Pogled na Kresijo (foto Vlast.ia) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ima na zalogi naslednje publikacije: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, kompletni letniki IV/1956 -do XIX/1971 po ceni 16 dinarjev za letnik, za inozemstvo 3 do- larje; posamezna številka velja 7 dinarjev, za inozemstvo 1 dolar. Naroč- nina za leto 1974 je 25 dinarjev. Prve tri letnike odkupujemo po ceni 10 dinarjev za številko. V seriji Knjižnica Kronike so izšle naslednje knjige: Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), knjigotrška cena 2,50 dinarja. — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOCJU LJUBLJANE (1956), knjigotrška cena 2 din. Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), knjigotrška cena 2 din. Sergij Vilfan-Josip Cernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MEST- NE HISE (1958), knjigotrška cena 2,80 dinarja. Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), knjigotrška cena 15 din. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII. letnik Ljubljana 1974 2. zvezek ,Vsebina drugega zvezka Tone Knez: Antična nekropola v Novem mestu — Stran 73 Miroslav Pahor: Statuti srednjeveške občine Izola iz leta 1360 v odnosu do tujce\^ — Stran 77 Anton Svetina: Odlomek iz zgodovine Gornjega grada — Stran 86 BožoOtorepec: Ljubljanska beraška značka iz leta 1667 — Stran 92 Ferdinand Tancik — Branko Korošec: Smrt grenadirskega stotnika, Mehadija 1770 — Stran 97 Dušan Nečak: O vojni z Italijo (1914—1915) — Stran 107 Ivo Juvančič: Leto bazoviških.žrtev 1930 — Stran 112 Jure Mikuž: Prvi poskus vpeljave zgodovinskega slikar- stva v slovensko umetnost — Stran 122 Iz starih fotografskih albumov — Stran 129 Delo naših zavodov in društev — Stran 133 Nove publikacije — Stran 134 Na ovitku Izola okrog leta 1830 (neznan avtor) Ureja uredniški odbor Glavni urednik Olga Janša-Zorn Odgovorni urednik Jože Zontarx Izdaja In zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za kra- jevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tisk Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/m — Tekoči račun pri SDK podružnica 50101-678-47483 (Ljubljana, Miklošičeva cesta g) — Letna naročnina 25 din, posamezna številka 10 din Publikacija šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od pro- meta proizvodov" (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-2/72 od 25. 8. 1972) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ANTIČNA NEKROPOLA V NOVEM MESTU REZULTATI IZKOPAVANJA V LETU 1973 TONE KNEZ Pred nekaj leti je Novo mesto zbudilo po- zornost široke javnosti z odličnimi arheološ- kimi najdbami iz halštatskih gomil na Znan- čevih njivah, ki so našle živahen odmev in visoko oceno tudi v mednarodnih strokovnih krogih.^ S temi najdbami si je Novo mesto zagotovilo sloves bogatega in važnega pra- zgodovinskega najdišča ne samo v Sloveniji, temveč v širšem prostoru Vzhodnih Alp. Po- leti 1973 opravljeno daljše načrtno izkopa- vanje sredi današnjega mestnega območja pa je prineslo bistveno nove podatke o pre- bivalcih Novega mesta v rimskem času in njihovi materialni ter deloma tudi duhovni kulturi, predvsem v pogrebnem obredu. Od pomladi pa do začetka jeseni 1973 je bil sredi Novega mesta na nekdanjem Bele- tovem vrtu (pare. št. 283/3 k. o. Novo mesto) ob severni strani Ljubljanske ceste sistema- tično raziskan in izkopan precejšen del ne- koč obsežnega grobišča iz rimskega časa.^ Ta nekropola, kjer so pokopavali tudi že v pred- rimskem času, je bila urejena ob južnem vznožju utrjenega prazgodovinskega gradišča na Marofu, na prostoru, ki ga zajemajo da- nes naslednji objekti: križišče Ljubljanske ceste s Cesto herojev—komanda garnizije— stavba Elektro Ljubljana—poslopje občinske skupščine—otroški vrtec—vila Rezek (sedaj dom družbenih organizacij)—Beletov vrt. Na 1000 m^ raziskane površine Beletovega vrta, ki po naši domnevi obsega najbrž le dobro tretjino nekdajne površine grobišča, smo od- krili 97 grobov iz rimskega časa; med njimi pa so trije, ki jih pripisujemo Keltom. Me- nimo, da raziskano območje predstavlja ju- govzhodni del antične nekropole; ta je na vzhodni strani bila omejena s črto, ki jo da- nes tvori Kettejev drevored. Kot zanimivost naj navedemo še izredno kontinuiteto poko- pališkega območja na južnem pobočju in vznožju Marofa, ki sega kronološko od sta- rejše železne dobe preko mlajše železne dobe do pozne antike in nato z daljšim presledkom zopet od 19. stoletja do leta 1924, ko je bilo staro mestno pokopališče na južni strani Ljubljanske ceste opuščeno in prestavljeno v Ločno, vzhodno predmestje Novega mesta. Naključno odkrivanje rimskih grobov iz zgoraj začrtane nekropole v Novem mestu se je pričelo že leta 1890 ob gradnji Ljub- ljanske ceste^ od starega mestnega pokopa- lišča proti Bršljinu. Sodobno poročilo nava- ja, da je ob teh delih bilo odkrito približno 20 rimskih grobov.'' Grobove je tedaj izkopal preparator Deželnega muzeja Ferdinand Schulz, jih takoj po izkopu razstavil v novo- meški kazini (prva arheološka razstava zu- naj muzeja v Sloveniji!) in nato odpeljal v Deželni muzej v Ljubljano. Še več rimskih grobov je bilo odkritih pri kopanju temeljev za stavbo okrajnega glavarstva jeseni leta 1902 (sedaj poslopje občinske skupščine)." Zal takrat nihče od stroke ni nadzoroval kopa- nja, tako da je izkopano gradivo brez vsa- kršne dokumentacije. Poročilo navaja okrog 40 fibul in nad 100 keramičnih posod." Tudi te najdbe so poslali v Deželni muzej. Leta 1936 sta bili na Skabernetovem vrtu odkriti dve rimski grobnici, njihov inventar pa re- šen za novomeški muzej.' Še dva groba iz te nekropole sta se našla leta 1954 na skraj- nem južnem robu Beletovega vrta, ko so ši- rili Ljubljansko cesto in škarpirali njen se- verni rob.8 Žal so leta 1890 in 1902 kopali grobove brez stalnega strokovnega nadzora in brez potrebne dokumentacije. Zato so šte- vilne in privlačne najdbe s teh izkopavanj, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, si- cer lep in zelo zanimiv material, ki pa je znanstveno le omejeno uporaben. Pomembnost rezultatov izkopavanja na Be- letovem vrtu ni samo sto novih grobov s šte- vilnimi pridatki v njih, temveč je razkrilo specifično grobno arhitekturo in nekatere ka- rakteristične pridatke v grobovih ter opozo- rilo na kontinuiteto poznolatenskih oblik ma- terialne kulture (predvsem keramike) v zgod- njeantični čas od Avgusta do Tiberija. Da gre pri tem za materialno kulturo avtohtonih staroselcev, keltskih Latobikov in Ilirov, ki so se opremili z elementi materialne kulture okupatorjev Rimljanov, je jasno. Vsi grobovi, odkriti na Beletovem vrtu, so dosledno z žganim pokopom. Poleg grobov smo odkrili še debel sloj žganine, raztresene 73 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Novo mesto — Beletov vrt. Pogled na del odkrite rimske nekropole z žganimi pokopi poleti 1973. na večji površini v sklenjeni plasti, pome- šani z obilico črepinj mnogih keramičnih po- sod in razlomljenih ter ožganih kosov bro- nastega nakita. Ta plast žganine je po našem mnenju ostanek sežigališča-ustrine, prostora, kjer so rimskodobni prebivalci Novega mesta upepeljevali svoje mrtve. Kar zadeva kronologijo rimskih grobov, odkritih 1973 v Novem mestu, smo na pod- lagi tipologije pridatkov (terra sigillata, fi- bule, oljenke) in priloženih novcev dognali, da so na Beletovem vrtu pokopavali od pri- hoda Rimljanov v naše kraje po zaključeni japodski vojni (35—33 pred našim štetjem), ki jo je zmagovito izbojeval Oktavijan, pa do prvih desetletij 2. stoletja po n. št. Po dosedanjem stanju raziskav rimske nekropole pod Marofom se zdi, da je vzhodni del ne- kropole, prav na območju Beletovega vrta, najstarejši del grobišča. Meritorna znanstve- na ocena celotne zapuščine iz rimskodobne nekropole v Novem mestu bo možna šele takrat, ko bo strokovno ovrednoteno celotno izkopano gradivo, ki ga hranijo Narodni mu- zej v Ljubljani (v celoti še ni objavljeno). Dolenjski muzej v Novem mestu (najdbe so še v fazi restavriranja) in Prirodoznanstveni muzej na Dunaju. Najstarejši grobovi na Beletovem vrtu so iz časa vladanja cesarja Avgusta. Ti grobovi iz spodnjega horizonta nekropole so brez kamnite konstrukcije in grobni pridatki so preprosto zakopani v grobne jame, na vrhu brez krovne plošče ali kakšnega drugega trajnega obeležja. Kljub neugledni grobni arhitekturi so ti najstarejši grobovi zelo bo- gati s pridatki, med keramičnimi posodami zbujajo pozornost izdelki iz pečatne kerami- ke — terrae sigillatae. Odkriti so bili tudi grobovi, ki so vsebovali kar cel servis sigi- latne posode. Ta pečatna keramika (ki jo lahko primerjamo z današnjim porcelanom) je bila v rimskem času luksuzna in draga uvozna roba, ki so jo v naše kraje v 1. sto- letju importirali iz italijanskih delavnic, naj- več iz toskanskega mesta Arretiuma (današ- nji Arezzo). Tip preprostih grobnih jam je v uporabi okvirno od Avgusta do Klavdija, tj. do sredine 1. stoletja našega štetja. Vsi drugi, mlajši grobovi, so narejeni iz tesno sestavljenih, vendar klesarsko neobde- lanih kamnitih plošč, tako da sestavljajo pra~ 74 KRONIKA ČASOPIS ZA SLÖVE'NSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII ia"4 vokotne kamnite skrinje ali zaboje. Ta tip i grobne arhitekture je posebna značilnosti antičnih nekropol v Novem mestu in osred- | nji Dolenjski. Na vrhu so bile te kamnite : skrinje pokrite s krovno ploščo, pa tudi dno j je bilo pogosto tlakovano z eno ali več tan- kimi kamnitimi ploščami. Pepel na grmadi sežganih mrtvecev so največkrat raztrosili i na dno skrinje, nanj pa so položili po več glinastih posod s hrano in pijačo kot popot- nico pokojniku v podzemlje. Včasih sta pri- ložena še keramična oljenka in bronast no- vec-obolus, v bogatejših ženskih grobovih pa še drobna steklenička za dišave-balzamarij in nakitni predmeti (fibule, prstan, uhani in j podobno). ' Grobovi do sredine 1. stoletja n. št. so naj- , bogatejši oz. imajo dragocenejše pridatke, kar kaže na večjo blaginjo prebivalcev No- vega mesta za vlade cesarjev od Avgusta do Klavdija. Iz kasnejšega časa so grobovi po svoji zgradbi in obliki zahtevnejši in monu- mentalnejši, vendar njihova vsebina ni več tako bogata. Vse manj je luksuznih in im- portiranih predmetov, iz česar lahko skle- pamo na določen upad ekonomske moči No- vega mesta v drugi polovici 1. stoletja n. št. To dejstvo bo treba najbrž povezati z grad- njo magistralne rimske ceste Emona—Siscia, ki je stekla mimo Novega mesta, in z usta- novitvijo mesta Neviodunum (flavi j ska usta- nova) okrog leta 70 n. št., kamor se je pre- \ selilo administrativno in ekonomsko središče I antične Dolenjske in s tem siromašilo rim- ¦ sko naselbino v Novem mestu. j Preseneča dejstvo, da je bila dobra tretji- ! na (43 "/o) vseh grobov, odkritih leta 1973 na i Beletovem vrtu, že v antičnem času odprtih in izropanih! Ta visoki odstotek oplenjenih Rimski grob z žganim pokopom ob odkritju s pridatki in situ. Zara s pepelom in lončeni pridatki so bili obloženi in pokriti s kamnitimi ploščami. Lončene posode kot pridatki v grobu 59 iz rimskega grobišča na Beletovem vrtu v Novem mestu. grobov daje slutiti o bogatejšem inventarju v teh izpraznjenih grobovih, ki so se pravi- loma odlikovali od drugih po svoji velikosti in lepi izdelavi ter bili zato že od vsega za- četka za plenilce grobov najbolj privlačni. Po številu pridatkov v intaktnih grobovih lahko sklepamo, da so bili izropani grobovi še dosti bogatejši in zato predvsem zanimivi za roparske skrunilce grobov. Rezultate raziskovanja antične nekropole v Novem mestu lahko strnemo v naslednje ugotovitve: razmeroma bogata zgodnjeantična nekro- pola, ki kaže na premožno anonimno nasel- bino v rimskem času na tleh Novega mesta; kronološko lahko ločimo dva horizonta, ka- terih meja je okrog sredine 1. stoletja n. št.; enotna grobna arhitektura v obliki kam- nitih skrinj, ki je značilna za večino provin- cialno rimskih grobov na Dolenjskem;'j od pridatkov je absolutno največ keramič- nih posod, dosti manj je pridatkov iz drugih materialov (kovine, steklo). Pri lončenih po- sodah je opazna zelo močna tradicija starej- ših, keltskih oblik lončevine; zelo pogoste so najdbe določenih oblik lon- čevine, na primer: hišaste žare, črni lonci z visokim narebrenim vratom, ki imajo svoj izvor v osrednji Dolenjski;'" absolutno pomanjkanje kamnoseško obde- lanih grobnih spomenikov in napisnih kam- nov. To pomanjkanje epigrafskih spomeni- kov lahko tolmačimo tako, da so bili na tem grobišču pokopani nepismeni avtohtoni sta- roselci; pomanjkanje orožja in orodja v grobovih govori za izrazito civilno naselbino. Iz pridatkov v grobovih je jasno razvidna močna tradicija in določen konservatizem staroselcev, ki so pokopavali svoje rajne v rimskem času pod Marofom. Iz tega lahko sklepamo na etnično pripadnost pokopanih 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Pogosta kombinacija dveh značilnili lončenih posod v i rimskih grobovih na Dolenjskem: večjega lonca z ', visokim narebrenim vratom In manjšega kozarca. i Posodi sta narejeni iz sivočrne gline, izdelek domače i delavnice in predstavljata pivski servis. : ljudi V Novem mestu, ki jih najbrž lahko označimo kot keltske Latobike in potomce še starejših Ilirov. Staroselci so po prihodu Rimljanov sicer sprejeli določene njihove ci- vilizacijske dobrine, vendar jih romanizacija in latinizacija vsaj v 1. stoletju še nista pre- vzela. Kazno je, da so prebivalci Dolenjske pod rimsko upravo v 1. stoletju živeli v miru in gospodarski blaginji. Z najdbami iz Be- letovega vrta se je močno obogatila arheološ- ka zbirka Dolenjskega muzeja, Novo mesto pa se je uvrstilo med pomembna provinci- alna rimska najdišča v Sloveniji. Še vedno pa ostane odprto vprašanje, kje moramo v Novem mestu iskati naselbino iz rimskega časa. Na Marofu je najbrž ne gre iskati, ker vse drobne površinske najdbe od tam kažejo starejši, predrimski karakter. Za primerjavo lahko navedemo, da tudi gradi- šče nad Stično v rimskem času ni bilo več obljudeno. Je bila mar na temenu novomeš- kega polotočka, okrog kapiteljske cerkve, na prostoru, nekoč Gradec imenovanem? Še bi lahko ugibali, saj primernih lokacij v Novem mestu ne manjka, vendar nam bo to uganko kot vse dosedanje, rešilo edinole sistematično terensko raziskovanje z lopato. OPOMBE j 1. T. Knez, Kronika 18, 1970, 11 ss; Prazgodo- vina Novega mesta (razstavni katalog, Novo mesto 1971); — T. Knez, Novo mesto v davnini ! (1972). — 2. Izkopavanje je s kratkimi presledki trajalo od 10. aprila do 15. septembra 1973. Po nalogu in v sodelovanju z Ljubljanskim regio- nalnim zavodom za spomeniško varstvo je iz- kopavanje vodil Tone Knez Vse izkopano gra- divo in dokumentacija je shranjeno v Dolenj- skem muzeju v Novem mestu. — 3. S. Rutar, Letopis Matice slovenske 1891, 192 s; S. Rutar, Mitteilungen der Zentralkommission N. F. Bd. 17, 1891, 197 s. — 4. Slovenski Narod 26. sep- tembra 1890. — 5. J. Szombathy, Tagebuch 3ö, : str. 25—28 (rokopis v arhivu Prazgodovinskega oddelka Prirodoznanstvenega muzeja na Duna- ju); S. Petru, Novo mesto 1365—1965 prispevki za zgodovino mesta (1969), 70 ss. — 6. F. Ko- matar, Mitteilungen des Musealvereines für Krain 17, 1904, 54 s. — 7. T. Knez, Razprave SAZU VI, 1969, 109 ss. — 8. V. Sribar, Arheo- loški vestnik 9—10, 1958—59, 110 s. — 9. T. Knez, Arheološki vestnik 19, 1968, 221 ss; T. j Knez, Razprave SAZU VI. 1969, 109 ss. — 10. P. Petru, Hišaste žare Latobikov. Situla 11 (Ljub- ljana 1970); P. Petru, Razprave SAZU VI, 1969, i 197 ss. i 76 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 STATUTI SREDNJEVEŠKE OBCINE IZOLA IZ LETA 1360 V ODNOSU DO TUJCEV MIROSLAV PAHOR Istrske srednjeveške občine so iz raznih razlogov skušale v svojih statutih urediti po- leg cele vrste vprašanj oblastnega, uprav- nega, civilnega in kriminalnega sodstva tudi odnos do tako imenovanih tujcev. Tujec v občinah pa je bil vsakdo, ki ni imel ureje- nega statusa deželana, meščana ali vsaj pre- bivalca občine. Po vseh istrskih statutih so- deč, je bil torej tujec vsakdo, ki je prihajal z onkraj občinske meje in si ni pridobil sta- tusa prebivalca mesta ali občine, kasneje pa statusa meščana ali deželana. Tujci so v ob- činah pomenili lahko potencialno nevarnost ali pa določene gospodarske prednosti, ki jih je bilo treba izrabiti v prid stalnemu pre- bivalstvu. Vendar so v vseh znanih statutih odredbe o tujcih popolnoma različne, kar je deloma razumljivo. Tu je bilo treba naselitev preprečiti, tam