SLOVENSKI CIST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Vredn šlvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 leiejon št. 3487, Inlerurban 3487 Rokopisi se ne vračaio Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naroč~ nina 4 Din, na dom In po noštl dostavljen Ust 5 Din. Celoletna naročnina SODln, polletna 25 D n, četrtletna 13 Din. lnserall po dogovoru l/prava: Kopitarjeva ulica šl. 6JI1 Poštni čeli. račun, Cjubl/ana 13.179 Jelejon štev. 2349 Največji zrakoplov sveta eksplodirat Angleška zrakoplov R 101 je na svojem prvem poletu v Indijo eksplodirat - Odf 58 oseb, hi so bile na zrakoplovu, jih je zgorelo 50, med njimi angleški letalski minister .ord Thomson London, 5. okl. as. Angleški zrakoplov >R 101« je preteklo noč na svojem potovanju v Indijo eksplodiral pri vasi Alonno pri Beauvaisu v Franciji, severno od Pariza. Izmed 53 osob, ki so bilo na krovu, jih jc zgorelo 50, med njimi angleški minister za zrakoplovstTo lord Thomson. London, 5. okt. n«. Preteklo noč ponesrečeni angleški zrakoplov »R 101<- jo preganjala nesreča od začetka graditve pa do njegovega groba v plamenu. Gradnja je trajala mnogo dalj kakor bratskega zrakoplova »R 100". Vedno je bilo treba spreminjati konstrukcijo. Ko je bil zrakoplov spomladi dogotov-Ijen in je poskusil prvo vožnjo, se je izkazalo, da vzgonska sila zrakoplova r.i zadoščala, da bi mogla dvigniti izredno težko strojno napravo za težko motorje na olje, ne da bi bila ogrožena linearna togest. Da se prepreči vpegnjonje zrakoplova, so jc moral pregraditi in izdatno povečati, da bi se mogla doseči drugačna razdelitev teže. Kakor so sedaj priznava, so pri tem znatno zmanjšali zalogo goriva. Večji zrakoplov »R 101: je začel včeraj svojo pol aamo s 35 tonami, dočim je manjši r-R 100 imel pri svojem poletu v Kanado 34 ton. Ker so bili v parlamentu nasprotniki graditve velikih zrakoplovov zelo krilično razpoloženi radi zakasnitve dograditve »R 101--, jo kabinet ponovno prosil ministra za zrakoplovstvo, naj poskrbi za to, da bosta do sestanka parlamenta dno 28. oktobra oba zrakop'ova absolvirala velika uspešna potovanja preko morja. »R lOOc je izvršil svojo ;>ot v Kanado ob najlepšem vremenu do ustja reke Sv. Lovrenca brez incidentov, potem pa se je pojavil defekt v strojih, ki se v Kanadi ni mogel popravili in je moral zrakoplov k sreči ob najlepšem vremenu vrniti se domov s štirimi motorji. Kljub pogostim spremembam konstrukcije na zrakoplovu »R 101« se jo objavila pot v Indiio •>«-• za včeraj zvečer, dasi je ta kratek čas zadostoval samo za dva kratka poskusna poleta nad južno in srednjo Anglijo. Po uspehu teh poskusnih poletov, ki znašajo samo petino dolžine in trajanja poskusnih poletov zrakoplova >R lOOc, niso prišle v javnost nobene natančne vesti. Objavilo se je samo, da ima zrakoplov prostora za 42 potnikov. Razen petih častnikov in 37 mož .posadke je bilo sprejetih samo 10 potnikov, mod njimi minister za zrakoplovstvo lord Thomson, šef angleškega civilnega letalstva, podmaršal sir Seatton Branrker in oba konstruktorja zrakoplova, podpolkovnik Richmond in mai.'or Scott. Ostalih G potnikov so bili častniki angleškega, indijskega in avstralskega brodovja. Parlamentarce in časnikarje so izključili iz vožnje radi tega, da bo morda potrebno celo večino tehničnega osebja pustiti v Indiji, če bi se izkazalo, da bi vroča klima v Egiptu ali v Indiji ovirala sposobnost vzgo-ua, ali če bi bilo potrebno, povečati zalogo poriva. Zrakoplov je torej včeraj zvečer ob 19.35 iz Cardingtona nastopil potovanje s 35 tonami goriva ter z živili in vodno zalogo, ki je bila preračunana samo za štiri dni. Ze pred odhodom je prišlo do prve nezgode. Sparetilni motorji, katere so imeli pognati monterji, so najprej odpovedali ter je bilo potrebno dve uri dela, predno so spustilni motorji začeli funkcionirati. Neposredno pred odhodom jc dobil major Scott, poveljnik zrakoplova, iz neke evropske postaje svarilo, da divja vihar, radi česar je kura zrakoplova spremenil bolj proti zahodu. V zadnjem trenutku se je sklenilo, da vzame zrakoplov smer od Bedfonda preko Londona in Pariza, vzhodno od Bordeauxa, od tam pa preko Sardinije Gondola zrakoplova -K 101« med gradnjo. v Oran ter od tam preko Tunisa v Kairo. Iz Kaira bi imel zrakoplov v dveh etapah leteti preko Alep-pa in Bagdada v Karahi v severozapadni Indiji. Iz Pariza so odšli na kraj nesreče angleški poročevalci, ki so iz izpovedb težko ranjenih in ožganih mehanikov, ki so preživeli katastrofo, podali nastopno sliko o katastrofi: Meti francosko obalo in Parizom je zašel zrakoplov kralu po polnoči v hud vihar, v katerem so po izpovedbi nekega monterja izgubili navigacijski častniki oblast nad zrakoplovom in začeli priprave, da kjerkoli v Franciji zasilno pristanejo, ker je bilo izključeno, da bi mogli doseči Le Bourgct. V bližini Bcauvaisa se jc okoli 2 zjutraj izkazalo, da je nemogoče dvignili sc nad vihar. Brezžična oddajna postaja ni delovala. Zrakoplov se ni mcgel več krmariti in ga je vihar potisnil skoro na tla. Iz kabine navigacijskih častnikov so z raketami dajali signale, da opozore prebivalstvo, da hoče zrakoplov zasilno pristati. Dočim so dajali te signale, je vrgel vihar zrakoplov popolnoma brez moči na poslopje neke šole za sadjarstvo in proti gozdu v bližini vasi Alonno. Tanki za gorivo so eksplodirali, in dočim jc zrakoplov zgorel, si je v zadnji gondoli 6 mehanikov in kurjačev pod vodstvom monterja s sekirami napravilo pot iz zrakoplova na prosto. Eden izmed njih je izjavil: Kaj so je prav za prav zgodilo, ko je zrakoplov padel na tla, nc vemo točno. Mi smo razbijali s sekirami kol besni, da ne bi zgoreli v morju plamenov.< Pariz, 5. okt. AA. Posebna reševalna ekspe-dicija, ki je bila odposlana v Beauvais, da ukrene potrebno radi katastrofe »R 101«, poroča ob 8.30: Rešitelji so izvlekli dosedaj izpod ruševin 20 Iru-pel, katerih ni tnogoče spoznati, ker so strašno razmesarjena in ožgana. Mrtveci so bili izvlečeni vsi iz srednjih kabin zrakoplova. Potniki, ki so se rešili, so bili v stranski kabini. Sprednji del R 101« je popolnoma uničen, zadnji del pa je v ru- Nezadovoljnost s politiko dr. Seipla notranjščina zrakoplova »R 101«. Dunaj, 5. okt. j. Levo delavsko krilo avstrijske krščansko socijalne stranke, pa tudi precejšen del kmetskih in meščanskih poslancev ni zadovo-| Ijen z dr. Seiploin, ki se je zvezal s Heimvvehrom. ; Zelo jih skrbi, kaj bo ukrenil novi minister za notranjo zadeve, voditelj Heimvvehra Starheimberg, ki i bo vodil volitve. Levo krilo krščansko socijalne stranke pravi, da bo politika rnsgra. Seipla privedla i do likvidacije krščansko socijalne stranko v Avstriji. Sploh je večina krščanskih socijalcev mislila, da bo i koalicija med krščansko socijalno stranko in libe-j ralnima meščanskima strankama Velenemcev in ; Landbunda zdržala do spomladi, na kar bi so vršile volitve pod izkušenim vodstvom dr. Seipla. Ker se liberalne stranke niso hotele pridružili po padcu dr. Schobra krščanskim socijalcem, se je bilo treba zateči k fašistom. Zdi se, da je dr. Seipel ta razvoj hoiel On se jo naveličal vodnih kompromisov s socijalno demokracijo in pa neodločnosti liberalnih meščanskih strank, pa baje rajši riskira obstoj krščansko socijalno stranke, kakor bi se odpovedal svojemu zamislil močne države, k je zelo soroden haimvveli-rovskemu. Eni Seipla radi lega hvalijo, drugi pa jako ostro grajajo, češ, da jo omogoči! dvig fašizma, ki se bo polastil državo ali pa v krvavem boju podlegel nvslromarksismu, tako da bo avstrijska repu- blika v vsakem slučaju izpostavljena naravnost usedni notranji državljanski borbi. Meščanske stranke se zelo radujejo, da je dr. Schober prevzel kandidaturo in pa inicijativo za blok vseh meščanskih demokratičnih strank proti fašizmu. Tako Velenemci kakor Landbund in demokratična srednja stranka se v svojih oklicih navdušeno izjavljajo za blok pod vodstvom dr. Scho-bra, zlasti so za Schobra kmetje, organizirani v Landbundu, ki so pravtako zoper marksiste kakor zopor hajmverovski fašizem. Novi ministrski predsednik Vaugoin je dal francoski agenciji Havas pomirljivo izjavo, v kateri pravi, da Avstrija nima