DOMOLJUB.
v poduk in zabavo.
kol prtlofm ..ll.OVKNCIJ- t,tin rprv* m lrr()i felrUk m—rm. Ako f* la Juh prnmt*k. tmdt .DOMOLJUB• <Un poprtj C*n» mm H M O kr. m t*io Ulo - ,S,«», ... d„«„t n«j u poithVo nrflnUlfu .DOMOLJUBA'. LttMjmma, v mm-rt H ki S ulirak H. » Nmr.^mna m mmtoM »>«	.DOMnUtTBA' VodmkoM ultet U • - Vuu.,.la M mrMMKM
dofoMu.
Htfr. li.
V Ljubljani. IT. januarja 18VT>
Lftalk VIII.
Osnovalni shod katol. slov. izolirale val nega društva v Cerknici.
Na Sv. Treh Kraljev nedeljo vršil se je ob 4. uri popoldne prav lepo mnogoštevilno obiskani obod nov » k« društva v Cerknici. Shod je pričel predm-dink o»noveln»ya odbora preč. go*p dekan Kr Kunstelj * lepim nagovorom ler povdarjal, kak pomen in nauirn ima novu društvo Za predsednika je bil nalo ubran p A Modu* za podpredsednike J. Pelrovčič n dol Vasi, xa JtapiMi.-karja kapelan Kr Peš.e m za blagajnika drZeliu darar Kr 1'orenl. Nalo ao temeljilo in poljudno govorili gg : dr. Ivan Sušieršič, dr. Ign. Žitnik. Potočnik, tioaimiar in Pešec. Ker zadnji govor uiipravlja namen društva, zalo ga tukaj omenimo. Itekel je :
Precej v začetku moram povdariti, da nas k njegovi ustanovitvi ni nagnilo kako sovraštvo ali osebna mržnja — shod naš je očilen in vrh tega so se povabili šo s posebnimi vubili naši politični nasprotniki — ampak bratska ljubezen, s knlero objemamo vse: nevedne, da jih podučimo, nasprotnike, da jih pridobimo, prijatelje, da jih ohranimo. Naš.h nasprotnikov ni tukaj. Tem tesneje se hočemo sami združiti, in se okleniti drug druzega. Ilandanes se vse združuje. Liberalci se zbirajo pod svojo zastavo, na kateri imajo pisane zapeljive besede: prostost, napredek, mi hočemo prosto ljudstvo. Od lod imajo tudi svoje ime »liberalci«, to je prostaki, ker hočejo biti prosti od Uoga, od cerkve božje, »ploh od vsake oblasli. Kar jim je všeč, to verujejo in npolnujejo, kar pa ne, pa pravijo: to je za nus razsvit-Ijene, neodvisne ljudi odveč in preneumno, mi vus ne poslušamo. Mi hočemo dubovski jarem otresli — te besede so ce tudi pri nas slišale ob volitvah. Kakšen pa je •« jarem V To je jarem deset božjih in pel cerkvenih zapovedij, ki ga nihče ne sme otrosti, če želi ostati pravi katoličan. Ta krivi liberalni nauk bo si dobro zapomnili •ocijahati in anarhisti in ga hočejo dosledno ludi v dejanju izvršiti. Ce ni več »veta božja oblast, leni manj
je državna in zato so nezadovoljne!!, ki svojo arečo hočejo doseči tudi < bombami in dinamitom, saj ni po njih misli nohtne oblasti, ne življenja po smrti. Temu aas proti ae družimo mi pod zastavo katoliško. Pod to zastavo ao ac borih naši očetje proti krutim Turkom, za • Krti eaaini« »o šli v boj, zmagali in se ohranili. »Križ čnainia mora biti tudi nafte upanje, ako hočemo vspešno delovali. Na*« društvo je katoliško f
N.««* drunivn ja p« ludi slovenski)! Nasprotniki kaj radi nam kitajo, da smo brezdnmovinci, to je, da ne cenuno in ne maramo slovenske domovine. Odgovorimo jim Hwduinnvin<'i »le vi! Mi poznamo dvojno domovino; eno slovensko domovino, ki jo gorko ljubimo, drugo nebe«ko domovino, za katero vi ne marate in jo a aonjalisti vred prepuščate — vrabcem na atrehil — Naše drušivo je Ireljič izobraževalno! Podučili boče ljudstvo, kakšne pravice ima, kje so njegovi pravi prijatelji. Če hode ljudstvo podučeno in edino, tedaj stopi skupaj in zahteva: Naš |>oslanec mora peti tisto pesem, katero mu mi zapojemo! Lovska postava ni za nas krnele — proč ž njo! Notarijata, kakeršen je zdaj, ne moremo rabili — nas preveč pije — podržavi naj se itd. V la namen pa moramo biti edini, složni I Zato: Trdoo dajmo se skleniti K zvezi dajmil si roke Uberalalvo v prah zdrobiti Naše sreoe ao želje. Uog daj novemu društvu avoj blagoslov!
Kaj jc novega po svetu?
Avstrijski kutoličani imamo v minolem letu zaznamovati več vesehh pa tudi žalostnih dogodkov. V Brnu in na Dunaju sta se bila sešla katoliška shoda, ki »t« jasno pokazala, da se katoliška zavest mej avstrijskimi narodi vedno bolj razširja. Kdo bi bil mislil pred petnajstimi leti, da bo na Dunaju mogoč katoliški shod Od teduj se je pa marsikaj v Avstriji na bolje obrnilo.
ljudje bo jeli spoznavati, da jih liberalizem vod. v pogubo in mu jeli obračati hrbet Poleg tega je pa bil na Dunaju še shod klanskih sociologov, to je mož, ki se bav.jo, kako bi se dal zbodli položaj nagega kmeta, obrtnika in delavca Vedno bolj pogodi so ahodi pod
katoliško zastavo.
Poleg teh veselih dogodkov je pa tudi dokaj žalostnih. Krezverski aocijalizem se moj delavci močno razširja. Pospešujejo ga posebno judje. ki bi radi napravili kake »menjava, katere hi porabili v to, da bi kristjane kaj oslepanli. Tudi ne moremo reči, da vodi krščanski duh vlado. Verski Soli se Se vedno n »rao n.č približali, svoboda cerkve se pa tudi dovolj ne spoštuje. To se je posebno videlo v Trstu, kjer se je onemogočil misijon. Pa tudi drugi dogodki nam dokazujejo, da Se m dovolj preš nila katoliška zavesi vladn h krogov Tirolski in p redar laki deželni zbor. katera imata posebne pravice o postavodaji o deželni hrambi, sta hotela de-ielnobrambovski zakon urediti v katoliškem duhu. zlasti mora biti konec dvobojem Vlada pa je sklepanje preprečila. Tudi v državnem zboru in v delegaciji je vlada zagovarjala sedanje nekrSčanske navade mej častniki
V	narodnem oziru pa Slovenci minolo leto tudi nismo dosti dosegli Gimnazija v Kranji se je dvorila. slovenska gimnazija v Celji se pa Se le letos osnuje, ako jo Nemci ne bodo kako preprečili Na Primorskem so se pri nekaterih sodiičih napravili dvojezični napisi, ali jih je vlada Italijanom na ljubo pri nekaterih zopet i lUati.an-kiini zamenjala Pač pa se je jela pri seatavi porotnih aoditč bolj ozirati na Slovence. Dosedaj so povsod Slovane sodili le italijanski porotniki. Vpra<anje o razširjenju volilne pravu-e se Se ni moglo reSiti, ker bi uberalci nov voliim red tako pr.krojdi, da bi pnSii do večine v državnem zboru.
?.iiosrne;Se ao pa razmere v drugi državni polovici, oe*.. v naSi Na Oyert':em se je m nolo leto sklenila posiava, da se bodo zakoni sklepali pred župani, kakor j« bila navada v francoskem času tudi na Kranjskem Ta postava pa Se ni stopila v veljavo, in je celo neko Uko upanja, da se premeni. Liberalno mnister*tvo je te dni odstopilo, ker ni imelo več zaupanja cesarjevega NVskerle je posebno zaradi tega pnSel ob zaupanje pn cesarju, ker je mirno gledal, de so proslavljali spomin puotarja KoSuta, kot bi bil ogerski kralj in pustili njegovemu sinu, da sc je vozil po deželi in skLceval sb«le, kot bi on bil le ogerski kralj. — Novo muustcntvo je tal zopet liberalno
V	Srbiji je kralj na svet svojega oče a odjranl ustavo in radikalno ministentvo. BtvSi k?v. M .ac se zopet povrnil v deželo, dobiva plačo, da si je t preda poprej že vse svoje pravice.
V	Kulgariji je odstopilo min s ter* vo Suaiba-lovo, ki je vladalo, odkar je s.<ian.t knez v Setd: š»m-bulov ai je nakopal nevoijo prebiva*:** u* H p^ avojim nasprotnikom preostro posiopal Uiten »e u»di. da je na stroške države obogatel. U-von se. oa n zaradi tega postavijo pred aodsče Nova vlada ;.ryazae;a Rusiji in je celo upanje, ds se mej Bolgar m Raa do-
seže kako sporszu taljenje. Novi ruski car jo prijazni Bolgarom, nego je bil oče njegov. Sploh car Nikolaj ne misli hod ti po atopinjah svojega očeta, kateri je umrl
za hudo boleznijo. Vse ku*e, da se razmere Poljakov in katoličanov sploh v Rusiji zboljSajo. Nekaj upanja Jc celo. da .-ar Nikolaj vpelje ustavo.