jo je bilo treba podpreti. Tu so bile razmere na mejah razmeroma ureje- ne, tam je prihajalo do pogostih sporov. V eni občini so bili takšni, v drugi zopet dru- gačni problemi. Trgovina v Kopru, Miljah in Piranu je bila na primer razvitejša kakor v Izoli in Bujah. Prav tako je bilo polje- delstvo nekje slabše, nekje bolje urejeno itd. Izola je bila gotovo med gospodarsko naj- manj razvitimi občinami. Vendar če verja- memo Morteaniju, doslej edinemu piscu, ki jo je skušal resneje obravnavati, se je začela dokaj zgodaj politično organizirati v samo- stojno komuno. Prve statutarne odredbe je bržkone uredila že sredi XIII. stoletja. Kdaj je nastal prvi popolni kodeks statutov mesta, ni znano. Prav tako ni znano, kako so se statuti spreminjali in dopolnjevali. Iz uvoda k statutu iz leta 1360, ki ga je objavil Mor- teani, pa se da sklepati, da je bil stari statut poln nejasnosti in dodatnih odredb, ki so bile v nasprotju s starimi. Tedanji oblastniki so se pritoževali, da se ni več mogoče rav- nati po njem.' Zaradi tega je bilo treba ure- diti novo, prečiščeno redakcijo statutov, ki bi ustrezala času in odpravila nejasnosti z upoštevanjem novih zakonov in z odpravo zastarelih. Tako se je podestat Ivan Sanuto, ki so mu pomagali sodniki Vitale Vitali, Mi- hael Varneri, Almerik Albini in Matej Ma- rani, lotil leta 1360 nove redakcije, ki naj bi odpravila vse pomanjkljivosti. Dne 5. no- vembra istega leta sta nove statute potrdila Veliki svet občine in Arengo ter so s tem stopili v veljavo. V nasprotju z drugimi statuti, ki so navad- no razdeljeni v štiri knjige, piranski celo v deset, imajo statuti mesta Izole samo tri knji- ge. V prvi, ki jo lahko imenujemo tudi kri- minalni zakonik, so zbrane vse odredbe kri- minalnega značaja vse od navadnih kletvic do krvnega sodstva, v drugi so zbrane vse civilnopravne odredbe, tretja knjiga pa ob- ravnava občinsko oblast in upravo ter notra- njo ureditev mestnega in občinskega življe- nja.2 Vprašanje tujcev ni obdelano posebej. Od- redbe, ki zadevajo odnos občine Izola do tuj- cev, so raztresene po vseh treh knjigah. Za- konodajalec jih je dal tja, kjer je pač imel prostor, kjer so odpadli zastareli predpisi ali pa na konec knjige, kakor je primer z razmejitveno pogodbo s Koprom. Vendar vse te odredbe sestavljajo neko celoto, ki nam dokaj dobro nakazuje problem. Kakor drugje po Istri je bil tudi v Izoli tujec vsakdo, ki je prišel z druge strani občinske meje, bo- disi to Pirančan, Koprčan ali trgovec iz Kranjske, Furlanije ali od drugod. Izjema so bili, kakor povsod, Benečani, ki jih je mo- rala občina obravnavati kot svoje deželane oz. meščane. Ce zberemo vse odredbe izolanskih statu- tov, ki zadevajo tujce, pridemo do zaključka, da obravnavajo štiri bistvena vprašanja, ki postajajo toliko bolj važna, kolikor bolj se hočemo spoznati z izolanskim prebivalstvom poznega srednjega veka. To so: vprašanje od- nosa do obmejnih občin, vprašanje poselitve občine, vprašanje odnosa do tujih trgovcev in končno vprašanje odnosa do tako imeno- vanih prebivalcev. Vsa štiri vprašanja bodo lahko služila za podlago kasnejši študiji o izvorih izolanskega prebivalstva, o razume- vanju notranjih socialnih trenj in o politiki občine do sosedov ter do občinskega gospo- darskega življenja.' ODNOS DO OBMEJNIH OBCIN Med najzanimivejšimi vprašanji odnosa do tujcev sodi v Izoli vsekakor odnos do obmej- nih občin, torej do Pirana in Kopra. Treba je vedeti, da je bila občina Izola med naj- manjšimi občinami v Istri, stisnjena med dve gospodarsko in politično močnejši občini, ki sta si v teku XIII. stoletja prizadevali raz- širiti svoje meje ena s severne, druga pa z južne strani. Gotovo je, da si je Izola pri- zadevala urediti vprašanje svojih meja tako s Koprom kakor s Piranom. Tako je na pri- mer Landus de Montelongo pomagal urediti obmejna vprašanja med Izolo in Piranom 18. septembra leta 1254.'' Ze naslednje leto je 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1971 ta ista vprašanja reševal Marko Zane, po- destat občine Koper,' leta 1283 pa piranski podestat Andrej Dandolo.* Leta 1285 je ob- mejne spore med Izolo in Piranom reševala komisija, ki so jo sestavljali podestati Kopra, Novigrada in Umaga Henrik Dauro, Janez Delfin in Karantan Zane.' Vendar se stvar ni nehala tukaj. Kako globoki so bili spori okoli meje med obema občinama, priča dej- stvo, da so bili preneseni v XIV. stoletje. V piranskem arhivu hranijo nekaj listin, ki pri- čajo, da so se obmejni spori nadaljevali z nezmanjšanim sovraštvom. Po drugi strani z občino Koper ni bilo nič drugače, vsaj kar se tiče druge polovice XIII. in prve polovice XIV. stoletja. Toda dejstvo, da je Veliki svet občine Izola sodil za pri- merno, da je ureditev obmejnih vprašanj s Koprom vnesel v knjigo statutov,** priča, da so bili obmejni odnosi med obema občinama le nekako urejeni v obojestransko — morda le navidezno — zadovoljstvo. Takšne statu- tarne ureditve pa ni dobilo vprašanje meje s Piranom. Zaradi tega je prišla v statut vrsta odredb, ki so naperjene proti občini Piran in njenim gospodarskim koristim ob meji. Res je, da so te odredbe neredko ško- dovale tudi koristim Izole, vendar je v do- ločenih primerih prevladalo politično sov- raštvo nad gospodarskimi koristmi. Najbolj sporni del izolansko piranske meje je bil na predelu, imenovanem Valeta, tj. v kraju, ki gre od rta Ronek po grebenu nad Strunjanom ob cesti, ki je vodila od cer- kve in samostana Sv. Basa proti Izoli. Tu so se posesti Pirančanov in Izolanov tako prepletale med seboj, da je bila jasna mejna črta, ki bi ločila posesti obeh občin, popol- noma nemogoča. Ker je prav tu prihajalo do najbolj pogostih sporov med občani obeh ob- čin, se je Veliki svet Izole odločil spremeniti ves ta predel v puščo. Tozadevna odredba pravi v prostem prevodu takole: »Prav tako odrejamo, da meščani Izole ne smejo v bo- doče obdelovati polja na Valeti, tj. ob cesti, ki pelje od Sv. Basa v Izolo.« Kazen za pre- kršek je bila globa, ki so jo določili na 25 beneških lir, kar je dokaj visoko. Poleg tega je meščan Izole tvegal, da mu bo dala ob- čina uničiti opravljeno delo. Odredba nada- ljuje s prepovedjo meščanom Izole, da bi sprejemali posamezne dele ali parcele tam- kajšnje zemlje od »meščanov Pirana ali dru- gih tujcev« pod isto kaznijo, ki je določena za obdelovanje in ki jo brezpogojno izterja občina." Kaže, da je ta odredba prenesena v statut iz leta 1360 iz neke prejšnje redakcije sta- tutov, kajti zadnji stavek, ki je očitno na- Podestatskl grb na stebru fontika v Izoli (15. stoletje) stal kasneje, morda celo v letu 1360, pravi takole: »Ali naj se omenjena zemlja obdela ali ne, naj odloča volja gospoda podestata.;< Očitno je ta stavek v nasprotju s celotno od- redbo. Nesmiselno bi bilo namreč popolnoma prepovedati obdelovanje nekega predela in v isti sapi pustiti volji podestata, ali naj bo zemlja obdelana in ali naj ostane pušča. Očit- no je, da so so se obmejni spori leta 1360 toliko polegli, da je Veliki svet imel za po- trebno nekoliko popustiti od svojih prejšnjih stališč in pooblastiti podestata, da v tem ozi- ru ukrene po svoji uvidevnosti. Da pa je bila omenjena zemlja dolgo časa neobdelana, dokazuje tudi uredba, ki prepo- veduje pašo tujcev, v tem primeru Piranča- nov, na ozemlju občine Izola ali v sami Izoli. Ker gre tudi za mesto oz. njega neposredno okolico, je treba poudariti, da se živina z no- bene strani ni mogla tako približati Izoli, ka- kor prav z Valete, ki je bila najbliže mestu. To zopet dokazuje, da omenjena odredba ni mogla biti napisana proti nikomur drugemu, kakor proti Pirančanom.'" Razumljivo je, da je odredba predvidela tudi visoke kazni. Po- leg tega, da je kršitelj, kateremu je bila za- plenjena živina, moral poravnati vso škodo 78 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 oškodovancem, je občina izterjala še 20 sol- dov globe za vsako kravo, vola, konja ali m.ezga, 10 soldov za osla in 6 soldov za vsako glavo drobnice. Dohodek od takšnih glob so razdelili med občino in prijavitelja v odnosu 2 proti 1 v korist občine. Meja med občinami se ni ustavila na rodo- vitni zemlji. Cez nerodovitni pas je segala prav do obale. Odredba o obalah prepoveduje tujcem, da bi odvažali gradbeno kamenje z obal občine Izole brez izrecnega dovoljenja podestata. Kazen za prekršek je znašala 100 soldov. Poleg tega je smela občina zapleniti kamenje.'' Da gre tudi v tem primeru za od- redbo, ki so jo namenili proti Pirančanom, dokazujeta dva momenta. Prvič se je v tem času Piran širil zunaj starega obzidja. Sever- no in severovzhodno od notranjega mandrača je nastajala popolnoma nova mestna četrt, imenovana četrt Poljskih vrat, ki je pove- zovala stari del mesta na Punti z naseljem Marcano na jugovzhodu mandrača. Po drugi strani se ujema izolanska prepoved tudi z gradnjo solinarskih hiš v strunjanskih soli- nah. Za obe gradnji je potreboval Piran ve- like količine gradbenega kamna, ki ga je lah- ko dobil tudi na obali izolanske občine, pred- vsem od rta Ronek proti severovzhodu. Jas- no je, da je obsegalo dovoljenje podestata tudi določeno ceno za gradbeni material, če- mur so se hoteli podjetni Pirančani najbrž izogniti. Prav tako je jasno, da je gradbeni kamen potrebovala tudi občina Izola tako za svoje stanovanjske gradnje, kakor za pomole in pristanišče. Zato je odredba o prepovedi odvažanja kamenja popolnoma razumljiva. Kaže, da so izolanski poljski stražarji ali drugi meščani ali deželani večkrat opazili ka- kega tujca, ki je na občinskih mejah prestav- ljal mejnike. Verjetno se je celo zgodilo, da so takšnega hudodelca ujeli in kaznovali. Za- radi tega je prišla v statute tudi odredba o prepovedi odstranjevanja občinskih mejni- kov in spreminjanja meje. Kršitelj — če so ga ujeli — je bil kaznovan z globo 10 lir.'^ Ta odredba, ki je bila vnesena v prvo, tj. kriminalno knjigo statutov, je veljala prav tako proti Pirančanom, kakor proti Koprča- nom. Ker pa je bilo vprašanje meje s Kop- rom statutarno rešeno, je gotovo, da je velja- la predvsem proti Pirančanom. Toda mejo s Piranom je bilo možno kontro- lirati le v bližini mesta. V oddaljenih kra- jih, predvsem v okolici Cedelj, Medošev, Sta- re vasi in od tod proti griču Sv. Onofrija, kontrola že ni bila več tako učinkovita niti ne lahka. Pomisliti je treba, da je nam zna- na knjiga izolanskih statutov nastala leta 1360, torej samo 11 let po veliki kugi, ki je morila po Istri in je zelo zreducirala istr- sko prebivalstvo. Prav verjetno je, da je tedaj skoraj popolnoma propadla Stara vas in da so bila zelo prizadeta tudi druga na- selja izolanske občine. Prav zaradi tega je bilo treba te predele ponovno naseliti. V zve- zi s piransko-izolanskimi mejami je torej zelo važna še odredba, ki govori o naselitvi tega predela, predvsem pa meje od Cedelj vzdolž Kaštelirja tja do kraja z ledinskim imenom Nargucan, ki je na piranski strani. »Zaradi blaginje in koristi občine Izola — se glasi odredba Velikega sveta — odrejamo in ukazujemo, da lahko vsak tujec, ki bi hotel ostati v občini Izoli, lahko dobi dva orala — in ne več — občinske zemlje na meji med občinama Izola in Piran od Cedelj proti Kaštelirju. To zemljo naj začne obde- lovati od spodnjega konca pri meji proti zgor- njemu koncu (tj. proti obronkom Kaštelirja). Prejemnik mora zemljo čimprej zasaditi s trtami. Za prejeta dva orala ni treba plače- vati nobene najemnine in vsak naseljenec je za deset let prost tudi tlake. Poleg tega mu je vsak tamkajšnji kmet dolžan po- magati z enim delovnim dnevom ali temu ustrezno vsoto v gotovini. Kdor ne bi hotel pomagati, bo kaznovan z globo v vrednosti dveh delovnih dni. Naseljenec ne sme pro- dati ali zastaviti ali vknjižiti omenjene zem- lje ali je kako drugače odtujiti, razen v pri- meru, če gre za meščana ali prebivalca Izole. Prav tako lahko dobi dva orala tiste zemlje vsak meščan ali prebivalec Izole in jih ob- dela. Izjema je le v tem, da temu ne gre pomoč enega delovnega dne.«'^ V tem pri- meru gre za pravi naselitveni zakon, kakor jih poznamo tudi v drugih krajih Istre. Ker je bil pod občino Piran tudi del vasi Cedlje,'^ je jasno, da je veljala naselitev tega kraja, ki bi jo lahko raztegnili tudi proti jugozaho- du, kot protiutež tamkajšnjemu piranskemu prebivalstvu, ki bi utegnilo spremeniti mejo v svojo korist. Zaradi tega ni dvoma, da je veljala tudi ta uredba proti Piranu. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da so Pirančani v izolanskih statutih veljali za prave, tj. sovražne tujce. Bistveno drugačen je odnos izolanskih sta- tutov do Kopra in Koprčanov. Čeprav je tudi do njih veljalo določeno nezaupanje, je bilo vprašanje meja med občinama — kakor že rečeno — urejeno statutarno, kar pomeni, da sta se tako Izola kot Koper podredila raz- sodbi razmejitvene komisije, ki sta jo vodila Marko Morosini in Ubaldin Giustiniani, po- destata občine Koper oz. Izola. Razmejitve- na pogodba med obema občinama je zadnja odredba izolanskih statutov. Iz nje je raz- 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 vidno, da je bila vnesena tudi v statute ob- čine Koper, morda kot dodatek, ker je bila veljavna redakcija koprskih statutov izdela- na kakih deset let pred obstoječo izolansko. V pogodbi se obe stranki obvezujeta, da bo- sta vzajemno kaznovali lastne meščane in deželane, ki bodo delali škodo na meji. Prav tako sta se občini dogovorili, da bosta kaz- novali tatove grozdja. Glede pašnine, ki je bila najpogostejši vzrok sporov med občina- ma, sta se delegaciji dogovorili, da bosta uvedli enotne kazni za škodo, ki bi jo živina delala na obeh straneh meje, tako da bodo koprski prebivalci, ki bi delali škodo na izo- lanski strani, plačevali odškodnino izolan- skim oškodovancem in obratno. Da ne bi pri- šlo do pogostih prekrškov, sta obe občini uvedli enotne kazni, ki jih je moral povzro- čitelj izplačati občini oškodovanca, če ne bi šlo drugače, tudi pod prisilo. Na koncu sta obe delegaciji pooblastili poljske čuvaje, naj skrbno pazijo, da ne bi prišlo do prekrškov. Kolikor pa bi prišlo do kakršnihkoli nevšeč- nosti, naj jih nemudoma prijavijo podestatu prizadete občine, ki bo ukrepal po določilih pogodbe. Ni dvoma, da je omenjena obmejna pogod- ba zaključni del dolgotrajnega spora okoli meja, ki sta ga pa obe občini poravnavali strpneje, kakor je to bilo med občino Izolo in Piranom. Gotovo pa je, da je tudi med Izolo in Koprom, kljub statutarni rešitvi, še vedno prihajalo do obmejnih trenj. Doku- menti, ki jih hrani koprski arhiv, bodo to gotovo potrdili. Toda dejstvo, da sta obe ob- čini vnesli razmejitveno pogodbo v statute, bodisi kot redni zakon, ki je sestavni del statuta, ali kot dodatni zakon, ki je statutu samo priložen, priča, da so Izolani imeli Ko- prčane za manj nevarne, kakor so jim bili Pirančani, torej tudi ne sovražne. Torej so bili Koprčani tujci, s katerimi se je dalo po- govarjati, priti do nekih pozitivnih in za Izolo koristnih zaključkov, medtem ko za Pi- rančane tega ne moremo trditi. SKRB ¦Z.K NASELITEV MESTA IN PODEŽELJA Že prej omenjena odredba o naselitvi ob- močja Čedelj in jugovzhodnega pobočja Ka- štelirja nam jasno kaže, kako je občina s statuti privabljala tujce na izpraznjeno zem- ljo. S tem, da je kmete obvezala, da poma- gajo naseljencem z enim dnevom dela, je sa- mo podprla naselitev. Res je sicer, da gre v tem primeru med drugim za to, da se pre- preči prilaščanje zemlje po Pirančanih, ven- dar je tudi dejstvo, da gre za novo, hoteno naselitev po kugi izpraznjene občinske zem- lje. Kdo so ti naseljenci, nam jasno pove XXXIII. odredba civilnega zakonika statutov. Tu namreč beremo, da Slovenci ali Furlani, kmetje ali hribovci, ki bi prišli stanovat na izolanska tla in obdelovat občinska zemlji- šča, ne smejo zapustiti ali prodati dobljene zemlje nikomur, razen svojim dedičem ali zakonitim naslednikom. V tem primeru ni iz- jema niti volilo cerkvi »za blagor svoje du- še«. S tem si občina zagotavlja, da bo zem- lja ostala tistim zakonitim dedičem, ki bodo ostali na izolanskem ozemlju in postali stal- ni meščani ali deželani občine.'