precej zmogljivi. Res je tudi, da je večina teh programskih funkcij name¬ njenih zahtevnejšim uporabnikom z zmogljivejšimi modeli. Pri tem je po¬ membno vedeti, kaj je namen posa¬ mezne funkcije in kdaj jo uporablja¬ mo. Tako je nastavitev tudi preprostih začetniških modelov ob poznavanju ponujenega enostavna in učinkovita. Namen pričujočega prispevka in tistih, ki bodo sledili, je uporabniku predsta¬ viti prijazen način uporabe sodobnih RV-oddajnikov, in to ne samo teoretič¬ no, ampak na konkretnih primerih in z malce obširnejšo razlago pojasniti uporabo posameznih funkcij. Napotki za uporabo naprav bodo splošni, če¬ prav bomo za prikaz teh ukazov upora- prispevek govori o uporabi računalni¬ ških RV-naprav, je treba poudariti, da morajo biti mehanske povezave med servomehanizmi in krmili popolnoma brezhibne! V povezavah ne sme biti ni¬ kakršne zračnosti, saj je to dober razlog za začetek vibriranja krmilnih površin (ang. Hutter) pri višjih hitrostih ali ob¬ remenitvah. Izrednega pomena je tudi, da je povezava servomehanizem-krmil- na ročica izvedena tako, da je v nevtral¬ ni legi krmila ročica na servomehaniz- mu pravokotna na njegovo srednjico skozi vrtišče krmilne ročice, krmilna ročica na krmilni površini pa pravokot¬ na na stabilizator v vrtišču krmilne po¬ vršine. To je prikazano na risbi 1: pri nekem zasuku servomehanizma sta od¬ klona krmila v obe smeri popolnoma si¬ metrična. Preden povežemo servome- hanizem in krmilno ročico, servomeha- nizem priklopimo na tester ali mu na¬ stavimo srednji položaj s priklopom na delujoči sprejemnik. Le s centriranim servomehanizmom ob priklopu na sprejemnik in sledečem zasuku v sredino ne pride do mehanske preobre¬ menitve krmilnih povezav. Najprej ser- Osnovne nastavitve servomehanizmov Po fini nastavitvi servomehanizma je na vrsti nastavitev prave smeri vrte¬ nja servomehanizma, tako da se tudi krmila modela odklanjajo v prave sme¬ ri. Čeprav se sliši rutinsko, tu običajno prihaja do napak. Pri prvem vzletanju z modelom v kritičnem položaju reagira¬ mo povsem refleksno - če se krmilne površine ne odklanjajo v pravo stran bo model letala dobil napačen ukaz. Pri tej osnovni nastavitvi si pomagamo z na¬ slednjo tabelo. V levem stolpcu je pre¬ mik krmilne palice na oddajniku, v de- Smer desno Smerno krmilo gre v desno stran, nosno kolo v levo. Višina nase Igor) Višinsko krmilo se premakne navzgor. Nagib desno Desno krilce za nagib gre nav¬ zgor, levo navzdol. Plin do konca odprt Uplinjač je popolnoma odprt, pri zaprtem plinu pa je s pol¬ nim trimerjem naprej še vedno dovolj odprt za prosti tek, pri potegu trimerja do konca nazaj pa mora motor ugasniti! Sodobni RV-oddajniki so zelo zmogljivi. Veliki zasloni tu niso v okras, ampak so potrebni zaradi vsega, kar ponuja oddajnik. Na sliki je osrednji informacijski zaslon na Graupnerjevi mc-22. Tak je videti meni osnovnih nastavitev servomehanizmov. Na enem mestu nastavimo vse - od izhodiščne lege servomehaniz¬ ma, strani obračanja, hoda pri osnovnem ukazu do omejitve hoda, prek katere se servomehanizem kljub vhodnim ukazom zaradi varnosti ne premakne. bili Graupnerjev oddajnik mc-22. Naj to ne moti, saj so meniji RV-oddajnika od proizvajalca do proizvajalca različ¬ ni, prav tako uporaba tipk na oddajni¬ ku. Če vzamemo v roke navodila za svoj oddajnik, ki se jim zdaj reče pri¬ ročnik za programiranje, in preveri¬ mo, kaj sploh zmore, bomo najbrž pre¬ senečeni nad staro FC-16 ali »poceni« mc-12. Tokrat si bomo podrobneje ogleda¬ li osnovno nastavitev modela, oziro¬ ma na kaj vse moramo biti pozorni pred prvim poletom. Ne glede na to, da vomehanizmu z angleškima uka¬ zoma »subtrim«, »center« ali nemškim »Mitte« fino nastavimo nevtralo, tako da je krmilna ročica servomehanizma res pravokotna na povezavo. Drugi konec povezave pri krmilu nastavimo mehan¬ sko, ponavadi z vijačenjem krmilnih vilic, tako da je krmilo poravnano ozi¬ roma je v izhodiščni legi. Ko so me¬ hanski pogoji povezave med servome¬ hanizmom in krmilno površino izpol¬ njeni, se lahko lotimo programiranja oddajnika. snem pa smer, kamor naj se premakne¬ jo krmila. Pri čisto jadralnih modelih seveda ni plina, zato na tej ročici krmilimo zračne zavore. Zavore so pri krmilni ročici na¬ prej (torej polni plin) zaprte, pri potegu krmilne ročice nazaj pa se odprejo. Po¬ membno je, da sta hoda obeh servome¬ hanizmov in s tem tudi odpiranje zavor oziroma zaviralna sila simetrična. Pri osnovnih nastavitvah servome¬ hanizmov se mehanske in programske nastavitve prepletajo. Pri oddajniški 100-% nastavitvi hoda ima servomeha¬ nizem tipično 2 x 45° hoda, njegove skrajne meje pa so 2 x 60°. Ob razmerju dolžine krmilne ročice na servomeha- nizmu in dolžine krmilne ročice na kr¬ milu 1:1 je zasuk servomehanizma enak zasuku krmila, kar vidimo na risbi 2. Da izkoristimo polno ločljivost servo¬ mehanizma oziroma vse njegove kora¬ ke (pri PGM modulaciji), saj so analogni Taka naj bo mehanska osnovna nastavitev povezave servomehanizma in krmila. Le taka izvedba povezave omogoča popolnoma simetričen hod krmila v obe strani. TIKI 3 november 2003 11 MAKETARSTVO Če sta dolžini krmilnih ročic na servomehanizmu in na krmilu enaki, je hod krmila enak zasuku servomehanizmu v stopinjah. Če je dolžina krmilne ročice na krmilu daljša kot na servomeha¬ nizmu, je odklon krmila manjši, kot je zasuk servomehanizma in obratno. servomehanizmi najmočnejši v skrajnih legah, si nastavimo oddajniški hod servomehanizma v odstotkih na največjega, ki ga servomehanizem še zmore. To je še posebej pomembno pri hitrejših in akrobatskih modelih. Zdaj servomehanizem povežemo s krmilom in pogledamo odklon krmila - če je pre¬ velik, ga mehansko zmanjšamo tako, da podaljšamo ročico kr¬ mila (risba 3). Tu je razmerje med ročico servomehanizma in ročico krmila 1 : 1,5, kar da 21° odklona krmila pri zasuku ser¬ vomehanizma za 30°. Vse naprave žal nimajo možnosti nastavljanja omejitve hoda servomehanizma. Funkcija je zelo uporabna, saj se npr. po omejitvi hoda pri jadralnem modelu s štirimi servomehanizmi v krilu brez zračnih zavor ne more več primeriti naslednje. Ob vklopu funkcije »butterfly«, s pomočjo katere zaviramo pri pri¬ stajanju modela, se zakrilca odklonijo močno navzdol, krilca za nagib pa navzgor. Ob nenadnem sunku vetra hočemo model popraviti po nagibu, s tem pa ob dodajanju ukaza za nagib pre¬ koračimo mehansko zmogljivost povezave nagiba. Oddajnik v tem primeru po vklopu funkcije butterfly privzame položaj ser¬ vomehanizma za nagib v nevtralo in na ta položaj doda še na¬ gib. Po omejitvi hoda pa ne glede na vhodne ukaze oddajnik ne pusti, da bi servomehanizem šel čez mejni položaj in s tem na¬ redil škodo krmilu, tečaju krmila ali samemu sebi. V naslednjih prispevkih si bomo pogledali še pomen zelo uporabnih funkcij eksponentnega odklona krmila (ang. expo- nential), dvojnih odklonov (ang. dual-rate) in razne primere uporabe mešalnikov. Tu se zmogljivosti najbolj razširjenih RV-oddajnikov ponavadi končajo, za zahtevnejše uporabnike pa bomo opisali tudi nastavitev faze leta in še kaj. Timovo izložbeno okno Suhoj S-37 berkut (Revell, kat. št. 04623, M 1 : 72) JURE MIUEVIČ Če je ob recenziji Revellove makete berkuta v merilu 1 : 144 pred nekaj leti prihodnost izvirnika še visela v zraku, je ta danes bolj obetavna. V tekmi z lovcem MiG 1.44 je zmagal Suhoj in rusko obrambno ministrstvo je izbralo njego¬ vega lovca z obrnjeno puščico krila S-37 berkut. V serijski proizvodnji bo letalo nosilo oznako Su-47, rusko vojno letals¬ tvo pa jih namerava naročiti kar 500. Da bi kaj drobtinic ostalo še za druge, je ru¬ ska vlada kot podizvajalca določila pod¬ jetji MiG-MAPO in Jakovljev. Letalo je po trditvah proizvajalca izdelano kar 90-% iz umetnih mas in je dovolj veliko, da vso oborožitev nosi znotraj trupa. To pripomore k manjšemu radarskemu od¬ sevu, ki naj bi bil enak odsevu plošče s površino 0,3 m 2 . Obrnjena puščica krila omogoča boljšo okretnost, vodljivost in manjši zračni upor, hkrati pa zagotavlja boljše lastnosti letala pri majhnih hitro¬ stih. Prihodnost berkuta pa le ni povsem brez temnih oblakov; zaradi omejenih sredstev je razvoj počasnejši od predvi¬ denega, občasno pa grozi tudi ukinitev projekta. Revellova škatla skriva pravzaprav maketo proizvajalca Zvezda, ki smo jo videli že v Italerijevi preobleki. Prvi po¬ gled na sestavne dele vzbudi mešane občutke. Maketa je iz črne plastike in malce groba, a sprejemljiva. Podvozjem manjka kakšna malenkost, vstopniki zraka pa se ne nadaljujejo v notranjosti makete. Pokrov kabine je iz debele, a lepo prozorne plastike. Notranjost pi¬ lotske kabine deluje špartansko, a (morda malce presenetljivo) zadovolji¬ vo posnema pravo letalo. S-37 je nam¬ reč demonstrator teh¬ nologije in namesto najnovejše elektronike s podatki, projicirani¬ mi na vizir čelade, se mora pilot zadovoljiti s tremi večnamenskimi prikazovalniki in pol- prosojnim zaslonom pred očmi. Maketa ima tako kot izvirnik krmilno palico na desni, manjka pa ročica za potisk mo¬ torjev na levi. Instrumentno ploščo ter stranska stikala in številčnice na maketi prikazuje nalepka, katapultnemu sede¬ žu pa ne bi škodilo malce dodelav. Kljub temu je ob figuri pilota in zapr¬ tem pokrovu pilotska kabina povsem prepričljiva. Še beseda o osnovnih bar¬ vah: notranjost kabine je siva, s črnimi prikazovalniki in zelenim naslonjalom katapultnega sedeža. Najpogostejša na fotografijah videna barva kombinezona pilota je svetla modrosiva. Maketa jo slabše odnese pri primer¬ javi z merami izvirnika. S-37 je dolg 22,6 m, razpon njegovih kril pa je 16,7 m. Mere makete bi tako morale biti 314 in 232 mm. Pri razponu kril ni težav, vendar je maketa predolga za več kot 20 mm. Tudi če bi navedeni podatek ve¬ ljal za dolžino trupa brez