V	Semfifi je odstopil državni kancelar Kapriii. 7. njim oh jednem je pa odstopil tudi pruski minislerski predsednik grof Kulenburg. Novi kancelar in ob jednem pruski minislerski predsednik jo namestnik v Akaciji grof llohenlobe. Pod novo vlado ko bode sirote po stopalo proti socijalistom
V	Italiji so se minolo leto razkrile velike sleparije. Propala je rimska banka in je pri tem država imela nad 50 m lijonov škode. Začela se je proti vodjam omenjene banke pretakava Naposled so jib pa pred so tl.Sčem le oprostili, ker je manjkalo (ravib dokazil Vaini popirji so bili zginili Bil jih je dal odstraniti bivSi mi-nisterski predsednik (iiolitti. Občna nevolja je pa prisilila (iiol tti;a. da je zbornici izročil dotične popirje Iz njih se razvidi, da bo prvi italijanski politiki zlasti Crispi od Italije pmlobili velike avole denarja, da *o podpirali n,ene sleparije. Vsled lega je mej ljudstvom velika nevolja in se je že bati vstaje, katera bi vt>gnila morda dati konec italijanski kraljevini.
V	Franciji je hudodelec Kaserij umoril predsednika republike Karnota z bodalom v l.ijonu Novi predsednik republike je Kazimir Perner. jako bogat mol, kateri je pa te tudi od anarhistov dobil ve^ pretilmb pisem, da ga umore, ker je podpiral smrtno obsodbo l arnotovega morilca.
Ko se tako vse meSa po svetu, pa poglejmo na katoliško cerkev v Rimu. 1'ajtei I*on XIII. neumorno deluje za razširjanje božjega kraljestva na zemlji. Njegovo delo m brez vspeha. vedno bolj se spoznava, ds le katoliška cerkev more pokazati pot ii raznih zm« Snjav. Veljava papeževa je sedaj tako velika, kakor že dolgo ni bila. Prav sedaj se papež v Vatikanu prizadeva, da bi vzhodno cerkev zopet združil s katoliško. Posebno nas katoliških Slovanov dolžnost je pa z gorečimi molitvami prosili Boga, da bi prizadevanje papeževo imelo vspeh in se naši razkolni bratje zopet povrnili v naročje matere katoliške cerkve. S to pnarčno željo amo začeli novo leto, v katerem naj nas spremlja povaod blag'<slov božji.
Kaj je novega po Slovenskem f
Kranjsko V deželni Šolski svet je cesar imenoval g? dr. KMutarja, prof Ant. Kržiča, vodjo Junoviča in nadučitelja Pezdiča. - Nova ljudska Sola se bo vsta-ncviia na Gori pri Sodražici. - Čast. g. župnik Alojzij .'er*e v Doboveu si je nedavno zlomil levo nogo. Uog daj. da se prav kmalu ozdravi v veselje faranov. ki so ga nedavno tako slovesno sprejeli kot novega duhovnega pas-irja! — Bralno društvo v Zireb je imelo pred novim letom občni zbor; predsednik društvu je Kr. Peternsl,
podpredsednik Jer. Peternel, blagajnik Iv. Selak, lajnik dreg Demflar. — V Liliji je bil za župana izvoljen posestnik Jo«. Damjan, svetovalci pa L Svetec, Ani. Ko-privnikar, Jo*. Damjan iz St. Jurja in Fr. Bric. — V Ljubljani je preteklo leto umrlo 1140 ljudij. — 3. t. m. po noči jc zgorel Medenov hlev v Bezu|jaku pri Bakeku. _ V Hepnjuh so učenke dekliške Sole napravile v nedeljo pred novim letom lepo veselico pod vodatvom blagih svojih učiteljic, Šolskih sester. Deklice ao govorile, pele, igrale, na koncu so bilo tudi obdarovane. — Na 1'uljanah nad Ortnekom obesil se je ondotni 20 letni učitelj Koželj. Kot krislijan ni živel, zato tudi kot kristijan ni umrl. — V Jelovici se je 3. t. m. ponesrečil Maticelj iz Selc, vozil je hlode a padel tako nesrečno ob n<-ko drevo, da jc bil takoj mrtev. — Na Robu imajo zelo nerednega učitelja in ljudstvo sploh želi, da bi dobili boljšega. — V AdleSičih jc 2. jan. nanagloma umrl v Selili 1 Kletni Miko Novak Pri mizi je delal, potem vstane rekoč, da mu je slabo ter se zgrudi mrtev na tis. — V Movrni vasi pri Semiču je novega leta dan padla osemletna Kr. Malnarčič čez pečino v Krupo, kjer je utonila. — Katoliška delavska družba v Idriji je pred novim letom za avoje ude napravila prelepo bo-žičnico. Udov se je zbralo vie polno, ki so veseli in zadovoljni poslušali petje, gledali lepe žive božične podobe in se čudili krasnemu božičnemu drevesu. Katoliška delavska družba vsestransko lepo deluje, zato ji gre očitna pohvals. V Ribnici je zopet za župana izvoljen trgovec Jožci Klun. — Unč 8. t. m. je v snegu obležal voznik France Susman iz Msrtinjaka pri Cerknici; ljudje so ga naAli žc skoro mrtvega. Dolgo so ga drgnili, da se je zavedel, a dva dni pozneje je umrl previden s sv. zakramenti v hudih bolečinah. — V Borovnici je izvoljen za žujiana Jos. Verbič, svetovalca sta Suhadolnik in K. Žitnik V Bohinju je padlo poldrugi meter snega. Pretekli teden ni poSia vozila v Bled, in postiljon je le jezdil s pismi. — Na Jcsenicah je umrl nadučitelj K. liernard. — Čast. g. Rok MerCun, nunski spovednik v Skolji Loki se jo preselil v Ljubljano kot podvodja v bogoslovnem semenišču. Njegovo službo v samostanu prevzsme dosedanji katehet g. Feliks Z a v o d n i k. — 1'redvorom so vjeli po grajSčinah več živih srn, katere je visok sneg prignal iz gora v vasi. — Janez Tavčar iz Železnikov se je napil preveč žganja, ko ao delali pot proti Mesnici Nazaj gredč padel je iz voza z glavo v »neg, kjer so ga naSli drugi dan zmrznenega. — Novo il«v. katol. politično druStvo v Kamniku prav marljivo deluje. Udje se /.birajo vsako drugo nedeljo pri Krištofu na poučne in zabavne večere, ki so prav zanimivi in veseli. Pa tudi drugod po kamniškem in moravSkcm okraju se udje prav pridno oglasijo; vzlasti ima tudi »Domoljub« po teh krajih veliko naročnikov in prijateljev, bog naj jih podpira in blagoslavlja!
Štajersko. V deželnem zboru v Gradcu so se posvetovali o novem družinskem redu na kmetih in o urejevanju učiteljskih plač. — Okrajni zastop celjski je dovolil za železnico St. Jurij-Rogatec 20.000 gld. če bo teleznica dovršena do konca leta 1898. Za okrožne
zdravnike v okolici ccljski, Žalec, St. Pavel, Vojnik in St. Jurij so je dovolilo po 100 gld. Vsled proračuna za I. 1895 bo imel okraj 44.145 gld. 21 kr. stroškov, dohodkov pa lo 4588 gld. 51 kr.; da se stroSki pokrijejo so bo pobirala 25% doklada na direktni davek. — Govori se, da pride kmalu g. dr. Gerlscher, predsednik okrožnega sodišča v Celju, za višjega državnega pravnika v Trst. — Pri Muti in Vuzenici se bo čez Dravo napravil most za 26 000 gld.; tretjino stroškov plača dežela. — Iz okrajev: Maribor, Radgona in Lipnica se je v minulem letu izvozilo za 100.000 gld. sadja na NemSko. Ksj ne, lep denar I Slovenski kmetje pečajte se z vso vnemo in umno s sadjerejo! — V Gradcu nameravajo osnovati druStvo, ki bi podpiralo v bolezni slovanske visokoSolce. Imajo siccr že enako druStvo, toda v zadnjem času slovanski dijaki ne dobivajo nobeno podpore. — Vincencij Ambrož, rojen na Črni gori pri Ptuju, sedaj učitelj v Gradcu, je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. — Trtno uS so zasledili v občini sv. Itok pri Itogatcu. — V Brežicah že zopet silijo z nepotrebno nemško Solo. Ssj je itak tamoSnja iola dovolj in fte preveč nemSks. Kako pa bode ubogo brežko ljudstvo zmagalo obile stroSke za sedanjih 7, in Se morda za 4 nove nernAkc razrede?! Nova posojilnica v Brežicah obrestuje vloge po 4*/s*/a in poaojuje na fl*/t. — V raz-borski župniji (blizu LaSkegai so se v spanji zadušili 3 otroci. Na peči je namreč tlela razna obleka in dim je otroke zadušil. Knako sta se vsled dima zadušila zakonska Peter in Marija Verlič v okolici av. Lenarta. — Dnč S. t. m. so pri Breznem Sli tri moiki in 1 ženska po ledu čez Dravo. Ko so bili sredi reke, se odlomi velika ploSča ledu kjer je stala ženska. Vendsr priplava ledena plolča k bregu, kjer v mirni vodi obstoji; ženska jc bila rešena in ludi 3 moži so že prej srečno prišli na breg. — Dnč 3. t. m. je umrl č. gosp. Jožef Muha, župnik v Olimijah. Čast. g. kapelan Armin Kapus je postal župnik v Skomrah.
Listek.
Jetnikova povest.
(Konec.)
III.
Jetnik nadaljuje mirneje:
»Nisem Vam Se odkril svojega greha . . . Bog mi bo milostljivejSi, če se ponižam ljudem . . . Ponaredil sem listino z očetovim podpisom, fte tisti večer odpotujem skrivaj in v Londonu mi izplačajo denar na listino. Menjico je bilo rešiti v Štirih tednih, in upal sem, da se oče do tedaj potolaži; Uko bi mi bilo mogoče vao stvar na tihem poravnati.