^ Tu je govor o Slovencih in Furlanih. Malo verjetno je, da bi se hoteli furlanski kmetje naseljevati na tedaj pusti in zapuščeni izo- lanski zemlji. Zato je opravičena domneva, da je občina Izola podpirala naselitev svo- jega agrarnega zemljišča predvsem po slo- venskih kraških in hribovskih kmetih. To je tembolj verjetno, ker so se v vseh izolanskih vaseh in zaselkih ohranili popolnoma sloven- ski priimki, ki segajo najmanj na začetek XV. stoletja (Grbec, Medoš, Vuk, Korenika, Mejak, Glavina itd.). Jasno pa je, da se niso naselili samo Slovenci. Priimek Debernardi dokazuje, da je prišlo nekaj naseljencev tudi s področja piranske občine. Italijanski nase- ljenci v izolanskem zaledju pa so bili tako redki, da so se popolnoma slovenizirali v slo- venskem okolju, ki je imelo, kljub kugi, že stare korenine. Tudi XXXIII. odredbo civilnopravne knji- ge je treba imeti za pravi naselitveni zakon. Njen zaključni stavek namreč razglaša, da postane zopet last občine vsako zemljišče, ki bi bilo darovano (npr. »za blagor svoje du- še«) ali prodano, torej ki bi bilo proti do- ločilom odredbe v nevarnosti, da ne pride v roke zakonitim naslednikom.'' Prav to do- ločilo nam pove, da je hotela občina Izola trajno naseliti zapuščeno zemljo s tujci, ki naj bi postali stalni izolanski deželani. Da so bili tujci v glavnem Slovenci, ni ni- kakšen slučaj. Podoben primer imamo v Pi- ranu z zakonom o naselitvi Krasa, ki je ne- koliko kasnejšega datuma. Slični so primeri tudi na koprskem ozemlju. Slovenski kmet se je rade volje naselil na beneškoistrskem ozemlju — in s tem pomnožil prebivalstvo starejše slovenske kolonizacije — zaradi te- ga, ker je bil na beneškem ozemlju izpostav- ljen manjšim dajatvam, družbeno pa je bil enako vrednejši mestnemu prebivalstvu, ka- kor je to bilo v starem kraju v razmerju do zemljiškega gospoda. Veliki svet občine Izola ne bi bil dosleden samemu sebi, če ne bi skušal z naselitveno odredbo ponagajati Piranu. Ni gotovo, ali je 80 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Grb družine Manzioli na vhodu gotske hiše (leta 1470) hotel Pirančane pridobiti na račun manjših dajatev in delovnih obveznosti ali morda s tem, da je garantiral svobodno posest, o čemer govori odredba. Ta se v prostem pre- vodu glasi: »Odrejamo, da v bodoče vsak Pi- rančan — moški ali ženska —, ki je v Izoli naseljen ali bi se hotel naseliti, lahko, če se podvrže dajatvam in osebnemu delu, ki je v navadi v Izoli, kupi ali drugače pridobi vsakovrstno posest v mestu in na podeželju, kakor je to dovoljeno meščanom Izole.« 2e ta prvi odstavek nam jasno pove, da so bili v Izoli naseljeni Pirančani, če so plačevali redke davke in poravnavali obveznosti oseb- nega dela, izravnani z meščani Izole. V tem primeru je odpadla desetletna doba, ko je bil novi mestni naseljenec obravnavan kot prebivalec. Gotovo je torej, da je to za na- selitev Pirančanov zelo ugodna odredba, ki je lahko naselitev samo pospeševala. Vendar si je hotela občina tudi zagotoviti, da bi na- seljeni Pirančani le ostali v mestu in v ob- čini. Zato jim je bilo prepovedano posestva darovati, prodati ali zapustiti drugim Piran- čanom, razen če so že bili polnopravni meš- čani Izole. V primeru izselitve so morali pro- dati posest meščanom Izole najkasneje v dveh letih, sicer je zapadlo zaplembi in ga je občina brezpogojno vključila v občinsko posest."* Končno je tu še odredba, s katero skuša občina zavarovati občinsko obdelovalno zem- ljišče pred lastnimi meščani. LXXI. poglav- je knjige kriminalnega zakonika namreč pre- poveduje posameznim meščanom, da bi pro- dajali ali darovali tujcem posamezna ob- činska zemljišča. V primeru, da bi se to zgo- dilo, bi občina razveljavila prodajno ali da- rilno pogodbo in obsodila kršitelja na 20 be- neških lir globe.'" Kakor prodaja je bilo po- sameznikom prepovedano tudi dajanje ob- činske zemlje v najem tako tujcem kakor domačinom. Kazen za tak prekršek je zna- šala prav tako 20 beneških lir.-" Spričo prej omenjenih odredb, po katerih se tujcem do- voljuje naseljevanje in pridobivanje občin- ske zemlje po pravno veljavni poti, je ta od- redba popolnoma razumljiva, ker obenem ščiti tujca pred morebitnimi kupoprodajni- mi goljufijami, ki so se že pripetile, če je občina imela za potrebno izglasovati takšno odredbo. Lastno zemljo in drugo imetje pa so lahko meščani in prebivalci Izole neovirano pro- dajali tudi tujcem, ki so bili voljni kupiti in plačati občini kupoprodajni davek. Iz tega določila so bili izvzeti Pirančani,ä' ki jih je občina raje kontrolirano naseljevala na ob- činskih zemljiščih. Vsak kupec zemljišča ali hiše je moral prijaviti pogodbo občinskemu vicedomskemu uradu zaradi legalizacije na- kupa. Toda medtem ko je bil domačinu od- merjen rok za prijavo 30 dni, so tujcem do- voljevali dva meseca.'^- Ce pa je hotel tujec zopet prodati kupljeno zemljo, jo je moral ponuditi meščanu ali prebivalcu Izole, ker je le-ta imel predkupno pravico. Edino v pri- meru, če ni mogel dobiti kupca med doma- čini, jo je lahko prodal kakemu tujcu, vendar pod pogojem, da se je ta namenil stalno na- seliti in s tem postati prebivalec^^ izole. Iz vseh omenjenih odredb je razvidno, da je bilo vprašanje naselitve urejeno dokaj li- beralno. Od kuge prizadeta občina je na vsak način hotela poseliti tako svoje podeželje ka- kor tudi mesto, vendar v mejah varnosti za svojo zemljiško posest in za kmečko pode- želje, od katerega je dobivala določene da- jatve in osebno delo. Vendar si je hotela ob- čina zagotoviti tudi popolno nadzorstvo nad stanovanjskim fondom; ta ni smel prehajati v roke tujcev, ki se niso namenili postati pre- bivalci Izole. Samo v dveh primerih so bile naselitvene odredbe zelo stroge. Ce se je tujec z name- nom, da bi pridobil meščanske pravice, po- ročil z Izolanko ali mestno prebivalko in se je zvedelo, da je že poročen, ga je moral po- destat aretirati, vtakniti v mestne zapore in kaznovati z minimalno globo 200 beneških lir. Ko je globo izplačal, so ga izgnali čez mejo. Dve tretjini globe sta pripadli tako ogoljufani Izolanki za odškodnino, ena tret- jina pa je pripadla občinski blagajni.^* Bi- gami j a je bila torej kaznovana in niti tako kočljivo vprašanje, kot je bilo vprašanje na- selitve, je ni moglo omiliti. Drugi primer se 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 nanaša na tujce, ki bi, odhajajoč — tudi za- časno — iz Izole, odpeljali s seboj moškega ali žensko, ki sta bila v službi pri meščanu ali prebivalcu Izole. V takem primeru je bil kršitelj statuta kaznovan z globo desetih be- neških lir v korist občine, oškodovanemu meščanu ali prebivalcu pa je moral porav- nati povzročeno škodo. ODNOS DO TRGOVCEV Drugo važno vprašanje v gospodarsko ne- razviti občini, kakor je bila Izola, je bilo vprašanje odnosa do tujih trgovcev in do trgovine nasploh. Razen vina, ki ga je imela v izobilju, in olja, ki je bilo na drugem me- stu med kmetijskimi proizvodi, je bila izo- lanska občina skoraj popolnoma odvisna od uvoza. Kakor druga mesta v Istri, je uva- žala iz širšega slovenskega zaledja, iz Furla- nije, iz samih Benetk in iz drugih krajev, ki jih je določila beneška republika. Trgo- vina z vsemi proizvodi razen vina je bila skoraj popolnoma prosta. Trgovci so lahko pripeljali v Izolo vse vrste proizvodov, edino z omejitvijo, da so smeli prodajati po tržnih cenah, ki so veljale v Izoli.-« Posebno je to veljalo za pšenico in druga žita, ki jih je v mestu najbolj primanjkovalo.-' Vsak trgo- vec je lahko pripeljal s seboj toliko vina, kolikor ga je potreboval zase, tj. za čas biva- nja v Izoli. Kupil pa je lahko vsako blago razen pšenice in drugih žit, govejega usnja, svinjskih, ovčjih, kozjih in jagnječjih kož in sira.2* Prepoved izvoza omenjenih proizvo- dov kaže na izrazito slabo razvito kmetijstvo in živinorejo. Torej so bili ti proizvodi pod posebno zaščito občine. Izvoz žita je bil do- voljen samo z dovoljenjem podestata. Kdor je le tvegal in poskusil izvažati omenjeno blago, je utegnil imeti dvojno škodo, kajti na meji so mu lahko zaplenili tovor, globa, ki jo je plačal občini, pa je znašala, kolikor je bila v celoti vrednost blaga. Da bi pritegnila v mesto čimveč tujih tr- govcev, ki bi tu prodajali pšenico in druga žita ter proizvode, ki jih je Izoli primanjko- valo, je skušala občina urediti tranzitno po- stajo, tako da je trgovec lahko svoje blago odpeljal »varno iz izolanske občine, brez ovir s strani naših meščanov«. Isto je veljalo, če je prišel tuj trgovec v Izolo kupovat vino.^' Občina je takim trgovcem dovolila sprem- stvo do meje in po potrebi tudi dalje. V tem pogledu so zakonodajalci šli tako daleč, da so dovolili spremljati trgovce tudi osebam, ki bi morale na ukaz mestnega glasnika priti na sodišče in se zagovarjati pred obtožbo ali nastopiti kot priče. V primeru spremstva tu- jim trgovcem je moralo sodišče pač poča- kati,^' ker je bila varnost trgovca in njegovo dobro počutje za občino važnejše. Nekoliko strožji so bili predpisi o dolgovih. Tako ni mogel na primer tuj trgovec svo- jemu dolžniku v Izoli ničesar zarubiti brez podestatovega dovoljenja. Tega ni mogel sto- riti niti s posredovanjem domačina niti v njegovem spremstvu. Kršitelj je bil v takem primeru kaznovan s 25 lirami globe. Poleg tega je moral vrniti vse, kar je zarubil.'- Kaže pa, da podestatovega dovoljenja za takšne primere ni bilo težko dobiti. Prav tako je dajal podestat polnomočja domači- nom, da so zastopali tuje trgovce v pravdah proti izolanskim dolžnikom. Ce pa domačin ni vprašal za dovoljenje, je bilo trgovčevo pooblastilo brez vrednosti. Opolnomočenec je moral pred sodiščem priseči, da ni sprejel od svojega klijenta nikakega daru, ali če ga je, da mu ga ni dolžan v nikaki obliki vrniti. Izjema pri tej odredbi so bili meščani Be- netk, ki so smeli tožiti in zastopati tujce tudi brez podestatovega dovoljenja.Dolgove, ki so jih tuji trgovci napravili v Izoli, so bili dolžni brez izjeme plačati v Izoli in to v do- govorjenem času.''' Možno pa je bilo, da se je izolanski trgo- vec zadolžil na tujem. V tem primeru je mo- ral upnik, ko je prišel v Izolo, predložiti svo- je papirje pri občinskem vicedomskem ura- du, da so dobili pravno veljavnost tudi v izolanski občini. Ko pa je bil izplačan, je moral zadolžnico pretrgati ali prečrtati, tj. razveljaviti. Kolikor tega ni storil, je moral plačati globo 25 denarjev, od katerih je iz- terjala polovico občina, drugo polovico pa prijavitelj.'" Kakšen smisel je imela ta od- redba, ni popolnoma jasno, kajti če je upnik vrnil zadolžnico, je bilo s tem že dokazano, da je bil dolg poravnan. Drugačen pa je bil primer, če se je domači dolžnik skril pred tujim upnikom. V tem primeru ga je dal po- destat dvakrat do trikrat poklicati. Ce se v petnajstih dneh ni pojavil, je bila možna dražba določenega dela njegovega premože- nja in to pod pogojem, da je imel upnik svoje papirje v redu. Ko se je dolžnik vrnil iz svojega skrivališča, so ga povrh kaznovali z desetimi soldi globe, ki jih je moral plačati takoj.'« Se eno odredbo o tujih trgovcih, ki pa ve- lja tudi za vse druge tujce v Izoli, je treba omeniti. Ce se je zgodilo, da je v Izoli umrl brez testamenta kak tuj trgovec ali drug tu- jec, ki je imel v občini nekaj imetja in ni imel dedičev, je imel podestat pravico in dolžnost zaseči mrtvečevo imetje in tega vpi- sati v občinsko inventarno knjigo. Seveda je 82 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 to imetje postalo občinska last samo v pri- meru, če se v zakonitem času, ki ga pa od- redba ne določa natančno (v drugih primerih je veljalo 15 let), ne bi pojavila oseba, ki bi imela zakonito pravico do omenjenega imetja. Ce se je taka oseba pojavila in do- kazala svoje pravice, je bila podestatova dolž- nost, da ji vrne vse zaseženo imetje.'' Iz zgoraj omenjenih odredb je videti, da si je občina Izola zamišljala svoje odnose s tujimi trgovci precej preprosto. Med vsemi odredbami istrskih mestnih statutov so izo- lanske najmanj natančne in najmanj stroge. To je bilo razumljivo. V Izolo ki je bila, kakor rečeno, stisnjena med dve gospodar- sko močnejši občini, je bilo treba trgovce pri- tegniti s primerno demokracijo. VPRAŠANJE PREBIVALCEV Vse omenjene odredbe govorijo o mešča- nih, deželanih in prebivalcih Izole. Ne sme- mo misliti z Morteanijem, da so bili meščani samo člani Velikega sveta. Res je sicer, da je iz statuta razvidno, da je tudi občina Izo-- la opravila v XIV. stoletju zaporo Velikega sveta in da so smeli biti voljeni v ta organ samo ljudje, ki so lahko dokazali, da so za- koniti potomci tistih družin, ki so se udele- žile zapore. Toda Veliki svet je bil omejen na 100 ljudi in možno je bilo, da bi tudi po- tomci tistih družin ostali zunaj tega telesa. Takšni bi po Morteanijevi razlagi izgubili meščanske pravice.Po Morteaniju so bili torej prebivalci enaki mestnim popularom, kar pa ne vzdrži resne kritike. Tudi v Izoli so bili takoimenovani prebivalci — habita- tores — tujci. Vendar, da bi lahko opredelili položaj prebivalcev, za katere ni v statutu niti ene odredbe, ki bi jih podrobneje ozna- čila, moramo pogledati, kaj v statutu pome- nita besedi »vicinus« in »civis«. Iz vseh od- redb v statutu, ki uporabljajo besedo vici- nus, se da sklepati, da so bili vicini prvotno polnopravno prebivalstvo Izole in vsega nje- nega ozemlja. Ker kraj ni bil posebno velik, je razumljivo, da je beseda popolnoma ustre- zala stanju tako v samem centru kakor na podeželju, ki je segalo preko zahodnega gre- bena Šavrinov skoraj do doline Dernice. Ko pa se je začela Izola v XIII. stoletju razvi- jati in je dobivala podobo večjega tržnega naselja, torej v pravem pomenu trga, je za- čelo njeno prebivalstvo počasi prevzemati naziv civis za polnopravnega prebivalca in civitas za mesto samo. Vendar sta bila oba izraza dolgo časa v rabi drug poleg drugega in celo iz statutov, ki so nastali celo stoletje pozneje, težko razvidimo, kdaj hočejo z eno od obeh besed opredeliti pravega meščana Izole, kdaj pa prebivalca občine, kajti v ne- katerih primerih imata v statutih obe besedi enak pomen. Vendar lahko popolnoma za- nesljivo rečemo, da so odredbe, ki za mešča- na Izole rabijo izraz vicinus, starejšega da- tuma, da so torej prevzete iz starejših — ne- ohranjenih — statutarnih redakcij, medtem ko nove odredbe statuta vztrajno uporabljajo izraz civis. Potemtakem lahko rečemo, da se je za izolansko meščanstvo opuščal izraz vi- cinus ter prevzemal oziroma hote uveljavljal izraz civis. »Civis Insule« je torej polnoprav- ni prebivalec Izole ne glede na to, ali spada ali ne v tiste družine, ki so imele pravico do sedeža v Velikem svetu občine. Vendar se je tudi v novih odredbah sta- tuta ohranil izraz vicinus. Ta se pa ne ome- juje na prebivalstvo mesta. S tem izrazom hočejo statuti opredeliti stalno prebivalstvo vse občine, torej tudi vasi, ki so se razvile na območju ozemlja, ki ga je upravljal Veliki svet iz svojega centra. Gre za vasi Malijo, Cetore in Korte z zaselki. Ce gledamo s tega vidika, pomeni izraz vicinus v novih odred- bah statuta deželana, torej vsakega stal- nega in polnopravnega prebivalca občine, tako meščana Izole kakor vaščana omenjenih vasi in zaselkov. Potemtakem ko nove od- redbe statutov uporabljajo izraz vicinus ali vicini, govorijo o stalnem prebivalstvu ce- lotne izolanske občine ali dežele — districtus — torej o deželanih in v tem pomenu je tre- ba besedo razumeti. Stalno prebivalstvo me- sta Izola, tj. »cives«, se je torej ločilo od stal- nega prebivalstva občine le po tem, da je pripadalo tistemu obzidanemu naselju, ki si je hotelo pridobiti naziv civitas, čeprav mu te pravice ni nihče priznal, razen samih sta- tutov, ki pa so jih izdelali tako imenovani »meščani Velikega sveta«, torej višja plast meščanskega prebivalstva. V vsakem prime- ru, ko statuti govore o meščanih in dežela- nih, govore o stalnem, torej tudi o sta- rem prebivalstvu; to ima vse pravi- ce in dolžnosti, ki jih določajo razne statu- tarne odredbe. Statuti pa govore še o tretji skupini pre- bivalstva. To so, kot rečeno, »habitatores« ali prebivalci. Tu ne gre za neko podrejeno vrsto mestnega prebivalstva, ki bi se sesta- jalo, kakor misli Morteani, iz služabnikov in služabnic ali celo iz vsega Velikemu svetu neenakopravnega prebivalstva, torej iz vseh mestnih popularov. Predvsem je treba izraz habitatores raztegniti tudi iz mestnega ob- zidja na podeželje, kajti iz nekaterih odredb je jasno videti, da so habitatores bivali tudi tam. Zaradi tega in zaradi nepoznavanja sta- 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 nja V Kopru, Piranu in drugih istrskih ob- činah je prišel Morteani v tem problemu do napačnih zaključkov. Ker niti ena izmed od- redb izolanskega statuta ne opredeljuje sta- tusa prebivalca, moramo prav iz analogije s stanjem v Piranu, Kopru in drugod ugoto- viti, da tu ne gre za polnopravnega meščana nižjega