pitotove cevi v nosu, bi bila maketa še vedno za 6 mm predolga. Primerjava z risbami in foto¬ grafijami tudi pokaže, da so krila in trup preširoki, nos napačne oblike, smerni rep prenizek, maketo pa krasi še kup manjših napak. Ker pa resnično zanesljivih risb letala še ni, moramo z dokončno sodbo točnosti Revellovega berkuta počakati. Nobenega dvoma pa ni o (ne)natančnosti prileganja delov: pri sestavi makete boste porabili veliko maketarskega kita, brusilnega papirja in časa. Revell je priložil nalepke za začetno barvno shemo berkuta. Navodila zanjo so točna, videz letala pa tudi danes ni dosti drugačen. Berkut je zdaj brez be¬ lega vpadnega roba desnega smernega repa in rumenega traku na obeh vstop- nikih zraka. Kljub temu boste za najno¬ vejšo barvno shemo morali pobrskati v škatli z odvečnimi nalepkami; eni od priloženih rdečih zvezd namreč manjka konec kraka, ki ga prekriva bel rob smernega repa začetne barvne sheme, Revell pa dodatne zvezde ni priložil. Si¬ cer so nalepke kakovostne in celo bele površine povsem skrijejo črno podlago pod njimi. Nekaj fotografij berkuta je mogoče najti na http://www.aidi- ners.net/. Nad maketo bodo zares navdušeni le najbolj zagrizeni ljubitelji Suhojevih lovcev. Zvezdin S-37 je bil očitno izde¬ lan po skopih podatkih vprašljive toč¬ nosti. Potrpežljivost je potrebna pri iz¬ delavi, ki jo zavleče nezahtevno, a za¬ mudno kitanje in brušenje na skoraj vsakem koraku. Vloženega truda konč¬ ni izdelek (žal) ne odtehta. Makete ne priporočam. 12 november 2003 TIKI 3 ELEKTRONIKA Avtomat za izklop luči ROBERT RESMAN Včasih bi v hiši potrebovali avtomat za izklop luči, ki bi deloval podobno kot avtomati na stopniščih v blokih, ki po določenem času ugasnejo luč. Če potrebujete takšen avtomat, je načrt pred vami. Obstoječe električne napeljave ni treba spreminjati, samo napravico mo¬ rate izdelati. Avtomat lahko priključite v inštalacijsko škatlico pod originalno stikalo oziroma tipko. Delovanje napravice je dokaj eno¬ stavno. Po vključitvi toka se na tiristor- ju pojavi polna napetost, ki povzroči, da se prek upora, diode in usmerne elektrode tiristorja nabije kondenzator. Seznam elementov: R 1 - 6,8 kfi R 2 - 5,6 k£2 DUS - univerzalna dioda Th - KT504, KT505 C 1 - 0,47 |tF / 250 V žarnica - maks. 100 W tipka F-220V Žarnica 0,47(JF 250V A Th Kt504 k Kt505 P1 0-22OV UHU PLUS ENDFEST 300 Dvokomponentno lepilo na osnovi epoksidnih smol, primerno za visoke obremenitve. Mešalno razmerje trdilca in smole je v razmerju I: I. Odprti čas lepila je 2 uri, končno trdnost doseže po 12 urah. Čas strjevanja in končna trdnost lepila sta odvisna od temperature. Primerno je za lepljenje kovin, stekla, porcelana, keramike, lesa, kamna, umetnih materialov, gume in podobno. Zlepek je odporen proti vlagi in staranju. UNIHEM d o o www.unihem.si UHU’ Tisoč stvari skupaj drži. Pod tokom se tiristor odpre in žarnica se prižge. Napetost na tiristorju pade na takšno vrednost, ki zadostuje za nadaljnje nabijanje kondenzatorja in drži tiristor odprt. Ko se konden¬ zator počasi nabija, se tok manjša in tiristor se počasi zapira, napetost na kondenzatorju pa se zvišuje. Ko se kondenzator napolni do polne napetosti, se tiristor popolnoma zapre in žarnica ugasne. S pritiskom na tipko se kondenzator izprazni in ves postopek se ponovi. Dolžina gore¬ nja žarnice je od¬ visna od vredno¬ sti upora in kon¬ denzatorja ter se lahko spreminja v širokem časovnem razponu. Pri upo¬ rabljenih vredno¬ stih dobimo zaka- snilni čas okoli ene minute, kar je dovolj dolgo, da zaklenemo vrata in odide¬ mo. Vezje ima zaradi svoje enostavnosti eno slabo lastnost, bolj ko se izteka čas gorenja žarnice, manj intenzivno ta gori. Da se temu efektu čim bolj izognemo, poskusimo uporabiti več različnih tiristorjev, saj se celo enaki tiristorji obnašajo različno. Ploščico tiskanega vezja naredimo iz enostransko kašira- nega pertinaksa velikosti 2,5 x 3 cm. Sestavljanje napravice je zelo preprosto in ta mora delovati takoj. Od uporabljenega ti¬ ristorja je odvisno, kako močno žarnico lahko krmilimo. S tiri- storjem KT505 lahko krmilimo žarnico do moči 100 W. Ko iz¬ delate in preizkusite ploščico tiskanega vezja, jo pomočite v brezbarvni nitrolak, da preprečite oksidiranje spojev. Pred montažo jo dobro ovijte z izolirnim trakom, da preprečite mo¬ rebitni kratki stik. Pri izdelavi avtomata in njegovem namešča¬ nju pazite na predpise, ker delate z napetostjo 220 V, ki je smrtno nevarna! TIMOVI OGLASI Prodam letečo maketo letala piper J3 cub v merilu 1 : 4,7 z razpeti- no kril 2300 mm. Model na električni pogon je lepo izdelan, letel je vsega 8-krat. Prekrit je z belo folijo oracover, vgrajene ima štiri servomehanizme C507 in sprejemniške baterije. Predviden je za pogon z dvotaktnim motorjem 10 cm 3 , štiritaktnim motorjem 15 cm-' ali elektromotorjem. Cena je 80.000 SIT. Žiga Primožič, Ul. Toma Zupana 15, 4204 Naklo, tel.: 04/257-87-70 in 040/326-714 TIHI 3 november 2003 13 ^4 Ifl- MAKETARSTVO Timov test E 424 in E 444R IGOR KURALT Izolski Mehano je spet presenetil lju¬ bitelje malih železnic. Tokratna novost v velikosti N (1 : 160) sta dva zelo zanimiva modela italijanskih železnic. Prvi je mo¬ del električne lokomotive E 424 v štirih barvnih različicah, drugi pa model elek¬ trične lokomotive E 444R v treh barvnih različicah - skupno sedem različnih mo¬ delov. Lokomotivi E 424 in E 444R Prototip štiriosne lokomotive E 424, predvidene za vleko lažjih do srednjetež- kih kompozicij, je nastal že leta 1929. Prvo enoto, ki se od prototipa močno raz¬ likuje, so izdelali v tovarni Breda šele 15 let kasneje (1943). Od leta 1947 do 1952 je na proge zapeljalo 155 lokomotiv. Lokomotive iz te serije so imele moč 1500 kW, pri speljevanju pa so vlekle s silo 155 kN. Najvišja hitrost teh lokomo¬ tiv je bila 100 km/h. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavila potreba po lokomotivi, ki bi zmogla hitrost čez 160 km/h. Tako so v le¬ tih 1967/68 v tovarni Savigliano izdelali prve štiri prototipe lokomotive E 444R. Serijske lokomotive so imele še bolj zaob¬ ljeno kabino in so dosegale hitrost do 200 km/h. V letih 1970 do 1972 so predali v uporabo 50 lokomotiv, ki jim je sledila druga serija do končnega števila 117 pri¬ merkov. Lokomotive z oznako E 444R so imele moč 4272 kW in vlečno silo pri spe¬ ljevanju 201 kN. Mehanova modela Na preizkus smo dobili oba nova Me¬ hanova modela, ki smo ju preizkusili na Minitrixovih tirih in krmilili s Trixovim transformatorjem (0-14 V napetosti). Pri E 424 je na ohišje treba pritrditi še kovinska držala, ki so priložena v embala¬ ži. Ohišji obeh sta zelo natančno pobarva¬ ni, oznake pa čitljivo natiskane. Modela poganja sredinsko nameščen petpolni motor. Ta ima na obeh straneh vgrajena vztrajnika skupaj s polžastima prenoso¬ ma, ki sta izdelana iz enega kosa (medeni¬ na). Model E 424 s krajšim podvozjem ima krajši vztrajnik z nekoliko večjim pre¬ merom, E 444R z daljšim podvozjem pa daljši vztrajnik manjšega premera. Čeprav sta vztrajnika različna, sta enako težka. Po¬ gon se prenaša prek polžastega zobnika neposredno na zobnike v podstavnem vo¬ zičku in naprej na vsa kolesa. Ta so struže¬ na in črno nikljana. Podstavita vozička imata nekoliko različni medosni razdalji, vendar je pri obeh enako zobniško raz¬ merje. Razlikujeta se tudi na zunanjem delu, ki je na vsaki strani ulit v enem kosu. Ker imata enak pogon in prenosni meha¬ nizem, imata oba modela isto začetno in končno hitrost. Nekatere bo to motilo, saj Model E 424 Model E 444R Sredinsko nameščen petpolni motor na pod- Mesto, kjer se pri E 444R lahko vgradi digi- vozju modela E 424 talni dekoder Električna povezava med podstavnim vo¬ zičkom in tiskanim vezjem Na obeh straneh motorja vgrajena vztraj¬ nik in polžasti prenos sta izdelana v enem kosu. Razlika pri razmiku podstavnih vozičkov med modeloma E 424 in E 444R Na model E 424 moramo pritrditi še kovin¬ ska držala. 14 november 2003 TIRI 3 Spenjače so izdelane po standardih NEM in so pritrjene na podstavnih vozičkih. Spenjača se lahko nagne navzgor, kar omo¬ goča brezhibno priklapljanje in odklaplja¬ nje vagonov. Oba modela imata na vsaki strani po dve svetleči diodi, vgrajeni neposredno na tiska¬ nem vezju. bi E 444R morala na zadnji stopnji voziti hitreje kot E 424, ker je tudi v resnici hi¬ trejša. Najmanjša povprečna hitrost obeh modelov je 6,8 s za pot, dolgo 10 cm, naj¬ večja hitrost pa je 6,3 s za razdaljo dveh metrov. Hitrosti lokomotiv so bile merje¬ ne na vodoravni površini. Ker modela na kolesih nimata vgrajenih tornih obroč¬ kov, sem ju preizkusil še na vzpetinah. Obremenil sem ju z osmimi vagoni s skupno maso 130 g. V 3-odstotno vzpeti¬ no (3 cm dviga na dolžini enega metra) sta modela potegnila vagone brez spodr- savanja koles. Pri počasni vožnji na 4-od- stotni vzpetini se je že opazilo rahlo spo- drsavanje koles, pri malce hitrejši pa tega ni bilo opaziti. Na 5-odstotni vzpetini so obremenjenima modeloma kolesa vidno spodrsavala, neobremenjena pa sta bila brez spodrsavanja kos do 10-odstotnemu klancu. Modela imata tiskano vezje vgrajeno na spodnjem delu lokomotive, kar je po¬ MAKETARSTVO Kolesa so stružena in črno nikljana. Zuna¬ nji del podstavnega vozička je iz enega dela. Zgornji odvzemnik je kovinski in se ob preobremenitvi spusti. Za dvig skrbita dve vijačni vzmeti. enostavilo nekatere konstrukcijske reši¬ tve. Pri E 444R imamo na spodnjem delu lokomotive zaradi večjega razmika med podstavnima vozičkoma možnost vgrad¬ nje digitalnega dekoderja. Tiskano vezje je že v osnovi izdelano tako, da ima šest mest za pritrditev digitalnega dekoderja, razporejenih po standardih NEM, vendar moramo za vgradnjo obvladati osnove spajkanja. Elektrika prihaja v model prek vseh koles, kar se je na testiranju