nobenega drugega namena, kakor da svojo gospodarsko upostavitev dovrši v miru. Volitve ne smejo v nobenem ožim vznemirjati inozemstva. Avstrija mora ostati v najboljših odnošajih z inozemstvom, ki mora v Avstrijo imeli zaupanje in jo smatrati vredno kredita. Vaugoin je končno izjavil, da jo za pošteno demokracijo brez nasilnih aktov. Družbe JURIJA" Dunajska cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks šcvinah. Konstruktor, ki se je rešil, pravi, da se je stransko krmilo pokvarilo že pred padom, ko jc vihar pritiskal zrakoplov. Ko jc bole! krmilar urediti krmilo lako, da bi se »R 101» dvigal, jc z grozo opazil, da je krmilo pokvarjeno. Nato je vihar pritisnil zrakoplov na tla. pri čemer je eksplodiral. Komandant R 101* in njegov pomočnik sta našla smrt v platnenih. Potniki, ki so sc rešili, pravijo, da se imajo za svojo rešitev zahvaliti edino dejstvu, da so se nahajali nad njihovo kabino rc zervoarji votle, ki se je pri padcu razlila in jih re šila preti sinrtjo"v plamenu. Beauvais, 5. okl. AA. Jolui Salmon, šel gene rahicga štaba angleškega letalstva in številni angleški novinarji so dospeli / letali na kraj nesreče R 101«. Ob 15.30 je dos|x-I angleški letalski* ataše pri poslaništvu v Parizu ler |Kiskusil dognali identiteto ponesrečencev. Ostanki /rlev ležijo v dvorani poslopja županstva, ki je bila pretvorjena v kape lico. Dvorana jc bila okrašena / l>clinii preprogami in cvetjem. Identificiranje žrtev se bo vršilo še ves dati in jutri dopoldne. Prebivalstvo iz okolice pri naša cvetje \ dvorano, kjer ležijo trupla ponesrečencev. Iterlin. 5. okl. AA. Predsednik vlade Brihiiutf je izrazil predsedniku vlade Macdonaldu brzojavno sožalje radi katastrofe R 101 . Istotako je izrazil ■zunanji minister Curlius državnemu |>odlajniku /-i zunanje zadevo Hendersoiiu sožalje ob priliki nesreče I! 101- in srurli podlajnikn za letalstvo lo-rd;i Thompsona ter šola angleškega civilnega letalstva sir Seftona BranokeiVa. Pariz, 5. okl. AA. .1! 101 -e je ponesrečil i> km južno Beauvaisu. R 101 m> je dvignil v soboto |ki-noči v Cardingtonu zi polet v Indijo. Na Ti 101 jo nuhainlo 42 mož. pesadke in 10 potnikov za Indijo Nad Boauvaisoiu se j,- pojavil zrakoplov ob 2.20 ponoči. Bučanje motorjev je prebudilo prebivalce. Prebivalci so videli luči zrakoplova. Dasi se jo moral zrakoplov boriti 7. nasprotnimi vetrovi, jo kljub temu letel s precejšnjo hitro«!jo. Zrakoplov li 101. največja zračna ladja sveia, je bil prvi zrakoplov, ki so ga zgladili na Angleškem po lotu 1921. Tega lota so jo namreč po dva-mesečni uporabi ponesrečil R 38; nesreča jo zahtevala veliko človeških žrtev. R 101 so jo ločil od Grofa Zoppelina' v lem. da jo imel večjo plinsko kapaciteto. Nosil jc lahko 150 Ion in čeprav se je število potnikov zmanjšalo od 100 na približno 50. je sprejel vendar več potnikov, kakor vsak druf. zrakoplov; na Zeppolinn je prostora samo za 2o potnikov. Zrakoplov I! 101 jo bil dolg 282 metrov, premer jo znašal 40 metrov. Vozil je s hitrostjo lOo do 113 kilometrov na uro. Ime! je 2400 konjskih sil, akcijski radij je znašal 10.000 kilometrov. Stroški za zgradbo loga ogromnega zrakoplova so /ji šali 143 milijonov dinarjev. Na krov jo lahko s^»re-jo! 50 potnikov, posadka jo štela 20 mož. Potniki zrakoplova R 101 so lahko ludi kadili, seveda samo v ognjavarni kabini. Na razpolago jo bil salon, ki jo lako velik, da so v njem lahko plesali, in promenadni krov v notranjosti trupa, kjor so potniki skozi okna lahko zasledovali spodaj ležečo kraje. V jedilnici je bilo prostora za 50 oseb. llrono so pripravljali v kuhinji na električni pogoai Vsaka kabina jc imela dve postelji. V slučaju mraza so dovajali gorkolo od obeh prvih izmed petih motorjev. Zrakoplov I! 101 je bil namenjen za zračno prometno črto cd Angleške v Egipt in Indijo. D rev i oh osmih cerkveni koncert »LJUBLJANE" v stolnici sv. Nikolaja. Proslava 500 letnice Smedereve Smedorevo. 5. okl. u. Danes so so tukaj vršile velike slovesnosti ob priliki 500-letnice obstoja mosta Smedeireva, katero je sezidal srbski despot .lu-raj Brankovi« v 1. 1429—1430. Mesto jo ulrdba in je zgrajeno v slirni obliki, kakor veličastni Carigrad. Slovesnosti so so pričelo dopoldne. Množica Smoderovčanov je pričakovala ob Donavi ladjo, na kateri so je pripeljal zastopnik Nj. V. kralja polkovnik Konstantin Krstič. Slovesnosti so je udeležil tudi minister za ijavna dola Filip Triftmovič in pravoslavni patriarh Varnava. Imenovani gostjo 90 odšli v mesto, kjer so je vršila svečana otvoritev sinederevsko poljiske razstave. Nato «o je vršila svečana proslava 500-lotnice. Opoldne jo bil lvmkot, katerega so so udeležili zastopnik kralja, gradbeni minister, pravoslavni patriarh in drugi odlični gosljc Iz fflfiše profesorske organizacije Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslov. pro-resorskega dru.s!va se je vršil včeraj 5. oktobra od desetih dopoldne do dveh popoldne v risalni« ljubljansko realke. Udeležila se ga I« približno četrtina vseh članov, ki jih šteje organizacija v dravski banovini 258. Na občni zbor ,e posel tudi predsednik glavne uprave prof. Divac iz belgrada. Občni zbor se je bavil z raznimi stanovskimi vprašanji, med katerimi zanimajo nekatera tudi sirso javnost. Tako n. pr. se je soglasno sklenila resolucija, naj odbor ljubljanske sekci|e skrbi za to, da bedo vedno in v zadostnem številu na razpolago slovenske učne knjige za srednje šole s slovenskim učnim iezikom; organizacija naj po možnosti vpliva tudi na cene slovenskih šolskih knpg, da bodo primerne in ne bodo staršev učencev preveč obremenjale. Da se bo preprečil naval nesposobnih učencev na srednje šole, naj dobi vsak učenec v 4. razredu osnovne šole tudi posebno pripombo, ali je sposoben za prestop na srednjo šolo; poleg tega naj imajo gimnazije pravico, da j nesposobne učence odstranijo žc ob koncu prvega tromesečja. ...... t \ a Drugi preulogi so sc likali bol| profesorskega stanu in srednješolske službe same. Navedimo jih nekaj! Vpisovanje v posamezne razrede (zlasti tudi v prvi razred) naj se vrši vsako leto koncem šolskega leta, da bo mogoče pravočasno namestiti procesorje. — Na obveznih ekskurzijah z učenci naj se profesorjem povrnejo potni stroški. — Soglasno se je tudi sklenilo, da bo skozi 5 let plačeval vsak član profesorskega društva po 5—16 Din (po višini olače) za Profesorski dom v Belgradu. Prof. Divac je pojasnjeval, zakaj jc tak dem potreben. (O tem gl. letošnji Glasnik Jugosl. prof. društva na str. 564 in 5651). Doslej so pro fesorji prostovoljno prispevali za ta dom 260.00 Din. Društvo sicer ne namerava nikogar izključiti, kdor bi tega prispevka nc plačeval, upa pa, da bodo to storili vsi člani brez izjeme. Noben stan se ni propadel ali gmotno nazadoval zaradi tega, ker je skrbel za močno stanovsko organizacijo. .Pač pa jc desorganiziranost in pomanjkanje požrtvovalnosti za skupne namene lahko vzrok neuspehov vsega stanu. Posameznikom se bodo te mesečne žrtve minimalno poznale, končni uspeh za celoto bo pa le zelo znaten. — Ugotovilo se je dalje- da od podpisa srednješolskega zakona v septembru 1929 v dravski banovini še noben profesor ni naoredoval v skupinah, ki napredujejo s kraljevim ukazom, in zelo redki so tudi taki, ki so napredovali v skupinah s podpisom g. ministra prosvete. Sklenilo se je, da prosi posebna tlepu-tacija za avdionco pri g. predsedniku vlade in skuša doseči odpomoč. V novein uradniškem zakonu naj sc pa zagotovi napredovanje vsakemu, ki izpolni določene pogoje, in nai se odpravi besedilo, da uradnik lamo sme : napredovati (Kar tiče novega uradniškega zakona, je dobil predsednik Divac od predsednika tozadevne komisije obljubo, da se s novim zakonom položaj profesorjev nc bo poslabšal.! — Izenačijo naj se posebni dodatki profesorjev z dodatki ostalih uradniških skupin. — Privatni izpiti nai »e honorirajo. — Delo razrednikov, varuhov kabinetov in knjižnic naj sc računa za 2 uri tedensko. — Konferenca zn učne knjige nai se vrši skega leta. — Poleg tega . . resolucij, sprejetih na larskem občnem zboru. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, samo namesto odstonivšega prof. Prebila (klasična gimnazija) je bil izvoljen prof. Žitnik (prav tam). Zborovanje slovenskih odvetnikov LjubLana. 