V Londonu preakrbim takoj vse, kar je bilo treba, da so poročiva. A to ni bilo tako lahko, kakor sem bc nadejal, in proSli so celi trije tedni, predno je bilo vae v redu. In v tem času niaera mogel biti vesel. Bilo mi je, kakor da mi grozi nekaj strašnega Lucija niti alutila
ni, kaj mi leti duio, in mislil« j«, da »em ralo Uko pelrt, ker »e tako počasi bliža zaželeni čas poroke. Naposled naju poroči duhovnik v mali kapelici londonskega pred mesija. To je bilo tako le proti koncu svečana. Srečen sem bil samo nekaj trenotij. Totem pa mi je topel stisnila srce težka alutnja. Takoj, da dobim loliko časa, hotel sem očetu piaali. Dan poprej mi je pisal; ne vem. kdo mu je povedal moj naslov. Holil me je. naj se vendar spametim in se vrnem Da. vrniti se hočem — a ne sam Odpuetiti mi mora in me rešit'. Kaj nisem njefov jedinec, njegov nekdanji dedič? £e teden — pa zapade menjtca; do ledaj je Se vse lahko v redu . . . Vse lo sem premišljeval, ko smo se peljali od poroke in sem sedel poleg svoje mlade, nedolžne soproge . . .
Cez pol ure pa pride policijski komisar in ž nj'tn dva stražnika, in odpeljejo me. Ne«rečen »lučaj je na-nesel, da so oddali menjioo pred časom, in »p* znali so. da ni prava Nečem Vam popisovati Lucij me žalosti. Ni dvomila, da sem nedolžen : mislila je le. da naju je hotel moj oče na tak način ločili Pustil sem ji to misel. Nem in uničen iztrgam »e n rok svoji soprogi in se opotekam za stražniki.
Silen obup mi napolni du*o, ko me obnodijo in odvedejo v ječo Proti večeru pa za«knpl;ejo vrata in Lucija vstopi, smrtnc-bleda. toda m rna in ljubeznive, kakor vselej.
Nasloni svojo glavo na moje prsi in globoko ginjena me tolaži. »('bogi. nesrečni moj Hene kako hudo te Bog izkuU. Ali če le vsi zapustč. jaz ti ostanem zvesta.
•In kadar me odpeljeio odtod, ksj bo s teboj ?•
Odgovori mi i glasom, polnim ljubezni: »Nastanim se blizu tebe in obi*<>em te, kadsr mi bo mogoče.«
•C«j, Lui-ija, jutri moram tja med največje slo-Čioce. ali ai to več. kakor m. rern prenesti» . . . Daj, obljubi mi . . . ne, zahtevam v dokaz tvoje \jubezni . . .
•Kaj. dragi moj »«
Dovolili ti bodo. da me jutri v »lovo te jedenkrat obitte* . . .«
•Gotovo, gotovo.«
»Tedaj mi potnoai, da se oprostim •
•	Kako bi bilo lo mog^e*«
•Prinesi mi nekaj sabo . . . priae* strup, ki brio umori, da si končam to nesrečno živijenje «
Prestrašena odtkoči
•Nikdar!« zakliče tako od,očoo. kakor ne bi pr.-čakoval.
la a solzami v očeh nadaljuje »Kako more* m^iti, da ti pomorem v tak zločin! O. Hene. U »i gre*; u lahkomiselnosti, m gotovo te Bog ne »odi uko hudo. kakor le sodgo ljudje. Odpusti U, ako kesai odknt^ arčoo; loda, ko bi atonl straino dejanje, o katerem ai govoril, bil bi na večno nesrečen. Odžeoi grozno »kuš-njavo 1«
»Skušnjava! Nekdanji juoak. so boU Ijubiii Hart, kakor sramoto«, odgovorim trpko.
•	Ds. pagani, k. niso poznal, Boga Ren*, roum te. nikar mi ne napravi te taloeti.«
Lucija poklekne predme a sklenjenimi rokami • lilej, zaradi lebe aem zapustila vse: mater, prijatelje^ domovino; odpiralo se mi je — umelmci — lepo Ijenje, pa nisem marala zanj — zaradi tebe . . . «k0
me ljubi«, ne odred mi jedine tolažbe . . .«
•	KakSno tolažbo misliš T«
•	l>a se snideva v nebesih, akoravno naju ločijo ns zemlji «
•Jaz ne poznam vere •
Spoznat jo, io tedaj boš ludi upal, obžaloval in ljubil. Slednji dan molim, da ti podeli Bog lo milost«
Cianejo me besede moje pobožne žene, pomirim $e in ji obljubim, da pozabim na avojo črno misel, [irugo jutro za«eptče pn alovesu *e jedenkrat: »Spominjaj se, kaj ai obljubil!«
Potem pa ae labno iavije iz mojih rok.
»Odpusti, Lucija, odpusti, da a<m le storil tako nesrečno'« zakličetn v divji bolesti.
•Odpustiti morava jeden drugemu.«
»Kdaj te zopet vidim V«
■Kmalu, ako je božja volja.«
•Ko so me uklepak videl sem )o se pn vratih jetniAniee. Potem pa stopim k drugim zlui incem Predoo odidemo. ozrem »e te jedenkrat in vidim, da se zgrudi nezavestna. H. »čem k nji; loda v tistem hipu dadu ina menjo za odhod, m stražniki me neusmiljeno odtirajo.
IV.
Na vsem potu videl sem samo Lucijo, kako leži bleda in nezavestna na dvorišču jetniioue Kaj se je zgodilo potem? Kdo se |e je usmilil?
Moji sopotniki so bili najbolj zavrženi ljudje, ki so Uit <-elo ponosni na svoje zločine. Naposled pridemo tu »em. in dan za dnem sem pričakoval avojo soprogo ak pa vsaj poročila o nji. Ah minil je teden za tednom m Lucije le m bilo. Lahko si mislite, kakftna muka je bila to zame Nekega dne pa pndejo novi jetniki iz Mavra, m povedo mi, da leti moja it na v bolnišnici nevarno boina Morebiti je blizu smrti, jas pa ne morem do nje. ne morem ji pomoči. Težko da bi raaumeb, gospod, kako stnUoo mi je bilo takrat lo visoko zidovje. le že-.ezne ključavnice.
Naj izvrstni duhovnik je videl bolest na mojem obrazu m bolel me ja večkrat ljubeznivo tolažiti; a oeorno sem ae vselej obrnil od njega. Niso mi segla v src« njegove pobožne besede. »Če je Bog usmiljen, zakaj pusti, da tako trpim '« govoril sem pregrešno asm pri »ebi Dostikrat me je obšla skušnjava, da bi skočil v morje in uko končal svoje nesrečno življenj« — * vselej se mi je zazdelo, da čujem svojo Lucijo, kako me presrčno prosi, naj ji ne stonm le žalosti ... I" živel sem m trpel.
Ali Bog j« bil a menoj bolj usmiljen, kakor sem zaalužd Cea dva meseca mi pravi ječar nekega dne: •Pojdite, nekdo Vaa čaka.«
Srce mi j« burno bilo, in poln upa in strahu biti« v stanovanje vraUrjevo. Morebiti mi sporo« njeao *mrt . . . njen poslednji posdrav! Skoro si ne upam
odpreti; kdor toliko pretrpi, boji se vendar fte nove nesreče. Nspoalcd odprem — in pred menoj stoji ona, katero ljubim tisočkrat bolj, kakor samota sebe. Da, bila jo ona. Ne tista Lucija, kaluro sem prvikrat videl v pevski dvorani, pokrito s cvetlicami in biseri, krasna H|jka veselja To je bila mlada gospa, v temni preprosti obleki, bledega, ozkega obraza, na katerem ao se fte poznali sledovi težke bolezni.
•	Lucija, vendar se zopet vidiva I« zakličem in jo objamem.
V tem irenotku pozabim vso svojo nesrečo, vse, kar sem pretrpel.
•	Nisem mogla prej priti, ubogi moj Bene; bila sem nknro na smrt bolna.« In pripoveduje mi, kako jo je na*la ječarjeva žena na dvoriftču. kako dobrosrčno jo je sprejela v sv«jp stanovanje in ji stregla. A drugi dan ne je čutila tako slabo, da je prosila, naj jo pr.Sljejo v bolnišnico, kjer strežejo bolnikom usmiljene aeslre. Napadla jo je huda mrzlica in nekaj tednov je letala ne zavestna med življenjem in smrtjo. Ko se zavč, prejme sv. zakramente, in bilo ji je takoj bolje, Bolezen je hitro pojenjavala, n ko se čuti dovolj močno, da odpotuje k meni, pa dobi pismo od moje matere, naj jo obišče. I Vala ji jc tudi. da njen mož fte vedno potuje . . .
•	1'boga moja mati«, sežem ji v besedo, »kako malo sem mislil nanjo! Ali si govorila ž njo, Lucija?«
•Da, takoj sem hitela k nji. Bila je zelo bulna in je silno skrbela za-te.«
•Tudi njo sem storil nesrečno, o, da ne bi nikdar živel!« vzkliknem bolestno.
•	Nikar tako ne govori ! Odpustila li je iz vsega srca. llila je Uko ljubezniva in fte celo z menoj, ki sem vzrok tvoje nesreče.«
»O Lucija, i tog ve. ali bi ne pat »e bolj globoko, da bi tebe no poznal«, odgovorim ji.
iHnnaftam ti od tvoje matere potdrave, oproSčenje in poslednji blagoslov.«
•	Poslednji blagoslov? . . . kako to?«
•	Da je pri Ilogu, ljubi moj Iienč, da je jenjala trpeti.«
»In jaz sem ji zadal poslednji udarec!« zakličem v solzah.