izkazalo kot zelo dobro. Modela imata spenjače, iz¬ delane po standardih NEM, pritrjene na podstavnih vozičkih. Spenjača se lahko pomika navzgor, kar omogoča brezhibno priklapljanje. Zaradi standarda NEM je na spodnjem delu spenjače vgrajen jeziček, ki omogoča odklapljanje vagonov na od- klopnem tiru. Na vsaki strani tiskanega vezja sta vgrajeni po dve svetleči diodi, kot žaro¬ meta, ki se prižgeta v smeri vožnje. Žaro¬ meti svetijo toliko, kolikor hitro se giblje model, oziroma kakršna je napetost v ti¬ rih. Model E 424 ima na vsaki strani po dva žarometa, medtem ko ima E 444R na vsaki strani poleg obeh žarometov spodaj še tretjega zgoraj na sredini. Za tretjo luč Model E 444R ima v notranjosti ohišja na vsaki strani vgrajen svetlobni kanal za tret¬ ji, zgornji žaromet. poskrbi svetlobni kanal, ki je vgrajen na notranji strani ohišja in poteka skozi kabi¬ no ter jo tako tudi delno osvetli. Ker gre za modela električnih lokomotiv, sta na obeh straneh na zgornjem delu ohišja pri¬ trjena še dva zgornja odvzemnika elek¬ trične energije. Za dvig odvzemnikov skr¬ bita dve vijačni vzmeti, odvzemnika pa lahko pritrdimo v spuščenem položaju. Pri testnih modelih lokomotiv ni bilo mo¬ goče napajati prek zgornjega voda in od¬ vzemnikov. Za to moramo zgornji kovin¬ ski odvzemnik povezati s tiskanim vezjem pod podvozjem. Rezultati preizkusa dokazujejo, da gre za prestižna modela, ki sta izdelana v do¬ kaj natančnem merilu 1 : 160 in sta prijet¬ na popestritev ponudbe v merilu 1 : 160. Novi Mehanovi modeli najbrž ne bodo vo¬ zili samo po maketah, ampak bodo svoje mesto našli tudi v vitrinah zbiralcev, saj so izdelek vrhunske kakovosti. Hvalimo: - izdelava v merilu 1 : 160, - natančen in čitljiv tisk, - sredinsko nameščen petpolni motor z vztrajnikom, - stružena in črno nikljana kolesa, - pogon na vse štiri osi koles, - priklop po standardih NEM, - možnost vgradnje digitalnega deko¬ derja pri modelu E 444R, - kvalitetno izdelan kovinski zgornji odvzemnik. Grajamo: - modela različnih obdobij imata enako hitrost, - zunanji del podstavnega vozička je izdelan preveč enostavno, - namesto belih imata rumene žaro¬ mete. marklfn nnm TRIX Zastopa in prodaja: Prometej, Križna 4, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si d. o. o., i TI K.fi 3 november 2003 15 IZDELEK ZA DOM Vitrina za maketo ali model MATEJ PAVLIČ Po nekaj deset ali celo sto urah na¬ tančnega in potrpežljivega dela ste na¬ posled do konca izdelali model oziroma maketo starinske ladje. Upravičeno ste ponosni nase in navdušeno razkazujete izdelek. Že prav kmalu pa se pojavijo prve težave. Kak posebno zvedav občudovalec sadov vaših spretnih prstov nehote odlo¬ mi kak košček ali premakne jadra v »bolj pravilen položaj«. Ce stoji izdelek na mizi, je torej v nenehni nevarnosti, na nekoliko višji polici pa nima dovolj prostora, nihče ga ne vidi in na njem se začne počasi na¬ birati prah. Kaj storiti? tevajo več pazljivosti, ter takšnih iz akril¬ nega stekla, ki je lažje in prenese tudi močnejše udarce. Te vitrine imajo navpič¬ ne stike plošč praviloma zlepljene, kar ve¬ lja tudi za manjše steklene vitrine, večji primerki steklenih vitrin pa imajo te ro¬ bove okrepljene z letvicami. Izkaže se, da so takšni izdelki sicer res dražji, vendar so tudi najbolj trdni; in ko že pride do nesre¬ če, je veliko lažje zamenjati samo eno ste¬ klo, kot pa tri ali celo vse štiri stranice. Vitrina, ki je predstavljena v tem član¬ ku, je popolnoma univerzalna: lahko jo za¬ prete z navadnima ali akrilnim steklom (oziroma celo z lesonitom, če vam tako bolj ustreza), pokrov je lahko zastekljen ali zaprt z lesom, pa tudi navpični robovi so lahko zlepljeni s silikonskim lepilom ali okrepljeni z lesenimi letvicami. Tako si bo lahko vsakdo naredil trdno vitrino, ki mu najbolj ustreza - in kar je morda še bolj pomembno: nikomur ne bo treba za¬ njo odšteti niti četrtine tistega denarja, ki bi ga moral plačati za že izdelano vitrino v trgovini (onstran meje, seveda). Orodje Takoj na začetku povejmo, da pri izde¬ lavi vitrine za model nikakor ne gre brez nekaterih pripomočkov, kot so nož za re¬ zanje stekla, električna krožna žaga in električni rezkalnik za les (to orodje mi¬ zarji uporabljajo za rezkanje šablon, kon¬ tur, krogov, utorov in žlebov, za izdelavo zaključnih letvic in letvic za okvire slik ter za graviranje okraskov in napisov). Nož za steklo in njegova uporaba sta bila po¬ drobno opisana v letošnji 1. številki Tima (str. 28-29), pa tudi o krožni žagi smo prav pred kratkim že pisali. Pripravite si še risalno orodje, kotnik, električni vrtal¬ nik z garnituro lesnih svedrov, žago s fi¬ nimi zobci (ali električno nihajno žago), nekaj manjših mizarskih spon ali pri¬ pomoček za lepljenje okvirjev, brusilni papir različnih zrnatosti, manjši čopič, izvijač, kladivo in držalo za kartušo s sili¬ konskim kitom. Rezkalnik garnitura Black & Decker KW 850 EKA V reviji Tim smo že večkrat napisali, da narejenim izdelkom, še zlasti maketam zgodovinskih ladij, ki so praviloma izred¬ no krhke in občutljive, poiščite primeren prostor v zastekljeni omari oziroma mu »po meri« naredite primerno vitrino iz akrilnega ali navadnega stekla. Leta 2001 smo v februarski številki revije Tim že ob¬ javili navodila za izdelavo majhne zaščit¬ ne stenske vitrine za majhno maketo kli- perja (Tim 6/2001, str. 7), v lanski 7. šte¬ vilki Tima pa smo na koncu opisa izdelave makete znamenite angleške trijamborni¬ ce H. M. S. Victory s pomočjo Mantuinega kompleta obljubili, da bomo za eno izmed prihodnjih številk pripravili načrt »prave« vitrine za večji model. No, sedaj izpolnju¬ jemo obljubo in objavljamo navodila za izdelavo vitrine za (skoraj) poljubno velik predmet, dragoceno starino ali spominek, pa tudi zbirko (npr. odličij ali odlikovanj). Zasnova in princip izdelave sta namreč v glavnem enaka; razlike so le v merah posameznih sestavnih delov, ki so seveda odvisne od velikosti predmeta, ki bo var¬ no spravljen v vitrini. V tujini je mogoče kupiti vitrine stan¬ dardnih velikosti, ki so razmeroma drage; še neprimerno dražje pa so vitrine, ki vam jih izdelajo po meri (slika 1). Obstaja več vrst izvedb, vendar pri osnovni razde¬ litvi lahko govorimo o vitrinah iz pravega stekla, ki so seveda nekoliko težje in zah- KW 850 EKA spada med novosti v Black & Deckerjevi jesenski in novoletni ponudbi električnih orodij za obdelavo lesa. Rez- kalniku KW 850 E (slika 17), ki je prišel na trg ob koncu lanskega leta, so dodali tr¬ den plastični kovček in 6-delno garnituro kakovostnih rezkal - različno oblikova¬ nih nastavkov v obliki svedrov: polkrožno (izboklo) 0 12,7 mm; konično 0 12,7 mm; polkrožno 0 22,2 mm (izboklo) R 6,35 mm z ležajem; stebelno 0 6,35 mm; oblikovno 0 25,4 mm z ležajem; 0 12,7 mm za obdelavo robov, karbidna trdina, z ležajem (slika 18). Opisana garnitura stane 26.990 SIT. Rezkalnik, ki tehta 6,25 kg, poganja 1100- vatni motor, ki je zaprt v dvojno izolira¬ nem plastičnem ohišju precej čokate obli¬ ke. Vgrajena elektronika omogoča nasta¬ vitev hitrosti od 8.000 do 30.000 vrtljajev v minuti. Priloženi pribor sestavljajo stransko vodilo (oziroma šestilo za na¬ tančno rezkanje krožnih oblik), viličasti ključ za zamenjavo rezkarjev, kopirna puša za rezkanje ob šabloni, stročnice 0 6, 6,35 in 8 mm ter priključek za odsesa- vanje žaganja in lesnega prahu med rez¬ kanjem. Rezkalnik KW 850 E se ponaša z nekaterimi tehničnimi rešitvami, ki jih druga tovrstna orodja (še) nimajo. Gumi¬ rano vklopno stikalo je skupaj z blokir- nim gumbom in izvodom 3 m dolge pri¬ ključne vrvice vgrajeno kar v enega od ro¬ čajev za vodenje orodja po obdelovancu. Na zgornji strani ohišja so nekakšni izrast¬ ki, ki omogočajo, da rezkalnik med menja¬ vo rezkarjev postavimo »na glavo«, zaradi 16 november 2003 [TTE.1 3 Gradivo Ogrodje vitrine je v celoti iz bukovih letev s prerezom 20 x 40-45 mm, ki mo¬ rajo biti suhe, ravne, brez razpok in grč ter po možnosti poskobljane. Stranice so lahko iz 3-5 mm debelega akrilnega ali navadnega stekla, za hrbtno stran lahko (po želji) uporabite tudi barvno opalno steklo (sliki 2 in 16), ki ga prodajajo v kamniškem podjetju Promai, d. o. o., ali furniran lesonit oziroma vezano ploščo. Za spajanje ogrodja potrebujete nekaj tan¬ kih lesnih vijakov dolžine 45 mm, belo le¬ pilo za les (UHU holz express), za zate- snitev stranic oziroma stikov pa silikonski kit. Za dno lahko uporabite 4-5 mm de¬ bel furniran lesonit ali vezano ploščo. Le¬ sene dele vitrine lahko prebarvate s to- niranim zaščitnim premazom za les ali z lužilom in nato zaščitite še z brezbarvnim lakom (npr. beltop, ambient). Izdelava Najprej izmerite zunanje mere izdel¬ ka, ki ga nameravate spraviti v vitrino, in jim dodajte približno 5 cm po dolžini in širini ter 3 cm po višini. Izračunajte ob¬ seg osnovne ploskve in dodajte okrog če- IZDELEK ZA DOM trtino za rezervo. Sedaj odžagajte prav toliko dolgo poskobljano bukovo letev s prerezom približno 18 x 40 mm. Vzdolž enega roba z električno krožno žago iz- žagajte pravokoten žleb, rob na drugi stra¬ ni pa obdelajte z oblikovnim rezkalom (slika 3). Letev s prerezom, ki ga prikazu- -I rš -Itn ml je risba B, nato nažagajte na štiri ustrezno dolge kose, ki jih morate na obeh straneh odžagati pod kotom 45°. Pomagajte si z vodilom za ročno žago ali z električno ni¬ hajno žago. Letve zlepite in stisnite z ne¬ kaj modelarskimi sponami ali pripomoč¬ kom za sestavljanje okvirjev ter stik na hrbtni strani utrdite z nekaj sponkami (slika 4). Osušen okvir na koncu še glad¬ ko obrusite. Zelo podobno poteka izdelava okvirja pokrova vitrine, le da imate tu na izbiro dve možnosti. Za spravilo širših predme¬ tov, kot je na primer model vikinške ladje iz prejšnje številke Tima (str. 10-12), je smiselno narediti pokrov vitrine