stanu, torej za populara, temveč za nekaj popolnoma drugega. Analogija s Kop- rom in Piranom nam pove, da je bil habita- tor lahko vsakdo, ki se je stalno naselil v mestu ali na podeželju in se oprijel ene od gospodarskih dejavnosti, ki so bile tam obi- čajne. Torej so bili habitatores resnično tuj- ci, ki so prišli v Izolo z namenom, da bi se tam za stalno naselili. To se je lahko zgodilo na več načinov. Tujec se je lahko poročil z Izolanko in vstopil v njeno družino, s čimer je dobil pravico do upravljanja njenega po- sestva. Drugi način so npr. uporabljali trgov- ci, ki so kupili ali najeli stanovanje in dobili poslovni prostor za svojo dejavnost. Isto je veljalo za obrtnike. Prav tako je bilo možno kupiti hišo ali kakšno drugo posest. Možno je bilo tudi. da je Izolan zapustil svoje pre- moženje tujcu, kar je bilo sicer po statutih prepovedano, vendar so morali spoštovati po- slednjo voljo testatorja. Torej so morali tujci, če so hoteli postati »habitatores Insule«, ime- ti tako rekoč hišo in ognjišče — locus et focus —, če so hoteli veljati za prebivalce Izole oziroma občine. Prebivalci so bili ena- kopravni meščanom in deželanom v vsem, razen v dveh vprašanjih: niso se smeli udele- ževati arengov, tj. ljudskih zborov, ki so po- trjevali statute, in niso mogli dobiti niti ti- stih občinskih služb, ki so jih lahko dobili tudi populari. Toda status prebivalcev je bil le začasen. Ne moremo z gotovostjo reči, koliko je trajal v izolanski občini, ker nam obravnavani sta- tut, razen v eni točki, ne dopušča možnosti za točno terminsko določitev. Le zakon o na- selitvi Cedelj in Kaštelirja, ki pa velja samo za podeželje, nam pove, da je novi naselje- nec postal polnopraven deželan z vsemi pra- vicami in dolžnostmi po desetih letih biva- nja v kraju. Za Izolo kot mesto v statutih takega zakona ni. Toda z analogije s pode- željem in z občinama Koper in Piran lahko sklepamo, da je status prebivalca trajal de- set let. Po preteku tega časa je prebivalec postal deželan in seveda meščan, če je imel hišo in ognjišče, torej tudi svoje gospodar- sko središče v mestu. Torej so bili prebival- ci, čeprav tujci, ko so dosegli ta status, na najboljši poti da postanejo deželani in meš- čani. Res je sicer, da so imeli take meščane vedno za nove meščane ali prišleke. »Cives novi et adventitii« je bil izraz, ki se je dolgo ; ohranil zanje. To pa ne izključuje dejstva, \ da so si s tem, da so postali meščani, prido- '< bili iste pravice kot vsi stalni prebivalci raz- reda popularov ali kmetov. Čeprav z ome- njenimi omejitvami, ki pa imajo pomen samo do določene meje, lahko rečemo, da je ob- čina Izola, ki je bila prav tako prizadeta po kužnih boleznih kakor druge občine, na pre- cej demokratičen način reševala vprašanje novega poseljevanja svojih krajev. V tem si- cer ni izjema, vendar so bile ovire, ki so jih novim naseljencem postavljali drugje, veliko večje in dokaj strožje kakor v Izoli. ZAKLJUČEK Odnos do tujcev, kakršnega nam predstav- ljajo statuti občine Izola, kaže na izrazito gospodarsko nerazvito občino, ki je bila stis- njena med dve gospodarsko razviti sosedi, ki sta imeli v rokah tako glavne trgovske artikle, ki so prihajali v poštev za trgovanje z zaledjem, kakor tudi glavne poti, ki so vo- dile v notranjost dežele. Vse naselitvene od- redbe precej jasno govore o nerazvitem kme- tijstvu, o zapuščenosti določenih krajev ob- čine in o redki poseljenosti ozemlja. Prav tako nam govore odredbe o tujih trgovcih o slabo razviti trgovini. Toda v skoraj vseh odredbah, razen tistih, ki govore o odnosih do Pirana, smo naleteli na izredno demokra- tičnost glede na čas, v katerem so statuti na- stali. Poudarek je na čimprejšnji naselitvi zapuščenih krajev in nevarnih predelov. Na- selitev naj bi potekala pod določenimi ugod- nostmi za vse naseljence, celo za drugače tako nevarne Pirančane. To nam poudarja željo Velikega sveta po razvijanju kmetij- stva, posebno pa vinogradništva, kakor po- udarjajo nekatere uredbe, kajti vino je bilo za Izolo poleg rib, majhnih količin soli in olja med najpomembnejšimi izvoznimi artik- li. Tudi s to odredbo kaže Veliki svet željo po utrditvi tako nerazvite trgovine. Skrb za trgovce, ki naj bi bili pogostejši obiskovalci občine, je zelo preprosta, vendar tudi resna. Oživitev trgovine po nesrečah, ki jih je Istri prizadela kuga, bi predstavljala za Izolo vir večje blaginje. Zaradi tega so bili tuji trgov- ci v mestu zaželeni gostje; treba jih je bilo privabiti z milimi, morda nepopolnimi zako- ni, ki naj bi jih privezali na mestno notranjo, zunanjo in tranzitno trgovino. Ni dvoma, da so temu cilju hoteli služiti tudi urejeni so- sedski odnosi s Koprom, saj so poti v zaledje vodile preko njegovega ozemlja. Kako so te odredbe uspele, ni popolnoma nemogoče dognati. Mesto je sicer ostalo med 84 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 najmanjšimi v Istri, nikdar pa ne srečamo v njem takšne populacijske krize, kakor na primer v Poreču in Pulju, ki sta imela v do- ločenih razdobjih le po nekaj stotin ali celo desetin prebivalstva. Zato lahko nedvoum- no rečemo, da so naselitvene odredbe uspele. Seveda so uspele bolj v mestu kot na pode- želju, vendar tako majhno kmetijsko zaled- je, kakor ga je imela Izola, si tedaj ni moglo privoščiti večje populacije. Torej je naselitev podeželja uspela, kolikor je ustrezalo željam in potrebam Velikega sveta občine in dru- gim mestnim prebivalcem, ki so se med dru- gim ukvarjali tudi s kmetijstvom in imeli v svojih rokah določen del agrarnega zem- ljišča. Kar se tiče naselitve, lahko poudarimo, da se je v Izolo zatekel tudi del piranskega prebivalstva. Ne moremo reči, da se je to zgodilo že v XIV. ali XV. stoletju, vendar tako v mestu kakor na podeželju nahajamo stare piranske priimke kakor so Dethemario, Alberico, Algerico, Tamaro, Colomban, Goi- na, Pierobon, Debernardi itd., ki dokazujejo, da so uspele tudi odredbe o naselitvi Piran- čanov.'" Kaj je bilo s trgovino, je težko reči- Lahko le domnevamo, da je bila zelo potreb- na v mestu, ki ni imelo globljega kmetijske- ga zaledja in posebno razvite obrti ter veli- kih in rentabilnih solin, kakor so bile v Kop- ru in Piranu. Prav verjetno je, da je mesto cteloma živelo tudi od tranzitne trgovine, za katero so si prizadevali statuti. Žal pa nam je v danih pogojih to nemogoče potrditi na osnovi lokalnih virov. Ostane torej odprto vprašanje tako notranjega razvoja kakor tudi nadaljnjih odnosov do tujcev, predvsem tujih trgovcev. Čeprav to ni stvar te razpra- ve, smo prepričani, da bodo vsa ta vprašanja rešili še neraziskani beneški in koprski viri. OPOMBE 1. Luigi Morteani: Izola e i suoi statuti. Atti e memorie della societa istriana di archeologia e storia patria (v nadaljnjih citatih AeM), Vol. III., IV., V. Poreč 1887—1889. Prim. voi. IV. str. 155—166 in 349—352. — 2. Prav tam. — 3. Sta- tuti občine Izola se v originalu niso ohranili. V požaru, ki je leta 1903 zajel občinsko hišo, kjer so hranili tudi ves arhiv, so zgoreli z arhivom vred tudi statuti. Edini ohranjen izvod hrani Mestni arhiv v Trstu (Biblioteca civica). To je pravzaprav italijanski prevod originalne latin- ske redakcije statutov; ta je nastal najmanj sto- letje in poil po nastanku statutov, ki jih ta čla- nek obravnava. Luigi Morteani se je verjetno poslužil tega izvoda, da je dopolnil drugi del tretje knjige, ki je originalu v Izoli najbrž manj- kala ali pa je bila toliko poškodovana, da je ni mogel brati. — 4. Camillo De Franceschi: Chartularium Piranense. Vol. I. Poreč 1924. Prim. str. 120. — 5. Prav tam. Str. 123, doku- ment. 7. jul. 1255 in dokument 26. jul. 1255 na str. 124—126. — 6. Prav tam. Dokument 3. avg. 1283 str. 233, 3. in 4. avg. 1283 str. 234 in 6. avg. 1283 str. 235. Dalje še ne datirana ureditev meje, ki je gotovo nastala v prvi polovici a\-gusta 1283 pod pokroviteljstvom Andreja Dandola. —• 7. Prav tam. Dokument 8. okt. 1285 str. 244 in 19. okt. 1285 str. 247. — 8. AeM V. str. 191—193, kap. CXIII. — 9. AeM V. str. 177. kap. LXXIII. — 10. AeM V. str. 170, kap. XXXVII. — 11. AeM V. str. 175, kap. LXII. — 12. AeM V. str. 376, kap. LXXXIX. — 13. AeM IV. str. 418, kap. CV. — 14. M. Pahor: Socialni boji v občini Piran. Ljub- ljana 1972. str. — 25. AeM IV. str. 191—193, kap. CXIII. — 16. AeM IV. str. 397, kap. XXXIII. — 17. Prav tam. — IS. AeM V. str. 190, kap. CXII. — 19. AeM IV. str. 378, kap. LXXXXV. — 20. AeM IV. str. 372. kap. LXXI. — 21. AeM IV. str. 397, kap. XXXIV. — 22. AeM IV. str. 396, kap. XXXII. — 23. Prav tam, kap. XXXV. — 24. Prav tam. — 25. AeM IV. str. 307 kap. LXII. — 26. AeM V. str. 173, kap. LV. — 27. Prav tam, kap. LVI. — 28. AeM IV. str. 403, kap. LV in AeM V. str. 173, kap. LV in LVI. — 29. Prav tam. — ,30. Prav tam. — 31. Prav tam, kap. LIV. — 32. AeM IV. str. 372, kap. LXVIII. — 33. AeM IV. str. 407, kap. LXX. — 34. Prav tam. — 35. AeM IV. str. 416—417. kap. LXXXVII. in str. 408, kap. LXXVIII. — 3fi. Prav tam. — 37. AeM IV. str. 392, kap. XIX. — 38. AeM IV. str. 156. — 39. L. Morteani o. c. AeM IV. str. 171—174. 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOV'ENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ODLOMEK IZ ZGODOVINE GORNJEGA GRADA ANTON SVETINA V fasciklu 111/2 kapiteljskega arhiva nad- škofije v Ljubljani je ohranjen osnutek na- jemne pogodbe, s katero je dal enajsti ljub- ljanski škof Oton Friderik grof Buchheim gornjegrajsko gospoščino za tri leta, od 24. aprila 1652 do 24. aprila 1655, v zakup lastni- koma Baškega gradu in gospoščine Tomažu Ignaciju Andrianu in njegovi ženi Mariji Sa- lomi. Ta zakupna pogodba ni zanimiva le po svo- ji vsebini, temveč tudi zaradi tega, ker je tekst te pogodbe ohranjen v nemškem in slo- venskem jeziku. To je redek primer ohranje- nega slovenskega teksta listine iz 17. stolet- ja- Preden obrazložimo vsebino zakupne po- godbe, ki sestoji iz 21 členov, bomo podali kratko zgodovino gospoščine Gornji grad ter trgov Gornji grad in Ljubno, ki sta spadala pod jurisdikcijo ljubljanskega škofa kot last- nika gospoščine Gornji grad. Ljubljanski škof je bil v 17. stoletju lastnik razen go- spoščine Gornji grad še dveh drugih gospo- ščin v Gornji Savinjski dolini, in sicer gradu in gospoščine Vrbovec ob sotočju Drete v Savinjo ter grada in gospoščine Rudenek v bližini trga Rečice ob Savinji. Zato je treba na kratko obrazložiti zgodovino tudi teh dveh gospoščin. Grad in gospoščina Gornji grad sta obse- gala v 12. stoletju 17.176 oralov (9876 ha) zemljišč, od tega 38 oralov njiv, 123 oralov travnikov, 779 oralov pašnikov, 5540 oralov planinskega sveta in 10.694 oralov gozdov. Prvotni grad je stal na griču, imenovanem Gradišče. O tem gradu pa danes ni več sledu. Tudi njegovi prvotni lastniki niso znani; v 11. stoletju so mu bili lastniki vovbrški grof- je, za njimi pa rodbina Chager (Kager). 7. aprila 1140 sta tedanja lastnika Teobald Cha- ger in njegova žena Truta volila v sporazu- mu z oglejskim patriarhom Peregrinom grad in gospoščino Gornji grad z vsemi nepremič- ninami, s 100 ministeriali in okoli 500 dru- gimi podložniki ter njihovimi ženami in otro- ki kot ustanovo za zgraditev benediktinske- ga samostana. Patriarh je podaril menihom še 10 mansusov v Budriahu v Furlaniji, da so od tam dobivali sol in olje, ter 10 mark v denarju za zidavo samostana. Ker je imela gospoščina že v 12. stoletju 500 podložnikov, smemo sklepati, da je bila Gornja Savinjska dolina že v tistih časih gosto naseljena in da sta bila poljedelstvo in živinoreja že močno razvita. Ko je bila leta 1451 ustanovljena ljubljan- ska škofija, je bil tej škofiji dodeljen tudi samostan v Gornjem gradu kot dotacija ško- fijski menzi. V tem letu na novo izvoljeni opat Gregor Hinig, ki je bil na eno oko slep, pa ni hotel prostovoljno odstopiti od tega mesta. Papež Pij II. je proglasil po krškem škofu Ulriku njegovo izvolitev za nično. Opat Gregor pa še ni hotel ubogati. Šele leta 1463 je prišlo med njim in ljubljanskim škofom Sigmundom Lamberškim do poravnave, po kateri je bilo opatu izplačano 120 zlatnikov, opat pa je moral škofu izročiti vse gornje- grajsko listine. V sredo po vseh svetih leta 1466 je ljubljanska škofija dobila od cesarja Friderika III. pravico, da sme prosto razpola- gati z vsemi cerkvami, ki so bile inkorporira- ne samostanu. V ponedeljek po sv. Lovrencu leta 1468 pa je dobila škofija podeljeno od cesarja Friderika pravico, da sme v Solčav- skih planinah kopati rude. Isti cesar je tudi izdal listino, datirano v Velikovcu na nedeljo pred nedeljo Cantate leta 1470, s katero je ljubljanska škofija dobila pravico krvnega sodstva v Gornjem gradu in v Goričanah na Kranjskem. Menihi so ostali v Gornjem gra- du do leta 1473; papež Pij IV. je namreč iz- dal 8. aprila 1473 bulo, s katero je razpustil benediktinski samostan v Gornjem gradu. Leta 1518 je dal škof Rauber na novo sezi- dati grad na mestu, kjer je poprej stal sa- mostan. Škof Tomaž Hren je v začetku 17. stoletja ustanovil v Gornjem gradu mari j a- nišče (Collegium Marianum), katerega pred- stojnik je bil vsakokratni vikar župnije Gor- nji grad kot škofijski komisar. Člani tega ko- legija so bili deloma diplomirani teologi, de- loma pa novo pečeni mašniki, ki so jih spre- jemali v ta inštitut, da so se kot kaplani v trgu ali pri romarskih cerkvah v Novi Štifti in pri sv. Frančišku Ksaveriju na Straži izu- rili v duhovniškem poklicu. Njihovo število je variiralo med 6 in 12. Grad in gospoščina Vrbovec (nemško Alten- burg) je obsegalo v 12. stoletju 409 oralov (235 ha) zemljišč, od tega 336 oralov gozdov. V 13. stoletju se je imenovala po tem gradu rodbina Altenburških. Torek po sv. Juriju leta 1360 sta brata Eberhard in Burghard Vrbovška prodala njima pripadajočo polovi- co te gospoščine celjskim grofom za 521 mark 53 novčičev oglejskih kovancev proti pravici do odkupa. Celjski grofje so dali to kupljeno polovico gospoščine Vrbovec v fevd Otonu in Janezu Bistriškima potem, ko jim je dal to 86 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Vrbovec po delu G. M. Vischer, Topographia ducalus Stiriae, 1081. gospoščino v fevd oglejski patriarh Ludvik v Št. Vidu na Koroškem. V soboto po sv. Mar- tinu leta 1361 pa je vojvoda Rudolf izdal bra- toma Nikolaju in Frideriku Vrbovškima do- voljenje, da sta njima pripadajočo polovico gradu in gospoščino Vrbovec zastavila gornje- grajskemu opatu Ulriku. V torek pred kre- som leta 1367 je Kolo iz Vuzenice zastavil vso gospoščino Vrbovec celjskim grofom za znesek 1000 goldinarjev. V 15. stoletju so celjski grofje po svojem vojskovodji Vitovcu uplenili gospoščino Vrbovec. Po izumrtju celjskih grofov leta 1456 je prišla tudi gospo- ščina Vrbovec v last Habsburžanov. 14. maja 1530 je tedanji deželni knez izdal v Pragi li- stino, s katero je prepustil gospoščino Vrbo- vec Janezu baronu Kacijanerju in njegovim dedičem kot dedni fevd. Leta 1615 je kupil grad in gospoščino ljubljanski škof Tomaž liren za znesek 12.000 goldinarjev. Leta 1635 pa so grad izropali puntarski kmetje. Grad in gospoščina Rudenek (Roteneck) v bližini trga Rečice ob Savinji je obsegala v 13. stoletju zemljišča v izmeri 763 oralov (438 ha), od tega 7 oralov njiv, 97 oralov trav- nikov, 3 orale pašnikov, 101 oralov planin- skega sveta in 553 oralov gozdov. Zgodovina tega gradu je povezana z zgodovino gradu Vrbovec. Grad Rudenek so namreč sezidali Vrbovčani pod imenom Rudenstein. Zaradi te zidave je prišlo do dolgoletnega spora med njegovimi lastniki in med gornjegrajsko opa- tijo, ker so se čutili gornjegrajski menihi za- radi te trdnjave ogroženi. Leta 1326 je prišlo med grofom Ulrikom Pfanberškim in med samostanom v Gornjem gradu do poravnave, po kateri je grof obljubil, da bo dal grad po- dreti, česar pa ni storil. Ta pravda se je po- tem vlekla do leta 1345 in se končala z raz- sodbo vojvode Albrehta, ki pa ni ohranjena. Leta 1447 je Janez Vrbovski prepustil gospo- ščino Rudenek celjskim grofom, po njih smrti je prišla v last Habsburžanov. 20. aprila 1578 je kupil grad in gospoščino Rudenek ljubljan- ski škof Konrad. 