•0, gotovo ne bi obžaloval njene smrti, da si videl, kako rada je umrla. Zadnjih dvajset let, odkar je njen mož zavrgel vero in stopil v zavezo prostozidarjev, živela je v vednem trpljenju.«
»Niti ob njeni smrtni postelji ni bilo tega brez-srčneža.«
•	In to je bilo dobro, kajti samo tako jc mogel k nji katoliSk duhovnik, da jo je previdcl s sv. zakramenti in je umrla s tolažbo v srcu. Njena poslednja molitev je bila zate, Bonč. Vedno je upsla, da se spreobrne« k Bogu in obljubila sem ji, da pomorem v to, kolikor oo mogoče. Umirajoča mati no sme upati zaatonj!«
Globoko ganjen stisnem roko svoji soprogi.
»Kje ai dobi« sUnovanje?« vprašam jo.
»Blizu tebe, v PonUrsonu, je samostan usmiljenih sestra, ki strežejo bolnikom, kakor v Havru. Tam se
mislim nastaniti.«
»Kako hod lam žalostno živela, uboga moja Lucija!« — »Samo jedno je potrebno, ljubi moj, da človek resi svojo dufto. In veruj, da mi bo to v samostanu ložje, kakor v Sumu sveta. Komur je bila smrt blizu, zdi se mu življenje čisto drugačno, kakor prej. Nekdaj sem bila brezskrben, ncizkuScn otrok, in da mi Bog ni poslal nezgod, odvrnila bi se lahko od prave poti. In življenje v samostanu ni Uko žalostno, kakor mialis. Kdor živi za Boga, je srečen.«
»Kako se preži vil, ko nimafi denarja?
»0, to naj te nikar ne skrbi, tvoja mati je pred avojo smrtjo mislila nAme. Ali zdaj fte dvomil, da Bog skrbi za one, kateri zaupajo vanj ? V tvojo tolažbo mi je Bog ohranil življenje, da sem ti prinesla materino oproSčcnje in blagoslov. Pomore ti ludi, da voljno pretrpi« svojo nesrečo. M6li: »Zgodi se Tvoja volja«, mili moj Bene, ponižno se podvrzi kazni, in trpljenje ti bo lažje,«
Dolgo je Se tako govorila z menoj, in pri njenih to'ažilnib besedah tajal se je led okrog mojega srca.
Od tedaj se nisem več ogibal našega duhovnika. Podučeva! me je in spravil z Bogom. Pokazal mi je pot do obžalovanja in udanosti v voljo božjo, kajti pokoro zahteva vsak greh. In kadar se zatemnl moj duh v tem žalostnem življenju, in kadar upada moj pogum, hitim k svojemu očetu, da dobim tolažbe svojemu srcu v njegovih naukih.
Jetnik umolkne.
»Ali niste ničesar več čuli o svojem očetu?« vpraftam ga po kratkem prestanku.
»Sol je v Ameriko, ker sem onečastil v domovini njegovo ime.«
•	Ali vidito večkrat avojo soprogo?«
•Zvesta je svoji obljubi«, odgovori z žarečim očesom. »Kadar more, pride k meni. Njo imam zahvaliti, da morem govoriti mirno, da ne polni več obup mojega srca. Ona mi je pokazala pot v nebesa, zaradi nje trpim voljno svojo nesrečo «
Pogleda me s svojimi temnimi otožnimi očmi.
•	No, dragi gospod«, odgovori mi resno, »nikdar več ne morem biti vesel. Onečastil sem dobro ime stare, poštene rodbine, položil sem v grob svojo mater, zagrenil sem življenje svoji plemeniti ženi, vse to so spomini, ki me morč.«
Ne vem mu kaj odgovoriti, in nekako lažje mi je bilo, ko pristopi moj vodmk in opomni, da je čas oditi. Z nekaterimi aočutnimi, tolažilnimi besedami podani jetniku roko v slovo. Njegov otožni obraz spreleti za hip žarek veselja.
•Podajate mi roko, gospod, ko ste čuli mojo povest«, pravi ginjen. Iz vsega srca Vas zahvalim za sočutje, s katerim ste me poslušali. Kako dobro to stori bolni duSi; Bog Vam povrni!«
•Kdor stoji, naj gleda, da ne pade. Vsi amo grešniki in jedino upanje nase je bo^je usmiljenje.«
Spremi me do cerkvenih vrmt. Tam postanem nekoliko hipov in gledam na neizmerno morje, katero s« blišči v žarkih zahajajočega solnca.
•	Podoba večnosti«. govorim ganjen, -kjer se spremeni žalost v veselje.«
Se jedenkrat mu stisnem roko in odidem
V.
Dve leti potem sem bil pri neki rodbini bl.zu Pontoraona.
•	Nocoj dobimo v svoj krog še prav prijavnega družabnika«, pravi m: gospodar. »Našega župnua obišče njepov stari, duhoviti prijatelj, dušni pastir na gori »veleča Mihaela«
liora sv. Mihaela: V hipu mi stopi f r*1 oči biedi obraz ubozega jetnika . . . Zvečer dobim priložnost in
poprašam zanj.
»To pomlad »mo ga spremili k večnemu počitku«, pripoveduje duhovnik. »Vedno boij se ga je prijemala nevarna pr*na bolezen, da ga je naposled položila v grob«
•	1'bogi človek' £e tako mlad. pa —. Nikdar me ni kaka stvar tako pretresla, kakor takta: njegova povest«.
•£koda je bilo zanj«, povzame duhovnik resn Itene pl Kamon je bil jeden najbolj nadarjenih ljudij, kar sem jih poznal in odično izobražen v ziunstvib in umetnostih. Koliko dobrega bi bil labko storil. da ga ne bi vzgojili brez vere. Več so grešili na njem. kakor on *am ... lak človek ni mogel dolgo živeti v ječi; oprostila ga je smrt . . . Spoznal je resnico o pravem času in ni »e pogubi! L mri je lahko in mirno. (log mu bodi milosten . . .«
Vsi molčimo zamišljeni.
l'o dolgem preslantu vjra.-am »Ia uboga Lu- ja. njegova soproga?«
»-regla mu je v zadnjih trenotkib, in mu naposled zatiMiila oči . . . Nisem >e videl tako n</n«ya. vdanega bitja. Pasi se je nji »ami pozna.o silno trpljenje na b.edem obrazu, lila je v n;egovo srce tolažbo z mirnimi, ljubeznivimi be-eJatni. Prosila ga je revica oproš^enja. da je postal ne«rečen zaradi nje — in nase ni misl.la Po njegovi smrti je oaula v samostanu Pontorsonskem. ange.j med angelji krščanske ljubezni — sestra usmi-■jenka . . .
Vsem so b:ia »r i polna, vsi smo spoznali v žalostni zgodoi čudovito m^č vere. V nji je tolažba ubu-gemu človeškemu srcu.
Podobe iz življenja
ilMl)«.)
2. V amrti zmaga.
Nekega misijonar.a je posia! njegov škof v oddaljeno pokrajino, da pregleda, ali bi bito potrebno nabaviti ondi duhovnika Brez denarja, brez živeža je pnšei misijonar na doiočeni kraj. Za poslednji dolar ai je bil kupil vina, da bi mogel ma-evati. to mu je bila na.večja in jedrna tolažba. Našel je lam nasel.ene Evropce. večinoma Francoze Pozdravil je avoje ro,ake v materinskem
jeziku, a odzdravil duhovniku ni nikdo. Niti pod streho ga niso hoteli. Nekoliko proč od vasi si je napravil mi. sijonar pod nekim drevesom svoje borno bivališče; ker ga ni bilo, ki bi mu bil ponudil grižljej kruha, hranil se je cele tedne s koreninami, ki jih je šele poskušal, in neko vrato školjk, katere je vžival surove, ker ni imel ni ognja, ni priprave, da bi si jih bil kuhal. A huje so ga bolela trda srca ljudij. na katera je brezuspešno trkal. Dobre besede mu niso dali, le zaničevali so ga mtmogredoči. Nikdo ga ni poslušal, tem manj mu po-mogel, zasramoval ga je starec in otrok. Trgalo mu je srce. ko je videl, kako to ljudstvo sovraži Doga. basi ao mu moči pešale, vendar ni zapustil mesta, kamor ga je poslala volja višjega pastirja.
Nekega dne se približa misijonarju mlad mož ter >:a poprosi kaj jedij. liil je duhovnik, katerega je *kol poslal za misijonarjem. Ta mu ponudi jedila, a katerim se je sam živil, o»tudmh školjk; celo sestradam ga duhovnika je kar pretreslo, ko jih je le videl, kako bi jih še vžival! Ni ae jih mladi duhovnik dotakuil, tako so »e mu studile. Misijonarja je še bolj pobilo, ko je videl, da bode moral nesrečnež lakote umreti.
Opešala »ta biagovestnika v kratkem po|K>lnoma. Niti noge ju niso več držale Ležala sta ves dan na raz beljenih tleh. »Tu umreva«. pravi starejši; »jeden naj »e še potrudi, da opravi zadnjo sveto dariiev; med sv. mašo naj p »da sobratu sveto obhajilo, tako opraviva tiospodu zahvalno daritev.«
Bilo |e v praznik Marijinega vnebovzetja. Sre>'ka!a sta. kdo naj mašuje. zadelo je misijonarja, ki je btl prvi priš«-i. I.e težko se je vzdržal duhovnik na kolenih, ko je opravljal sveto daritev za umirajočega lovan-a in /a«e. Altar je bil kup zemlje Pač dvajsetkrat je pričel iz nova. ker je večkrat obupal, da bi dokončal sveio opravilo. Skoro tri ure je trpela sv. maša Naposled je vendar smrtno bolni mi«ijonar podal umirajnleinu tovarišu sv. popolnico. tianjen se je oziral mladi junak v zadnjih dibljejih na klečega tovariša, ta pa je strme občudoval apostolskega duha mladega misgonarja. ki je tako udano žrtvoval svoje življenje v prvem cvetu
Po sv. maši vlegel se je zopet duhovnik k tovari-u in tako sta pričakovala smrti. Po noči je uturl mladi duhovnik. Poslednji dih je poslal na lice sobratu. ki je » silnim naporom stegnil desnico nad glavo umirajočega v znamenje, da mu podaje zadnji blagoslov in g.» zadnjič na zemlji pozdravlja.