iz stekla, saj bi bilo škoda prikrajšati opazovalca za pogled na izdelek z vrha. Pri ožjih predmetih, kot je na primer model tovor¬ ne ladje iz lanskega letnika Tima (načrt v treh delih je bil objavljen v 3., 4. in 5. šte¬ vilki), pa steklo lahko nadomestite s ploš¬ čo vezane plošče ali furniranega lesonita. V vsakem primeru je treba iz štirih po- skobljanih bukovih letev (18 x 40 mm) narediti okvir s prerezom, ki ga prikazuje risba A. Z električno krožno žago izdelate 5 mm globok žleb za steklo. Pri tem delu morate seveda obvezno uporabiti stran- česar je ta postopek ob uporabi priloženega viličastega ključa in blokade vretena varen, preprost in hiter. Točno globino rezkanja, ki znaša od 0 do največ 55 mm, nastavlja¬ mo s pomočjo vijakov na vrtljivem revol- verskem nastavku, ki je povezan z omejilni- kom globine in milimetrsko skalo ter kazal¬ cem na ohišju rezkalnika. Komur rezkala iz garniture ne zadoščajo, lahko izbira v bogati ponudbi izdelkov pod blagovno znamko Piranha. Na voljo so stebelna in oblikovna rezkala z vpenjal- nim steblom 0 6 in 8 mm, med katerimi so tudi utorna (za šablonska dela) ter takšna s karbidno trdino, ležajem ali vo¬ dilom. Za mehek les so dobri navadni rez- karji, za trše vrste lesa, profiliranje ali žlebljenje ivernih plošč in obrezovanje la¬ minatov pa so najbolj primerni rezkarji iz karbidne trdine, ki omogočajo čist odrez in imajo dolgo življenjsko dobo. Običajno imajo na vrhu jekleno vodilo oziroma majcen ležaj, ki vodi orodje po robu obdelovanca. Rezkala Piranha dobi¬ te v plastičnih škatlicah, na katerih so pre¬ gledni in razumljivi številčni ter tudi sli¬ kovni podatki o merah, materialu in na¬ menu uporabe (slika 19). S 9- CC3 is' 0 ^3 O O 05 ,N ^ ^ CD o& O Si > ca cq h- E E C3 čn c/5 | Trt Sl 45 $ 3 15 Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR MOJSTER, Dunajska 125, 1000 Ljubljana, tel.: 01/530-97-22 MERKUR, Zasavska c. 5, 1270 Litija, tel.: 01/896-33-00 MERKUR, Ronkova 35, 2380 Slovenj Gradec, tel. 02/885-09-00 MERKUR MOJSTER, C. na Okroglo 8, 4202 Naklo, tel:. 04/258-83-03 MERKUR MOJSTER, Alpska cesta 34, 4248 Lesce, tel.: 04/537-75-00 MERKUR DOM, Industrijska c. 9, 5000 Nova gorica, tel.: 05/331-1 2-00 MERKUR MOJSTER, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel.: 05/611-40-29 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja Black & Decker □ cenik orodja DeWA1T □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ cenik Rotozip □ katalog Vrtni program Black&Decker Ime In priimek: Naslov:_ 1 BLACK&DECKER Električno orodje za industrijo in obrt MINICRAFT Jk www.g-mm.si Poštna št. in kraj: ' TTRIj 3 november 2003 25 - km - sko vodilo. Ne glede na izvedbo zgornji rob pokrova obdelajte z enakim oblikov¬ nim rezkalom kot rob podstavka, notranji rob pa lahko posnamete s poloblim vbo¬ denim rezkalom (slika 5). Pokončne vogalne letvice (16 x 16 mm) služijo trdnemu vpetju steklenih stranic, obenem pa skrijejo tudi njihov stik. Prerez teh letvic iz bukovega lesa naj¬ dete na risbi C. Za izdelavo žlebov upora¬ bite električno krožno žago z možnostjo nastavitve globine žaganja in vzporednim vodilom. Letvice gladko obrusite in odžagajte na mero, ki ustreza višini vitri¬ ne. Z električnim vrtalnikom in svedrom 0 3 mm v dno, pokrov in konce vogalnih letvic izvrtajte luknje za lesne vijake. Dno, ki ga izžagate iz kosa 4-5 mm de¬ belega furniranega lesonita ali vezane plošče, mora biti po dolžini in širini kraj¬ še oziroma ožje ravno za toliko, kot znaša debelina stekla za stranice (slika 6). Prile¬ pite ga v okvir dna in v vogalih pribijte z majhnimi žebljički, nato pa poskusno se¬ stavite ogrodje vitrine (slika 7). Šele sedaj zelo natančno izmerite širi¬ no in dolžino posameznih kosov stekla. Kdor z rezanjem stekla nima potrebnih iz¬ kušenj, naj to opravilo raje prepusti ste¬ klarju, ki bo mimogrede obrusil tudi vse robove. (Enako velja za akrilno steklo.) Ob tej priložnosti velja še enkrat omeniti mož¬ nost zamenjave prozornega stekla na hrbt¬ ni strani vitrine z opalnim steklom (slika 8), ki v kombinaciji z modelom ladje po¬ skrbi za zelo zanimiv učinek (sliki 2 in 16). V kakem drugem primeru pa hrbtno stran vitrine lahko zaprete s kosom furniranega ali čisto navadnega belega lesonita. Posamezne kose stekla previdno vstavi¬ te v sestavljeno ogrodje, pri čemer morajo plošče brez zatikanja zdrsniti v žlebove. Ce je vse tako, kot je treba, ogrodje nato spet razstavite in prebarvajte (slika 9). Uporabi¬ te lahko poljuben zaščitni premaz za les ali lužilo (npr. v barvi preostalega pohištva v prostoru), prek katerega na koncu nanese¬ te še dve plasti brezbarvnega laka. IZDELEK ZA DOM (slika 13). Pokrov na koncu poveznite na stranice in s štirimi vijaki previdno privij- te na vogalnike (slika 14). Glavice vijakov lahko skrijete s plastičnimi okrasnimi po¬ krovčki, na dno vitrine pa prilepite štiri tanke gumijaste nožiče. Način pritrditve »razstavnega ekspo¬ nata« v vitrino je odvisen od njegove obli¬ ke in predvsem originalnega podstavka (slika 15). Najbolje je skozi dno iz vezane Zastekljena vitrina modelu sicer ponu¬ ja dobro zaščito, vendar se skozi reže v notranjost sčasoma vseeno prebije nekaj prahu. Temu se je najlažje izogniti tako, da stike sten vitrine in žlebov v lesenih delih zatesnite s prozornim silikonskim kitom, ki hkrati deluje tudi kot lepilo. Pri sklepnem sestavljanju morate seveda zelo paziti, da s tem kitom ne zamažete vidnih delov vitrine. Za vsak primer imejte pri roki čisto bombažno krpico. Kit na tanko nanesite najprej v spodnji žleb na zadnji strani in v oba pokončna vogalna kosa (slika 10). Sledi montaža bočnih sten in na koncu še sprednja stena (slika 11). Po¬ krov zasteklite posebej in stik utrdite z nekaj žebljički (slika 12). Da bi bilo vitri¬ no z vrha kadar koli mogoče odpreti, v 5 mm širok žleb na pokrovu namesto sili¬ konskega kita z nekaj kaplji¬ cami lepila zalepite ozek trak gume ali vstavite penasti sa¬ molepilni trak, ki se uporab¬ lja za tesnjenje oken in vrat plošče oziroma lesonita izvrtati dve luk¬ njici in skoznju potisniti dva tanka lesna vijaka. Vsekakor se izogibajte temu, da bi izdelek preprosto prilepili na dno vitrine, saj ga v tem primeru ne bo mogoče nikoli več brez težav vzeti nje. — november 2003 ITEKI 3 26 Šatulja z jesenskim motivom MATEJ PAVLIČ Med jesenskim sprehodom po gozdu se skoraj ni mogoče izogniti hrastovim plodovom - želodu in prav tako že na da¬ leč prepoznavnim značilno oblikovanim hrastovim listom (slika 1). Če na košček vezane plošče oziroma na poskobljano in obrušeno tanko deščico hrastovega lesa z IZDELEK ZA DOM V šatuljo lahko spravite igralne karte in kocke, pa tudi nakit, drobne spominke in še kaj. risbe 2 prekopirate ali kar s prosto roko narišete obris lista z želodom (slika 3), ki ga je zaradi gladkih oblik zelo lahko izrez¬ ljati, mimogrede dobite zanimiv okrasek, obesek ali celo priponko (slika 5). Da bi lahko izrezljali notranje zaključene povr¬ šine med motivom in ovalnim okvirjem, morate v vsako polje z modelarskim vrtal¬ nikom in tankim svedrom za les najprej izvrtati luknjico (slika 4). Izdelek na kon¬ cu obrusite in prebarvajte ali prelakirajte. Vse skupaj je imenitna vaja zlasti za začet¬ nike, ki se šele privajajo delu z modelar¬ sko rezljačo. Vsem tistim, ki so uporabe tega orodja že vešči, pa je namenjen načrt za izdelavo šatulje, ki je okrašena z enakim motivom hrastovega lista in želoda. V takšno šatuljo lahko spravite figure in kocke (slika 6), igralne karte, nakit, drobne spominke ozi¬ roma kakšne druge drobnarije. Material Zunanje stene šatulje so iz 4 mm debe¬ le vezane plošče, za notranje stene potre¬ bujete 2-3 mm debel karton ali vezano ploščo, za njihovo obložitev pa še poljub¬ no blago. Za lažje dvigovanje pokrova slu¬ ži kar kroglica s premerom 20 mm iz bu- TTK.r 3 november 2003 27 ic m- IZDELEK ZA DOM C ] 28 november 2003 TIKI 3 TIKI 3 november 2003 29 kovega lesa, ki je na pokrov privita s krat¬ kim lesnim vijakom. Za lepljenje stranic šatulje je primerno vsako belo (polivinil- acetatno) lepilo za les (npr. UHU holz ex- press), za lepljenje blaga uporabite uni¬ verzalno oziroma kontaktno lepilo (npr. UHU alleskleber kraft), za zaščito izdelka pred prahom in vlago pa brezbarvni akril¬ ni ali nitrolak. Orodje Od orodja potrebujete ročno (ali elek¬ trično rezljačo) z žagicami št. 4 ali 5, škar¬ je, modelarski nož, podlago za rezanje, modelarski vrtalnik, sveder za les 0 0,8- 1 mm, izvijač, manjšo pilo, fino rašpo, grob in fin brusilni papir, nekaj modelar¬ skih ali manjših mizarskih svor in čopič. Izdelava šatulje Če kdo še nima dovolj izkušenj pri uporabi rezljače in se mu zdi izdelek na sliki 6 prezahteven, naj raje izbere pre¬ prostejšo različico šatulje, pri kateri mora izžagati samo zunanje obrise sestavnih delov (brez izrezljanih listov in želodov), zlepljeno in obrušeno šatuljo pa naj po¬ barva, poslika ali jo okrasi s pomočjo piro- grafa ter na koncu še polakira. S tem na¬ mreč odpade rezljanje in oblepljanje vseh štirih sten in pokrova šatulje z notranje strani, kar seveda zahteva nekaj več dela. Ker je načrt v reviji objavljen v narav¬ ni velikosti, vam ga ni treba povečevati ali pomanjševati, ampak obrise vseh sestav¬ nih delov s svinčnikom, risalnim orodjem in kopirnim ali indigo papirjem prerišite neposredno na 4 mm debelo vezano ploš¬ čo. Takšnemu prerisovanju, ki je precej dolgotrajno in ne preveč natančno, se je mogoče izogniti tako, da načrt prefotoko- pirate, nato pa razstrižene kose na hrbtni stran premažete z odstranljivim lepilom ter jih prilepite na obrušen kos vezane plošče. (Če bi želeli narediti nekoliko več¬ jo šatuljo, naj vam načrt iz revije v fotoko¬ pirnim povečajo za 25 %, vendar morate potem zaradi večjih utorov vse sestavne dele