18. oktobra 1628 je ljubljan- ski škof Hren posvetil v gradu kapelo z oltar- jem. Tudi grad Rudenek so leta 1635 izropali puntarski kmetje. Zgodovina trgov Gornji grad in Ljubno je tesno povezana z zgodovino gospoščine Gor- nji grad, ker sta oba imenovana trga v dobi fevdalizma spadala upravno-pravno pod to gospoščino. Po teritoriju je trg Gornji grad obsegal 131 ha, medtem ko je trg Ljubno ob- segal le 35 ha. Število prebivalstva pa je v tej dobi presegalo v vsakem trgu število 600 le za, malo. Vsak od obeh trgov je imel pra- vico do štirih letnih sejmov, od teh sta bila dva v vsakem trgu tudi živinska sejma. Ker sta oba trga tudi cerkveno-pravno spadala pod gornjegrajski samostan, je zanimiva ugo- tovitev, da so bili do ustanovitve ljubljanske škofije v Ljubnem vikarji vedno menihi iz Gornjega grada. Leta 1308 je moral namreč 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXH 1974 tedanji gornjegrajski opat Wülfing I. dati Kvojim sobratom benediktincem pismeno obljubo, da ne bo k cerkvi v Ljubnem po- šiljal posvetnih duhovnikov, temveč le svoje sobrate menihe. Ljubljanski škof Ernest grof Attems je dal med leti 1743—1757 tedanjo cerkev v Gornjem gradu podreti in sezidati na njenem mestu novo, eno največjih cerkva bivše Štajerske. Začeli so jo zidati leta 1752 in dokončali leta 1760. Okoliški podložniški kmetje so se zoper škofa večkrat uprli zaradi visokih denarnih dajatev in robote. Leta 1495 je moral sam papež Aleksander VI. zagroziti upornikom z visokimi cerkvenimi kaznimi, preden so upor zatrli. Med leti 1603—1607 so se kmetje zo- pet uprli, vodila sta jih Jakob Tlakič in Luka Zeleznik. Deloma je nastal ta upor zaradi po- kopališča sv. Magdalene pri Gornjem gradu. Kmetom namreč niso dovolili, da bi v časih kuge pokopavali svoje mrliče na pokopališču pri župni cerkvi, temveč so jih morali poko- pavati pri sv. Magdaleni. Vodji upora pa sta razširjala govorico, da pokopališče pri sv. Magdaleni ni posvečeno. Ta spor je moral reševati sam papeški nuncij leta 1607. Leta 1635 so uporniški kmetje hoteli izropati tudi gornjegrajski grad, kakor so to storili v Vrbovcu in Rudeneku. V naslednjem podajamo vsebino zakupne pogodbe po originalu v nemškem jeziku: Točke in dogovor o sklenjenem zakupu gospoščine Gornji grad, kakor sledi, 1. Nj. knežja visokost oddaja v zakup gos- poščino Gornji grad (mišljena je samo ta) z vsemi njej podložnimi imenovanimi in neimenovanimi osebami, živino, rentami, imanji, najemninami, žitnimi in vinskimi desetinami, gozdovi, lovom, ribolovom, njivami, travniki z uporabo pristav, pla- ninskimi pašniki, tudi vsemi pravicami in upravičenostmi, kakor jo uživa nj. knežja milost in so jo v miru uživali in imeli v lasti pri tej ustanovi njegovi predniki, pri tem ni nič rezerviranega ali pridržanega razen tistega, kar je v nada- ljevanju posebej označeno, med drugim so zakupniku dodeljene tudi dajatve podložnikov gospoščine Vrbovec in po- sestva Rudenek na najemnini, štirikrat- nem davku, kontribuciji in drugimi de- želnimi bremeni, gospodu Tomažu Igna- ciju Andrianu na Paškem gradu, gospe Mariji Salomi, njegovi ženi, in njegovim dedičem na tri leta; ta zakup se začenja dne 24. aprila tega 1652. leta in naj pre- neha zopet 24. aprila leta 1655. % 2. Temu nasproti pa obljubljajo imenovani gospod Andrian in njegovi dediči, da bo- do plačevali letno za najemnino tritisoč kosov srebrnih kron na ta način, da bo- do v prvem letu plačali pri nastopu za- kupnine tisoč goldinarjev nemške velja- ve, ostanek prve polovice po preteku po- lovice leta, preostanek po preteku vsega najemninskega leta proti pobotnici; v ostalih dveh letih zakupne dobe pa se gospod zakupnik in njegovi dediči zave- žejo plačevati polovico zakupnine po preteku polovice leta, na dan sv. Doro- teje tisoč goldinarjev, ostanek pa ob koncu zakupnega leta. 3. Tretjič se dogovori in izrecno pridrži to- le: Ce bi štajerska dežela zahtevala, da mora lastnik plačati imenjski goldinar, ki donaša 1111 goldinarjev 46 krajcar- jev, iz svojega žepa v celoti ali do po- lovice, naj imenovani gospod Andrian ali njegovi dediči poravnajo zgoraj nazna- čeno naklado imenjskega goldinarja brez obremenitve nj. knežje milosti davčne- mu uradu v Gradec; če bi se pa plačilo tega imenjskega goldinarja v celoti ali do polovice ne zahtevalo, je zakupnik dolžan to naklado poleg zakupnine v znesku 3000 kosov srebrnih kron porav- nati in plačati imenovani knežji milosti, če bi le-ta to zahtevala. 4. Ce bi pa štajerska dežela v teh treh le- tih zakupa sklenila razpisati na navadni ali polovični imenjski goldinar kako no- vo naklado, ki bi jo bili dolžni plačati lastniki iz svojega, daje škof svoje pri- voljenje in obljubo, da bo ta bremena prevzel sam nase, pri čemer pa niso iz- vzeti vikarji in podložniki, da dajo škofu svojo pomoč. 5. Zakupnik naj ubogih podložnikov ne ob- remenjuje z neprimernimi kaznimi, s primščinami ali drugimi podobnimi da- jatvami, tudi ne sme oddajati najemnin- skih hub po kupnem pravu ali izpuščati podložnikov iz podložništva. Le v prime- ru smrti ali če bi na drug način prišlo do sprememb pri podložniških hubah, sme zakupnik v dogovorjenem zakupnem času pobirati običajno primščino, mrtva- ščino ter deseti in dvajseti novčič, kakor se je to od nekdaj prakticiralo. Škof si pa pridržuje pravico glede starih hub- skih pravic in glede sprememb, ki so na- stale pred nastopom zakupa, da sam iz- daja listine in jih podpiše. 6. Gospod Andrian in njegovi dediči so dol- žni oskrbovati označenih sedem duhov- nikov, kolikor jih je sedaj pri zavodu, ter 88 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 197! Gornji grad po delu G. M. Vischer, Topographia ducatus Stiriae. 1681) VSO domaČo služinčad in posle na prista- vi brez vsakega povračila od škofa z me- som in pijačo, razen tega morajo gospoda Markoviča in slepega gospoda duhovnika oskrbovati s potrebnimi oblačili in jih vzdrževati. Ce bi med označeno zakup- no dobo eden ali drugi izmed teh sedmih duhovnikov umrl, ni gospod zakupnik dolžan vzdrževati več kot šest gospodov. 7. Zakupnik ne sme pod nobenimi pogoji dovoliti podložnikom, da bi zapravljali ali lupili drevesa, tudi ne sme brez ško- fovega privoljenja dovoljevati sečnje stavbnega in drugega lesa razen v nujni potrebi. Zakupnik mora najetega gozdar- ja vzdrževati na svoje lastne stroške. 8. Škof si pridržuje pravico do ribolova v postrvnjakih in v vseh drugih ribnikih. Kljub temu pa mora zakupnik vzdrževati ribnikarja na svoje stroške. 9. V primeru, da bo škof primoran dobaviti sto star o v pšenice v Proviant, je zakup- nik dolžan dobaviti to pšenico po prora- čunski ceni, škof pa bo nosil stroške tran- sporta. 10. Zakupnik je dolžan vsako leto sestavljati sodne protokole ter žitne in vinske dese- tinske registre, ne sme nobenemu tujcu dovoljevati vmešavanja v desetinske pra- vice in mora izdajati podložnikom pisme- na potrdila o prejetih desetinah in dru- gih dajatvah. 11. Zakupnik mora redne in izredne davšči- ne in deželne naklade v pravem času iz- terjevati in odvajati davčnemu uradu v Gradec, da škof in gospoščina ne bosta trpela pri tem kake škode. 12. Zakupnik je dolžan izterjati in plačati običajni Cathedraticum in poleg zakup- nine vsako leto plačati tudi stroške na- jetega odvetnika in solicitatorja ter pošt- nino v Gradcu, kar znaša 41 goldinarjev. 13. Zakupnik naj ima vso skrb za to, da ne ne bo zapustil kakih zaostankov razen v časih kake infekcije ali kake druge božje kazni in naj gleda na to, da ne bodo na- stali kaki novi zaostanki. 14. Ce bi se kateri izmed podložnikov prito- žil zoper sodbo zakupnika, si je škof pri- držal pravico reševati pritožbe zoper te razsodbe pod določenimi pogoji (da bi podložnikov preveč ne razvajali). 15. Zakupnik mora zemljišča, vinograde in druga poslopja vzdrževati v dobrem sta- nju in jih po potrebi popravljati, pred- vsem pa mora oskrbovati cerkve z vsem potrebnim. IG. Zakupnik mora poslati škofu na pregled vse njemu poslane pravdne spise in pro- šnje in mora upoštevati obrazložitev škofa. 17. Škof bo v primerih, ko bo bival v Gor- njem gradu, pomagal zakupniku izterje- vati davke in dajatve. 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXU 1974 18. Ce se bo v času, ko traja zakup, izdala V deželi Štajerski splošna napoved o na- biranju vojaštva, prevzame škof kot last- nik gospoščine obvezo, da bo oskrbel do- dolčeno število vojakov s konji in opre- mo brez povračila od podložnikov, zakup- nik pa mora, če bodo duhovniki ali pod- ložniki dolžni k temu kaj prispevati, te prispevke izterjati in o tem dati obra- čune. 19. Ce bi v letih zakupa izbruhnile med ži- vino kake kužne bolezni, zaradi katerih bi živina poginjala, prevzame škof po običaju, ki velja v štajerski deželi, po- vračilo te škode. 20. V primeru, da bi zakupnik med zakupno dobo umrl, naj gospoščino do konca za- kupne dobe nemoteno upravljajo njego- va vdova in njegovi dediči za plačilo let- no dogovorjene zakupnine in drugih de- želnih bremen, morajo pa gospodarstvo in administracijo smotrno voditi. 21. Končno se je v zvezi s to zakupno po- godbo zavezala žena zakupnika po svo- jem zastopniku Janezu Krstniku Grad- lerju (toda njemu brez škode), da bo v primeru, če bi v teh treh zakupnih letih nastala škofu kaka nepričakovana škoda zaradi zaostankov na zakupnini ali dru- gih davčnih nakladah, zastavila s poseb- nim dogovorom njene pravice iz ženitne pogodbe in dotacije ter iz velejanskih in drugih ženskim osebam pripadajočih pravnih predpisov. V dokaz vsemu temu je bil do sestavitve običajne zakupne po- godbe sestavljen ta začasni dogovor v dveh enakih izvodih z lastnoročno signa- turo in podpisom škofa in zakupnika, od katerih prejme en izvod škof, drugega pa zakupnik Andrian. Opravljeno v Gor- njem gradu, dne 6. marca leta 1652. Tomaž Ignac Andrian na Paškem gradu Kaj je lastnika gornjegrajske gospoščine, ljubljanskega škofa Buchheima, dovedlo do tega, da je dal gospoščino za tri leta v zakup? To izvemo iz spremnega pisma, ki ga je po- slal škof z osnutkom zakupne pogodbe zakup- niku Andrianu. V tem pismu škof naroča, da mora dotedanji upravitelj gospoščine takoj odložiti vso administracijo, da ga noben pod- ložnik pod pretnjo kazni dvojnih dajatev ne sme več ubogati in da se naj vsi izogibajo njegove družbe. Iz tega smemo sklepati, da je bilo gospodarstvo gospoščine po krivdi do- tedanjega upravitelja gospoščine zavoženo in da je bil to eden izmed razlogov, da je bila oddana gospoščina v zakup. Ker pa je škof odredil, da se morajo vsi izogibati njegove družbe, ni tudi izključen verski motiv te od- ločitve škofa, če je bil upravitelj naklonjen morda protestantizmu. Kaj je bil vzrok, da je bil osnutek pogodbe sestavljen tudi v slovenskem jeziku, kar je redek primer administracije v tej dobi? So- dim, da so morali vsebino te zakupne pogod- be javno razglasiti vsem podložnikom gospo- ščine ter vsem meščanom trgov Gornji grad in Ljubno, ki sta spadala pod jurisdikcijo ljubljanskega škofa. Iz tega smemo tudi skle- pati, da je bilo prebivalstvo gospoščine, ki je teritorialno obsegala vso Gornjo Savinjsko dolino od Mozirja do Solčave, skoz in skoz slovensko. Zakupnina je znašala letno 6000 goldinar- jev, kar je tudi za tiste čase zelo visok zne- sek. Vrednost enega goveda je v tistih časih znašala deset do dvajset goldinarjev in če primerjamo vrednost ene glave goveje živine danes, pridemo do bajnih zneskov. Poleg tega je moral zakupnik oskrbovati sedem duhov- nikov gornjegrajskega marijanišča ter vso hišno služinčad ter hlapce in dekle na pri- stavi, moral pa je oskrbovati tudi samega škofa, kadar je bival v območju gospoščine, kakor je to zahteval škof v omenjenem spremnem pismu zakupniku Andrianu. Vsa ta bremena so seveda šla na ramena podložnikov. Škof sicer naroča v točki 5 za- kupne pogodbe, naj zakupnik podložnikov preveč ne izkorišča. Že v 14. točki pa škof zahteva, naj »podložnikov preveč ne carta«. Še bolj oster pa je škof v omenjenem sprem- nem pismu zakupniku, kjer naroča tole: Za- kupnik naj gleda na to, da bodo podložniki hodili zjutraj zgodaj na roboto. Solčavski in drugi podložniki naj plačujejo mrtvaščino in primščino. Žito, ki ga morajo podložniki od- dajati, naj bo očiščeno. Vinsko in žitno de- setino je treba oddajati pravočasno. Ce hoče kateri izmed podložnikov svojo kmetijo pro- dati, se mora oglasiti pri zakupniku. Prevare naj kaznujejo z zaporom in telesnimi kaznimi. Zemljišča se ne smejo krčiti brez vednosti in dovoljenja. Meščani morajo pri merjenju ži- ta in vina uporabljati dobre in poštene mere in vage. Nihče ne sme pod pretnjo kazni lo- viti rib. Ce primerjamo podatke o kulturi zemljišč vseh treh gospoščin Gornji grad, Vrbovec in Rudenek, vidimo, da je bilo največ zemljišč označenih za travnike in pašnike, kar nam dokazuje, da so se podložniški kmetje ukvar- jali predvsem z živinorejo. Tu je vsekakor zanimiva obveza škofa pod točko 19 zakupne pogodbe, da prevzame na sebe plačilo škode v primerih izbruha nalezljivih bolezni med 90 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Živino. Ta obveza lastnikov gospoščin je ve- Ijala po običajnem pravu tudi na Koroškem ^ in verjetno v vseh alpskih deželah, kjer je ; bila živinoreja glavni vir dohodkov prebival- stva. V tej dobi je moralo biti v Gornji Sa- vinjski dolini še mnogo vinogradov, ker je škof v spremnem pismu naročal zakupniku, da morajo podložniki oddajati najboljše vino. Skof si je od vseh dohodkov gospoščine pri- držal edino pravico do ribolova v vseh ribni- kih, medtem ko je prepustil zakupniku pra- vico do ribolova v vseh tekočih vodah. Pri tem je tudi zanimiva ugotovitev, da so gojili j postrvi v posebnih ribnikih za postrvi. Ob koncu zakupne pogodbe je omenjena obveza žene zakupnika, da bo zastavila svoje pravice iz ženitne in darilne pogodbe. V zvezi s to obvezo je omenjen velejanski zakon (edictum Velleianum) iz rimskega prava, za- radi česar smemo sklepati, da je plemstvo na Štajerskem uporabljalo v zakonskem in ded- nem pravu rimsko-pravne predpise. VIRI IN LITERATURA 1. Kapiteljski arhiv nadškofijskega arhiva v Ljubljani, fascikel llli/2. — 2. Georg Matthäus Vischel'. Topographia ducatus Stiriae, Gradec 1681, Cankarjeva založba Ljubljana 1971. — 3. Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Ge- schichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962. — 4. Topographisch — statistisches Lexikon von Steiermark, 1878, zv. I, Str. 19 in ZV. II, str. 36. 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 LJUBLJANSKA BERASKA ZNACKA IZ LETA 1667 BOŽO OTOREPEC Dne 22. avgusta 1968 je arheološka ekipa Mestnega muzeja v Ljubljani, ki jei pod vod- stvom arheologinje Ljudmile Plesničarjeve izkopavala na predelu novega Trga revolu- cije v Ljubljani ob Erjavčevi cesti, na pod- ročju nekdanjega nunskega vrta, našla na lo- kaciji antične stavbe (insule 29) zanimivo me- deno ploščico z ljubljanskim grbom. Po podatkih Lj. Plesničarjeve je ploščica ležala v humozni plasti v globini 110 cm pod površino. Zemlja je bila v tem predelu pre- metana in na mestu, kjer se je našla ploščica, je bil viden velik vkop. OPIS PLOŠČICE Medeninasta ploščica v velikosti približno 33 X 49 mm ima obrezane vogale, v njih pa so bile štiri majhne luknjice, ki so služile za pritrditev ploščice. Danes je desni spodnji vo- gal do sredine ploščice zaradi razjedenosti odpadel, precej poškodovan pa je tudi desni gornji vogal. Sredi te ploščice je v pokončno ovalnem okviru z dvojno okrašenim robom — notra- nji je ožji in gladek, zunanji pa širši in po- snema pleten okrasek — na polkrožnem, zna- čilno poznogotskem ščitu grb mesta Ljublja- ne, kot nam je znan od začetka 14. stoletja dalje in v tukaj podani obliki precej zvesta kopija tako imenovanega malega sodnega pe- čata iz leta 1454, ki je izdelovalcu ploščice očitno služil kot predloga pri izdelavi matri- ce za izsekovanje: na treh stiliziranih gričih — tukaj skoraj podobnih trem kroglam — stoji obzidje, razdeljeno na tri ploskve, nad njim pa stolp, razdeljen na dve ploskvi, obo- je s koničastimi cinami na vrhu. Nad pol- krožnimi vrati sta vidni dve pokončni pravo- kotni okni, leva in desna ploskev obzidja pa imata vsaka po eno jasno vidno strelno lino. Tudi stolp ima na vsaki strani po eno po- končno pravokotno okno. Pod cinami obzidja in stolpa teče gladek, toda precej širok na- pušč. Zunaj grbovnega ščita, torej dejansko zu- naj grba, toda že tik nad stolpnimi cinami, ki segajo na levi strani skoraj malo preko ščita, stoji na heraldično desno stran obrnjen dvo- nogi zmaj z iztegnjenim dolgim jezikom, dvig- njenima kriloma in enkrat zavitim, precej dolgim repom. Na vsaki strani stolpa je možno dokaj jas- no razbrati številke 16 — 67, ki nedvomno pomenijo letnico 1667. Heraldika pa ne po- zna in nikdar ne uporablja v grbu številk ali letnic, vsaj tista starejša, klasična ne. Da je tukaj v grbu bila upodobljena letnica, ki z veliko mero gotovosti kaže na leto nastanka te ploščice, je moral biti prav poseben vzrok, očitno tesno povezan z namenom ploščice. NJEN NAMEN Najdena ploščica je seveda sprožila vrsto ugibanj o tem, kaj naj bi pravzaprav pome- nila. Grb mesta Ljubljane in štiri luknjice v vogalih, ki so očitno služile za pritrditev, so jasno kazali na to, da je bila pritrjena na nekaj, kar je bilo last mesta Ljubljane, torej neka vrsta inventarne tablice. Drobne luknji- ce so dale slutiti, da je bila ploščica s sukan- cem ali tanko vrvico pritrjena verjetno na blago, kajti luknjice so bile tudi za zelo tan- ke žebljičke predrobne. Uganko je končno pomagala razrešiti let- nica v samem grbu Ljubljane, tako neobičaj- na v takratnih grbih. Kot rečeno, nedvomno je pomenila letnico nastanka te ploščice. Na podlagi že omenjenega sklepa, da je ploščica zaradi mestnega grba na njej očitno označe- vala nekaj, kar je bilo mestna last, je bil precej logičen nadaljnji sklep, da je to plošči- co ali morda več njih dalo izdelati mesto sa- mo. In ker je na srečo v Mestnem arhivu Ljubljane ohranjena do danes velika serija knjig mestnih prejemkov in izdatkov in to vse od leta 1581 do 1775, sicer z nekaterimi manjkajočimi letniki ali zvezki,' je bilo treba samo podrobno pregledati knjigo mestnih iz- datkov za leto 1667, ki je na srečo ohranje- na, in najti med izdatki, ki jih je mestni bla- gajnik izplačal na posebno povelje mestnega sveta, zapisek od 23. maja 1667, ko je zapisal sledeče: »Dne 23. istega (tj. maja) plačal pa- sarju Hansu Ulriku Leykhauffu račun za mestne značke, narejene za uboge ljudi po dekretu (mestnega sveta) z 9 goldinarji«. Pa- sarjev račun, ki je bil prvotno priložen pod št. 45, danes žal manjka.