Ko je napočil drugi dan. šlo je nekaj potnikov mimo. Videli so mrtvega moža in poleg umirajočega. Naznanili so to vasi, in tu so se sedaj omehčala trda sr- a. ali bolje. - zmagala je smrt.
V velikem številu so se v kratkem zbrali okrog m.sijonar.a ter mu prinesli mrzle vode in živeža. £e je bil starejši misijonar pri življenju, a ni se ganil. Čutil pa je. kako mu je ptuja roka stiskala njegovo. Trda sr a so bi,a zorana in ljudje niso bih več isti. Na mestu, kjer je bil altar. izkopali so jamo ter položili vanjo truplo mladega apoznavalca. Dvignili so na to bolnika nad rob jame, da bi poslednje tovaritevo bivališče b!a-
goslovil. Posekali ho na misijonarjevo prošnjo Sc bližnje drevo ter iztesali iz njega križ, ki ao ga postavili na grob. Tako je zavladal križ v tej pokrajini.
Sedaj je ondi mesto, ki Stoje na tisoče katoličanov. '/. veseljem ae zbirajo v lastni cerkvi, da poaluSajo besedo preljubljenega Škofa. Višji pastir jim je misijonar, katerega so bili iz početka tako zlobno odvrnili od sebe. .Kolikorkrat le morem, zahajam na oni kraj, kjer v zgodnjem grobu počiva tovariš«, pripoveduje večkrat Skol; »solza sc še ubranim, a tem bolj se mi vnema srce za Boga, čegar pota so tako čudovita.«
(gospodarske stvari.
Kolikokrat na dan Je treba krmo jMkla-dati'/ Pokladaj živini, karkoli hočeš, nikdar jej ne dajaj nu jedenkrat preveč. Pokladaj jej trikrat na dan, zjutraj, opoludne in zvečer in tega se drži natanko. l'o krmljenji daj živini toliko počitka, da zamore želodec krmo dobro prekuhati. Konj prebavi krmo v treh, goveda in prašič v stinh, ovca pa v dveh in pol urah Vozniki vedo to sami iz svoje izkuSnje, zato krmijo konje najmanj dve uri poprej, predno jih naprcžejo.
(inojntca. Z nobeno rečjo se tuko malomarno m nespametno ne ravna, kakor z gnojnico. Večina gospodarjev Se ne skrbi zalo, da se vsaj ne bi odtekala i/, hlevu ali gnojila, ah da je dež in kap ne spridi, dasi je močnejše gnojili*, nego strjeni živalski odpadki.
Izračunih) *e je, da je vodu jedne krave vredna na leto najmanj 12 gld. lahko toraj izprevulimo, kolikanj malomaren du je gospodar, ki ima ua primer 10 repov v hlevu, uko inu \aled slabo urejenega gnojišča le tretjimi gnojnice uide. Najbolje parabitno gnojnico, ako hlevski in mešani gnoj komposti ž njo polivamo. S tem pridobivamo dober in močen trnuj. Kdor jo pa tekočo uporablja za njive in travnike, puzi naj na sledeče:
1.	Voli naj jo nu polje le ob deževnem vremenu, pred dežjem uli takoj po dežji. Ker je gnojnica suiua premočno gnojilo, ki bi utegnilo rastlinam škodovati, zuie*a naj se z vodo.
2.	Puliva naj se jednukomerno, du ne bodo rastlino na jednein mestu prebujno poganjale, na drugem pa revno životarile.
8. Gnojnica, ki mora pa biti vselej razkrojena, deluje sicer hitro in močno, a vpliv gnojnico se pozna »amo za jedno leto. Prihodnje leto je torej treba z gnojem pognojiti.	.Kmetijsko beriloi.
Solnčnica zahteva, močno, globoko orano in gnojno zemljo. Seje se mesecu aprila v vrstah, ki so po &0 cm narazen. Vrste pa naj bodo po 60 cm jedna od druge. Treba jih je pleti in okopati. Seme se rabi za krmo. Uhko se dela iz njega tudi olje.
lt*itffel»enove jtonofUnice. Posojilnice po RailT-emenovem sestavu je imenoval znameniti bavarski soci-Jolog dr. H e i m pri sooijalnem shodu v Uambergu »izvrsten praSek proti mrčesom«, namreč proti oderuškim
mrčesom, ki se dandanes lako bujno razvijajo. Ta namen je tudi pred vsem imel blagi RaifTeisen, ko je nekako pred 44 leti v svojem rodnem mestu ustanovil prvo tako posojilnico. Židovski in krščeni oderuhi so v njepovi domovini ubogo ljudstvo izmolzli skoraj popolnoma in to se ni znalo nikakor pomagali. RaifTeisen je premišljeval, kako bi se žalostne razmere dale zboljšati in pri tem si je postavil kot glavno načelo: Vsi prizadeti morajo zbrati vb« svoje moči, da se potem z združenimi silami vržejo proli sovražnikom. Posamniki imajo zase le dele svojega nekdanjega premoženja še ohranjeno ; a če se jih mnogo apojl, nastane vendar neka mogočna in velika podlaga nadaljnemu delovanju. V teh razlogih je misel neomejenega jamstva. To neomejeno jamstvo, ko je torej vsak zadružnik porok s celim svojim premoženjem, daje dovolj široko in trdno podlago za kredit. Denar se brez skrbi lahko posodi taki zavezi, ker ima v »voli premoženja vseh udov zadostno varstvo. Zadruga dobi lahko potemtakem prve in poglavitne stvari za svoje delovanje, namreč denarja.
KaifTeisen pri tem ni pozabil, da zadruge lahko postajajo sredstva nekaterih bogatinov, ki skuSajo ž njimi pridobivati si mastnih obrestij. Zato je določil za svoje, da ne sme noben deležnik imeti več nego jeden sam delež in da mora biti ta delež, ki se jedenkrat za vselej izplača, tolik, da ga lahko čim največje število Ijudslva zmaguje. Na Nemškem znaSa jeden delež 2 do 5 gold. Glede dobička, ki ga posojilnica donaša, je naglaSal IlailT-eisen načelo, da se mora porabiti v občno koristne, osobito gospodarske namene. Deležniki ne smejo razdelili letnega dobička med seboj, tedaj ne dobivajo di-vidende, marveč skrbe za to, da si napravijo poleg zadostnega društvenega zaklada Se poseben gospodarski zaklad v svojo skupno korist. Dobička |e seveda pri teh posojilnicah koncem vsakega leta le mulo. Toda kamen do kamna palača, velja tudi v ti zadevi. Imenovanu zaklada se sicer ne množita hitro, toda za več let se vendar nabere lepa svota. V osnovi HaifTeisnovih posojilnic je tudi namen, da morajo te posojilnice, ko se jih nekaj več ustanovi v kaki deželi, napraviti osrednjo zvezo, ki skrbi za to, da se preostajajoči denar nalaga in da se tistim posojilnicam, ki ga jim manjka, posojuje.
Ze iz tegu se vidi, da ni jedini namen tem RaifT-eisnovim posojilnicam posojati denarja, marveč Se prav posebno se naglasa, naj zadiužniki v gospodarskem oziru vzajemno delujejo. Skupno naj si naročajo, česar potrebujejo, skupno naj prodajajo, kar imajo za prodaj, zboljšujejo naj zemljo, kupujejo zadolžena posestva in jih lastnikom ali drugim poštenim možem proti letnemu vračevanju izročajo, ustanavljajo naj ai konsumna ali gospodarska društva itd. sploh naj jih navdaje čut vzajemnosti, temeljujoč v krščanski ljubezni do bližnjega.
Da se more doseči namen, je neobhodno potrebno, da so posojilnice ustanovljene za manjše omejene okoliše, najboljše po fa r a h ali občinah, da je najboljše, če se za 1200 do 2000 duš ustanovi po jedna. Tako se ljudje med seboj dobro poznajo, velikokrat bc sestavljajo
in nravnapovzdiga ljudstva, ki jim je prvi
namen, »e ložje doseže.
Varnost je v tem slučaju tudi čim večja Ravnateljstvo .pn občnem zboru zbranih 5— 10 mot\ kate rega vaak član tudi jamči s celim svojim premoženjem, natančno pozna vsacega prosilca, vč njegove razmere in tudi, koliko mu je zaupati. Obroki, v katerih natfse posojilo vrača, se natančno lahko pr.lagode gospodarskim razmeram znan nega prosilca. Posojilo ne meri samo na to. da bi se ž njim ugodilo proinji kakega človeka in se denar varno naložil, marveč daje »e po izpoznanih potrebah njegovih Zato je pa tudi nravni vpliv k pridnosti, varčnosti, previdnosti sam po sebi združen s takim postopanjem.