5. okt. Stanovska organizacija slovenskih odver.ukov Kr odvetniških pripravnikov, Odvetniška zbor.iica v Ljubljani, ki združuje >edaj 212 odvetnikov v Sloveniji, je sklicala svoje člane danes v Ljubljani Zaroka med princeso Ivano in kraljem Borisom Rim, 5. okl. j. Zaroka med princeso Ivano in kraljem Borisom se bo sporočila od strani predsednika poslanske zbornice in pa od predsednika senata ebema zbornicama, kakor hitro se zopet sni-deta. Pri tej priliki se napoveduje zelo prisrčna manifestacija, pri kaleri se bo poudarjalo tudi veliko prijateljstvo med obema državama. Vest o zaroki je bila z veseljem sprejeta v Vatikanu, kjer so krogi, ki so najbližji sv. Očetu in pa državnemu tajništvu, o stvari že precej časa vedeli. V tej porcki vidijo v Vatikanu novo garancijo miru med narodi in pa korak k zbližanju pravoslavnih narodov s katoliško cerkvijo. Papež Je", kakor hitro je zvedel za veseli dogodek, poslal svoje. Caetilke italijanski kraljevi hiši, nevesti pa svoj očetovski blagoslov. Odnošaji med sv. Stolico in Bolgarijo, ki so bili radi prestopa kralja Borisa iz katoliške cerkve v pravoslavno precej časa napeli, so se v zadnjem času jako izboljšali. To je v veliki meri zasluga apostolskega vikarja v Bolgariji Roncallija. Koncalli je v Bolgariji zelo priljubljen, ker je po groznem l>olcmu leta 1918. veliko pomagal bolgarskemu narodu. Msgru Roncalliju se je tudi posrečilo ustvariti med bolgarskim narodom prijaznejše razpoloženje napram katoliški cerkvi, tako da so se težke, če, ki so slale na poli k poroki, kralja, vedno bolj zmanjšale. Pod katerimi formalnostmi se bo poroka izvršila, o tem se v Vatikanu strogo molči. Princesa Ivana Savojska, vzgojena v stregih katoliških tradicijah savojske kraljeve hiše, se katoliški veri absolutno ne odpove. Ker mora kralj Boris ostati v pravoslavni cerkvi, zato bo njegov zakon z Ivano mešan zakon. Radi tega bo morala kraljevsVa dvojica vzgajati vse otroke svojega zakona v kaloliški veri, kakor določa § 1060 kanonlčnega prava. Možnost poroke med Ivano in Borisom je proučeval sv. Ote osebno in rešil vprašanje na srečen način, tako da j' Slovanski zdravniški vgodcr.o ielji visokih porečencer, obenem pa so Otvoritev balkan se strogo varovali principi kanonienega prava. Težave so pa bile ludi od strani Vatikana velike, tako da so se zdele še letos, ko je kralj Boris bival v Rimu, necdslranljive, Veliko je pomagal ugodni rešitvi bolgarski poslanik v Rimu general Volkov. Poroka se bo slavita v Sofiji in sicer v katoliški cerkvi po katoliškem obredu, nakar se bo vršila slovesna ceremonija v pravoslavni stolnici. Največja težava je izhajala iz lega, ker bolgarska nslcrva določa, da mora kralj pripadali pravoslavnemu veroizpovedanju. Radi tega bi moral biti prestolonaslednik, ki bi se rodil iz tega zakona, na vsak način prnvoslavec. Kako se je rešila ta točka, ni znano. Dalum poroke se še nt precizno določil. Misli pa se, da se bo slavila 15. novembra, in sicer z velikimi slovesnostmi. Rim, 5. okl. j. Italijanski listi prinašajo k veselemu dogodku zelo tople komentarje, ki so političnega značaja. Tako n. pr. piše "Tribuna*, da so bili po vojni vsi koraki italijanske politike usmerjeni v to, da se bolgarskemu narodu pomaga. Italija jr storila vse iti bo ludi v bodoče storila, de bolgarski narod preboli usodne posledice svetom e vojne in da vstane iz svojega ponižanja. Lavoro Fascista< piše: Vedno je bila simpatija med obema narod'ma živa, tako v dneh stisk kakor v dneh osvdbojenja. Naše simpatije so veljale delavnosti, popumu in vztrajnosti bolgarskega naroda. Po epizodi svetovne vojne je prijateljstvo oživelo spontano in z vsem ž rsun. Italija je razumela, da je obstoj Bolgarije nujno potreben za ravnotežje in mir na Balkanu in niena politika je bila usmerjena na lo, da ta obstoj zasigura, da bi trenja na Balkanu, ki bi mo;'la ogrožati mir, izginila. Aktiv-nost Italije na haaški konferenci je najtrdnejši dokaz prijateljstva, ki veže oba naroda in ki jamči Bolgariji gospodarski razvoi.t k onierenee koncem vsakega šol-se je ponovila nekaj Alcnc, 5. okt. AA. Na seči odbora balksnske konference je predsednik Papanastasiu izjavil, da se o vprašanju narodnih manjšin vsekakor lahko razpravlja, toda samo načelno. Bolgarski delegati so namreč zahtevali, dn se mora o tem vprašanju razpravljati. Njim so se pridružili turški in romunski delegati. Jugoslovanski delegit je izjavil, da se mora razprava na balkanski kcnierenci vršiti vsekakor na dostojni moralni višini. Odbor ,Je končno sklenil, da se sme o tem vprašanju na balkanski konferenci v načelu razpravljati. Atene, 3. okt. AA. Otvoritev prve balkanske konference je bil izreden dogodek za V3e Atene. Pred parlamentom se jc pred prihodom delegatov zbrala velika množica ljudstva, ki je pozdravljala ' delegate, ko so prihajali na otvoritveno sejo v parlament. V glavnih ulicah visijo zastave vseh (i balkanskih držav, med njimi je bilo opaziti tudi predlagano balkansko zastavo. Otvoritev se (je vršila ob 10 dopoldne. Albanska delegacija Šteje 10, bolgarska 11, grška s strokovnjaki 30, romunska 30, tur-ka 10 in jugoslovanska 7 delegatov. Bivši grški ministrski predsednik Papanastasiu je kot šef grške delegacije predsedoval seji. Zbor grških omladincev je pel za lo svečanost kompor.irano balkansko him-Papanastasiu je pozdravil vse bratske delegate naglasil veliko važnost konference. Na njegov JV- »"J* *---~ ------------* l rednemu občnemu zboru. V porotni dvorani «itib-l.ianske ju: zboru lepo lianske justične palače se je dopoldne zbralo k po število članov i/, vseh večjih krajev Slo- 110. ter predlog ao bili z odobravanjem iu plcskanjefh izvoženi za častne predsednike konference ministrski predsedniki vseh šestih zrstepanih držav in predsednik mednarodnega urada za mir. Nato se je ministrski predsednik Veniiclos zahvalil za izkazano mu čast ter dejal: Dopustite mi, da izrazim svoje veselje, da vidim tu predstavnike vseh balkanskih narodov, ki sc se sestali, da delujejo na zbližanju vseh balkanskih držav in iščejo pota za ustvaritev balkanske unije. Znane so nnn težkofe, ki stojijo tej itn M nasproti. Vsi smo prepričani, da se mere računati na ustvaritev unije samo korakoma. Toda, če se za"ne delo pri onih točkah, glede katerih smo vsi složni, tedaj bo sperezum lahek. Nato bomo reševali tudi vsa ostala vprašanja in dela na poti k uniji bedo hitro napredovala. Odstraniti moramo vse težkoče in delati z vsemi silami, da dosežemo končne uspehe. V imenu vlade in nareda Helade prinašam konferenci tople pozdrave in ji želim iz vsega srca uspehe pri tej veliki akciji. Predsednik mednarodnega urada za mir sena-tor La Fontaine in predstavniki vseh šestih delegacij so pozdravili nato konferenco ter naglasili »Jen o zgodovinsko važnost. Zastopnik tajništva Društva narodov VValtcr je pozdravil konferenco v imenu Društva narodov. Split, 5. okt. i. Danes ob 10 se ja na svečan način otvoril v mestnem gledališču III. vseslovanski zdravniški kongres, ki ga je otvoril minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Nikola Preka. S kongresa se je poslala pozdravna brzojavka Nj. V. kralju Aleksandru, dal.e predsednikoma poHske in češkoslovaške republike, ter tudi ministrskemu predsedniku, generalu Živkoviču. Brzojavke so bilo z velikim navdušenjem sprejele Na kongresu so govorili: predsednik dr. Momč. Ivkovič, ban primorske banovine dr. Tartaglia, mestni župan splitski dr. Račič, inšpektor prosvelnega ministrstva g Krstič, predsednik Zveze poljskih zdravnikov Lugzinski, zastopnik češkoslovaških zdravnikov, profesor V«sely, zastopnik ruskih zdravnikov, profesor Krajinski, delegat Francoskega zdravniškega društva Devet, dalje v imenu br Igralke medicinske fakultete profesor dr. Gjoigje Jovauovič, v imenu zagrebške medicine dr. Budisavljevič, dalje dr. Zalokar kot predsednik Jugctdovnnskeega zdravniškega društva ter splitski zdravnik dr. Uismonda. Ob 12 se jo kongres končal ter so popoldne udeleženci kongresa napravili izlet v livar, kjer je hvanska občina izročila naši vojni ladji livar