izžagati iz 5 mm debele vezane plo¬ šče.) Pri razporejanju kopij sestavnih de¬ lov na vezano ploščo bodite pozorni na smer letnic in morebitne poškodbe (glo¬ boke raze, razpoke, grče ipd.). Nanos od- stranljivega lepila mora biti tanek in ena¬ komeren. Dobro namažite zlasti robove, sicer se vam bodo med rezljanjem vihali. Da bi lahko izrezljali vse utore v dnu (1) ter vse notranje zaključene površine stranic šatulje (2-5) in pokrova (6), mora¬ te v vsako z modelarskim vrtalnikom in s tankim svedrom za les najprej izvrtati luk¬ IZDELEK ZA DOM njico. Skoznjo s spodnje strani potisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo zategni¬ te še z vijakom na vrhu loka. Uporabite ža- gice št. 4 ali 5, saj bo rez le tako čist in gla¬ dek. Pri rezljanju bodite čim bolj natanč¬ ni. Manjših odstopanj od črte pri obrisih listov in želodov gotovo nihče ne bo opa¬ zil, zato pa vam bo vsaka nenatančnost pri izžagovanju utorov delala precej težav pri sestavljanju šatulje. Če ste uporabili odstranljivo lepilo, ob koncu rezljanja, ki ga je za kar nekaj ur, najprej previdno odstranite vse pre¬ ostale koščke prilepljenega papirja. S fi¬ nim brusilnim papirjem obrusite ostre robove in vso čelno stran posameznega sestavnega dela (slika 7). Vse štiri robove pokrova (6) obrusite s fino rašpo in bru¬ silnim papirjem, da bodo enakomerno zaobljeni. S sestavljanjem, pri katerem si poma¬ gajte s sestavno sliko 8 in kosovnico, zač¬ nite pri daljših stranicah šatulje (2 in 3), ki jih prilepite na dno (1; slika 9), tem pa sledijo še krajše stranice (4 in 5). Utori se morajo natančno prilegati drug drugemu (slika 10). Z lepilom namažite vse stične površine. Medtem ko se lepilo suši, izberite pri¬ merno blago, s katerim boste oblepili no¬ tranjost šatulje. Glede na to, da se bo bla¬ go videlo skozi izrezljane dele stranic in pokrova, izberite takšno, da ne bo pretan¬ ko, da ne bo prehitro obledelo in da bo ravno prav poudarjalo izrezljane motive. Iz 2-3 mm debelega kartona ali vezane plošče izrežite po dva kosa 2a (141 x 35 mm) in 4a (81 x 35 mm) ter en kos la (135 x 81 mm) za dno. Notranji del po¬ krova (6a), ki ima mere 140 x 85 mm, naj bo po možnosti iz 4 ali 5 mm debele veza¬ ne plošče. Za vse obloge - z izjemo oblo¬ ge dna (la), ki je oblepljena samo po eni strani -, narežite dvakrat večje kose blaga (slika 11). Za lepljenje uporabite univer¬ zalno lepilo, ki pa ga morate nanesti čisto na tanko, sicer lahko prodre skozi blago in pusti vidne madeže, ki zelo pokvarijo videz izdelka. Osušeno šatuljo pred lakiranjem zgla¬ dite s finim brusilnim papirjem. Še pose¬ bej bodite pozorni na utore pri stikih stranic, ki naj bodo čim bolj neopazni. Morebitne špranje zapolnite z mešanico finega lesnega prahu in belega lepila ter zbrusite. Za lakiranje uporabite brezbarv¬ ni lak na akrilni ali nitro osnovi, seveda pa se lahko odločite tudi za kak toniran za¬ ščitni premaz. V vsakem primeru naj bo¬ sta nanosa vsaj dva. Notranjosti šatulje ni treba lakirati. Tudi za lepljenje oblog stranic in po¬ krova (slika 12) uporabite univerzalno le¬ pilo, kakršno je na primer UHU alleskle¬ ber kraft. Zadostuje že, če ga nanesete samo na robovih. Najprej prilepite ob¬ logi 2a, nato oblogi 4a in na koncu še ob¬ logo dna (la). Natančno skozi sredino pokrova in obloge izvrtajte luknjo in skoznjo s spodnje strani potisnite krajši lesni vijak, na katerega privijte kroglico iz bukovega lesa, ki bo služila za dviganje pokrova (slika 12). Izdelava šatulje je s tem pri kraju. Kdor namerava šatuljo uporabiti za spravljanje nakita, lahko iz koščkov tanke vezane plošče naredi predalčke za prsta¬ ne, verižice in zapestnice, ki bodo prepre¬ čevali nered v šatulji in obenem omogoči¬ li boljšo izrabo prostora. Tehniška založba Slovenije je pred časom izdala knjigo »Izdelaj¬ mo sami«. Na straneh 42-44 objavljeni načrt za izdelavo šatulje (na levi sliki) je samo eden izmed več kot sto načrtov za izdela¬ vo uporabnih in dekorativnih predmetov iz različnih gradiv - lesa, papirja, kartona, gline, tekstilij in kovin. Bogato ilustrirana knjiga formata 19,5 x 24,5 cm ima 352 strani in stane 9.000 SIT, naročniki revij TIM oziroma Življenje in tehnika pa jo dobijo za 20 % ceneje, torej že za 7.200 SIT. Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/479 02 25, brezplačna številka: 080 17 90, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net, spletna knjigarna: http://www.TZS.si 30 november 2003 TIK.E 3 Izdelava vltraža po metodi tifani MATEJ PAVLIČ V prejšnjem nadaljevanju te serije smo opisali izdelavo vitraža po tradicio¬ nalni metodi, imenovani tudi zasvinče- nje ali innsbruški vitraž, pri katerem so posamezni kosi stekla, ki sestavljajo motiv, med seboj spojeni s pomočjo steklarskega svinca oziroma svinčenih profilov, ki imajo v prerezu obliko črke H ali U. V primerjavi s klasično tehniko je tehnika tifani, ki jo opisujemo tokrat, v začetnih in sklepnih korakih izdelave precej podobna, pomembna razlika je le v načinu spajanja stekel. Še najvažnej¬ še pa je to, da ta tehnika omogoča izde¬ lavo praktično kakršnega koli izdelka, saj dovoljuje veliko svobode pri obliko¬ vanju. Obenem je konstrukcijsko trdna, končni videz izdelka pa je bolj prefi¬ njen. 5. Louis Comfort Tiffuny (1848-1933) Louis Comfort Tiffany (slika 1) se je rodil v New York Cityju kot sin bogate¬ ga draguljarja Charlesa Comforta Tif- fanyja, znanega po izdelavi dragocenih okrasnih predmetov iz dragih kamnov, srebra in stekla. Po študiju v Evropi, kjer se je navduševal nad čudovitimi vitraži gotskih katedral, je najprej nameraval postati slikar, nato pa se je preusmeril v risanje vzorcev za tekstil in tapete za po¬ trebe opremljanja notranjih prostorov. Obenem se je posvečal tudi raziskova¬ nju in izpopolnjevanju tehnik risanja na steklo. Je največji pionir na področju iz¬ delave pravih vitražnih stekel; kot prvi je začel izdelovati opalescentna stekla in je izumitelj iridiscentnega nanosa. Z eks¬ perimentiranjem je odkril in leta 1878 patentiral nov postopek spajanja ste¬ klenih polnil. Posamezne koščke stekla je najprej obrusil, robove namazal s čebeljim voskom in oblepil s tankim bakrenim trakom, nato pa jih je z oboje¬ stranskim spajkanjem trdno sestavil med seboj. Ta nova elegantna tehnika, ki je dobila ime po svojem izumitelju, je omogočila spajanje izredno majhnih delov, pa tudi izdelavo tridimenzional¬ nih predmetov, kot so luči (slika 2), vaze, posode, terariji, šatulje itd. Z nje¬ nim prihodom je klasična izdelava vi- tražev s pomočjo svinca skoraj zamrla, danes pa je znova v polnem razcvetu. Za čudovite in tehnično dovršene izdelke, ki so prihajali iz Tiffanyjevih delavnic oziroma t. i. studiev, so morali naročniki - pa naj so bili ti iz cerkvenih ali posvetnih krogov - odštevati zajetne vsote denarja. Tudi danes so njegovi originalni vitraži znak prestiža, med poznavalci in trgovci pa dosegajo vrto¬ glave cene. V Slovenskem etimološkem slovarju avtorja Marka Snoja (MK, Ljub¬ ljana, 1997) beremo, da je tujka »kom- fort« prevzeta prek nemške besede Komfort iz angleškega jezika (com¬ fort), vse skupaj je izposojeno iz stare francoščine (confort), izvira pa iz latin¬ ske sestavljenke con-fortare (con- = skupaj, z-; fortis = močan). No, eden od pomenov besede »komfort«, ki pomeni udobje, je nastal prav iz drugega Tif- fanyjevega imena (Louis Comfort Tif- fany), saj je bil s svojim delom sinonim za udobje in lepoto. 6. Izdelava vitraža po metodi tifani Tehnika tifani ali vitraž z bakreno folijo, ki jo poznamo z začetka prejšnje¬ ga stoletja, je nekoliko preprostejša od precej starejše klasične tehnike, vendar pa to velja le za osrednji del - sestavlja¬ nje posameznih kosov motiva. Priprava stekelc namreč poteka popolnoma ena¬ ko oziroma je treba biti pri rezanju in brušenju še precej bolj natančen, saj ba¬ krena folija ne skrije napak tako kot svinčeni profili. Ponudba bakrenih folij in drugih pripo¬ močkov za izdelavo vitražev po klasični metodi ali metodi tifani v trgovini podjetja Promai, d. o. o., na Duplici pri Kamniku Bakrena folija, kakršno danes proda¬ jajo za izdelavo vitražev po metodi tifani, se izdeluje v obliki traku širine od 3,2 do 12,7 mm (slika 3), vendar se največ upo¬ rabljajo širine 4,8, 5,6 in 6,35 mm. Širina traku je seveda odvisna od debeline upo¬ rabljenega stekla, pri čemer velja pravi¬ lo, da mora folija na vsaki strani gledati približno 0,8 mm čez rob. Hrbtna stran traku, ki je lahko debel 1 mil (tisočinka palca = 0,0254 mm), 1,25 mil ali 1,5 mil, je prevlečena z lepilom, ki se dobro opri¬ me očiščene steklene površine, in zašči¬ tena z varovalnim papirjem. Poleg tega je hrbtna stran traku lahko srebrne, ba¬ krene ali črne barve. Prva je namenjena vitražem, kombiniranim z zrcali, in vitra- žem iz prosojnega stekla, pri katerih ohranimo naravno barvo svinca, druga vitražem, ki so patinirani z bakreno pati¬ no, tretja pa vitražem, ki so patinirani s črno patino. Takšen je tudi izdelek na sli¬ ki 19. Risba 4. Cvetlični motiv je narisan v merilu 1 : 4, zato ga je treba s fotokopirnim stro¬ jem dvakrat zapored povečati za 200 %. TIHI 3 november 2003 31 Za njegovo izdelavo si najprej pri¬ skrbite dve fotokopiji motiva v naravni velikosti, kar pomeni, da morate cvet¬ lični motiv na risbi 4 v reviji povečati za 200 %. Eno od fotokopij, ki jo kasneje vložite v plastično mapo, uporabite za to, da na njej s črkami in številkami oz¬ načite barvo posameznega polja in smer vzorca v steklu (slika 5), drugo fo¬ tokopijo, na kateri z enakimi črkami in številkami kot prej označite posamezne sestavne dele motiva, pa natančno raz¬ režite s škarjami (slika 6). S pomočjo IZDELEK ZA DOM Ko so vsi koščki obrušeni in se brez večjih vrzeli stikajo med seboj, je na vr¬ sti obvezno čiščenje s čistilom za ste¬ klo, saj se samolepilni bakreni trak ne more oprijeti prašne, mastne in mokre podlage. S koluta potegnite nekaj folije in ji odvihajte nekaj centimetrov varo¬ valne plasti papirja. Nato naravnajte rob stekelca točno na sredino traku (sli¬ ka 10). Ovijanje začnite slab centimeter od poljubnega vogala, nato pa nadaljuj¬ te vzdolž vsega oboda (slika 11). Konec folije se mora približno pol centimetra cem in kazalcem zavihajte navznoter in na obeh straneh ter po robu zgladite z gladilko. V nasprotnem primeru folija med spajkanjem lahko odstopi. Da bi se trak enakomerno in brez vihanja odvi¬ jal s koluta, ga je priporočljivo vstaviti v posebno stojalo, ki je podobno držalom za lepilni trak (slika 14), v skrajnem pri¬ meru pa ga lahko obesite tudi na pali¬ co, ki jo v vodoravnem položaju z manj¬ šo mizarsko svoro pritrdite na rob de¬ lovne mize. Ko so vsi deli obrobljeni z bakreno folijo, jih položite na šablon¬ sko desko ter z desne in od zgoraj utrdi¬ te z letvico in nekaj žebljički (slika 15). V nasprotju s klasično metodo izde¬ lave vitraža, kjer so zacinjeni samo stiki posameznih kosov svinčenih profilov, je treba pri metodi tifani pospajkati vse bakrene površine. Seveda jih morate prej premazati s spajkalno tekočino (slika 15), ki bo poskrbela za razmasti- tev in enakomerno razlivanje cina (naj¬ primernejša je zlitina 60 % kositra in 40 % svinca). Konico spajkalnika nasta¬ vite na stik, približajte žico cina in po¬ čakajte, da se cin stali (slika 16), nato tako dobljenih šablon in tankega alko¬ holnega flomastra prenesite obliko po¬ sameznih koščkov na plošče stekla (sli¬ ka 7) in jih izrežite (slika 8), kot je bilo opisano v prvem nadaljevanju v sep¬ tembrski številki Tima. Izrezane kose je treba nato še po vsem obodu obrusiti, da se natančno prilegajo drug drugemu (slika 9). Ker je vitraž z risbe 4 v resnici velik toliko kot list formata A 4, tj. 210 x 300 mm, po¬ trebujete približno 45 x 40 cm velik kos iverala, ki mu ob spodnji in levi rob © pribijte ali z majhnimi lesnimi vijaki privijte dve bukovi letvici s prerezom 10-15 x 30 mm, ki morata biti pravo¬ kotni druga na drugo. prekrivati z začetkom (slika 12). Manjše netočnosti lahko popravite z ostro ko¬ nico noža (slika 13). Nato folijo s pal- pa konico skupaj z žico vlecite vzdolž stika. Ne zadržujte se predolgo na enem mestu, saj steklo zaradi pregretja lahko poči, pač pa vlecite spajkalnik počasi in nepretrgano, brez presledkov. Le tako bo stik enakomerno zaobljen. Za bolj zaobljen spoj držite konico spajkalnika nekoliko nad steklom. Ves postopek nato ponovite še na hrbtni strani. Na koncu vitraž postavite pokonci in s sta¬ ljenim činom prevlecite tudi rob. Pazi¬ te, da bo nanos cina čim bolj enakome¬ ren, saj večje kaplje spajke močno pok- 32 november 2003 TIET 3 varijo videz gotovega izdelka. Če boste vitraž obesili, na zgornji rob prispajkaj- te še dve zanki, ki ju s koničastimi kleš¬ čami oblikujete iz tanke žice (slika 17). Sedaj izdelek sperite pod tekočo vodo in osušite, nato pa vse pospajkane površine zdrgnite s kosmom vate, pre¬ pojenim s patino, tj. kemikalijo, ki bo spremenila bleščečo barvo cina v sivo- črno (slika 18) oziroma podobno svin¬ cu. Ko se patina posuši, izdelek znova sperite in osušite. Da bi preprečili na¬ daljnjo oksidacijo in omogočili lažje čiš- čenje oziroma vzdrževanje vitraža, ga na koncu zaščitite s tekočino proti oksi¬ daciji, ki je na voljo tudi v obliki pršila. Vitraž pride najbolj do izraza, če je s hrbtne strani osvetljen z naravno oziro¬ ma umetno svetlobo (slika 19). Zato ve¬ lja zanj poiskati primeren prostor, kjer bo obenem seveda tudi na varnem pred udarci, ki ga lahko poškodujejo. Ce se to vseeno zgodi, izdelek popravite tako, da poškodovani košček stekla odspajka- te in ga nadomestite z novim. Ves material in orodje za pripravo tega prispevka so nam dali na voljo v kamniškem podjetju Promai, d. o. o., tel. 01/839-53-60. Novo na trgu VAGONI ELECTROTREN Španski proizvajalec Electro- tren ima v svojem programu veliko modelov potniških in to¬ vornih vagonov različnih iz¬ vedb. Potniški vagoni (pulman) imajo izdelano notranjost, ki se lahko dopolni še z dodatno os¬ vetlitvijo. Potniški vagoni veli¬ kosti HO stanejo od 4.000 SIT, tovorni pa od 3.200 SIT dalje. ECO 8 Ikarus je znano ime med proizvajalci modelov heli¬ kopterjev. ECO 8 na elek¬ trični pogon lahko izvaja vse osnovne akrobacije. Model dolžine 910 mm s premerom rotorja 1060 mm tehta 1270 g in se na¬ paja s 6-12 celicami Ni- Cd ali Ni-MH. Model brez motorja dobite za 48.500 SIT, z elektromotorjem pa za 60.000 SIT. SOLARFILM Pri Mladem tehniku so dobro založeni s prekrivnimi folijami solarfilm. Še pose¬ bej zanimiva je solarlite s površinsko maso 20 g/m- (1600 SIT), ki je primer¬ na za prekrivanje lahkih letalskih mode¬ lov na električni pogon ali modelov HLG. Na voljo je v beli barvi ter prosoj¬ ni rdeči, modri in rumeni. Cene drugih folij iz programa solarfilm so: standard 1300 SIT, poliester 1600 SIT, poliester mat 2000 SIT in litespan - pola 1000 SIT. Gasilska oprema, d. o. o., Mladi tehnik, BTC - hala D, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana, tel: 01/541-00-50, faks: 01/585-13-55 _ IK.r 3 november 2003 33 Izdelava zapaha MARJAN KLOBUČAR Od podloge zapaha je odvisen njegov videz, končno podobo pa mu vtisnejo različni odtenki barv. Zapah, ki ga nekateri imenujejo kar rigelj, so uporabljali že naši predniki za zaklepanje vrat svojih, takrat povečini še lesenih hiš. Sprva so bili zapahi nare¬ jeni iz lesa, varovali so notranjost hiš, gospodarskih poslopij in vrtnih ut, na¬ meščali pa so jih tudi na vrata ograj ipd. V nekaterih primerih se je ta način ob¬ držal še do danes. Zapahe navadno upo¬ rabljamo pri dvojnih vratih (kleti, gara¬ že, zidanice). Z njimi zaklepamo eno od dvojnih vratnih kril, drugo krilo pa zak¬ lenemo s ključavnico. S postopkom preoblikovanja (kovanja) in odrezava- nja lahko izdelamo različne oblike zapa¬ hov, ki so prilagojene obliki in vrsti vrat ter njihovi velikosti. Na trgu najdemo veliko serijskih proizvodov, ki so si bolj ali manj podob¬ ni. Unikatne izdelke lahko izdelamo sami po lastni zamisli, vendar za njiho¬ vo izdelavo potrebujemo neprimerno več časa. V tem prispevku predstavljamo iz¬ delavo zapaha, ki so ga pri praktičnem pouku izdelali dijaki prvega letnika po¬ klicne kovinarske šole ŠC Novo mesto. Za izdelavo zapaha potrebujemo na¬ slednji material: • 3 ali 2,5 mm debelo jekleno ploče¬ vino velikosti 110 x 70 mm, • kos okroglega paličastega jekla premera 12 mm, • kos pločevine z merami 100 x 13 x 6 mm, • manjši kos pločevine debeline 3 mm, • vijak M 6, • dve jekleni kovici s polokroglo glavo in debelino stebla 4 mm ter • manjšo količino barve in razredči¬ la (lahko tudi barva v pršilki). Za delo potrebujemo ročni primež ter osnovno ročno orodje: • pile različnih oblik ter dimenzij (ploščata, okrogla, polokrogla, kvadratna...), • kladivo, • točkalo, • sekalo, • ročno kovinsko žago, • zarisovalno iglo (lahko tudi svinč¬ nik ali flomaster), • vrtalni stroj (lahko ročni električ¬ ni), • jeklen kotnik 90°, • meter ali pomično merilo, • posodico za mešanje barv in • čopič. Zapah tvori več sestavnih delov, ki jih izdelamo ločeno. Izdelava podloge Podloge so lahko različnih oblik: pravokotne, polkrožne, elipsaste ipd. Po svoji zamisli ali po objavljeni pred¬ logi narišemo načrt, ki ga nato prene¬ semo na pločevino. Držati se moramo le okvirnih mer podloge 110 x 70 mm. Podlogo lahko tudi povečamo ali po¬ manjšamo, vendar bomo morali tedaj spremeniti tudi dimenzije zapaha. Pri tem se lahko odločimo tudi za drugač¬ no debelino zapaha (večji ali manjši premer). Risbo prekopiramo na list papirja in izrežemo obliko podloge. Tako dobimo šablono, ob kateri z risalno iglo, floma¬ strom ali svinčnikom zarišemo obris na pločevino ter označimo srednjici. Pri tem si pomagamo še s kotnikom ali ko¬ vinskim ravnilom. Pločevino žagamo ob črtah z roč¬ no kovinsko žago. Delo si olajšamo tako, da z manjšim vijačnim svedrom 0 4 ali 0 5 mm napravimo več izvrtin ob črti ali vsaj v notranjih lokih. Če vrtamo luknje eno do druge, lahko namesto žaganja obliko izsekamo s sekalom. Obdelova- nec izpilimo do zarisanih črt ter mu po¬ snamemo ostre robove. S tem je zunanja oblika podloge narejena. Podlogo obde¬ lujemo vpeto v ročni primež. Vanjo izvrtamo štiri luknje 0 4 mm za pritrditev izdelka na vrata ter na zgornji strani izvrtine pogreznemo za glavo vijaka. Izvrtinam na spodnji strani posnamemo ostri rob. Izdelava stranskih vodilnih ploščic Iz jeklene pločevine debeline 6 mm z ročnim orodjem izdelamo dve plošči¬ ci širine 13 mm ter dolžine 95 mm. Di¬ menzije odmerimo s pomičnim meri¬ lom ali tračnim kovinskim metrom. Za preverjanje pravokotnosti uporabljamo kotnik 90°. Na zgornjem delu ploščic zarišemo ter izžagamo in izpilimo še utora za vijak. Ta bo držal zapah v od¬ klenjenem oziroma zaklenjenem polo¬ žaju. Na ploščici označimo položaj izvrtin in označena mesta zatočkamo s točka- lom. Točke služijo za vodenje svedra, da so izvrtine na želenem mestu. V namiz¬ ni vrtalni stroj vpnemo vijačni sveder 0 4 mm, izdelka čvrsto vpnemo v stroj¬ ni primež ter napravimo izvrtine. Če ni¬ mamo namiznega vrtalnega stroja, si pomagamo z ročnim električnim vrtal¬ nikom. Izdelava ročaja Paličasto jeklo odžagamo ter popili- mo na dolžino. Končne robove izpili- 34 november 2003 TTEL. 3 IZDELEK ZA DOM LLtLSl Stranski vodilni ploščici mo, kot je označeno na risbi. Pri delu uporabljamo ploščate pile. Končni iz¬ delek bo še lepši, če napravimo okrasne utore, kot jih prikazuje risba. Ker jih je težko izdelati ročno, jih stružimo. Na obdelovancu označimo mesto krivljenja, ki naj bo od konca, na kate¬ rem so okrasni utori, oddaljeno 50 mm. Ročaj lahko krivimo na več načinov. Najpreprosteje je na ročni vretenski sti¬ skalnici. Seveda ga lahko zakrivimo tudi ročno, vendar ga je treba na mestu kriv¬ ljenja najprej segreti. Če se želimo izog¬ niti segrevanju, izžagamo na strani, v katero bomo krivili, manjši V-izrez. Glo¬ bina izreza naj bo do 4 mm. Pri krivlje¬ nju ga material zapolni in na končnem izdelku ne bo viden. Krivimo v prime¬ žu, pri čemer si pomagamo z vzvodom (cevjo, ki jo nadenemo na material) ter s kladivom. Obdelovanec vpnemo za krajši konec, ki bo služil kot držalo, več¬ ji pa naj gleda iz primeža. Po opravljenem krivljenju 90 mm od konca zapaha izvrtamo luknjo (v osi zakrivljenega držala) premera 5 mm ter Označimo položaj izvrtin, označeno mesto zatočkamo ter izvrtamo s sve¬ drom 0 4 mm. Zgornji povezovalni ploščici Izdelava vijaka Delo poenostavimo tako, da poišče¬ mo vijak M 6, ki je na enem delu (pri glavi) brez navoja. Odžagamo odvečni del navoja, da ga ostane še 6-8 mm, od¬ visno od globine izvrtane luknje, ter 5 : jo pogreznemo. Luknja naj bo čim glob¬ lja, vendar naj ne sega skozi material (slepa luknja). Vanjo z navojnimi svedri M 6 vrežemo notranji navoj. Izdelava zgornjih ploščic Iz jeklene 3 mm debele pločevine izdelamo ploščici velikosti 24,5 x 24,5 mm, ki ju zarišemo s pomočjo risalne igle in kotnika ter ob črtah odžagamo z ročno kovinsko žago. Odvečni material izpilimo ter posnamemo ostre robove. 