Ravnateljstvo upravlja brezplačno svoje posle, plačila pričakujoč jedino le pri Bogu za izkazana dejanja ljubezni do bližnjega. Samo uradnemu voditelju ali blagajniku se določi kaka majhna nagradx To načelih RaifTeisnovih je najbolj želeti, da se vsi vplivni možje, osobito duhovniki, kar naravnost povdarja. po-jvete delu pn taob posojilnicah. Pstanovitev ne dela nobenih težav; knjigovodstvo in sploh celo poslovanje je lahko. Potreba njihova se pa kaže povsod«. Toliko niso nikjer ljudje založeni z denarjem, da bi posam-mkom za nekaj časa manjših ali večjih svot ne bilo treba prosiU na posodo. Poleg tega ae v tacih posojilnicah sprejemajo tudi prav majhni zneski, da se obresto-nosno nalože. Deklam, hlapcem pomočnikom, itd. je tako mogoče prav z mal.mi privarčki prihraniti si sčasoma kaj denarja.
£e nekaj moramo posebej opomniti. Velika soci-jalna nepri.ika je v tem, da sedanja gospodarska uredba ti rja ogromno žrtev kmečkega prebivalstva na deželi za — mesta. Dajati morajo deželani ljudi in denarja; in ne denar ne ljudje se ne vračajo' Ljudje pač pnbajajo nazaj v rodne vasi. a »amo. ko »o jim mesta ugrabila zadnjo trohico sil — v svoje rodne občine živet na — ubogih aoro-jakov trojke. Dobičke ima.o mesta, ki naraščajo in se bogate, delela pa piafuje. jih vzdržuje in — u božava Zato morajo ravno kmetje in ma.. cbrtnki z dežele po svojih močeh zajeziti u tok in kar *t da »i obraniti doma. Dosedaj so bile do mu vse hran n.:< :n posojilnice v mest h; denar in dobpr poae.evan.u sta »la pri vseh listih z doma. k: k> \.kfk :t ki so iskali posode. V tem smislu tudi portrete, R. poao.ilnice, ker osredotočijo vse gospodarske »ile ntitfa kraja, da si skupno pomagajo na noge in da ve» d:b :<k :*tane doma.
Razne novice.
iO pasvetsvaajik v deželnih zborih bo .Domoljub« poročal prihodnjič, ker do sedaj ie nima povedati nič posebnega. Najbolj žalostne razmere za slovenske poslance so v Tntu in Poreču v latri Tam so Lahi tako divji, da naii slovenski poslanci niso varni življenja. lato
so letos naznanili, ds se toliko časa ne bodo vdel«,.^ zborovanjs. dokler se jim ne poskrbi ca »adostno vaniovt (Občni zbor k*t pel" društva * Lfnbljanii bo tO.
januvanja ob 5. uri popoludne v hiii kat. družbe n» Turjaikem trgu. Na zbor so povabljeni vsi udje.
(Iz Bohinja! »mo dobili več poročil ob ondotmh painrfkih razmerah, ker treba, da se spremene »k0 hočemo, da bodo Bohinjci ie lanaprej mogli pečati h z živinorejo. Ker bo pa na sv. Blaža dan aboil gorei><. »kega druitva na Bledu in se bode tam tudi govorilo o bohinjskih razmerah, bomo v prihodnjih itevilkah kaj več o lem pisali.
i Papirnati bankovci po I gld i imajo i« veljavo do konca tega leta. Le z dvajseticami in itirjaki -e vet ne plačuje. Kdor bi pa imel ie kuj dvajsetie ali «tirjakov. jih lahko zamenja pri kaki državni blagajniei. ki jih ;« menjajo do konca tega leta
i Poziv Gorenjcem!) V nedeljo po Svečnici, sv. Blaža dan 1 februvarja opoldne bo shod radoljikega kat slov druitva na Bledu pri Petranu Bazgovarjalo in posvetovalo se bo o ustanovitvi Beifaisenovih pos.jilmc u Bohinj, Bled in Gorje, o pa«niikih razmerah na do-renj»kih planinah, posebno na Pokluki, o prenaredbi lovskega zakona v prid kmeta in drugih lakih stvareh, liovonl bo med drugimi pri shodu ftidi poslane* g Povte, ki je v kmetijskih in plannskih zadevah dobro podu>n Ker je tisto mdeljo na Otoku ob 10. uri služba božja zavoljo vsakoletnega shoda sv. Blaža bodo vdeležemi tudi lahko zadostili svojun krščanskim dolžnostim. Natančni program bo objavljen pozneje v »Slovencu« in na posebnih lepakih K obilni vdeležbi vabila v imenu odbora radolj katol. slovenskega druitva.
Janez Vurntk	Janez Ažman
predsedtik.	tajnik.
(Karte so resnico prerokovale > Nedavno pridete dve dekleti k neki baburi da bi jim iz »kvart« nape vedala njih prihodnjost Ženska je to seveda rada storila za denar, a karte so slabo govorile in premkinjaje napovedala dekletoma, da jih bo prav kmalu zadela velika neprijetnost. Žalostni deklici odideta, in da«i *'» si bi!e tuji. vendar se na slopnjicah domov gredoč medsebojno tolažite. Pogum sle si dajali s tem. da morda le ni prav videla prerokinja. Malo korakov naprej zapazi prva v svojo veliko žalosi, da nima več denarnice v žepu Obrne se, ter hoče potožiti svoji tovariiici. da »e nsd njo že dopolnuje prerokovanje, kar zagleda poleg tovs-niice policaja, ki je prijel tatico, ker je ravnokar »voji tovariiici izmaknila iz žepa denarnico, opirajoč se vsled žalosti na njeno roko — Nad obema se je nenaden« vresničilo prerokovanje, obema se je v kratkem pripetilo nekaj neprijelnega. Vendar je prva. ki je dobila denar nazaj, ložje pretrpela neprijetnost, kakor druga, ki jo J« morala nekaj časa premišljevati v ječi.
(Železnica Novo Mesta Metlika Karlevec ) I.»n*ko let' je na* deželni zbor dovolil, ds se je ns deielae »iroike izdelal načrt za" ozkotirno belokranjsko železnice. Oikei'«1 železnici »o ugovarjali intemeotje. toda njihov zastep»llr sedanji dvorni svetnik Suklie, jo je zagovarjal, M
ski minister bo dal samo ta otkotirno teleiuieo dovoljenje. Sukljejeva mogočna beseda je obveljala — načrt je sedaj jidelan in sicer tako, da bode od ieletnice v prvi vrsti gorjtneki veleposestnik dr. Schlesinger imel dobiček nika kor pa ne najbolj obljudene belokranjske občiue. — Zuano pn je, da je t preteklem mesecu tudi ogerska vlada d..Ia koncesijo za ieletuico t uormaluim tirom it Karlovca do Metlike — Radovedoi smo tedaj, ali bode sedaj, za svoje volile« tolikauj skrbui dvorni svrtmk Suklje v deželnem tboru Se imel pogum tagovar ali oikotirno belokranjsko ie-letnico, katera naj bi bila tveta ta dve normalui progi, Ia če bi bistra Sukljejeva glavica to veoder le storila, kaj naši d>'ielui očetje letos poreko n;ej{ov«-mu nasvetu? IU duvediti smo tudi ali bodo Metličanje in Cruomaljci tudi potem še tako bretpogojno taupali gospodu dvornemu svetoiku in njegovemu oprodi — gospodu ViAniksriu.
illolenjska železnica ) 7. Dolenjskcgu, 10. jun. Dve leti je že minolo, odkar se je kmetom določilo, koliko in kakšnega sveta se mora odstopiti za napravo železnifne proge. Od tistega časa ludi kmet ni smel več pogledati in stopili na svoj poprejšnji svet, — vsaj jo dobil odškodnino I Vživala je tu svet in ga bo — železnica, a davke, te presnele davke, mora pa še vedno kmetič plačevali. Če se vpraša pri c. kr. davkariji: »Kdaj pa bodo vendar davki od železničnega lira odpisani?«, se biiro odgovori: »Zato bo železnična uprava sama skrbebi.« Torej naj skrbi. Če se pomisli, da so nekateri od IOOU do 1600 gld. ali morda še več odškodnine prejeli vkljub temu, da so zemljo jako ceno pustili, mora pri laki svoti vendar nekaj zomljiščnega davka biti! Kmet nima denarjev, da bi plačeval, ali brez obreati čakal, ali posojeval, zlasti tem manj. ker njega še eno uro čes določeno mero nečejo čakati, tukaj pa se sme leta in leta vleči in odkladati. Če se lako dela, potem ni čuda, da je nevolja aplošna nad takim brezozirnim ravnanjem. Sedaj ob novem letu bomo zopet radi ali neradi, prostovoljno ali prisiljeni nosili davčne novce davkariji, sedaj naj bi se že vsaj završil ta prevrst, med letom ae bo zopet težko, — koliko časa pa bomo Se morali čakati na take mdoeti, ki nam po pravici gredb ?
(Voiaiki .l It Blok, drid 11. januvarja. Strahovito debel aneg imsmo. Skoro bo treba res skoti dimnik ska-ksti v bišo. Sani bloškega „!urmana" so tameleae. „0gi-banje na cesti bo sedaj kaj sitno", pravi vsak, zlasti sedsj, ko je ns straneh ceste nakopičena stena snega. Io ta čudna — da ne rečem hujše besede — tapoved v našem glavsr-«tvu glede ogibsnjs. Vse mora .k tebi*, na desno gonili pri ugibanju t Gospodie, vajete v roke I Bote videli, da je iikušnja najboljša učiteljica, in ta ie od nekdaj uči .od sobe" ogibati se, na .bout', kakor je to povsodi drugodi. .Od sebe ie odrinem .blago", k sebi ga pa z bičem težko pripravim" pravi iikušen voznik, lo če s samcem v°tiš, da^le iival gre mimo, ne boš tadel. Zato se nam bo »lavno glavarstvo telo prikupilo, če nam ugodi v tej reči. Čemu ljudi begati?!