novo zastavo. Juiri ob pol 9 nadaljuje kongres svoje delo. ska konlerenca v Skopi a Skcplje, 5. okt. u. Danes se je vršila v Skoplju konferenca, katero so se udeležili ministri Uzunovič, zastopniki zunanjega ministra dr. Kumanudi, prosvetni minister Maksimovič, minister brez portfel.ja Frangeš, prometni minisler Radivojevič, gozdarski minister ing. Sernec skupaj z gospodarstveniki iz Južne Srbije. Konferenca se je vršila v prosvetnem domu v Skcplju. Otvoril jo je Trojan ŽivkoviČ, podžupan skopske občine. Govorili so Punta Jovanovie, ravnatelj trgovske akademije, znani skopski gospodarstvenik Goločevc, minister Uzunovič in minister Frangeš. Mos'ar, 5. okt. m. Predvčerajšnjim zvečer so dopkovali v Mostar pravosodni minister dr. Srskič, socialni minister dr. Nikola Preka in minister brez portfelja dr. Drinkovič. V hotelu »Neretva se je vršila konferenca, ki so se je udeležili mnogoštevilni, kmetje iz okolice. Veliko nemško letalo v Belgradu Belgrad, 5. okt. m. Danes dopoldne je dospelo na zemunsko letališče največje nemško letalo :>Jun-kers Ci 38«. Na letališču se je nabrala že v predpol-danskih urah velikanska množica ljudstva. Oči vseh so bile obrnjene proti Novemu Sadu, cd koder bi moral prileteti ogromen ptič. Malo po 12 je množica zagledala letalo, ki je lelelo v ravni črti proti Belgradu. Čim je - Junkersr pristal, živahno pozdravljen cd občinstva, so stopili p letalu zastopniki nemškega poslaništva v Belgradu, avstrijski generalni konzul in švedski konzul, nadalje poveljnik jugoslovanske mornarice Vickerhf.user, poveljnik lelalsivn general Ned ič, sef kabineta predsedn. vlade Iicdjar. Imenovani so pozdravili voditelja Juukersa-, kapitana Zinimermanna. Ta je v imenu potnikov in vodstva letala pozdravil in povabil prisotne odličnjake in za-stopnike časopisja v letalo. Nato se je -Junkers dvignil v zrak ter v velikih krogih krožil nad Bel-gradem. Belgrajčani so z velikim zanimanjem zrli v ogromno letalo, ki je v stanu prevažati do 10 potnikov v lepih modernih kabinah. Letalo bo odletelo jutri zjutraj ob 8 proti BukareStu, da tako izpolni svoj načrt obleta cele Evrope. Bodoči voditelj usode Francije na tezc-n Maribor, ,1. okt. Danes popoldne se je vršil izenskem dirkališču letalski miting, ki so ga venije, največ seveda iz Ljubljane. Predsednik Odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron je poslal zboru z Bleda pismene poz.lrive ter svoje opravičilo radi odsotnosti. Vsled tega je tedaj vodil občni zbor pedpresednik zbornice dr. 2 i ravnik, poročal pa jo dr. Lovrenčič. Toročilo je obsegalo splošen pregled poslovanja te odlične stanovske organizacije, dalje poTočUo odbora o račuuskeem zaključku za leto 1920 ier za nrvo polovico leta 1930. Sklepalo se je tudi o proračunu za lelo 1930 in 1931 ter o tozadevnem komornem prispevku članov. Sledila je nadomestna volitev v disciplinski svet ter so bili izvoljeni v svel isti gg. člani: dr. Adlešiu ,1., dr. J. Brejc, dr. Jelene Celestin, dr. Klečeč ,Tc.=ip, dr. Korun Milan in dr. ŽirovniJc Janko. Nalo se je razpravljalo in sklepalo o novem načrtu zakona o izvenspornem postopku ter je tozadevno poročilo občnemu zboru poda! odvetnik Mil-činski. Občili zbor sc je spomnil tudi vseh lansko Mo umrlih zborničnih članov 12 po številu, zlasti sta-roste slovenskih odvetnikov dr. Papeža. Občnemu zboru Odvetniške zbornice je sledil še občni zbor penzijskega fonda iste zbornica. Kol •znano, so odvetniki po zakonu dOŽni voditi i« upravljati za člane svoje zbornice poseben pensljskl fond, ki iz leta V leto narašča ler po svojem bistvu dobro služi namenu, kateremu je. bil ustanovljen. Penzijski fond 1 jubljan-ke Odvetniške zbornice šteje skupaj 239 članov, ki se dele v 0 razredov. Kazen lcKn v bilo prijavljenih tudi 58 odvetniških pripravnikov. V zadnjem poslovnem letu jo imel penzijfin umi 1,314.(^03 Din skupnih dohodkov in sicer 1,016.030 Din iz naslova članarine, 261.000 Din na po- mrlninl, 80.468 Din obresti za naložene vloge, i. talih 3.503 Din pa je fondu prispevala Odvetniška zbornica. V isleni poslovnem lelu je bilo izdatkov •>r;i).0ll Din in sicer največ na posmrlninab (1852GO Din.) Sedanje premoženje fonda znaša 1,064.591 Din in Je naiož'no večinoma v denarnih zavodih; pri ljubljanski mestni hranilnici, pri Kranjski hranilnici, pri Kmetski hranilnici in me; h en del pri Poštni hranilnici. Nekaj premoženju penzijskega fonda je naloženega tudi v Blairovein posojilu, neznaten del pa Je dan za posojila članom. Vstopnice za cerkveni koncert pevskega društva »LJUBLJANE« ki se bo vršil drevi ob osmih v stolnici, se dobe čez dan v trafiki hotela »Union«. Od sedsnih dalje pa pred obema vhodoma v stolnico, _ Cene sedežem: 20, 15, 10 Din; stojišč« po 5 in 3 Din. Pariš. 5. oktobra, j. Notranjepolitični položaj v Franciji je ueizpremenjen. Napadi časopisja na Brianda radi njegovega pacifističnega in germano-filskega zadržanja na zasedanju Društva narodov v Ženevi so utihnili in Briand se je podal za nekaj dni na počitnice v provinco. Samo »Anii du Peuple se še bavi s politiko g. Brianda v Ženevi in kritikuje njegovo koketiranje z nacionalističnimi elementi Germanije. Ta izvajanja imajo še vedno precej odmeva v širokih plasteh javnega mnenja, ki se boji, da ne bi Bri-andove pacifistične ideje in težnje spričo nacionalnega preporoda Nemčije oslabile Francijo. Levičarsko časopisje pa si še ni na jasnem, kakšno stališče naj definitivno zavzame napram Briandu. Tisti del levičarskega časopisja, ki jo pod vplivom Herriota, je seveda Briandu sovražen, zato jim Rim, 5. okt. j. Fašistični listi prinašajo članek, oz. članke pod naslovom: Likvidacija slovanskega nacijonalizma v Julijski Krajini.: V tem članku uvodoma trdijo, da je Italija kazala vedno velike simpatije napram Slovanom. Med vojno je z vso požrtvovalnostjo poniagaja Srbiji, po vojni pa se je, potem ko je žrtvovala 700.000 mrtvih in 90 miljard lir, odpovedala londonskemu pakiu', ki ji je dal pravico do polovice Dalmacije. Dobila je potem na podlagi rapalskega pakta z Jugoslavijo svojo naravno mejo. Ako Slovani v teh mejah niso hoteli postati državljani Italije, so mogli povezati svoje culice in se. izseliti v Jugoslavijo, kajti Italija itak trpi na preobljudenju, dočim ima Jugoslavija še veliko prostora za ljudi. Če so Slovani osiali v Italiji, so sprejeli našo obvezo, da postanejo dobri Italijani. Oni in-njo dclžuost, da lo- ker je znano, da bi s cbUvst in bi rad zasedel zadeve. Vendar pa šele na kongresu levičarjev, ki se bo vršil v krui-kem v Grenoble-u. Kar sc tiče ministrskega predsednika Tar-dieua. se smatra kot gotovo, da se lio na vsak način izcgnil porazom na glasovanju na prihodnjem zasedanju poslanske zborniec in senata in da bo rajši vodstvo vlade še preje prepustil Poineareju, s katerim so jc glecle tega že popolnoma domenil. Razpoloženje v Franciji sploh jc odločno naperjeno proti nemškemu nacionalizmu. Na banketu ladjedelniške industrije je minister za vojno in mornarico v svojem govoru opozarjal, «la trgovska mornarica plove vedno lo sigurno v t.cnei mogočnega vojnega brodovja. jalno priznavajo italijansko državo in se podvržejo vsem njenim zakonom. To, pravijo fašistični listi, je treba poudarjati sedaj, ko se izredno sodišče pripravlja na drugi proces proti nekaterim jugoslovanskim nacionalistom. O tem procesu je fašistična Italija prepričana, da bo slovansko antiitalijansko nacionalistično propagando popolnoma likvidiral in da bo Julijsko obmejno krajino, kjer se ne sme trpeti, da bi kdo eventuelno padel za hrbc-1 italijanski armadi, kakor se je to nedavno zgodilo v šar Šatu v Tripolitanliji, za vedno csvobodil antidržavnih elementov. Ta članek zaključujejo listi s sledečimi besedami: Gotovo je, da bo la proces razpršil zadnje megle in da bo očistil ozračje, prinašajoč v Julijsko Krajino mir, ki ga noben veter z Balkana ne bo mogel motiti.!: Katoličanom vstop v Hitlerjevo stranko prepovedan Frankfurt, 5. okt. j. Katoliška sRhein-Maini-sche Volkszeitungr priobčuje danes korespondenco med pokrajinskim vodstvom naroduo-socialistične (fašistične) delavske stranke v Offenbachu in škofijskim ordinarijatom v Malnzu. Pokrajinsko vodstvo