^ Ni nobenega dvoma, da gre pri teh »mest- nih značkah« (statt zaichen) za naše ploščice. O tem govori letnica na njej, pa tudi njen namen, ki postane s tem podatkom jasen. Ploščice z mestnim grbom so namreč ozna- čevale mestne reveže, oziroma bolje rečeno, mestne berače, ki so s tako, na obleko pri- silo značko imeli pravico beračiti po mestu. Uporaba takih »mestnih značk« oziroma ploščic z mestnim grbom je bila v ta namen in v tej dobi znana tudi drugod. Imenovali 92 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Kovinska mednata beraška izkaznica iz LJubljane Iz leta 1667. Original v Mestnem muzeju v Ljubljani (foto Carmen Narobe) so jih tudi beraške značke (Bettelzaichen) in ; se v Nemčiji omenjajo že sredi 16. stoletja.' \ Četrti člen kužnega reda (Infections Ord- nung) iz leta 1625, tiskanega v Gradcu in menda sestavljenega na osnovi ljubljanskih izkušenj ob kugi 1599, navaja razne varnost- ne ukrepe ob izbruhih kužnih bolezni in pra- ; vi, da je treba iz mesta odstraniti vse kroš- j njarje, potepinske berače, kakor tudi dijake ; in drugo brezdelno postopaj očo in lahkomi- selno svojat, popolnoma onemogočiti nadalj- nji prihod tujih beračev, tukajšnje stare s i pravilnimi značkami (zaichen) opremlje- j ne mestne berače (statt pettier) pa je treba spraviti na varne kraje. Kdor bi se proti te- mu prekršil, tega je bilo treba kaznovati s postavitvijo na sramotni steber (pranger), ali na kak drug način po mnenju zdravstvenih skrbnikov (provisores sanitatis)."" Za Gradec imamo poročilo, da je število \ beračev, katerim je magistrat dal dovoljenje i za beračenje po mestu s podelitvijo »mestne j značke« v decembru 1647 znašalo okoli 300."' i Mesto je 1679 zapovedalo pregled vseh be- i račev pri cerkvi sv. Jurija in našteli so ob j tej priliki 79 moških in 244 žensk, skupno to- i rej 323 oseb, ki so bile rojene v Gradcu ali pa so tu živele od mladosti. Vsi so dobili -mestne značke« za beračenje. Velik del teh revežev so torej bile v tej dobi stare in ne- preskrbljene ženske, katerim je bilo berače- nje edini možni način za preživljanje. Ostalo množico mestnih beračev so sestavljali dni- narji in razne brezposelne osebe, med kate- rimi pa so našli tudi bivšega tržnega sodnika, j obubožane in stare oskrbnike, gosposke slu- ; ge, kočij aže in seveda številne odslužene vo- : jake. Računa se, da so ti reveži ok. 1680 pred- : 93 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 stavi j ali v Gradcu ok 10 "/o vsega mestnega prebivalstva.« Podobno je bilo tudi v takratni Ljubljani. Tu so se mestnim revežem pridružili številni reveži s podeželja, predvsem iz vrst kajžar- jev in gostačev. Število beračev in revežev, ki so živeli le od beračenja, je zlasti narastlo po koncu tridesetletne vojne.' Zato je bila tudi Ljubljana prisiljena, da pri preskrbi mestnih revežev poseže po istih ukrepih kot drugod, tj. da uvede posebne mestne značke za tukajšnje berače. Prvo poročilo imamo iz leta 1651, ko je ljubljanski mestni svet 17. aprila sklenil, da se naslednji dan izvede vi- zitacija in pregled vseh beračev in naj se upravičenim (tj. verjetno tistim, ki so bili rojeni v Ljubljani ali pa so tu živeli že dolgo časa, podobno kot v Gradcu) dajo »pločevi- naste značke« (plechene zaichen).^ To leto je bila tudi zelo huda zima, tako da je mestni svet 4. decembra izjemoma dovolil, naj be- rače ponoči spuste v meščanski špital in naj se jim zakuri zadnja soba,^ sicer bi verjetno marsikak berač ne preživel. Sliko o takratni revščini v mestu ilustrira tudi naročilo mest- nega sveta od 1. decembra 1653, da naj se »goli otroci na ulicah oblečejo«. Isto leto je bil ponoven pregled beračev in verjetno de- litev mestnih značk zanje, kajti 28. julija 1653 je bila poleg oglednikov mesa, tehtarjev kruha, oglednikov žita in preglednikov dim- nikov imenovana tudi komisija za pregled beračev, ki sta jo sestavljala višji špitalski mojster in član notranjega sveta Anže Macol in Andrej Cvek." Naslednji podatek v mestnih virih o tej zadevi govori nato o naši znački iz 1667, ko je torej moral biti ponoven redni pregled be- račev in so bile zato naročene in plačane pri pasarju Hansu Ulriku Leykhauffu omenjene mestne značke z grbom in letnico 1667, ki je torej označevala leto nastanka značke in leto pregleda beračev. Te preglede so opravljali vsakih nekaj let — in podeljevali nove be- raške značke — kajti sicer je bilo možno, da se je kak neupravičeni polastil, morda po smrti domačega berača, njegove značke ter z njo beračil po Ljubljani. Zato je tudi ra- zumljivo, da je značka morala imeti v grbu letnico. Po novi podelitvi značk so bile stare verjetno razveljavljene. Osem let kasneje imamo ponovno ohranjen podatek, da je bilo istemu pasarju Hansu Ulriku Leykhauffu iz- plačano 12. oktobra 1675 deset goldinarjev za izdelanih 200 medeninastih »mestnih značk« za tukajšnje reveže.'' Število takrat narejenih — in verjetno, sodeč po ceni, jih je bilo tudi 1667 toliko — značk bi govorilo o tem, da je bilo toliko tudi mestnih revežev, ki so imeli pravico s tako značko beračiti od hiše do hiše in se na ta način preživljati. O pasarju Hansu Ulriku Leykhauffu vemo iz tistega časa le to, da je imel med leti 1668 do 1677 svojo delavnico v hiši na Starem trgu 32, ki je bila takrat last čevljarja Matije Vid- marja.'^ Bil je verjetno eden izmed potujočih obrtnikov tistega časa, ki se je za nekaj let ustavil v Ljubljani, nato pa zopet odrinil da- lje, kajti po tem času se v mestnih virih iz- gubi vsaka sled za njim. »beraSki strah« Prvotno je bila skrb za reveže prepuščena v veliki meri cerkvi, izvajala pa se je pre- težno neorganizirano, od človeka do človeka. V začetku novega veka je nekako prevlada- lo pravilo, da naj za domače berače skrbi občina s tem, da jim preskrbi delo ali pa do- voli, da smejo beračiti v domači občini, tuje berače pa je treba odganjati. Tako najdemo med predlogi za kranjski policijski red iz ok. 1540 tudi zahtevo, naj se izženejo številni be- rači in postopači, ki so se klatili po deželi z dresiranimi medvedi in psi, lajnarji, vede- ževalci, »Jakobovi bratje« in vsi, ki niso bili vredni miloščine. Potrebnim beračem doma- če dežele pa naj bi duhovščina izdala primer- na potrdila,'^ s katerimi bi lahko beračili. Tu gre torej očitno že za neko uveljavljanje principa o domovinski pripadnosti beračev, ki so jo kasneje na neki način izkazovale tu- di naše »mestne značke«. Vse druge, tuje be- rače pa je bilo treba torej pregnati. Za to so v mestih skrbeli posebni mestni usluž- benci, ki se v Avstriji omenjajo že v 15. sto- letju; imenovali pa so jih nemško Bettelrich- ter ali Bettelvogte,'^ v slovenščini pa V. Vod- nik navaja zanje oznako »beraški strah«, Po- točnik pa »beraški vojd ali oskrbnik«.'-' Tak beraški strah se v Ljubljani prvič ome- nja že leta 1545.'« Imel je nadzor nad doma- čimi berači in preganjal tuje. Cesar Leopold I. je 1679 izdal celo resolucijo, ki je »zum Exempel« pretila celo s smrtno kaznijo tiste- mu tujcu, ki bi ga zalotili tretjič pri berače- nju." Tudi druga slovenska mesta so poznala take beraške strahove, omenjajo se npr. v Celju v 17. stoletju. '^ Do leta 1575 je imela Ljubljana samo enega, to leto pa so sklenili, da nastavijo še enega, vsak naj bi imel po šest renskih goldinarjev letne plače. Razen nadzorstva nad berači sta bila tudi mestna pogrebca s trdno določeno tarifo za vsako kategorijo mrličev.'^ Posebno strogo so proti beračem ukrepali v letih 1570-^» in 1599, ko je divjala v mestu kuga. V juliju 1599 so iz- gnali vse berače in zabičali beraškima stra- hovoma, naj jih ne pustita več v mesto.-' 94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 V začetku 17. stoletja, ko so kužne bolezni malo pojenjale in se je delno izboljšalo tudi gospodarsko stanje, se je število beračev v mestu zmanjšalo. V rubriki izdatkov za mest- ne reveže je 1601 mestni blagajnik celo za- pisal: »To leto ni bilo nič beračev. Hvala bogu!«"' Zato je imelo mesto nastavljenega le enega beraškega strahu. Sele od 1629 da- lje se ponovno omenjata dva.^' Tudi v 18. stoletju je število beračev rajši narastlo kot upadlo. Spomladi leta 1715 je Ljubljano napolnilo — zaradi slabih letin in bolezni ter lakote — z dežele tako število beračev, da je mesto moralo poseči po izred- nih ukrepih. Mestni svet je 26. aprila skle- nil, naj se drugi dan dopoldan z javnim bob- nanjem razglasi po mestu, da naj se vsi be- rači, tako stari, ki so bili že prej v mestu, kot tisti, ki so na novo prišli z dežele, do 2. ure popoldan zberejo pri lazaretu in naj tam počakajo na odločitev, kateri bodo pre- puščeni (passiert vi^erden) in kateri ne. Pre- puščeni bodo oskrbovani s primernimi živili, ki jih bodo darovali usmiljeni meščani, ostali pa bodo odpravljeni iz mesta in bodo, če jih bo opaziti v mestu, prijeti po sodnih slugah, postavljeni k prangerju in izgnani iz mesta. Beraškima strahovoma so posebej naročili, naj vse berače poiščejo po ulicah in trgih in jih odpravijo v lazaret. Glede oskrbe so skle- nili, da se jim prvi dan da le kruh, v bodoče pa se bo še sklepalo. Oskrba pa verjetno ni bila zadovoljiva, kajti reveži iz lazareta so vzeli grofici Barbo nekaj volov in jih pojedli, za kar je grofica terjala od mesta povračilo.-* Poleg dolžnosti pogrebcev je mesto beraška strahova uporabljalo tudi za druga podobna dela. Tako sta 1718 čistila kanale in vodnja- ke po mestu, bila sta tudi mestna sla.--' Leta 1746 sta dobila poleg sodnih slug posebno nagrado, ker sta vodila berače na delo zunaj mesta. Leta 1752 je bila po cesarskem patentu o odpravi beračenja opravljena splošna dežel- na vizitacija in v ljubljanskem deželnem so- dišču, ki je takrat štelo 74 vasi, so našli in popisali 864 beračev, od katerih je vsak dobil od mesta 1 krajcar.^' Tudi 1763 so popisali vse berače v mestu. Ker se je marca istega leta govorilo, da je bil zadnji požar v mestu podtaknjen, so skle- nili »sine uUo respectu« vse brezposelne po- stopajoče berače poloviti in jih odpraviti iz mesta, tisti pa, ki ga znova zalotijo, bo za 5 let postavljen v kaznilnico.^^ Leta 1767 so baje na veliki petek pred ljubljanskimi cerk- vami našteli kar 4000 beračev.^* Ljubljanski policijski red iz 1790 je bera- čenje prepovedal na vseh krajih v mestu, po- sebno pa naj bi odstranili in poskrbeli za po- habljene in nagnusno telesno poškodovane. Ce so beračili otroci, so bili starši kazno- vani.'* Zanimivo je, kar poroča neki francoski ofi- cir iz Ljubljane ok. 1800; med drugim tudi to, da v mestu ni opaziti beračev." Toda za leto 1831 poroča mestni zdravnik dr. Viljem Lipič, da je od 12.144 stalnih prebivalcev Ljubljane ok. 1200 mestnih revežev, torej kar lOo/oF Vsekakor je Ljubljana še v prvi polovici 19. stoletja imela dva beraška vojda (Bettel- vögte), za katera je 1835 mestni magistrat izjavil, da sta za preprečevanje beračenja po cestah nujno potrebna ter da zadržujeta tuje berače." Še 1. aprila 1865 je dr. Bleiweis za- hteval v občinskem svetu glede na to, da se kljub prepovedi beračenje po hišah povečuje, naj se beraškemu vojdu dajo ostrejša navo- dila, nakar je župan pripomnil, da je bilo že storjeno.'* Ta kratki ekskurz v zgodovino more seve- da samo najbolj bežno osvetliti nekatere mo- mente v reševanju vprašanja ljubljanskih re- vežev. Ljubljanski mestni arhiv hrani še šte- vilna dokumentarna pričevanja o tem, kar bi bilo morda lahko enkrat predmet posebne daljše in temeljitejše študije. Dejstvo je torej, da je naša mestna ali be- raška značka izredno zanimiv tako kultur- no-zgodovinski, kot tudi »socialno-skrbstve- ni« preostanek izpred dobrih 300 let, redek ohranjen primer, saj kaj podobnega v doseg- ljivi literaturi nismo zasledili nikjer. PRIHOD ZMAJA V LJUBLJANSKI ORS Na drugi strani pa je njena zunanja, li- kovna plat enako zanimiv in važen prispevek historiatu ljubljanskega mestnega grba. Kot je znano, Ljubljana vse do konca 17. stoletja ni imela zmaja v grbu.'^ Toda pod vplivom zmaja, ki je služil kot držaj srebrnega mest- nega pečatnika iz sredine 15. stoletja, kjer se nad grbom kot okrasek in polnilo prostora okrog ščita pojavi tudi krokodilu podobna ži- val, dalje pod vplivom zmaja, ki je bil že ves čas v grbu sosednjega deželnega glavne- ga mesta Celovca, predvsem pa v 17. stoletju po takratnih zgodovinskih prizadevanjih J. L. Schönlebna in J. V. Valvasorja kot usta- novitelja Ljubljane predstaviti Jazona, baje- slovnega kraljeviča, ki naj bi nekje na ljub- ljanskem barju premagal zmaja,'" značilnega prebivalca močvirnih krajev, se pojavi zma- ju podoben brezkrilni nestvor, »lintvern«, se- deč na ščitu z ljubljanskim grbom, torej zu- naj grba, prvič v tisku Vramčeve kronike, 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 izdelku Mandeljčeve ljubljanske tiskarne iz 1578." V mestnem grbu iz 1589, ki je še da- nes vzidan na hiši Breg 20, zmaja sploh ni.'* Tudi v upodobitvi na naši ploščici je, kot re- čeno, zmaj še vedno zunaj ščita oziroma grba, toda že tik nad stolpom; v naslednji ohranje- ni fazi, grbu Ljubljane na veliki veduti v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz 1689 je zmaj že zdrknil navzdol v notranjost grba'" in odtlej ostal tam na stolpu kot bist- veni — v najnovejši dobi vedno večji in vča- sih skoraj edini (prim, nekdanji znak pod- jetja Ljubljana-transport!) — sestavni del ljubljanskega grba. »Prihod« zmaja v ljub- ljanski grb pa moremo torej odslej staviti med leta 1667—1689. Verjetno je največ za- slug pri tem imel ravno Valvasor z zgodbo o Jazonovem zmaju in trditvijo, da je zmaj znamenje čuječnosti."" i OPOMBE MALj = Mestni arhiv Ljubljane v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. 1. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega. Publi- kacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Poročila in pregledi gradiva zv. 1. Ljubljana 1959, str. 89. — 2. MALj, cod. Xin/84-1667. knjiga izdatkov fol. 41. — 3. Deutsches Rechtswörterbuch IIi/2, str. 233. — 4. Infections Ordnung, Gratz 1625, MALj, Reg. 1/43, fol. 8.; prim. J. Vrhovec, Die Pest in Laibach, Mitteilungen des Musealvereines für Krain 12, 1899, str. 32, 89. — 5. F. Po-pelka, Geschichte der Stadt Graz I, sti'. 