(Nasledki pijančevanja.) Z Dolenjskega, 4. ja-nuvarija: Minolega meseca poročali so časopisi, da ae P"prav|ja v državnem zboru nova poalava proti pijan-
čevanju. Dišali so, da je dr. Boser trdil v državnem zboru, da je pijančevanje največja nesreča za ljudstvo, občine in cesarstvo, kar je podprl a številkami, ko je omenil, da je v blaznicah 28 odstotkov izmej pijancev in da je živelo od 67 otrok is desetih pijanskih rodbin lc 9, med tem ko jih je bilo od 61 otrok ii treznih rodbin 50 živih in zdravih. Naj dodam temu is lastne skušnje tn-le izgled, ki nam potrjuje, kako reaničaa je bila ta trditev dr. Boacrja. Tu sta živela zakonska dva od leta 1882 do lani. Zena od teh pa je bila velika pijanka, in sicer jedina v vsi fari. Pila pa je posebno rada žganje. Pravili ao, da je izpila večkrat po četrt litra in tudi več kur na dušek. Bila je vsak dan pijana in v pijanosti ata se z možem prepirala, pretepala. Govorili ao ludi ljudje, da jo bolela v pijanosti zažgati hišo in da je imela po noči nož pod zglavjem, da bi moža zaklala. K sreči je lani meseca novembra umrla, in aicer Se le 40 let stara. V zakonu je imela vil letih 10 otrok in od teh živi danes jedino najmlajše dete, staro 13 mesecev, pa tudi to ne bo živelo, vsi drugi pa so pomrli v prav rani mladosti, le jeden sam je doživel 6 let. Drugi pa so pomrli v tej-le starosti: Prvi star 1 leto 5 mesecev, drugi poldrugi mesec, tretji 1 leto 7 mes, četrti U mesecev, peti 6 let 11 mesecev. Sesti 6 mesecev, sedmi 2 meseca, osmi in deveti (dvojčka) po 23 in 26 dnij. Torej od 8 otrok ni učakal ne jeden 2 let in 6 jih je pomrlo pred jednim lotom! Ah nam ne potrjuje ta izgled, kako grozni so nasledki pijančevanja, vzlasti še žganjepitja?
(Zmrzali) Iz Adlešič: 4. januvarija. V nedeljo sjutrnj je šel od tu ia pobreškega grada logar Anton Fink po opravilih na Vinico. Od Um pa se je podal le le popoludne okoli 4. ure proti domu in sicer ko je budo snežilo. Na precej daljni poti pa je in aicer, kakor se pripoveduje bliso Zežlja, onemogel in zmrznil. Ker ga ni bilo domu, ao ga šli iakat in na<li ao ga še le v aredo popoludne. Na njem je ležal pes. katerega je imel seboj. Uboga žival je bila toraj cele tri dni pri njem noč in dan v budi zimi. Bil je doma iz novomeške okolice in star čes 50 let.
(Živinska sel.) Zadnja št. državnega takonika objavlja naredbo floančnega ministra, ki v mnogem olajšuje dobavo živinske soli. Tako ne bo treba občinam naznanjati določenega časa za naročila, naročalo se bo lahko skozi vse leto. Sicer pa bodo samostojna in gospodarska društva smela napraviti skladišča za sol, kjer jo bodo živinorejci po potrebi kupovali.
iZakaj devamo roko pred nsta. kadar se nam sdeha ?) Pred 400 ali 600 leti je bila rstširjena po Evropi vraža, da hudič vedno čaka, kedaj da bi,prišel v človeka ter ga obsedel; navadno gre skozi usta. Ce je ie nekaj časa čakal, da bi človek odprl nsta, napravi ga, da ta&ne tde-hati in tako smukoe skoti usta. To se je prigodilo tako pogostokrat, da so se navadili ljudje delati križ čet nsta, kaderkoli te jim tdeba, kajti krii preiene hudiča. Priprosto ljudstvo se ponekod še drži te navade; večina ljudij pa je opustila krii, ter se brani hudiča s tem, da dene roko pred usta.	(Amer. Slovenec.)
(1'oitea tat) I* Bobrove. V eobolo pred svetimi tremi Kralji po noči je v Hazorih vulgo pri Vojski neki domače hišne razmere dobro poznavajoč tatovid izmaknil iz omare v prvem nadstropju cel voloveki kup 300 gld. Uospodar »icer navadno v dotični sobi spi; imenovani večer pa je zbog mraza in trudnosti zaspal spodaj pri peči, No. pa velika žalost in strah sta vladala v hiši le svetih treh Kraljev dan, ker uzmovič je bil toliko pošten in usmiljen, ko je videl obupno Žalost domačih, da je 2e prihodnjo noč prinesel, kakor sv. Miklavž, ves denar lepo v papir zavit na okno in s tem celej hiši po velikem atrahu in Žalosti napravil res ev«ngelj»ko vesolje. Ali je tatoviča vest tako mudila, da je učioil ta pošteni korak, ali se zbal Zandarmerije. ki je došia ns lice mesta in zatrjevala, da ne more daleč biti. Najbrze je ta-tovič lc rekrut v tej stroki. Naj bo te karkoli, pohvalimo ga vendar le, da se je toliko pošteno obnemel, in mu v prihodnje svetujemo, naj bo pameten, drugim uzmov.čem pa ga priporočamo v blagohotno posnemanje.
'Prvi Slovenec v Ameriki — obsojeu oa vrtala V Scratonu v Penailvanvji v Ameriki obsodili so na smrt Franca Jeršina iz Itakitne pri Kamniku, kateri je bil vojak, potem nekaj časa v norišnici v svoji domovin'. Nedavno je prišel v Ameriko in je tukaj ustrelil Slovenko Marijo Kršič. ker ga ni hotela vzeti. L>oma ata namreč imela nekoliko znanja. Kršič je bila prišla v Ameriko, da aa poroči z Antonom Berinakom. Jerim je bil skočil po izvršenem umoru v vodo. da ae odtegne kazni, a so ga policij st i potegnili na tubo in prišel je pred sodišče. I*h aodiš'u te je skliceval zagovornik na njc«ovo tlabo-umnoet. a pcrotoiki te na to ^nito ozirali in odmerilo mu je sodišče posta t no kazen — smrt.
iNeare t-t Dne 6 t. m. je pn km tH43 na kočevski frti dolenjske zeleimoe atroj tovornega tlaka zdrobil z deskami obloZen voz goape Lavnčeve t CuZperga. Hlapca tia bila baje vinjena Pretakava ae je pričela.
Knlhrelnerfem knjlilca. Vanainji Umiki je pnlolcn-i knjiiiea, pač tanimira r<i r<ako qo*po<iinstro m ta $leh<rncga. kateri pije karo. V njej se nahajajo raJna pojasnila o ,.Kathran<rj<ri katf\ ki Čedalje Mj pnhaja r narado, pa tudi izreki prtih uljakve o tvJiii vrtdnotti sladnt kart, kakor mnenja o ,-rnati kari m o taju. Mučno knjiiieo pr izročimo troj,m naročnikom, da jo parno prtber6.
Tržne eene ? Ljubljani
doi 12. jtnuarija.
»pek f-ers.so. k/T -sroto kuI«. . Jajee. :«4ee Hiško, a ur . . . ■itrtjt meto trr telei* . . Snajeko . . Kostrsnct« . Pikaas« ... ielob . . Seae 100 k*r i Slaai*.
l>nra trda" 4 kmb. au . aekk*. .

-	64
-	72 -k
10
-	H -1 •"2
-	5«
-	40
-	4U
-	17 1 87 1 70 7 20 5 2»
Priaodnja itevl.ka ..DOMOLJUBA" izid« 7. februarija 1895 w»4er
L,ot«rU«Un srečke.
Daasj 12 januarja	75	4,	IS,
Oradee. 12. ;anusrjs	2«	25	13.	43
Llae, 5 januarja:	7tf	84	55	7
Trst, 5. januarja.	11.	61	83.	17
7"». S« 7H 1»
NajccncjAl in najbolj*i vir nakupovanj« 1
Ubald pl. Trnkdczjf
lekar zraven rotovža r Ljubljani
priporoča:
Cvet sopar trf aaje rGicht«mt) lajša in pe»-gar^a batašiae v krila, as«ah ia rskah. -
Mekietuca 50 kr.. B steklenic t ytd. 25 kr.
arljlnoeljake kapljloe aa *e-lodeo — Steklenica 80 kr., 6 steklenic 1 gld.	f A
Plaalaakl Mllššal ali praal alrop u edraUaaa m stroka, ra.tvarja elit ia lajša katodna n.pr.pri kaMji. — Stekienica 56 kr, 6 steklenic 2 gld. 60 kr.	^
Odvajalna ali MstUae krog ljloa tisti je laladae pr< zahaaaajl, skala-aaa letadai. - Skatulja 21 kr.. jedrn zavojiek a 6 Ikatuljami vetja
1 t1«1- 5 kr-	1'^i1 • 9V '1 I
Sadilna štopa sa ftlvlao ta aa traa|a pstrabe pri kravah, kasjih is prašrtih - Zavojček i ra
bitnim navalom vred velja le 50 kr., 5 aavojfko* samo 2 fld.
Cvet aa koaje Najboljše maailo ia konje, pomaga ; n prstsgu lil, elekaaii ae«, strpata ji v keks, v krili itd s kratka pri vaaajik kelsisik ia hibah. — Steklenic* x ra-bilnim narodom vred sUne le 1 rld., pet steklen e i ra-bilnim navoJom vred le 4 fld.
Vsa ta našteta in vsa druja zdravilna sredstva se dobijo v
v Ljubljani žrtvin rotiiii
s prvo pošlo 144 (24-16)
in se vsak dan razpošiljajo.