je vprašalo škofijski ordinarijat, ali je res, da je vsakemu katoličanu prepovedano vpisati se kol član v Hitlerjevo stranko. Odgovor škofijskega ordinari-Jfita potrjuje, da jc škof svojim vernikom lo res pre- povedal. Program narodno-socialistlčne stranke vsebuje stavke, ki so v nasprotju z dogmami katoliške cerkve. Škof opozarja tudi na to, da se voditelji nemškega fašizma poslužujejo gesla: »Naš boj velja judom in Rimu.c Zarota na Portugalskem Pariz, 5. okl. AA. Iz I.isabone poročajo, da je policija odkrila veliko revolucionarno zaroto ter s tem v zvezi izvršila veliko število aretacij. Policija nadaljuje preiskavo. AH sle že ooravnall naročnino? j ubij anoc in Colnnr z Lojzetom '. Na programu je bilo 9 točk, izvajale so se pa samo 4, torej bore tretjina in sicer delile vseh sodelujočih letal, nadalje lov na balončke, metanje bomb na drveči avtomobil ter nekatere akrobacije pilota Rileya na propelerju. Izostale pa so skoraj najzanimivejše točke, med drugim tekma izvidnikov z zaprekami na aerodromu, tekma okrog Maribora iti pa skok s padalom, k-cr ni bilo oblastnega dovoljenja. Občinstva je bilo zelo veliko, okrog 3500, razen tega so še številni zastonjkarji opazovali potek mitinga s ceste. Na miting so prišli celo s Ptuja in Ormoža lev drugih daljnih krajev mariborskega okrožja. Sicer je vsak obiskovalec prejel brezplačen listek za tombolo, ki bo prihodnjo nedeljo na trgu Svobode, vendar pa so bili ljudje kljub temu nezadovoljni radi zamude, potem počasnega izvajanja posameznih toik in predolgih odmorov, prav posebno pa, ker so najzanimivejše točke sploh izostale. Ob pristanku letal bi bilo prišlo kmalu do nesreče; neko letalo je že oplazilo nekega fanta, t sreči pit se je nevarnost preprečila. Mednarodni telefonski promet Belgrad, 5. okt. m. Z odlokom gradbenega ministrstva je otvorjen mednarodni telefonski promet z Avstrijo na sledečih progah: Strnisče—Gradec, Stnvišče—D unaj, St. Lenard v Slov. Goricah—Spilje Brežice, Celje, Rogaška Slatina, Rogatec, Varaždin —Murek, Ljubljana, Zagreb, Sisak—Murek; Apače, Brežice, Zgornja Radgona, Ormož, Slatina Radenci, Sv. Jakob v Slov. Goricah, Št. IIj, Št. Lenard—Du-nu glavi. V Ljubljano so ga pripeljali s tovornim avtomobilom, ki je bil slučajno brž pri roki, ko se je lantu zgodila nesreča. Semrl se do večera v bolnišnici ni zavedel. Bizilj Karof, kurjač državne železnice, star 45 let, stanujoč na Galjevici, je padel z lestve in se zelo nevarno pobil. Hiteli so ž njim v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Podobno se je zgodilo Bizjanu Francu, kamnoseškemu pomočniku pri Kunovarju pri sv. Križu. Mož je star 52 let in mu je na stopnicah tako nesrečno zdrselo, da je zagrmel jx> stopnicah in si {>rebil črepinjo. Seveda so ga z rešilnim avtomobi-om brž odpeljali v bolnišnico, toda tam menda nimajo upanja, da bi bilo še kaj z njim. Pozno zvečer so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtomobilom še Breziča Jakoba, vojnega invalida z Loga pri Brezovici. Brezič je šel z dvema tovarišema po cesti, ko je po cesti pridirjal neznan motociklist, ki je podrl Breziča po tleh. Ponesrečenec sicer nima nobene vidne rane, pač pa mu je močno lila kri iz ušes in nosu, znak, da se je mož zelo pretrcseL II. kolo tekem za jesensko prvenstvo Presenečenja, ki smo jih napovedovali, so nastopila, samo da ne v rezultatih cekeni. Presenetil je namreč včeraj Hermes s toni, da Je celo moštvo na poziv svojega kapetana zapustilo igrišče in sicer kot protest, ker je sodnik takoj v začetku igre izključil nediscipliniranega igralca. Povojnu nogometna kronika ne beleži podobnega slučaja med prvorazrednimi klubi, in lo klubi, ki bi morali biti vzor manjšini klubom. Pa koj uvodoma moramo poudariti, da Hermes ni toliko kriv na incidentu, čeprav je Ip dejanje vredno stroge obsodbe. Soodgovorni so tisti gospodje, ki pri vsaki priliki rušijo ugled naših sodnikov. Zle posledice, ki morajo radi lega nastali, pa nosijo klubi, Ravno v jesenski sezoni je prišla borba med sodniki in 1 tistimi,, ki povsod napadajo sodnike, do vrhunca. J V tej borbi Je zopet klub tisti, ki nosi posledice. Če hečemo ra-vej našega nogometa, ne smemo nikakor dopustiti, da bi se ta kampanja proli sodnikom nadaljevala. Ne mislimo pa s tem braniti sodnikov. Tudi oni greše, vendar ni več med nami sodnika, kateremu hi se lahko očitalo pristranost. Vsakdo pač sodi kakor zna. Nujna posledica te kampanje proti sodnikom ie pa včeraišni incident llermesa. Posledice, ki ne bedo majhne, bo nosil klub. Gospoda Wagnerja je določila ljubljanska sodniška sekcija, da sodi te Ilirija:Hermes. Kolikor smo imeli že priliko videli sojenje g. Wa»nerja, mu ne more nihče očitati ne-cbjcktivnosii. Tudi v igri Herines:lllrija je pokazal, da je sodnik na mestu. Pravilna je bila njegova ol-lcčltev, ko je Izključil igralca Hermesa, ker je izrekel psovko, pa bodisi, da je bila namenjena so In ku samemu, ali pa načinu, kako je so lil. Radi tc izključitve nediscipliniranega igralca je odstopilo na poziv kapelana cela moštvo. Žalosten dogodek, \ reden obsodbe. Najbolj žalostno je pa pri tej priliki cbnašanie cfcčins.va. Ne vsesa seveda, ven iar jo dobršen del prisotnih odobraval edstep Hermesa. Zadnjo in upamo tudi energično besedo bo imela LNP. Tak slučaj nediscipline se mora eksem-plarično kaznovati. Pcslednjič pa opominjamo, prenehajte z gonjo proli sodnicam, da ne uničile še lislo bore malo, kar se imenuje ^slovenski nogomeU. Kadi dobrega aranžmaja je prišlo na igrišče Primorja lepo število trledalcev. Prisotnih je bilo gotovo ckoli 5'X) gledalcev, število kakršnega so v jeseni ni bilo na nobeni tekmi. Z upravičeno j?zo so odhaiali ti gledalci z igrišča, marsikaterega ne bo več. In lako izgublja naš nogomet prijatelje, mesto da jih pridobiva. PRIMORJE s SVOBODA 9:0 (5:0). Veliko število gledalcev je odšlo po incidentu s Hermesom, vendar je prišlo k tej tekmi nazaj okoli 200 gledalcev, Igra sama, kakor žc rezultat pove, ni bila na višini. Napadalci Primorja so zabijali po mili volji gole. Vsaka malo bolj spretno izpeljana akcija je uspela. Nemogoč branilski par in slabi krilci Svobode niso mogli preprečiti poraza. Svoječasno je imela Svoboda ravno v ožji obrambi najmočnejše orožje. Ti branilci in krilci pa nikakor niso v stanu braniti proti napadu, ki igra le malo premišljeno in taktično. To smo videli že prošlo nedeljo, ko je tudi vsaka lepo zamišljena in izpeljana akcija uspela. Od spomladanske sezone je Svoboda zelo nazadovala. Napadalci Svobode so imeli nekaj zrelih situacij, nc ene pa niso mogli izkoristiti. Primorje se pač ni dosti naprezalo, pokazalo pa jc, da je za razred boljše od nasprotnika. Moštvo je kot celota dobro vigrano, prenašanje žoge je vzorno. Posebno pa imponira energična igra obeh kril. Težišče cele igre je na krilih. Tudi krilci in branilci so dobro igrali, niso pa imeli posebnega dela, da bi dokazali, kaj znejo. Tekmo je sodil g. Lipac iz Zagreba. Sicer objektivno, napravil je pa precej napak v škodo enega, kakor tudi drugega moštva. Takih sodnikov imamo v Ljubljani dosti, le, da je Lepacu pomagala avtoriteta. JADRAN : SLOVAN 4 : 1. Tudi v drugi tekmi jc Jadran zmagal zasluženo in ima tudi največ upanja, dn pride nazaj v prvi razred. Slovanovo moštvo je moralo kapitulirali in proti koncu okusiti bridko rcsnico, da cs v rokometu ne more živeti od tradicijc. Jadran je na lahek način doregal gole, z bolj pametno igro bi dosegel šc več golov. ILIRIJA REZ. : HERMES REZ. 7 : I. Čeprav helo-zeleni niso nastopili v kompletni postavi, so vseeno giadko odpravili Hermes. PRIMORJE REZ. : SVOBODA REZ. 2 : 0. Rercrva Primorja, čeprav v zelo močni postavi, ni mogla doseči proti agilnim Svobodašem večje zmage. S. K. DISK (DOMŽALE1 : S. K. JAVORNIK (CERKNICA - RAKEK) 4 : 2 (3 : 1). Včeraj si je S. K. Disk z z.inago nad S. K. Ja-vornikom 4:2 (3 : 1) osvojil jesensko provinci-jalno prvenstvo. Balkanska o! mpnada Atene, 5. okt. Danes se je tu pričela balkanska olimpijada. V stadionu se je zbralo uad 45.0C0 gledalcev. Jugoslavija je zmagala v brlkanski štafeti. Dosedaj ima Jugoslavija 14 točk. Mariborski s«ort S. K. MAFIBOR : S. K. ŽELEZNIČAR 4:2 (lil). Na igrišču Maribora r.e jc odigralo drugo kolo jesenskih'prvenstvenih tekem, ki jc končalo z za-, služeno zmago belo-črnih, ki pa so šele v 7.adnph ! 