131. — 6. rav- no tam, II. Str. 330—331. — 7. J. Žontar, Nasta- nek, gospodarska in družbena problematika po- licijskih redov prve polovice 16. stoletja za dol- njeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slo- venske pokrajine, Zgodovinski časopis 10—11,1 1956—1957, str. 120; J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje. Ljubljana 1957, str. 20. — 8. MALj, cüd. 1/27-1651, fol. 86. — 9. ravno tam, fol. 256. — 10. MALj, cod. 1/28-1653, fol. 140', 209'. — 11. MALj, cod. XIII/92-1675, fol. 4^. — 12. V. Fabjančič, Knjiga ljubljanskih hiš, I. Stari trg, str. 354 (rokopis v MALj). — 13. J. Zontar, ome- njeno delo, str. 34. — 14. M. Dolenc, >>Usoda« ljubljanske prisilne delavnice. Kronika sloven- skih mest 4, 1937, str. 72; Deutsches Rechtswör- terbuch II/2, str. 232-233. — 15. Wolf, Deutsch- siovenisches Wörterbuch, 1860, 1, 243. — 16. MAL] cod. 1/5-1545, fol. 109 (Pettier Richter). — 17. M. Dolenc, omenjeno delo, str. 72. — 18. J. Orožen, Zgodovina Celja II, str. 127—128. — 19. MALj, cod. 1/12-1575, fol. 98-98'; J. Mal, ome- njeno delo, str. 90. — 20. MALj. cod. I./10-1570, fol. 100-100'; J. Mal, omenjeno delo, str. 81. — 21. MALj, cod. 1/16-1599, fol. 91. — 22. MALj, cod. XIII/'20-1601, knjiga izdatkov fol. 119. — 23. MALj, cod. XIII/47-1629, knjiga izdatkov fol. 115. —24. MALj, cod. 1/61-1715, fol. 71, 114', 182; V. Steska, Delničarjeva ljubljanska kronika od leta 1660 do leta 1718, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko U, 1901, str. 176—177. — 25. MALj cod. XIII/135-1718, knjiga izdatkov fol. 58, 73. 26. MALj, cod. I,'85-174e, str. 288—289. — 27. MALj, cod. 1/91-1752, str. 104, 160—161. — 28. MALj, cod. 1/102-1763, foil. 24', 48'—49. — 29. J. Mal, omenjeno delo, str. 21. — 30. Allgemeine Polizeieinrichtung für die Hauptstadt Laibach od 25. novembra 1790 v MALj, Reg. ii/12, fol. 204. — 31. 3. Mal, omenjeno delo, str. 19. — 32. W. Lippich, Topographie der k. k. Provinzialhaupt- stadt Laibach, 1834, str. 126. — 33. MALj, Kre- sijski akti fase. 16. - 34. MALj, cod. III/16-1865, idi. 53; Laibacher Zeitung 3. IV. 1865, št. 76, Str. 306. — 35. M. Kos, Pečat in grb mesta Ljub- ljane, Zbornik za umetnostno zgodovino 19, 1943, str. 43. — 36. Valvasor, Ehre, XI, 705. — 37. M. Kos, omenjeno delo, str. 43, 46—47. — 38. ravno tam, str. 45, 47. — 39. ravno tam, str. 47, 49. _ 40. Valvasor, Ehre, XI, 705. , 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 SMRT GRENADIRSKEGA STOTNIKA MEHADIA 1770 FERDINAND TANCIK-BRANKO KOROŠEC IN MEMORIAM viajemu kustosu Ferdinandu Tanciku, kolegi in prijatelju. Med preučevanjem arhivalij o zemljemercu, idrijskevfi rudniškem upravniku, kartografu in piscu Francu Antonu pl. Steinhergu, sem v fasciklu aktov Testamenta in zapuščinski zapisniki Arhiva Slovenije našel tudi sveženj listin, ki se nanašajo na grenadirskega stotnika Jožefa Antona pl. Steinberga. Dokumenti so sicer v tesni zvezi s stotnikom Steinbergom, vendar posredujejo tudi podatke, ki so zanimivi tudi za vojnega zgodovinarja. Pokojni višji kustos je rad raziskoval in preučeval takšno gradivo. Odločila sva se, da vsak s svojega interes- nega vidika preučiva gradivo ter ga puhlicirava. Zal je nenadna smrt prijatelju onemogočila namero in njegov del članka je ostal v osnutku. Dosedanje sodelovanje med nama mi je dalo toliko moči in poguma, da sem sestavek dokončal sam v trdni veri, da se v njem nisem preveč oddaljil od za- snove, ki si jo je zastavil pokojni prijatelj. S tem skromnim poskusom se skušam oddolžiti tudi njegovi nesebični strokovni pomoči. Branko KQTQIec ........^ 1. Deželno glavarstvo v Temišvaru na Ogr- skem je februarja 1771 poslalo deželnemu glavarstvu Vojvodine Kranjske v Ljubljani sveženj listin, ki mu jih je poverilo tamkaj- šnje vojaško poveljstvo v nadaljnje ukrepa- nje: listine obravnavajo primer umrlega gre- nadirskega stotnika in poveljnika vojaških enot v Mehadiji, Antona Jožefa pl. Stein- berga. Po predpisih, ki so v vojni administraciji avstrijske monarhije veljali za primere smrti pripadnikov armade v mirnem času,* je štab- ni avditorija vojaškega poveljstva v Mehadiji komisijsko popisal imetje pokojnega stotni- ka Steinberga, uredil in poravnal njegove osebne dohodke in denarne obveznosti ter overovljene akte izročil skupaj s pokojniko- vima oporokama svojemu nadrejenemu, te- mišvarskemu vojaškemu poveljstvu. To jih je potem s spremnim dopisom odposlalo v Ljubljano. Originalne listine so ostale v ar- hivu deželnega glavarstva v Ljubljani, svoj- cem umrlega je glavarstvo izročilo le njiho- ve prepise. V ovojnico s številko 116 fascikla Testa- menta in zapuščinski popisi Arhiva Slovenije je vloženo spremno pismo temišvarskega de- želnega glavarstva, dvoje originalnih oporok umrlega stotnika, na poveljstvu v Mehadiji sestavljeni in overovljeni popis njegove imo- vine ter overovljeni prepisi denarnih terja- tev in poravnav obveznosti iz zapuščine umr- lega. Gotovinski obračun stotnikove zapušči- ne je opravila štabna blagajna poveljstva v Mehadiji, prepisi posameznih obračunskih prilog in potrdil so zvrščeni po abecednem redu (lit. A do lit. I). Aktov ali zaznamb o ukrepih kranjskega deželnega glavarstva v tej ovojnici ni; sicer pa namenu tega sestavka ti niti niso potrebni. 2. Navedene listine posredujejo bralcu dvoj- no sliko: obe oporoki identificirata osebnost umrlega grenadirskega stotnika, zapuščinski zapisnik in obračun pa posredujeta podobo osebnih razmer materialnega in življenjske- ga okolja takratnega armadnega višjega ofi- cirja v sicer nemirnem skrajnem vzhodnem mejnem območju monarhije med dvema voj- nama s Turčijo v letih 1739 in 1788. Prvo oporoko je umrli stotnik sestavil ter podpisal 23. januarja 1758 v Ljubljani. Njeno besedilo je napisano v neformalnem slogu, z vrinjenim vstavkom ter brez overovitve prič, ki je za veljavnost tovrstnega dokumen- ta potrebna. Stotnik jo je napisal — kot na- vaja sam v uvodnem stavku — pred odho- dom na bojišče' ter v njej določa za svojega glavnega dediča sina Leopolda. Svoji ženi in morebitnim bodočim otrokom voli v poročni pogodbi predvideno in določeno vzdrževalni- no, svojemu očetu, »od katerega sem v svojem življenju vse najboljše prejemal«, pa zaupa skrbništvo nad sicer mladoletnim sinom in dedičem Leopoldom. Vstavek pooblašča za skrbništvo stotnikove tri brate za primer, če bi njegov oče umrl pred opravljanjem skrb- ništva nad vnukom ali med njim. Razen si- novega ne navaja osebnih imen žene, očeta ali bratov, prav tako ne vsote vzdrževalnine ali imovinskega stanja zapuščine, oporoko — prej bi jo lahko šteli za izjavo — pa oporoč- nik podpiše s svojim polnim imenom in vo- ^ 97 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 jaškim statusom: Anton Jožef pl. Steinberg, grenadirski stotnik karlovško-ogulinskega re- gimenta.^ Druga oporoka je datirana 9. januarja 1768 ter jo je stotnik Steinberg narekoval uprav- niku vojaške bolnice (lazareta) v Mehadiji (mestece v Transilvanskih Alpah; glej tudi zemljevid), podpisala pa sta jo kot priči Mar- kiz Giovanni Gadio in nadzornik lazaretske karantene J. Wolfgang Berghandt (Bergant). Sestavljena po veljavnem običaju je oporoka lazdeljena v deset točk, od katerih prvih se- dem določa način pogrebnega obredja ter de- narna volila cerkvi, duhovščini in pogrebcem. V osmi točki oporoke naroča Steinberg porav- navo dolga trgovcu Amigu Mayerju v Temiš- varu, v deveti določa volilo ženi Elizabeti, rojeni Mannzwerth in sinu Leopoldu, v de- seti pa pooblašča poveljujočega generala, ba- lona von Lietzena, za izvršitev oporoke. Glavni dedič je žena Elizabeta, doma v Ljub- ljani na Kranjskem, z njo naj uživa dedišči- no tudi edinec Leopold. Skrbništvo nad njim ni več omenjeno, prav tako ne stotnikov oče j in bratje, ki bi skrbništvo lahko prevzeli. De- diščina znaša 553 zlatnikov in 22 in pol kraj- carja v gotovini, dolgovi naj se izplačajo iz te vsote. Oporečnik se je podpisal samo z rodbinskim imenom kot stotnik grenadirjev v Medahiji,^ svoj podpis je overovil z oseb- nim pečatom. Drugo oporoko je stotnik Steinberg, ki je bil tisti čas poveljnik grenadirskega polka v Mehadiji, narekoval na bolniški postelji »v hudi bolezni«, kot je naročil zapisati v opo- roki, ter močno zaskrbljen »za blagor svoje duše« in spokojno smrt, ki pa ga je doletela šele jeseni leta 1770. Zapuščinske zadeve je prevzel v ureditev štabni avditorij poveljstva v Mehadiji. Da zadeva ni potekla gladko, razberemo iz popisa stotnikove zapuščine ter predvsem iz prilog h gotovinskemu obračunu zapuščine. Štabna avditorja Josip Seifert in Johann Frigott sta v Medahiji, sedežu grenadirskega poveljstva ter službenem mestu svojega po- veljnika, stotnika Steinberga, zbrala ter po- pisala vse terjatve do pokojnika, jih porav- 98 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 naia iz zaostale stotnikove plače, ki pa ni pokrila vsote dolgov ter je avditor Seifert razliko primaknil iz svojega žepa, in blagaj- : niški zapisnik zadeve s popisom zapuščine vred poslala generalnemu poveljstvu v Te- i mišvar. Tu se je vprašanje stotnikove imo- vine zopet zapletlo. Del Steinbergove lastni- ne je namreč ostal v Ogulinu in Karlovcu, v ' garnizijah, kjer je stotnik Steinberg službo- \ val pred premestitvijo svojega polka v Me- : hadijo. ^ Popisovalca Steinbergove mehadijske za- : puščine sta priložila svojemu zapisniku pre- pis pisma nadporočnika ogulinske garnizije, von Passeja, iz leta 1765 (prepis kot priloga lit. B), v katerem le-ta Steinbergu sporoča, I da je uspel na licitaciji razprodati le del stot- ^ nikove tamkajšnje imovine,« »ker kot vam ' (tj. Steinbergu) je znano, so bile zahteve va- : še soproge zelo velike in je to povzročilo obi- < lo neljubih posledic, za katere ne morem j prevzeti odgovornosti. Ostalega pa zaradi za- i htev upnikov in drugih nihče ni maral ku- i piti. Tukajšnjemu vojnemu poveljstvu bi i bilo nadvse prav, da sami prevzamete svoje ; stvari in jih spravite odtod predvsem zaradi tega, da se onemogočijo nadaljnje nevšečno- sti.« Zelo zgovorno pismo, kljub vsemu pa Steinberg preostale imovine v Ogulinu ni prevzel ter je ostala na skrbi tamkajšnjega poveljstva. Tudi pismo stotnika de Wienbur- ga iz garnizije v Karlovcu, datirano 18. feb- i ruarja 1770 (aktom priloženi prepis lit. C), ; zgovorno priča, da se je bolni Steinberg sku- ; šal znebiti v Ogulinu in Karlovcu puščenega ; pohištva in stanovanjske opreme z licitacijo, ^ ki pa de Wienburgu verjetno iz istih razlogov ' kot von Passeju v Ogulinu leta 1765 ni uspe- ; la. Tudi lastništvo licitirane opreme je mora- . lo biti vprašljivo, sicer de Wienburg ne bi : omenjal pritožb in jeze karlovškega garni- : zijskega poveljnika. Po Steinbergovi lastnini \ so torej segali njegova žena in številni upni- \ ki, kar je je ostalo, je obtičala v rokah gar- i nizijskih poveljstev. Po stotnikovi smrti v oktobru 1770 je štab- ^ ni avditorij generalnega poveljstva v Temiš- : varu odprl Steinbergovo ljubljansko oporo- ko iz leta 1758, ki je avditorij v Medahiji ni odpiral. V tem dokumentu določeni glavni de- dič, sin Leopold, je bil v času očetove smrti gojenec Vojne akademije v Dunajskem No- vem mestu' in še mladoleten, stotnikovi oče ter brata duhovnika niso več živeli. Med svo- ! jo boleznijo je ovdovel, sin Leopold ter ljub- ; Ijansko sorodstvo pa, kot kaže, niso uveljav- i Ijali zahtev po njegovi mehadijski zapuščini. I Avditoriat in poveljstvo v Temišvaru sta sku- j šala urediti zadevo, kakor sta vedela in znala. < Precej utemeljena pa je domneva, da so se i zdele zadeve z zapuščino in dedovanjem stot- | nika Steinberga poveljstvu toliko zamotane ; SI. 1. Grenadir avstrijske redne armade v uniformi in z opremo iz let 1758—1770. Sl. 2. Grenadirski zastavnik. SI. 3. Grenadirski stotnik 99 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 in odveč, da je naročilo tajniku avditorija, dr. Francu pl. Frangenfeldu, popisati le stot- nikovo mehadijsko imovino ter overovljeni popis s prilogami odstopilo civilnim oblastem (deželnemu glavarstvu) v Temišvaru. 3. Zapuščinski zapisnik stotnikove imovine — INVENTARIUM und Respective Schatz Li- bell — navaja aktivni del imetja ter izdatke (passiva), ki so bili od zapuščinske glavnice odvzeti za poravnavo stroškov za stotnikov pogreb in dolgove. Predvsem popis aktive — Steinbergovih osebnih stvari in stanovanjske opreme — je zanimiv in zgovoren dokument ne samo o osebnosti umrlega stotnika, tem- več tudi o življenjskih razmerah in okolju, v katerem je kot poveljujoči častnik živel. Seznam pisem'^ in pisanih dokumentov na- vaja poleg zadevo spremljajoče koresponden- ce še naslednje dokumente: originalno oporoko pokojnika, datirano 9. januarja v Mehadiji,^ prepis oporoke pokojnikovega očeta Fran- ca Antona pl. Steinberga, datirane v Ljublja- ni dne 15. sept. 1762 in prepis popravka te oporoke z dne 10. junija 1764,'" ter povelje C k. dvorne vojne komore z dne 9. maja 1759 o stotnikovi premestitvi v kar- lovški generalat Vojne krajine. Popis zlatnine, srebrnine in drugih drago- cenosti našteva: pozlačen prstan iz tombaka" z vdelanim brušenim turkizom, staro žepno uro iz tombaka, garnituro (6 kosov) srebrnega namiznega jedilnega pribora z majhno zajemalko, šesti- mi kavnimi žličkami in solnico, srebrni jedilni pribor za eno osebo, srebrno ovratno zaponko, garnituro medeninastih uniformnih zaponk z vložki iz dragega kamenja, razbit zlat medalj on z deškim portretom, pokvarjeno medeninasto stensko uro v črnem lesenem ohišju, dvajset manjših in različnih uniformnih srebrnih gumbov, ki pa po mnenju popiso- valcev niso vredni ocenitve. Seznam ohlačil vsebuje: močno obrabljeno uniformo: suknjo, suk- njič in hlače, rdečo uniformno suknjo s srebrno obrobo, obrabljeno rdečo suknjo in enak suknjič iz hlačevine (Kamisoll) z zlatimi (= verjetno le pozlačenimi) zaponkami. obnošeno platneno suknjo mišjerjave bar- ve, hlačevinasto modro letno suknjo in hlače, staro in zelo obrabljeno pepelnatosivo let- no suknjo, obnošen moder platnen suknjič (Kamisoll), dva bela barhantasta telovnika, gamašne hlače, srebrno obrobljen trirogeljnik z belim pe- resjem, zlato obrobljen trirogeljnik z belim peres- jem, trirogeljnik s poveljniško kokardo, zlatim obrobjem in našivkom, trirogeljnik z ozkim zlatim obšivom, povsem raztrgan in neraben črn slamnik, mišjesivo zimsko suknjo s podlogo iz li- sičjega krzna, suknjič (kamižolo) iz mišjesivega sukna, zelo obnošeno in natrgano jutranjo haljo iz tenkega atlasa in podloženo s flanelo, par izrabljenih copat, par krznenih zimskih škornjev, par s flanelo podloženih močno obrablje- nih škornjev, par starih belih uniformnih rokavic. Od popisanega osebnega in posteljnega pe- rila naj omenimo, da je po stotniku ostalo 10 dobro ohranjenih in 6 ponošenih srajc, 6 dobro ohranjenih in 2 ponošeni spalni srajci, trije pari skoraj novih uniformnih belih no- gavic iz sukanca, kup izrabljenih in luknja- vih nogavic, nekaj rut in robcev, 3 pari po- škrobljenih golenic (gamaš), kar 15 svilenih, močno obrabljenih ovratnic, nekaj prtov in serviet, ponošenih svilenih nogavic, poškrob- Ijenih zapestnikov (manšet) in ovratnikov. Tudi stotnikova posteljnina je bila že močno obrabljena, tako nekaj rjuh, žimnica, tri bla- zine, odeje in posteljne prevleke. Od sobne in hišne opreme našteva inven- tami zapisnik: orehov kanapé z rdečimi usnjenimi blazi- nami, dvanajst stolov z enako prevleko, orehovo mizo s predali, poljsko mizico in stol, staro skrinjo, troje namiznih prtov, zavese, sliko v okviru in manjši ženski portret, dvajset grafičnih odtisov, manjše poškodovano ogledalo, štiri medeninaste svečnike, veliko in manjšo kavno ročko (džezvo), bakren pladenj in pozlačene kavne skode- lice. 100 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Železni likalnik, 15 kuhinjskih nožev in vilice, 6 zajemalk, medeninast mlinček za kavo, več steklenic, večjih in manjših kozarcev in kozarčkov. Dalje navaja seznam ducat porcelanastih belomodrih skodelic za kavo, nekaj krožnič- kov in skled ter namizne posode in majolike iz keramike. V popisu kositrnega posodja je našteto 16 večjih in manjših jušnikov (terin), štirje du- cati (!) krožnikov, dve večji in tri manjše ko- sitrne posode, med njimi aquamanila in po- steljni grelec (Schraubflasche), dalje čajna ročka, kropilnik in svečnik. Del naštetega po- sodja je Signiran kot kvalitetna kositrnina, ostalo je nesignirano in manj vredno. Popisano je tudi 30 kosov kuhinjskega po- sodja in orodja (bakreni in železni lonci, pon- ve in kožice, pekače, drobno kuhinjsko orod- je ter klešče, lopatica in grebljica za ogenj). Za nas zanimivejši pa je seznam knjig, ki pa kljub površnemu popisu posameznih na- slovov le daje vpogled na izbor beriva umrle- ga stotnika. Seznam našteva: Dr. dok. Aug. Pehmen Medizinische Fama in 8™, Dres: und Leipz. 1718, Neu eröfnete güldene Kunst-Pforte, II. zv. in 8™, Frankf. u. Leipz. 