17 3E tu Ročaj posnamemo ostri rob 1/45°, da bo vijak spet uporaben. Pri žaganju vpnemo iz¬ delek za tisti del, kjer ni navoja (kasneje odpadek), ali pa v primež vpnemo meh¬ ke čeljusti iz aluminija. Na tistem kon¬ cu, kjer ni navoja, izžagamo utor za izvi¬ jač. Sestavni deli so tako narejeni. Sestava zapaha Najprej zarišemo podlogo, tako da od sredine na vsako stran odmerimo 6,2 mm ter potegnemo črti. Ob črti po¬ ložimo ploščici, da na konceh ostane po 5 mm. Na podlogo z zarisovalno iglo označimo položaja izvrtin ter napravi¬ mo izvrtine 0 4 mm, ki jih pogreznemo z zadnje strani ploščice. Nato izvrtamo in pogreznemo še izvrtine za pritrditev zapaha na vrata. Vse tri elemente sesta¬ vimo ter jih zakovičimo. Glava kovice naj bo na zgornjem vidnem delu zapa¬ ha. Da je ne poškodujemo, kovičimo s pomočjo posebnega kovičnega na¬ stavka. Morebitni odvečni material na spodnji strani podloge popilimo. Izdelek površinsko zaščitimo, da je lepega videza. Zaščitimo ga lahko na več načinov: s kemičnimi prevlekami, kovinskimi prevlekami (nikljanjem, cinkanjem ...), z barvami in laki. Zapah da vratom končni videz in uporabno vrednost, saj jih z njim zakle¬ nemo. TIMOVI OGLASI PRODAM model gliserja B-24 z motorjem spe- ed 600 in polnilnik mega peak 3000 za 23.000 SIT. Žiga Povšnar, tel.: 040/728-319 (po 14. uri) PRODAM tekmovalni čoln z RV-napravo, regu¬ latorjem hitrosti, celicami, polnilnikom in mo¬ torjem. Cena je 55.000 SIT. Tel.: 031/454-840, 01/786-24-38 PRODAM model športnega čolna z elektromo¬ torjem speed 500, novo baterijo ter servomeha- nizmom. Vinko Novak Tel.: 041/762-610 PRODAM RV-oddajnik Graupner mc 16/20, star dve leti. Slavko Kolarič, tel.: 040/278-848, 02/461-28-39 TTK.1 3 november 2003 35 ZA SPRETNE ROKE Človek, ne jezi se MIHA ZOREC Prav gotovo ga ni med nami, ki ne bi poznal igre »človek, ne jezi se«. Ta pre¬ prosta in priljubljena igra zabava staro in mlado ter na prijazen in nevsiljiv na¬ čin uči strpnosti, zmožnosti prenašanja izgub in ob zmagi obzirnosti do poraže¬ nih igralcev. Kljub temu da to igrico poznate vsi, pa skoraj zagotovo še niste videli tak¬ šne, ki bi jo lahko igrali kjerkoli, tudi med nemirno vožnjo v avtu. Zamisel za tako izvedbo igrice se je porodila na ne¬ kem potovanju z avtom, ko sta se hčer¬ ki namenili dolgčas preganjati z igra¬ njem igre »človek, ne jezi se«. Seveda igre niti začeti nista mogli, saj so se fi¬ gurice že na prvem ovinku podrle. Igralna polja igrice, ki jo predstavlja¬ mo v tem članku, niso narisana na ploš¬ čo, temveč so okrogle ploščice z luknjo v sredini, figurice pa imajo nožiče, ki jih držijo v njih. To omogoča, da lahko igramo tudi med vožnjo z avtom, avto¬ busom, barko ... Poleg tega je celotna igrica izdelana v obliki praktične škatle - dno škatle je igralno polje, pokrov pa je namenjen metanju kocke. Ko je igra končana, figurice položimo na dno in škatlo zapremo. Izdelava Izdelava igrice je mnogo bolj pre¬ prosta, kot je videti na prvi pogled. Glavne sestavne dele - lesene kroglice, okrogle ploščice, letvice ter plošči za dno in pokrov lahko namreč kupimo v vseh bolje založenih trgovinah z lesnim materialom. Kar potrebujemo, je žagica za les, vrtalni strojček in lepilo. Najprej se lotimo izdelave igralne plošče. Obliko igralne steze in razpo¬ reditev polj prikazuje načrt na sliki 1. Morda boste pomislili, da bo prenos načrta na vezano ploščo težaven, ven¬ dar ni tako. Dovolj je, če na vezano ploščo z mehkim svinčnikom (npr. 2 B) na rahlo narišemo mrežo z razmi¬ kom črt 25 mm in že lahko začnemo z lepljenjem igralnih polj - okroglih le¬ senih ploščic (slika 2). Te lahko izdela¬ mo iz 20 mm debele okrogle palice, še bolj preprosto pa je, če jih kupi¬ mo (pravi mojstri jih uporabljajo za prekrivanje grč). Zelo praktično je, če ploščice prevr¬ tamo, preden jih prilepimo na plo¬ ščo. V nasprot¬ nem primeru bo¬ mo morali zelo paziti, da ne bomo po nesreči prevrtali tudi plošče. Medtem ko se igralna plošča suši, delo nadaljujemo z izdelavo igralnih fi¬ guric - možičkov. Izdelali jih bomo iz dveh različno velikih lesenih kroglic (najdemo jih tudi na oddelkih z okra¬ snimi materiali ali v hobijskih trgovi¬ nah) in okrogle paličice (slika 3). Glede na to, da je prevrtati kroglico točno skozi sredino precej težko, je dobro ku¬ piti že prevrtane. Če je treba, izenačimo premera luk¬ nje na kroglicah (njen premer mora biti enak premeru paličice, na katero bomo kroglice natikali). Paličico nama¬ žemo z lepilom in nanjo nataknemo najprej manjšo (slika 4) nato pa še več¬ jo kroglico, iz katere naj gleda približno 7 mm dolg kos paličice. Ta bo služil kot nožiča, ki bo možička držala na igral¬ nem polju (slika 6). Ko so figurice izgotovljene, nadalju¬ jemo z izdelavo igralne plošče. Odstra¬ nimo morebitne ostanke lepila in pora- 36 november 2003 TEKI 3 diramo mrežo. Stene igralne plošče na¬ redimo iz pravokotnih letvic, ki jih s pomočjo plastičnih ščipalk (uporabimo lahko tudi lepilni trak) prilepimo na rob plošče (slika 7). Pri tem je zelo po¬ membno, da konce robov odžagamo natančno pod kotom 45° (slika 8), saj v nasprotnem primeru na spojnem me¬ stu nastane špranja. Na enak način kot dno škatle izdela¬ mo tudi pokrov. Ko sta oba dela škatle gotova, ju po¬ vežemo z drobnimi šarnirji. Da bi se T_ © škatla lahko popolnoma zaprla, mora¬ mo na letvicah, kjer bosta nameščena šarnirja, izrezati utora, globoka za de¬ belino ušes tečajev. Širino tečaja ozna¬ čimo (slika 9) in zažagamo kak mi¬ limeter in pol globoko (slika 10). Nato z nožem postopoma izrezljamo utor (slika 11) in vanj privijemo šarnir (sli¬ ka 12). Na nasprotno stran namestimo pre¬ prost zapah, ki prepreči neželeno odpi¬ ranje škatle (slika 13). Na koncu figurice in igralno polje ustrezno pobarvamo (slika 14). Upora¬ bimo lahko kar tempera barve, saj na¬ zadnje vse skupaj premažemo z nitrola- kom, ki poskrbi za zaščito pred vlago in umazanijo. Lakira¬ mo vsaj dvakrat. Ko je prvi nanos laka popolnoma suh, vse površine s finim brusilnim papirjem dobro obrusimo, da do¬ bimo na otip gladko površino. Ker med lakiranjem nekaj laka steče tudi v luknje na igralnih poljih, te po končanem laki¬ ranju previdno povrtamo. Pri tem je do¬ bro, če na sveder namestimo omejilnik, ki prepreči, da bi zavrtali pregloboko. S tem je izdelava igrice končana (sli¬ ka 14). Preostane nam le še, da zbere¬ mo družinske člane ali pokličemo prija¬ telje in odigramo igrico ali dve. In ne pozabimo, kaj pravi ime igrice! ZZZZ.Z 3 november 2003 37 ZA SPRETNE ROKE Okraševanje stekla s kristalnim peskom ALENKA PAVKO ČUDEN V reviji TIM smo že nekajkrat pisali o okraševanju stekla: s servietno tehni¬ ko, brušenjem in graviranjem, »ledeni¬ mi« barvami ipd. Tokrat predstavlja¬ mo okraševanje z barvnim kristalnim peskom. Z njim poleg stekla lahko kra¬ site tudi površine iz kartona, kovine, plastičnih mas, lesa, keramike in stiro¬ pora. Poleg izdelka, ki ga želite okrasiti, potrebujete raznobarvni kristalni pe¬ sek (npr. Deko-Ice proizvajalca Efco, Dekokristall proizvajalca Knorr), lepilo (npr. Dekofix proizvajalca Efco), me¬ hak čopič in risalno konico, ki se pritr¬ di na tubo lepila (slika 1). Slika 1. Potrebščine za okraševanje izdel¬ kov s kristalnim peskom Pred okraševanjem je treba vse po¬ vršine temeljito očistiti, saj ne smejo biti ne mastne ne prašne. Očistite jih s čistilom za steklo ali alkoholom in po¬ sušite. Če želite, da bo okrašeni izdelek vi¬ deti kot vitraž, potrebujete tudi kon- turno sredstvo. Z njim ločite površine, okrašene z različnimi barvami. Upora¬ bite lahko konturno sredstvo za steklo, ki se nanaša neposredno iz tube na okraševano površino, nekateri proizva¬ jalci pa ponujajo tudi tako, s katerim se na plastično podlago ali folijo narišejo črte, ki se šele potem prenesejo na okraševani izdelek (sliki 2 in 3). Ko se takšne konturne črte (npr. Sunshine proizvajalca Efco) na foliji ali polieti¬ lenski delovni plošči po približno še¬ stih urah posušijo, jih položimo na okraševano površino in nanjo pritisne¬ mo s prsti. Odvečni delež odrežemo z modelarskim nožem. Tak način je pri¬ meren le za okraševanje z ravnimi kon- turnimi črtami, za krive obrobe pa je treba konturno sredstvo nanesti nepo- Slika 2. Konturne črte lahko izdelate pose¬ bej na foliji ali polietilenski delovni plošči... Slika 3. ... in jih šele nato prenesete ter s pr¬ sti pritisnete na površino izdelka, ki ga želi¬ te okrasiti. sredno na okraševano površino. V vsa¬ kem primeru mora biti konturna črta pred nanašanjem lepila in posipanjem kristalnega peska popolnoma suha in trda. Ko so površine, ki jih želite okrasi¬ ti z različnimi barvami, ločene s kon- turnimi črtami, lahko začnete nana¬ šati lepilo. Najbolje je, da ga nanašate postopoma, za vsako barvo peska posebej. Pred nanašanjem lepila na naslednjo ploskev, se mora lepilo s prilepljenim peskom popolnoma po¬ sušiti. Na zelo majhne površine ali čr¬ te ga lahko iztiskate neposredno iz tube (slika 6); vrh plastične konice odrežite ali ga prebodite s šivanko. Po končani uporabi s šivanko ali zobo¬ trebcem očistite notranjost konice. Debelina črte ali premer pike naneše- nega lepila sta odvisna od velikosti odprtine v konici tube. Za tanke črte lahko uporabite tudi risalno konico, Slika 4. Nanašanje lepila s čopičem ki se privije na vrh tube. Za večje po¬ vršine je priporočljiva uporaba čopi¬ ča (slika 4). Z lepilom premazano površino takoj posujte s kristalnim peskom ustrezne barve, preden se lepilo začne sušiti (sli¬ ka 5). Pustite, da se lepilo posuši, in od¬ večni pesek odstranite z velikim meh¬ kim čopičem. Peska nikar ne zavrzite, stresite ga nazaj v posodo in pozneje spet uporabite. Slika 5. Z lepilom premazano površino po¬ sujete s kristalnim peskom, še jtreden se le¬ pilo posuši. Iz raznobarvnih ostankov peska si lahko pripravite tudi barvne mešanice, ki pridejo posebno prav pri vzorcih s prelivajočimi se barvnimi učinki. S kristalnim peskom lahko okrasite steklene božične krogle (slika 7), kar¬ tonske, lesene ali kovinske škatle (slika 8), vaze (slika 9) ipd. november 2003 TEK£ 3 38 Slika 6. Lepilo za kristalni pesek lahko na¬ našate s čopičem ali pa neposredno iz tube. Površino izdelkov lahko pred nana¬ šanjem lepila prebarvate z osnovno bar¬ vo, npr. Efco Matt-Color, da je barvni učinek bolj poudarjen. Zanimiv učinek dobite tudi, če se osnovna barva in bar¬ va kristalov razlikujeta ali sta celo kon¬ trastni. Slika 9. Vazi z geometrijskim in fantazij¬ skim vzorcem Slika 8. Prelivajoči se okraski ter škatle s konturnimi vzorci Slika 10. Konture so lahko srebrne, zlate ali barvne, ravne ali vijugaste ali celo spiralne. Posamezne barvne površine lahko ločite s konturnimi črtami ali pa lepi¬ lo nanašate postopoma, tako da se barve med seboj prelivajo. Lepilo lah¬ ko nanašate »na pamet«, lahko pa si pred tem na površino s svinčnikom ali flomastrom narišete vzorec. Pri ste¬ klenih izdelkih lahko na spodnjo stran stekla prilepite sliko vzorca na papirju. Poleg kristalnega barvnega peska Deko-Ice, ki se posipa po premazu le¬ pila, je na voljo tudi barvni pesek Co- lorsand, namenjen posipanju po različ¬ nih lepljivih površinah. Uporablja se z obojestransko lepljivo folijo. Ko izberete površino, ki jo želite okrasiti, odrežite kos obojestranske lepljive folije primerne velikosti in ob¬ like. Razrežete jo lahko z ravnimi ali cikcak škarjami ali modelarskim no¬ žem. Odstranite zaščitni rjavi papir in folijo prilepite na podlago. Na bel zaš¬ čitni papir folije narišite motiv in oz¬ načite barve. S skalpelom po narisanih črtah razrežite bel zaščitni papir na različne barvne ploskve. Rez naj bo tako globok, da bo prerezal le zaščitni papir, a hkrati ne bo poškodoval okra- ševane površine. Za vsako barvno ploskev odlepite ustrezen označen kos belega zaščitnega papirja, lepljivo po- Slika 11. Posipanje lepljive površine z barv¬ nim peskom s pomočjo šablone vršino pa posujte z barvnim peskom (slika 11). Najbolje je, da hkrati odlepi¬ te le eno ploskev. Več ploskev odlepite le, če jih boste posuli s peskom iste barve. Posip bo enakomernejši, če boste pesek rahlo nasuli skozi sito. V ho- bijskih trgovinah prodajajo posebna sita, ki se privijejo neposredno na ste¬ kleničke z barvnim peskom. Pesek na foliji utrdite s kroženjem čopiča po površini. S tem hkrati odstranite od¬ večni pesek. Ko je vsa površina enako¬ merno prekrita s peskom ene barve, odlepite drugi kos bele zaščitne folije in ga skozi sito posujte s peskom dru¬ ge barve. Pesek lahko posipate tudi prek šablon, pri tem pa pazite na razdaljo med šablono in lepljivo površino, da se šablona ne prilepi na okraševani predmet. Peskano površino dokonč¬ no utrdite s prozornim utrjevalcem v pršilu. Poleg peska za posipanje lahko upo¬ rabite tudi bleščice, kroglice in druge materiale. Površino lahko dodatno ok¬ rasite s kristalnim peskom, ki ga prilepi¬ te z lepilom v tubi, konturnimi barvami in podobnim. TTK.1 3 november 2003 39 m PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE Nevidni gasilec MIHA ZOREC Ogenj lahko pogasimo na veliko na¬ činov, skoraj vsi pa temeljijo na istem načelu - preprečiti moramo dostop zra¬ ka oziroma kisika do snovi, ki gori. To lahko naredimo na različne načine: s prekrivanjem plamena (npr. z mokro krpo), s polivanjem z vodo ali posi¬ panjem z mivko ... Tudi ročni gasilni aparati delujejo na ta način. Najbolj razširjeni so gasilni aparati na prah, v prostorih, kjer bi prah povzročil preveč dodatne škode, pa uporabljamo gasil¬ ne aparate na plin ogljikov dioksid (C0 2 ). Ta nestrupeni plin je negorljiv in težji od zraka. Ko ga spustimo nad plamen, ga prekrije in zaduši, nato pa se porazgubi v okolico. Vendar ogljikov dioksid ni nič posebnega, saj ga lahko srečamo na vsakem koraku oziroma ob vsakem izdihu. Večino izdihanega zraka namreč predstavlja plin C0 2 , mehurčki v gaziranih pijačah so iz tega plina in celo luknje v kruhu nastanejo zaradi njega. Skriva se tudi v snoveh, kjer ga na prvi pogled ne bi pričakovali. Če v vodo stresemo citronko (kislina) in sodo bikarbono (baza) v trenutku steče burna reakcija, pri kateri se v obliki šte¬ vilnih mehurčkov sprošča ogljikov dioksid. Količino sproščenega C0 2 la¬ hko preprosto pokažemo, če ti dve se¬ stavini raztopimo v steklenici z vodo, na katero poveznemo balonček. Ker bi nam zaradi izredno hitre reakcije veli¬ ko plina ušlo iz steklenice, še preden bi nam uspelo ustje zapreti z balončkom, uporabimo preprost trik. Prvo sestavi¬ no raztopimo v vodi, drugo pa vanjo dodamo šele potem, ko z balončkom za¬ premo steklenico. Čeprav se sliši nemo¬ goče, je rešitev zelo preprosta. Iz posodice vzamemo čajno žličko ci¬ tronke in jo namesto v vodo, s pomočjo papirnatega lijaka stresemo v balonček. V manjšo stekleničko nalijemo nekaj vode in v njej raztopimo čajno žličko sode bikarbone. Nato čez ustje steklenice po¬ veznemo balonček, pri čemer pazimo, da med pokrivanjem citronke ne stresemo v vodo. Ko je balonček dobro nameščen, ga dvignemo in iz njega citronko stresemo v vodo. Raztopina se v trenutku močno spe¬ ni - videti je, kot da je zavrela. Ogljikov dioksid, ki se pri tem sprosti, zlahka na¬ pihne balonček. Sedaj pa h gašenju ognja z ogljiko¬ vim dioksidom. V kozarec postavimo manjšo svečo in jo previdno prižgemo. Balonček sname¬ mo s steklenice in plin »nalijemo« v drugo stekleničko ali kozarec (balonček mora¬ mo prazniti počasi). Če zdaj »nevidnega gasilca« previdno zlijemo v kozarec z gorečo svečo, ta hitro ugasne. Prav tako tudi goreča vžigalica, s katero poskusimo znova prižgati svečo. To nam uspe šele, ko plin C0 2 zlijemo ali odpihnemo iz kozarca. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefoto- kopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d.. Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. novembra 2003 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Erik Berginc, Drežnica 62, 5220 Kobarid, Žiga Bilbija, Knezov Štradon 53, 1108 Ljubljana, Samo Golob, Pot na Vovke 1, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. november 2003 'TIRI 3 40 ■F'"] rnvr 1- Ivica Belovič iz Lendave z modeloma HLG lastne konstrukcije, s katerima namerava v naslednji sezoni nastopati na Eurocontestu. Trup modela je iz karbonske cevi in kevlarja, krila pa so iz balze, okrepljena s karbonskim vzdolžnikom ter prekrita s stekleno tkanino. Rep je izdelan iz balze in UD-karbona ter prekrit z mylarjem. Model tehta 250 g. RV-oprema: sprejemnik pico 4/5, štirje servomehanizmi in baterije Ni-MH 280 mAh. 2. Tamiyin messerschmitt Bf-109 E-3 pilota Adolfa Gallanda, s kate¬ rim je Tomaž Germ lani na državnem prvenstvu osvojil šesto mesto v M 1 : 48 3. Jan Pribošek, z osmimi leti najmlajši tekmovalec Društva modelar¬ jev Ljubljane, tekmuje z Graupnerjevim modelom stiletto v začetniški kategoriji mono start. Model je v lanski sezoni doživel veliko kon¬ strukcijskih popravkov, predvsem na pogonskem in krmilnem sklo- Pu, spremenjen je bil položaj težišča in zmanjšana skupna teža mode¬ la. Izboljšane vozne lastnosti in povečana hitrost so v lanski sezoni Janu pripomogle k prvem večjem uspehu na državnem prvenstvu. 4. Lično izdelan BMW R 1100 R v merilu 1 : 9 je delo mladega make- tarja Mateja Resmana. Z maketo je Matej lani uspešno nastopal na ma- ketarskih tekmovanjih. 5. Sedmošolec Tadej Junger iz Zgornje Kungote je ob referatu o gra¬ dovih in vitezih za nazornejšo predstavitev izdelal še maketo srednje¬ veškega gradu. Foto: I Belovič, T. Junger, A. Kogovšek, J. Miljevič in M. Pribošek NAUČITE SE SUKATI Z VODENIMI BARVAMI ;.t«**44*4* ****** M| M lini — - = = = = S3=r" ■ . 4* ) y*,~r 160 barvnih strani 24 x 32,5 cm Cena: 7.900 SIT S pomočjo zanimivih zgledov, kratkih teoretičnih razlag in številnih podrobno opisanih vaj vstopite v čudoviti svet vodenih barv. Tehniška založba Slovenije Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana, tel.: 080-17-90, e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si M 3 • november 2003 TIKI 3 • november 2003 • 17 Ki O 1 * RV-poImaketd letala H 'N !KI 3 • november 2003 TIRI 3 • november 2003 • 21 22 *Tj.Lk 3 • november 2003 TIKI 3 • november 2003 • 19 18 • TEK ,! 3 • november 2003 TELI 3 • november 2003 • 23