20 minutah z igro, ki je bila vredna prvaka, obvarovali svoj sloves. Igra je potekla v živahnem tempu, ki m upa Železničar proti koncu igre ni bil dorastel. V prvem polčasu je bila igra povsem izravnana in odgovarja tak rezultat poteku igre. V drugem polčasu je prevzel Maribor vodstvo, in ga obdržal do konca. Tekmo je odločila boljša taktika in vztrajnost belo-črnih. Pohvala gre vsemu moštvu, ki jc bilo z voljo do zmage pri delu. Železničarju se mora priznati, da postaja od tekme do tekme boljši. Sodil jc odlično g. Cimperman iz Ljubljane. S. K Železničar rez. : S. K. Maribor rez. 3 : 3 (3 : 2). Prva tekma rezerv je končala neodločno in oba nasprotnika si delita točke. Sodil je g. Dcsnaur. Tekme za drž. nogometno prvenstvo Včerajšne teleme za državno prvenstvo v nogometu so končale s sledečimi rezultati: IJ. S. K. : Concoria 2 : 2. Hajduk : Jugoslavija 2 : 2. .Slavija (Sarajevo) : Slavija (Osiivk) B : 2, prvi polčas 2 : 0. ZAGREBŠKO PRVENSTVO. Zagrebško prvenstvo jo končalo s sledečimi rezultati: IIašk:Soko 4:0, Gradjanski:Železničar 2:0, Grafičar:Sparta 2:0. Inozemski spori Dunaj, 5. okt. as. Rapid:W.A.C. 0:3 (3:2). Niaholson:Wacker 5:2 (4:0). Ilakoah:Altmanns.iorf 5:0 (2:0). B. A. C.:Hertha 0:0. Simmering:Gersthot 3:1 (1:1). Frem:VVeisse Elf 4:2 (2:2). Victoria XXI: Donau 3:2 (3:0). Bewegung XX:Libertas 4:3 (3:1). Neubau:Moravia 1:1 (0:0).' f!_________^ Maribor, 5. okt, Včeraj zvečer jc bila svečana blagoslovitev < povečane in prenovljene dvorane Katoliške mla- j dine. Prisrčne in lepe slovesnosti sc je udeležil tudi prevzvišeni vladika dr. Andrej Kar lin, ki je opravil blagoslovitvene obrede. Po blagoslovitvi je prevzvišeni v prisrčni in topli besedi, v kateri je naglašal potrebo in važnost dobre krščanske vzgoje pri mladini, ki je posebno v težkih naših dneh brez načel in smernic prepuščena sama sebi. Ob zaključku svojega govora je želel Katoliški mladini pri izvajanju njenega vzvišenega programa najlepših uspehov in hožjega blagoslova. Nato stedila akademija; uvodoma jc mlad šolarček izreke! prevzvišenemu v prisrčni deklamaciji Re-mihov pozdrav; sledila je še druga dcklamacija,' pozdravni nagovor v stihih ter nekatere pesmi (Grum, Novi društveni dom; Fullerkrus, Verski motivi in Večerna pesem; Vodopivec, Kristus Kralj). Slavnostno besedilo je z zanosom govoril vodja Katoliške mladine p. Pavel Potočnik, ki je pozdravil vse navzoče ter objasnil pomen Katoliške mladine. Ob zaključku svojega, govora se je spomnil tudi Nj. Vel. kralja Aleksandra, kar so navzoči sprejeli z živahnimi in navdušenimi živio-klici. Slavnostna akademija se je zaključila 7. dvodejanko ».Vitez ljubezni*, ki je pokazala, s kolikim smislom in vnemo se udejstvuje Katoliška mladina, tudi na odrskem torišču. Svečani blagoslovitvi in slavnostni akademiji je prisostvovalo obilo občinstva; navzoča sta bila tudi škof dr. Ivan Tomažič ter bivši oblastni predsednik dr. L c s k o v a r s soprogo. Navzoče občinstvo je s priznanjem sprejelo posamezne sporedovne točke akademije, Katoliški mladinci pa so se razhajali z novim navdušenjem za vzvišene katoliške ideale, V Narodnem gledališču pa je bila včeraj dne 5. oktobra otvoritvena predstava letošnjega glasbenega repertoarja. Uprizorila se ie Szirmaieva opereta »Aleksandra« z lepim uspehom. Podrobnejše poročilo prinese »Slovenec« Živahno vrvenie je bilo v veliki unionski dvorani, kjer so imela kolesarska druStva »Perun«, »Edelvveiss«, »Poštela«, »Zvonček« in »Slavček« svojo prireditev. Obisk je bil odličen, razpoloženje zelo razgibano, tako da so naši kolesarji z uspehom lahko čisto zadovoljni. Mariborski gasilci pa so imeli danes ob 10 dopoldne svojo zaključno jesensko gasilsko vajo z unionsko pivovarno kot požarnim objektom. Vaje se je udeležilo vse moštvo z gasilskim orodjem in novo Magyrusovo lestvijo ter reševalnimi vozovi. Vaji, ki je ponovno dokazala strumno izvežbanost ter vzorno disciplino naših gasilccv, je prisostvovalo obilo občinstva, ki je z zanimanjem spremljalo eksalden potek gaSevalne akcije. Navzočih je bilo tudi več občinskih svetnikov. Na periferiji ter v okoliških seliščih — Kam-nici, Razvanju, Radvanju itd. — pa so se vršile številne tradicionelne »trgatve«, ki so jih priredila posams?nn drtiMva o7tt-r.rna fPostib-ij.^nrji in restavraterji. Vsepovsod z uspehom. Zelo ugoden datumi Do usodne nesreče bi bilo kmalu pri£lo ob zapornicah pri magduienskcm parku 12 letni posestniški sin Ivan Steinberger se ni prav nič zmenil za svarilno znamenje ob zapornicah in ni pred njimi ohstal. Z enovprežnim konjem je nadaljeval pot preko tračnic proti mestu; v istem hipu so se zapornice naglo spustile in Steinberger se jc znašel naenkrat s svojim vozom v silo opasnem položaju med zaprtima • zapornicama; bogve, če bi si znal fant pomagati, da mu ni še pravočasno priskočil na pomoč okoliški nadzornik Franc Ru-dež, ki je v kritičnem položaju zadržal zapornice, in da ni tega opazil kretnik Ivan Lepcj ob prehodu na Tržaški cesti. Čim so se zapornice zopet dvignile in je 12 letni Ivan pognal konja preko življcnsko nevarne točke, je že pridrdrai koroški vlak, ki bi pred par sekundami lahko povzročil na omenjenem mestu strašno razdejanje. Reševalnega dela je bilo precej. Šentpeter-skega kaplana Antona Plevnika, ki žc dolgo boleha in ki je še pred nedavnim nastopil svojo novo službeno mesto pri Sv. Petru, je davi ob treh zadela kap. Prepeljali so ga v tukajšnjo Splošno bolnišnico. — Zaradi raznih poškodb so iskali pomoči pri Splošni bolnišnici 11 letni delavčev sin Metod Freitag, 57 letni zidar Ivan Muršec in 63 letna poljska delavka Marija Pivec, Na Kitajskem divja kuga Iz severne Kitajske prihajajo dan za dnem poročila o strašni kugi, ki divja j)o mnogih predelih dežele. Na tisoče žrtev je žo zahtevala in mnogo vasi je radi te strašne bolezni popolnoma izumrlo. Iz okuženih krajev beži prebivalstvo kar v trumah. Kuga Je že stara bolezen. Stari zgodovinarji poročajo, da je že pred Trojo morila grške junake neznana bolezen. V 6. stoletju pa je kuga bajo prvič obiskala tudi Evropo in ,jo opustošila hujše, kakor pa najstrašnejša vojna. Drugič je zoj>el v večjem obsegu napadla Evropo v 14. stoletju. Ljudje dolgo niso vedeli, kakšna bolezeu Je prav za prav lo. Sele po dolgih letih eksperimentiranja so prišli do tega, da prenaša kugo majhen bacil pali-často oblike. Prvotno so mislili, da predvsem podgane prenašajo kugo. Pozneje pa so j>rišli do tega, da jo človek nalezo prav lahko tudi z dihanjem. Bacil pride v pljuča, tako se razvije pljučna kuga, ki najhitreje povzroči smrl. Bacil pu pride ltihko v človeka ludi potom kake rane. Kri se zastrupi in po vsem telesu zraslejo gnojni mehurji. To je tako zvara bubonska kuga. Svoj izvor ima kuga na Kitajskem, tki lam pa se je zanesla v Malo Azijo. Iz Malo Azije |>a si je kaj kmalu našla pot v Evropo. Bilo je lo v prvi polovici 14. stoletja. Kuga je tedaj divjala po Eiropi tri lela in pobrala 25 milijonov ljudi. Po letu 1350 pa Je kuga nenadoma izginila. Zopet se je preselila v Evropo v l(i. in 17. stoletju. Lela 1908 je obiskala Hp.niburg in Bremen. V Aziji pa sploh ni nikoli U (.nehala in se pojavi zdai Hi, zdaj taw K cerkvenemu koncertu »Ljubljane" Neizrekljivi čar, ki ga hrani zvok, je že od nekdaj siigestivno vplival na človeka in vse njegovo dejanje in uehanje. Vsi nam poznani narodi so radi tega tudi glasbo stavili v službo najvišjega izvrševanja svojih dolžnosti: v služlvi češčenja, ki so ga dolžni Najvišjemu bitju —- Bogu. Kot povsod v vseh umetnostnih panogah je bil tudi v glasbi razvoj in napredek glasbe odvisen od dejanskih in nujnih zahtev in |xilieb. Ravno cerkvena lilur-gija je pa /e od nekdaj stavila v službo celega človeka z dušnimi in telesnimi zmožnostmi. Tudi telo je določeno, da bo enkrat poveličano, zato nai že na tein svetu doprinese |>o možno.ti k zunanjemu češčenju božjemu, ki naj bo L* odsev iu odmev no-trajnega, enako urejenega razpoloženja. Nujno je zato Cerkev vzela glasbo kol integralen del v službo liturgije in