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta i« <6 let i največjim uspehom rabljeni, od mnogih tdravnikov najbolje priinani in priporo-ani prani strup raztaplja ■las, upokojuj« kalelj, pomanjkujs pAt daje alaat do Jedi pospeioje prebaviJanJ« in radllnoat, u>lo Jedi in krapL železo, ki j« v sirupu v lahko «i prisvajajoči obliki, j« jako koristno u narejanje krvi, raalopljivc foe-forno-apnene aoll, ki so v njem. pa podimo pri alabotnlh otroolh pospešujejo narejenje kostlj Ov.u ateklenioi Her-balnjfieveira apneno-teleitn-Ka »inipa ji> 1 gld. 25 kr . po p<4ti jjO kr v«« ia zavijanj*. (Polovičmh steklenic ai J 1% 80—3
Svil r i In' 8vkrtaw t-'-«1 p+
UI	naieiibami, ki s«
pojavlja o pod jednakiiai ali podobnimi ime ii. a m vendar posvoji »aatavl ln avojam n61nkn popolnoma različn* ud nai. k* origi nalnega 128 let obstoječega pod-foafornaato kislega apneno-telesnega stropa. Zali u v a na; te sorej vs*l*j ltreAno Herbabny-Jev apneno- ieleznl alrnp. Pasi naj as tudi na to, da Jo a raven stojsfta oblastveno protokollrana varstvena aaataka aa vaa ki ataklenloi in i>roeinio, ne dajte as zapeljati niti > nitjo oeao, alti a dmzlsal i

kupili
ponaredb«!
687
pretvezami, da bi
»-&
Osrednja razpoli jaloira aa provinci;*: na Dnnajn, le-■ " It" Venbai _ "
karu a ,znr
Vanban. Katserstraaae
71. Pi »dajejo ga gg ; lekarn liarji V Ljubljeni J, Svoboda. <1. pirrell. 1'bald pl Trnkdeav, W Mayr. dalje (ra prodajajo v Celja; J. Kapfrrickinied. BaembacboTi dediči. na H«ki: J. Uaaeiner,
0 Prvdam, A. Schindler. A Miziam lekarnlčar. P. Prodam M. Muzam dr«.* ; v H resah A Buppert; na Sovodjem (Gmund) K Muller; v Celovi-a: P. Ilaaaar. P. Birobacher. J. ko-m»ti»r, A Kgger v Novemmesta A. pl Sledov iea. v Bi. Vida: A. ikirbel. na Trblhi. A. S.egl v Trsta: R Zanetil. A Rut. tloa. B. Biasoletle, J. Seravello. K v. Leuteaburff. P Prendini, M Kavaaini, v Beljaka P. Sokola, dr K. Kampf; v Crnomlji: J Btal.k . v Velikovea. J Jokal . v Wolfsberga : J. Ilalh.
W VlZIltlllilo?
Podpisani narnanjam slavnemu občinstvo, da sem otvoril dn.- 1. januvarja 1894
jan uvarja 1894
m šiacuno z mešanim lam
pri Mali nedelji
Ker bom prodajalnieo pri av. Jurjn tudi i« nadalje im»l, torej bom iuo*el kot lavlnik dveh prodajaln o vse blago Is mnogo oenejie prodajati, kot doslej.
K obilnemu obisku a* prav toplo priporočam ter ugotavljam ii vrstno postrežbo.
Frani Senčar,
3—2	trgovec pri sv. Jurju ob fcevnk-i.
t :

Zavarovanje malih kapital!
•* wmmmmmmmatmmmmJtmH^=*^sMi\-m ■ a ** r .r—1a a« i iib
Zavarovalnica m življenje
na Dunaju	85 8 1
zavaruje na življenje človeka
in sicer pri mali pl aii
od IO kr. naprej
vsaki teden, po vaeb kombiuacijah.
00	koici leti 1894 ji bili zmrivanih nad 20 milijonov goldinarjev.
Zavarovalnim fe ix<lala nad sto tittoč polic.
Pojasnila dad6: generalna repreaentacija sa Štajersko, Koroiko la Kranjsko v Gradcu, Jakominiplat« Nr. 16, aastopi na deželi ter pooblaateni nadzornik sa Kranj ako g. Rudolf Starovaanik v Kranju it. 31
1	dtr A.ko kdo ioll, dotvi propokt aaamtouj.
Kmetovalcem kateri sc bodejo poučiti e marsičem, kar koristi njihovemu usodnemu gospodar-adaaae
atvu, priporočamo knjilico
Kmetom v pomoč.
Vared&o-goipodaraka razprava.
Spisal Iv. Belec, župnik.
Cena 20 kr., po pofci 23 kr. Dobiva s« v . K atol liki Tiskarni*
v Ljubljani.
wm~ Vsakdo
kateri rabi odlikovane ie-lodievo tinkturo lekarne Ploooll-JeTS pri ,angeljn' v Ljubljani, ii ohrani adrnv in krenak telodeo, lahko prehavlja Jedila in ae ekrani zaprtju telesa.
Cena stsMeslal |e 10 sevaev.
Vnanja naroiila raspoiitja proti povzetju aneeka.
148 24 18
Najboljia, izredno okusna je
župnika Kneipp-a sladna kava
S
, kllajrasia za |ld 2 10.
v mdečlb Itirloglatlh zavitkih a iliko kapnika Knclppa.
v rudečlh okroglatib zavitkih. 24=2
Vsaka peeebej porabljena ali pomeiani nameičsta popolnem navadno zrnato kavo.
Dobivala m v vsaki bolhi! prodajelnid.
Kjer si zalaga, polila Ja izdelevetelj (Oelz v Bre«ancii) pe polti v zavejlk pa m 84—5
J. PSERHOFER SS.CSsr
lekarnar nit Duanju, I., Hln^r-trn—1«.
Kri «laUlno UrogU'^. WJ unlr»r«li>. kro*ijloe ■ooao idra»Hno £d"ro - U ^ dmtM, « «. krogi;k. »tMm	M' »^'»j^J
.. Balo rodbin. T katarih ni »al. ialage W» i.*r»«n«. dvn■"g"'™* T ^ . Ji .VV.la i ikmtllloa a 15 kroallloaaal al kr„ 1 lavoj a • škatljloami 1 »10. 5 kr., pn kreglj'« »	■ " , i vtrt/ Vi M c.Jrr tx*:it d.n*r. *.ij» • poštnin. |r«»to
n.frankoTtnt; pošiljam w roti.iji 1 fla 10 kr. - «.» »« -•F"', r***	i . . '
MšSatTiiT utojlkrogHe1 gld JA kr- « u>oja » fid. 30 kr. i ia«o;i 3 gld. io kr.. 4 uvoji UU 40 kr	i gld.10 kr. 10 u^t > gld. 10 kr iM.n; nego j.d.n M d. mo..
odSut) -Pr5dW, da m uktanj« lartono	r»erhoferJ* kri t..ulu* krog-
^	M "d. !». wrfV7ka.lj.-a n« OT. c. navodila se rabo *t»je« i»«n.ki
^ ^S^JS^ff čSS^M* kr.. . ^iVU* « kr. -Traotfev sok, preu kaur«. krjparcu. kr*»viwam ka».a itd 1 stsM«nica kr. - Amertika mZu sa protla. 1 gld. 80 kr. - Prafek »ra« potenj« ai|, ikatlj« 6U kr.. .bukMaaa poiiUattijo To kr - Balaaaa sa fato, I ftakon 4v kr.. a frank	65 kr - Idratrllaa
mmm (Traike kapllloeV, prati apn»n»ani Ulodea. »l.b»j pr.b»«ljno«ii itd. 1 »teki. tt kr. — Aacleikl šadoaai balsam. 1 rt.kl.m-« &0 kr. - rijakarskl praisk. [ r-ti k»i!ju itd. 1 ikat.>» ŠTTr. i franko.aao pU.ljaUuo C0 kr - Tanaocklala-pomad* J. Psorkoferja najbolj. .r.d.l<o aa po»E«šrt-up rasti la*. 1 škatlica 1 gld - Unlversafcal oblli. prof. St.ud.l-a, .r»d«t»o pnvritmu oteklin aa isd 1 kafek 60 kr. a iraak pošiliat. T5 kr. - Uatvarsalaa Mstllaa •Oi A. W. Pallriok-a. l«<m±* idiat.lo proti po.Ud.-atn »lai-»<» prenavljanja. 1 p.a I gld.
Ro..a tikaj oa.n.roiii ud.liov ima i» \ — t avilrij»kih '-»»pialii nain.nj.n« ta- in inoi»m«k. faraa^Tti^a. ap*njaiit«i« m' m ni prvdn.ti ki bi jib n« bil« t i«l <i. na t»lii.«»nj» to.-no in po r»al proakitd —	Podtljatve po podtl ivrif m ■•jbiir.« proti tt.dj .iiljalvi an»ka. »«-•). p« tudi
sroti potica. - Oe s« daaar aapra) pošlje (aajboljšo po poštaaj aakaaalol), Ja podtalna dMtl alija. aaga pri podUJarrak s poTsetjM.
Zaoral iamiw a»wilaJi«M. rfoon««. m radi » Uabljaal pri O. Pto*«ll-Ja
O e	c3 g	
Ui	C	
• vH <-M		
	• ^^ •s h	"S t
D	1 CJ	5* m s«
		B 1
U	»X	
V	•m	
>	0 v	
o	ej	
t4		
		
VII. zvezek:
OVJSTI
Andrej Kalan
iaiel jf ravnokar ler »e duKiv« komad 20 kr„ fH> po.;H kr. v k atol Ink I Bukvami io Tinkami v LJuMmiiI.
— Tudi III. in IV. zvezek »ta še v zalogi
Največji ubor
le io v v \ ^V,
fe^b c s
t-
^IjlUltf^	t
Tlaka .Katoliška Tlakaraa.'