ob teh zahtevah in potrebah je rastla moč glasbe, obenem je bil p:i tudi njen razvoj s tem pospešen in zagotovljen. Pogled v glasbeno zgodovino nam to odkrije. Na koralu, ki je zrase' izključno v narečju Cerkve, jc zainteresirano celc |>rvo tisočletje, na koralu je zrasla vsa klasična vokalna polifonija 16. stoletja, čije najvišja pretl-stavitelja sta Palestrina in Orlaiuio Lasso, katerii deia so na programu današnjega koncerta. Iu prav inteipretirano cecilijansko gibanje 10. stoletja ie vodilo zopet v šolo k pristnemu Koralu. opozorilo na dela klasične polifonije iu tako raste iu nastaja moderni cerkvcni slog, fundiran v preizkušenih temeljili, obenem pa pomnožen in venca n z novejšimi pridobitvami harmonike, kromatike in kar je s tem združenega in zvezanega. Lahko rečemo, da je vsa stavba zapadncevro|>ske glasbe zrastla na — koralu. Cerkvi sovražen duh današnjega časa skuša tudi to omalovaževati in cerkveni glasbi odrekati neko inferioruost v primeri s svetno glasbo. To govore samo muhe enodnevnice, pravi genij pa gre |>reko tega. Ravno ta nujna zveza med liturgijj iu glasbo bi se morala čimbolj udejstvo-vati in izpolnjevati v večje razumevanje in lepšanje liturgije. Vfagner je imel v snovanju svojega Gcsammlkuustvverka vzor ravno v sodelovanju liturgije iu glasbe. Cerkveni koncerti predvajajo zato dela religiozne glasbe, ki bi sicer težko prišla radi liturgič-nih predpisov do izvedbe. Pri nas prvovrstni koncerti niso kdovekaj |x>gostni. zalo se p. n. občinstvo opozarja na ta otvoritveni koncert letošnje sezone v Ljubljani. Ljubljansko gledališče Drama Začetek ob 20 zvečer Ponedeljek, 6. okt.: PRAVLJICA 0 RAJSKI PTICI lieil A. Torek, 7. okt.: zaprto. Sreda, 8. okt.: MLADOLET.IK. Premijora. Red IV Četrtek, 9. okt.: SEN KRESNE NOČI. Red ' Opera Začetek ob 20 zvečer Ponedeljek, G. okt.: zaprto. Torek, 6. okt.: LOHF.NGRIN. — Gostuje g. Marij Šimenc. — l!od E. Sreda, 8 .okt.: VESELA VOJNA, opereta. Red D Četrtek, 9. okt. KNLZ IGOR. — RED C. Mariborsko gledališče Ponedeljek, 6. oktobra: Zaprto. Torek, 7. okt. ob 20: SEN KRESNE NOČI. Ab. B. •Pravljica o rajski ptici* se vprizori drevi ob 20 v ljubljanski drami za abonente reda A. Je to |)rva repriza tega dela, ki je doseglo na našem odru prav lep. us|5eh. Delo je napisal dr. Šnuderl iz Maribora. Zasedba je sledeča: ge: Šaričeva, Ga-| brijelčičeva, gg: Kralj, Jerman. Režija g. Skrbin-I škova. Tretja premijera v letošnji dramski sezoni jc ! znamenita ruska drama Leonida Andreje a Mlado-! letje«. Delo se je že igralo pri nas kmalu po pre-1 vratu pod naslovom i>nevi našega življenja«. I c-| tošnjo vprizoritev je nastudiral ravnatelj Golia. /a-, sedbo in druge podrobnosti objavimo jutri. I'rc-i mijera se vrši za red B. Prvo gostovanje tenorista Šimenca v novi se ' novi sezoni bo jutri, v torek, dne o. t. m. Gos|K>d : Šimenc poje naslovno partijo v Wagnerjevi o|x-ri ! »Lohengrin«. To vlogo ie pel v minoli sezoni go-: spod Šimenc z največjim uspehom na zagrebškem | odru. Gledališka uprava je brez dvoma ustregla gledališkemu občinstvu, ako je pridobila tako odličnega gosta za sodelovanje tekom sezone lO'JO-31. Ostala zasedba ie bila že javljena. Opero dirigira ravnatelj Polič. Predstava se vrši za red B. Sofrtčn« mrk Na otoku Ninfanvoll bodo dne 23. oktobri, proučevali solnčni mrk. Olok leži sredi Tihega Oceana iu živi na njem le nekaj Polinezijeev in dva belokožca. Ladje na otoku sploh nikoli ne pristanejo in le enkrat na leto vrže mimoploveči jwr-nik pošto v nepremočljivi vreči v morje. Sedaj pa so si učenjaki izbrali la samotni otok, da bodo na njem proučevali in opazovali solnčni mrk. Zgradili so že 10 metrov dolg fotografski aparat, s katerim bodo fotografirali površje solnoa za časa jjopolne-ga mrka. Ce bo vreme ugodno, si učenjaki od tega opazovanja mnogo obetajo. f Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 6 popoldne po zelo kratki in mučni bolezni umrl naš edini sin in brat Oskar SchilSer Dan in urn pogreba bosta razvidna iz osmrtnice v Slovencu-. Molite za njega, ki ste ga poznalil Ljubljana, 5. oktobra 1930. MINKA in OSKAR SCHILLER, starti. EMI, MARIJA in NADICA, sestre — in ostalo sorodstvo. Prosi sc tiheda sožalja. Dvajset tisoč milj pod moriem spisal JULES VERNE. »To je odgovor!« je vzkliknil Konzulent. »V taki ječi, ko je naša, je notri vedno boljše nego zunaj.« »Imata prav,« je odvrnil Ned Land, »toda le v slučaju, če vržemo v morje gospodarja in jcčarja.« »Kaj, Ned? Vi resno mislite, da bi se mi mogli polastiti tega vozila?« »Cisto resno.« »To je nemogoče.« »Zakaj, gospod moj? Čisto lahko se nam nudi ugodna prilika za to. Ne uvidevam, zakaj bi trije pametni in prebrisani možje kakor smo mi, ne mogli take priložnosti izrabiti. Če jih je dvajset na krovu te podmornice, potem mislim, da jim bosta dva Francoza in en Kanadec pač kos.« Bilo je boljše, da sva pustila, naj Kanadčevo mnenje obvelja. Čemu naj bi se z njim prepirala, ko pa je bilo vnaprej izključeno, da ga prepričava, da se moti. Zato sem rekel: »Počakajmo, naj stvari teko same naprej, dokler se ne zgodi kaj, kar nam bo nudilo priložnost, da nekaj ukrenemo. Dotlej pa brzdajte svojo nepotrpež-ijivost, Ned Land, lepo vas prosim! Če hočemo kaj doseči, potem se moremo posluževati le lokavosti, jii če se še tako jezite in togotitc, s tem ne boste priklicali ugodne priložnosti, ampak rajši narobe. Obljubite mi sedaj, da se boste brez prevelikega razburjenja zaenkrat udali v svojo usodo. « »Obljubim, gospod profesor,« je dejal Kanadec, vendar pa ton njegovih besed ni bil tak, da bi mc bil posebno pomiril. »Nobene hude besede ne bo iz mojih ust, ne bom ne zaklel ne se raztogotil, niti bom razbijal ali kakorkoli že izdajal svoje jeze — celo v tem slučaju ne, če bi miza ne bila naprav-'jena, kakor si želim.« > Dobro, Ned,« sem rekel; glejte da boste besedo držali.« Nato smo obmolknili. Vsak sc je pečal sam s svojimi mislimi. Priznati moram, da kljub dani obljubi, da bo miren, harpunirju nisem verjel. Predobro sem poznal njegovo naglo naravo. Da bi pa mogla nastopiti prilika, da bi se mi trije polastili podmorskega vozila, kakor je mislil Ned Land, to je bilo čisto izključeno. Kaj takega je mogel upati samo kakšen Ned Land. Podmornica je morala imeti močno posadko, o tem pač ni moglo biti dvoma. In kako naj bi se bili sploh spustili v boj z njo, ko pa nismo bili svobodni! Vsaj jaz nisem videl nobene možnosti, kako naj bi prišli vun iz te hermetično zaprte celice iz železne pločevine. Pomisliti je bilo treba tudi to, da je komandant te ladje čisto gotovo imel svetu nekaj prikrivati, drugače si obstoja tega čudovitega mehanizma, ki je plul pod morjem, sploh ni bilo mogoče razlagati. V tem slučaju ni bilo misliti, da bi nas pustil, da bi se svobodno gibali po mili volji. Ali se nas bo nasilnim potom iznebil ali pa nas nekega dne kje postavil na suho ali pa do konca držal ujete, to so bile edine tri možnosti, Ki jih je veljalo razmišljati. Da bi se pa mogli osvoboditi sami, kakor je sanjal harpunir, na to se mi ni zdelo vredno niti misliti. Medtem pa je misel, ki se je zarila Ned Landu v glavo, kuhala v njem dalje. Skoraj sem slišal, kako je vse v njem vrelo kakor v ognjeniku. Zdajci je skočil pokonci, letel v krogu okoli kakor volk v kletki, potem pa začel z rokama in nogama tolči ob železne stene naše kabine. V resnici je bilo težko zdržati, kajti tudi glad je začel razjedati naša čreva, stevvarta pa ni bilo od nikoder. Povsod tiho kakor v grobu. Če neznanci niso imeli zlih namenov z nami, so pa morebiti na nas čisto pozabili. V Ned Landu, ki je imel posebno močan želodec, je kuhala jeza tako, da sem se bal najhujšega. Ako bi se bil zdaj kdo od posadke pokazal, primojveri, da bi ne bil prišel živ iz rok harpunirja! Kanadec jc divjal dobri dve uri. Vpil je in kričal, toda vse zaman! Železne stene so ostale neme. Iz trupa podmornice ni bilo slišati niti najmanjšega šuma, kakor da je vse v njej izumrlo. Niti se je kaj premaknilo niti zaškripalo niti sc treslo. To je bilo siguren znak, da je ladja popolnoma počivala, zakaj, če se vijak vrti, se vsaj stene tresejo. Ni bilo dvoma, da je podmornica ležala globoko :ia dnu norja. Ta mir in tihota pa zavest, da smo takorekoč pokopani pod ogromno plastjo morja, je bila neznosna. Pod vplivom lega duševnega stanja sem ludi jaz začel obupovati. Kako dolgo bo trajala naša ječa? Mogoče do smrti! Moje zaupanje v kapitana jc začelo ginevati. Mil pogled tega moža, blagorodne črte obraza, njegovo plemenito obnašanje jc izginjalo iz mojega spomina. Na mesto prejšnjega kapitana se jc pojavila pred mojimi duševnimi očmi druga podoba — podoba neusmiljenega kruleža, kakršen je moral biti človek, ki se ni zmeni! za življenje treh Zemljanov, pa nas je puščal v tej strašni ječi pod morjem same. Čutil sem, da ta mož ne spada med človeštvo, iz katerega se je bil sam izključil, da mu je bila vsaka dobrota in miloba, vsako usmiljenje tuje, da je moral gojiti v srcu neizbrisljivo sovraštvo napram vsakemu bitju, ki nosi ime človek. Ali jc torej ta mož res imel namen, da nas v tem ozkem prostoru drži tako dolgo zaprte, dokler ne bi od gladu vzeli konec? Da nas izpostavi groznim mukam, ki so s lako počasno smrtjo združene? Da bi morebiti drug drugega napadli, oziroma se zmenili, da se sami ugonobimo? Glad ne pozna usmiljenja in človeka izpremeni v žival. Ta strašna misel se me je polastila z neodoljivo silo, domišljija pa je pripomogla k temu, da se me je polotil nov strah. Samo Konzulent je ostal miren, Ned Land pa je besnel in rjul ko divji. V tem hipu se je zunaj začul šum. Po železnih tleh so doneli koraki. Zapahi so se odrivali, ključi v ključavnicah so se zavrteli, vrata so se odprla in vstopil je stewart. Še preden sem se mogel zganiti, da bi se vrgel med nju, se je Kanadec z divjim skokom ko tiger vrgel na nesrečneža, ga podrl na tla in zagrabil za vrat. Pod železno pestjo Kanadca se je stevvart davil, tako da njegovo življenje ni bilo več vredno počenega groša. Zdaj sva jaz in Konzulent priskočila in z vsemi silami skušala stewarta osvoboditi, da rfa togotni Kanadec ne zadavi. Kar ostrmcl sem, ko začujem v francoščini sledeče besede: »Pomirite se, mojster Land; vi, gospod profesor, pa poslušajte!« DESETO POGLAVJE. Gospodar vseh morij. Bil jc poveljnik podmornice. Začuvši njegov glas, je Ned Land takoj izpustil strežaja. Stevvart, ki je bil komaj utekel smrti, je na mig kapitana opotekajoč se zapustil kabino. Tako je komandant imel svoje moštvo v oblasti, da stevvart niti z najmanjšo potezo obraza ni izdal jeze, Iti ga je morala spričo nenadnega napada Kanadca navdajati. Konzulent, ki ga je bil ta prizor proti njegovi navadi spravil pokonci, in jaz, ki sem bil popolnoma iz ravnotežja in nisem vedel, kaj naj si mislim, sva molče čakala, kako se bodo dogodki razvijali dalje. Komandant se je uprl v rob mize, prekrižal roki čez prsi in nas z globoko pozornostjo motril. Ali se je obotavljal, da bi govoril dalje? Skoro se je zdelo, da obžaluje, da je bil tistih par francoskih besed izgovori!. Čuden mož! Ko je bil še nekaj hipov po-inolčal, je začel mirno, toda zelo izrazito govoriti: Gospodje, govorim francosko prav tako dobro kakor angleško, nemško in latinsko. Lahko bi vam bil na vaša izvajanja odgovoril že pri našem prvem sestanku, toda bilo je nujno potrebno, da vas preje nekoliko spoznani, potem pa dobro premislim. Vaša povest, ki se je iz ust vsakega glasila bistveno enako, mi je dokazala, da ste mi dali o vaših osebah resnične podatke. Zdaj vem, da me je slučaj pripeljal skupaj z gospodom Petrom Arronaxom, profesorjem naravoslovja na pariškem muzeju, ki ima znanstveno misijo v inozemstvu, potem z njegovim služabnikom Konzulentom in pa s harpunirjem Ned Landom, po rodu Kanadcem s krova fregate »Abraham Lincoln«, ki spada k vojni mornarici združenih držav severne Amerike.« -S-3 N g, C. J. § „ K j 5i,rQ- rn > N u > _ -1 — % x N -•ČS 9>n —'r-^S ts> * Cbi« 5g, _ fc n CH E^S.f '/> 1 a ta r: fni^Cr«.- S-kjNO - S i r§, Cii 1 . - O = P PS 3 * ~ "pifrR-š. = t" "31 . i r= ou f;i u P »o a - M C r- ' a i - < P-P ro — «-. r" a * i £ C ir: ™ * niM-T p fv K3 C 63 a. a s^SsSss' f C3 ._i rt rt _ is i »O U >r F a o N g«q g • "< < rTre j p 7 a ta.* 52= Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaia na obroke. Ceniki franko. ..T R It B U N A" F- B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4. MiimimMHiuiiimmmmiimiiiiMinnmmiimNi Inserirajte D Slov. listu i imiiiimtiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHm Spodnieštalerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - daje posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle UODSSR POSOJILNIMI registrovana zadruga z neomejeno zavezo v L:ub);an> obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vtoge znašaio nad 180 miliiono« dinarjev Popolnoma varno naložite svoj denar v fzalannl posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo naiugodnele Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica '^lnic hotela : Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Garantirana k«nstrukci|a! Franc lager tapetništvo Mubltflii«. Sv.Pclra n«s'p 29 Priporoča svoje najmodernojše spalne fotelje vseh vrst modroce, otomane itd. N&jmodsrnsjia oblika Edini slovenski zaood brez injega kapitala ie Vzajemna zaoarooalnica d Ljubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove ln steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške lote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in {arah. 1*1 ita res cenite dobra totoesf pri milu, tedaj vas ne bo mogla premotiti nobena druga še toliko hvalisana stvar. Vi bote prali vedno le z milom in to iirecno s pravim terpentinov.m milom James Rotschild kot berač V pariških umetniških krogih se mnogo govori o zanimivem dogodku znanega pariškega milijonarja barona Jamesa Rotechilda. Pripovedujejo, da se je Rotschild nekoč nahajal v tako bednem položaju, da ga je neki siromašni učenec slikarske akademije obdaril z nekaj soujd. Povod tej nenavadni dogodivščini je dala neka zabava pri slavnem francoskem slikarju Dela-croixu. Med povabljenci je bil tudi baron Rotschild. Tekom zabave je Rotschild opazil, da ga znameniti slikar zelo natančno opazuje. Ko ga (je vprašal za razlog tega nenavadnega opazovanja, je slikar odgovoril: »Gospod baron, vi imate glavo, kakršno že dolgo iščem za neko mojo sliko. Pravkar delam sliko, na kateri je glavna oseba berač. Že več tednov iščem figuro za tega prosja.ka, pa je ne morem najti. Vi, gespod baron, pa ste kakor nalašč ustvarjeni za to figuro. V imenu umetnosti vas prosim, da izvolite priti v moj atelje, da mi služite za model.« Vsem je bila ta izvirna ideja zelo všeč in s« se iz srca smejali slavnemu slikarju, ki bo najbogatejšega človeka Francije slikal kot berača. Rotschild sam je z navdušenjem sprejel šaljivo <»li. karjevo prošnjo m je že naslednji dan prišel v slikarjev atelje. DeIac.roix je bil prav navdušen za svojo idejo. Oblekel ge Rotschilda v raztrgane cunjo in začel slikati. Medtem pa je sto,pil v atelje eden izmed slikarjevih učencev. Ko pa je videl, da moi-s-ter dela. ga ni hotel motiti. Vendar je še prej segel v svoj žep in podaril ubogemu »beraču« 0 sotiijev. Rotschild je bil radi tega dogodka ga-».'en i" se je potem informiral o mladeniču, ki ima tako dobro srce. Delac.roix mu je dejal, da jo to eden njegovih najbolj talentiranih učencev, pa tudj eden najbolj siromašnih. Rotschild si je zapisal njegovo ime in zapustil atelje. Dan pozneje. prejel revni slikarski učenec pismo s pečatom Rotsehil-dove banke. Z drhtečo roko je odprl pismo in bral: »Včeraj ste mi izkazali dobroto s tem, da ste m! podarili 0 sou jev. Čast ni i je Ves obvestiti, da Vain 7. obrestmi vred dolgu jem 10.000 frankov, ki so Vam na razpolago ob vsakem času v moji banki. James Rotschild.« Lahko si mislimo, kako je bil siromašni slikar presenečen. Ko pa je od svojega mojstra zvedel, kdo ie bil oni »berače v ateljeju, se je ves vesel zahvalil bogatašu za plemeniti dar. Rotschild je še večkrr.t obiskal siromašnega slikarja in nvu s svojimi darovi omogočil, da je končal svoje študije. Modroce otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gospoevetska cesta štev. lf (pri »Levu«), Špecerllsho in koionlialno blago, umetno gnotUa. cement itd. itd, dobavlja Gospouarsho zveza v iiubiian