1751. Fr: Basilij Valentini Chymische Schliff ten in 8™, Hamburg 1677, D: Christ: Weisbach Warschafft: und gründliche Kur aller zustossenden Krankhei- ten in 8™, Strassburg 1729, Gottlob Vysskogl von eröfnete Magazin al- ler Arten der Künsten, v dveh delih, 8^°, Bamberg 1756, Sekretariy jeztziger Zeit, in 12"^°, Frank- furt 1690, Gründliche Nachricht von denn in Inner Krain gelegenen Czirknizer See, in 4'°, Lay- bach 1758, molitvenik, dva zvezka Vojaškega pravilnika iz leta 1749, ki pa sta bila po mnenju popisovalcev zapuščine izločena in vrnjena vojaškemu po- veljstvu. Orožje, lovska in vojna oprema: dve lovski puški, vojaška puška — vetrovka,** službeni meč z enim novim in enim obrab- ljenim pasom s portepéjem," službena sablja, turška konjeniška sablja, zarjavel in neuporaben častniški meč brez ročaja, dve stari sablji, lovski nož, staro in zarjavelo prožilo puške, rdeče podloženi in s srebrom okovani šab- rak*' z orli in pištolami, šabrag z zeleno podlogo in svilenim obši- vom, nabojnača grenadirskega častnika z orlom. K stotnikovi zapuščini je pripisan še vojaški koleselj z oblazinjenim sedežem, dva stara konjska komata z vprežnim jer- men jem in uzdo, konj, vlaški vranec, katerega pa je povelj- stvo v Mehadiji 18. oktobra 1770 s starim sedlom in modro obsedelno torbo s pištolama vred prodalo, da prihrani stroške za vzdrže- vanje in plačilo konjarju, pregrinjalo na kolesju iz medvedje kože, ter orodje za obdelavo kovin in struženje, ko- vaški meh, poškodovan in neraben perspectiv.*« Popisano Steinbergovo imetje je poveljstvo v Mehadiji ocenilo na 815 goldinarjev in 26 krajcarjev vrednosti. Poravnava stotnikovega dolga trgovcu Amigu Mayeru je vrednost za- puščine zmanjšala na 753 gld. in 11 krajcar- jev. Sl. 4. Pešaka — linijska strelca redne armade v uniformi in z opremo iz let 1758—1770. Regimenti strelcev so dopolnjevali mejaško vojsko in trdnjavske posadke. 101 j kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 Drugače pa je bilo s stotnikovo denarno zapuščino. Po odbitku vseh stroškov, ki jih je vojaška blagajna poplačala Steinbergu med : njegovo boleznijo in po smrti — predvsem | dolgove častniškim kolegom — je regiment- ' nemu blagajniku ostalo le 134 gld. in 21 kr. Steinbergove gotovine. Stotnik Ferdinand grof v. Königsmark, Steinbergov namestnik v polku, je z avditorjem Seifertom poravnal stroške pogreba'' ter Steinbergove dolgove pri mehadijskih trgovcih Nikoli, Georgyju, Petku Perovicu in Dimitru. Ti izdatki so sku- paj znašali več, kot je Steinbergovega de- narja še ostalo — 136 gld. in 7 kr. — ter je avditor Seifert, kot že omenjeno, razliko plačal iz svojega žepa. 4. Skopi osebni podatki v obeh oporokah gre- nadirskega stotnika Steinberga ter dejstvo, da so bili spisi zapuščinske zadeve poslani v dokončno reševanje kranjskemu deželnemu glavarstvu v Ljubljani, so bili osnovni napo- tek za ugotovitev njegove identitete. Prepis oporoke njegovega očeta med inventarizira- nimi dokumenti ter knjiga o Cerkniškem je- zeru ga spravljata v neposredno družinsko zvezo z zemljemercem, kartografom, piscem in slikarjem Francem Antonom pl. Steinber- gom, nekdanjim cestnim nadzornikom na Notranjskem in dolgoletnim upravnikom id- rijskega živosrebmega rudnika. Stotnik An- ton Jožef pl. Steinberg je bil četrti sin in predzadnji od desetih otrok pisca knjige o Cerkniškem jezeru (Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Krain gelegenen Czirknitzer See, Laybach 1758, ter povzetka iste knjige v francoščini Le Lac Merveilleux ou Description du Lac de Czirknitz en Carni- ole, Bruselj, 1758), rojen leta 1731 v Idriji ter vzgojen v isti kadetnici terezijanske voj- ne akademije v Dunajskem Novem mestu, kamor je poslal 1765 tudi svojega edinca. Po- stal je grenadirski stotnik ter med leti 1759 in 1765 poveljeval grenadirski stotniji 3. kar- lovško-ogulinskega regimenta v Ogulinu in Karlovcu. Ženo Elizabeto, rojeno Mannz- werkh, in sina Leopolda omenjata njegovi oporoki. Leta 1765 je bil premeščen v Me- hadijo, kjer je poveljeval krajevni garniziji. Med leti 1768 in 1770 mu je umrla žena Eliza- beta, sam je v tem času že bolnik na karan- tenskem oddelku mehadijskega vojnega laza- reta. Njegova smrt septembra 1770 spravi v zadrego vojne oblasti, vestnost uradnikov te- mišvarskega in kranjskega deželnega glavar- stva pa nam ohranja zgovorne fragmente nje- gove življenjske poti. 5. Med neposredne posledice sklenitve miru med Avstrijo in Turčijo v Beogradu 1739 sodi vsekakor tudi reorganizacija armade v Vojni krajini. V triletni vojni s Turki (1736—1739) je Avstrija — zaveznica Rusije — izgubila vse po požarevskem miru 1718 pridobljeno ozemlje južno od Save in Donave ter sever- no Srbijo in ozek pas Bosne.'* Ohranila pa je Banat in Vlaško med Donavo in vznožjem Transilvanskih Alp. Cesarica Marija Terezija je leta 1746 razdelila obmejno območje v štiri generalate (donavsko-savski, tisa-maroški, varaždinski in karlovški), od katerih je kar- lovški z vojnim (krajiškim) načelstvom Liko in hrvaško bansko vojsko imel pod orožjem 20.146 mož. Redno armado karlovškega ge- neralata so sestavljali 4 regimenti pešakov (haramij) in 8 huzarskih stotnij krajišnikov: iz avstrijske nasledstvene vojne slavni Giucci- ardijev, Herbersteinov, Dillisijev in Petazzi- jev regiment." Tako je v času Steinbergo- vega poveljevanja v Mehadiji štela redna vojna sila celotnega mejnega območja blizu 62.000 mož, sestavljalo pa jo je 14.400 Kar- lovč-.nov, 7200 Varaždincev, 7200 banskih HrvEtov, 10.800 Slavoncev, 6700 Banatčanov, 14.400 Vlahov in 1000 Cajkašev donavskega brodarskega korpusa. Marija Terezija je zelo cenila bojne sposobnosti karlovških mejnih čet, ki so se 1745 še posebej odlikovale v bo- jih v Italiji. Ze 1747 je dekret dvornega voj- nega sveta povzdignil karlovške in varaždin- ske krajišnike v regularne mejne regimente, katerim sta bili pridodani po dve stotniji gre- nadirjev. Istega leta so se Karlovčani, Oto- čani, Slunjčani in Ličani bojevali na Nizo- zemskem (sedemletna vojna med Avstrijo in Prusijo), kjer je bilo 40.000 krajišnikov (34.000 pešcev in 6000 huzarjev-pandurjev). Po veljavi in rangu so se odslej Karlovčani titularno imenovali takoj za Varaždinci, ki so se kot dotlej edina regularna krajiška voj- ska proslavili pod generalom grofom Neip- pergom že v avstrijski nasledstveni vojni (1700—1714). Moštvo karlovško-ogulinskega polka, v ka- terem je najprej služil Steinberg, so sestav- ljali Kordunaši, Ličani, Zumberčani in Istra- ni ter Bošnjaki in Srbi (»Iliri« v avstrijskem uradnem jeziku), od Slovencev pa Kranjci, Korošci in Tržačani (Slovenci in Italijani). Mesto Trst je dajalo polku 500 regrutov — prostovoljcev, zato je imelo pravico, da za vsakih .svojih 100 mož postavi v polk po ene- ga zastavnika ali poročnika Tržačana.^" Do leta 1756 so karlovški generalat oskrbovali s proviantom, opremo, konji, strelivom in de- narjem kranjski in koroški deželni stanovi, 102 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 v Steinbergovem času je Hilburghausenova reorganizacija spremenila zadevo toliko, da se je generalat oskrboval sam iz denarnih daja- tev Kranjske in Koroške, od koder je v glav- nem prihajal tudi ves njegov častniški zbor — plemstvo obeh dežel. Moštvo grenadirskih stotnij je bilo narod- nostno manj mešano, v njih ni bilo »Ilirov;, pač pa več Nemcev. Ker so grenadirji veljali za elitne čete, so za vstop mednje veljali tudi ostrejši pogoji: grenadir ni smel biti mlajši od 18 in ne starejši od 30 let, moral je biti telesno krepak ter visok vsaj 5 sežnjev in 3 palce (pribl. 170 cm). Grenadirji so bili pro- stovoljci, prejemali so višjo plačo, vendar so si morali uniformo, orožje in opremo odku- piti od erarja sami. Med moštvom je bilo malo poročenih — največ 5 od vsakih 100 mož — nasprotno je bilo s častniki, le-te so njihove družine spremljale iz kraja v kraj službovanja, od garnizona do garnizona. Kot je razvidno iz obravnavanih listin, je stotnik Steinberg služboval najprej v grena- dirski stotnij i v Ogulinu, potem pa v Karlov- cu. Žena Elizabeta in sin Leopold sta tisti čas živela na Steinbergovem domu v Ljub- ljani, sam je živel prijetno in razgibano živ- ljenje »slamnatega« vdovca v najetem sta- novanju in z lastnim gospodinjstvom. Priloge A, B in C temišvarskega zapisnika potrjuje- jo domnevo, da je stotnik rad živel »na ve- liko«, se zadolževal in bil slab plačnik svojih dolgov in skrbnik družine v Ljubljani, sicer mu žena ne bi delala preglavic pri prodaji v Ogulinu zaostale imovine. V Karlovcu z njim ni bilo nič drugače, tudi tam je zapu- stil dolgove, kar so mu upniki pustili, pa je skušal prodati na dražbi. Zadnje službeno mesto poveljnika grena- dirjev v Mehadiji je bilo v družabnem oziru zanj še zahtevnejše. Tisa-maroški generalat s poveljstvom v Temišvaru je bil po svojem vojaškem sestavu še pestrejši od karlovško-ogulinskega. Sodil je pod jurisdikcijo in oskrbo ogrske dvorne komore, njegovo vojno silo pa so sestavljale čete krajišnikov mejnih komitatov Bacs, Csongrad, Csanad in Arad, sedmograški vlaš- ki mejni regiment ter banatska in vlaška deželna milica mejaških vasi. Moštvo so se- stavljali Nemci, transilvanski Saksonci, Ma- džari, Vlahi, »Iliri« (preko Donave prebegli Srbi) ter slavonski Hrvatje. Ko je bil V letih 1765 in 1766 formiran nov banatski mejni regiment — tisa-maroško mejno območje je dotlej rekrutiralo le deželno milico — sta mu Sl. 5. Pešaka — mejaša hrvaške banske vojske. Sl. 6. in 7. Pešaka karlovško-slunjskega mejaškega regimenta v značilnih uniformah svojih regimentov. Barvno pestre in narodnim nošnjam slične uniforme iz let 1758—1770 je pozneje zamenjala enotna mejaška uniforma. 103 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 bili dodeljeni dve elitni grenadirski stotniji, Steinbergova, ki je v Mehadijo prišla iz Kar- lovca, ter druga, varaždinska, po 1766 pre- meščena v Temišvar, kjer je bilo glavno po- veljstvo cone. V ogrskem delu Sedmograške sta bila v Steinbergovem času stacionirana še dva konjeniška regimenta, ogrski huzar- ski (Szehcerji) in vlaški dragonski polk ter šest baterij lahkega topništva, konjeniški polk pandurjev-krajišnikov se je vrnil v hrvaško bansko vojno območje. 6. Pestrosti narodnostnega sestava armade v Vojni krajini enaka je bila uniformiranost njenih polkov. Šele leta 1770 — v letu Stein- bergove smrti—• je mejaška pehota zamenjala svoje dotlej zelo barvite, po nošah posamez- nih narodnosti prikrojene uniforme z belo suknjo in uniformo avstrijskih regularnih li- nijskih čet. Tudi posamezni krajišniški polki so se razlikovali med seboj po barvah in kro- ju svojih uniform. Karlovško-ogulinski pešci in slunjsko-liški mejaši (haramije) so nosili modre uniforme z rdečo kamižolo, uniformni suknjič je bil podoben »ilirski« surki (slika 7). Obuti so bili v pletene opanke, njihovo pokrivalo je bila ovčja kučma. Oboroženi so bili z dolgo puško-prednjačo linijskih strel- cev modela 1745 s ploskim kratkim bodežem ter kratko sabljo ogrsko-hrvaškega tipa. Hrvaške in ogrske regularne mejne enote so nosile bele, belo-modre in belo-rjave unifor- me enostavnega kroja, bele oprijete hlače, na glavi kačkete in fesom podobne kučme ter komisne čevlje, oborožene pa so bile z dol- gimi puškami-prednjačami na kresilo z bo- deži, s kratkimi puškami lovcev (brez bode- ža), s kratkimi infanterijskimi sabljami, me- jaški ostrostrelci celo še s sulicami (slike 5, 6 in 8). V času Steinbergovega poveljevanja v Mehadiji so belo uniformo z modrimi za- vihki suknje in rokavov bele usnjene ali plat- nene golenice (gamaše) ter črn trirogelnik oziroma krzneno polkučmo kačket nosili le grenadirji in linijski strelci (sliki 1 in 4). Plašči grenadirjev so bili beli (po 1770 mišje- sive barve za vso armado), čezramniki črnih nabojnač z orlom (»bandolier«) in krušnjakov so bili beli, ostalo jermenje bojne opreme pa rjave barve. Grenadir je bil oborožen z dolgo puško-prednjačo s šilastim bodežem modela kremenjač iz leta 1745 ter kratko sabljo, v žepih bandolirja je nosil dve kartuši. Uni- forma in oprema grenadirskega častnika je bila bogatejša. Njegovo garderobo je sestav- ljalo po več sukenj in plaščev (Caputrock, Staubrock), paradnih in bojnih uniform s te- lovniki, nogavicami dokolenkami, čevlji s sponko in nadkolenskimi škomji — višji čast- niki so namreč jezdili — ter trirogeljniki z belo perjanico in bolj ali manj bogatim zla- tim obrobjem (bordure). Častnik je nosil opasnico (Feldbinde), častniški stopnji ustrez- no palico (= za kaznovanje!) ter častniški meč (Spado) (sliki 2 in 3). Oborožen je bil z dvema sedelnima pištolama na kresilo v posebnih sedelnih tokih na šabraku. Nižji častniki, ki niso jezdili, so bili oboroženi s kratkimi puškami lovskih čet brez bodeža in kartušami. Obseg in pestrost osebne garderobe grena- dirskega stotnika nam do neke mere posre- duje popis Steinbergove zapuščine, ki v da- nih razmerah nikakor ni ostala nedotaknje- na. V popisu navedeni posamezni deli uni- form, opreme in perila izpričujejo, da je za umrlim stotnikom ostalo le to, kar ni bilo uporabnega kolegom in upnikom, saj popis ne navaja niti ene popolne in neobrabljene uniforme. Enako je z njegovim orožjem in opremo: konja in sedlo s pištolami je meha- dijsko poveljstvo iz varčnosti prodalo, ostali pa sta lovski puški in trofejni turški sablji, katerih v mejni coni res ni moglo primanj- kovati. Častniška paradna nabojnjača in meč v popisu manjkata, prav tako tudi marsika- teri drug predmet oficirske opreme. Vsekakor je položaj stotnika in poveljnika grenadirjev v garnizonskem mestecu zahte- val določeno reprezentativnost osebnega oko- lja, stanovanja in opreme, primerne oficial- nim in tovariškim sprejemom podrejenega in nadrejenega častniškega zbora v regimentu. Zapuščinski inventar nakazuje določeno udobnost in opremljenost samskega stanova- nja višjega častnika ter dopušča vpogled v njegovo kuhinjo, jedilnico, sprejemnico, knjižni kot v salonu in celo spalnico. Nave- deni borni ostanki Steinbergove mehadijske imovine pa vendarle potrjujejo zaključke, da je njegovo poveljniško stanovanje v garniziji v dobršni meri posnemalo udobje meščanskih in polplemiških domov v matični deželi ter mu dajalo pridih domačnosti rodne hiše tudi v tujini. Popis preostalega kuhinjskega in- ventarja podčrtuje reprezentančnost stotni- kovega stanovanja; njegova kuhinja je po- vsem meščanskega okusa — namizne garni- ture kositrnine in slabega porcelana se me- šajo z bosensko-turškim kavnim priborom. Navedeni sliki in gravure (ali radiranke — žal ni navedena ne vsebina, ne avtor teh po- dob) nakazujejo s preostalimi knjigami estet- sko zadostitev lastnika ter meščansko lagod- nost improviziranega salona. Zanimiva je zabeležba orodja za obdelavo kovin in struženje. Zal posamezno orodje ni 104 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 navedeno, vendar že sama navedba tovrst- nega orodja in Icovaškega meha kot lastnine umrlega stotnika nakazuje domnevo, da se je stotnik v svojem prostem času vsaj včasih ukvarjal tudi z mehaniko, s popravili ali celo izdelovanjem mehaničnega orodja (navedeni pokvarjeni perspektiv na koncu popisa), kar niti ne bi presenečalo, če upoštevamo, da je bil njegov oče ne samo zemljemerec, temveč tudi amaterski mehanik, ki si je večino svo- jega merilnega orodja izdelal sam (Compo- sium in jamski teodolit v Idriji).^! Da se je stotnik Steinberg vsaj bežno posvečal tudi tehniki, kemiji in umetnim obrtem, končno izpričujejo tudi naslovi knjig, ki so po smrti ostale za njim. Pestra paleta predmetov Steinbergove za- puščine nam torej s spremno korespondenco mehadijskega in temišvarskega vojaškega po- veljstva do določene mere razkriva osebnost in okolje kranjskega častnika v mejaški služ- bi. Ker gre za sina za slovensko kulturno zgodovino pomembne osebnosti, je beležka o zapuščinski proceduri po umrlem stotniku lahko bralcu še posebej zanimiva. OPOMBE 1. 27. člen de Lacyjevega Pravilnika o vojaš- kih služnostih cesarsko-kraljeve armade, mejnih enot in krajišnikov, Dunaj 1769. — 2. Vojaško sodišče. — 3. Pravilneje: vojno območje — del Vojne krajine ob Uni je bil sicer nemiren, ven- dar razen obmejnih spopadov in prask vojne nI bilo. — 4. Pešpolka; pok. Tancik je v razliko po Napoleonovih vojnah reformiranih pešpolkov uporabljal izraz regiment. — 5. Akti vojaškega avditorija ga nasprotno naslavljajo kot povelj- nika (mehadijske garnizije). — 6. Imenujejo jo «Bagage«: prtljaga. — 7. Theresianische Akade- mie — Pflanz Schulle, Wiener Neustadt. Leopold pl. Steinberg je bil v kadetnico sprejet na pripo- ročilo kranjskega deželnega glavarstva leta 1765 kot protikandidat za prvo kranjsko kandidatno meato kadetnice za leto 1765. To leto so na kranj- ska mesta v kadetnici kandidirali brata Jožef in Anton pl. Obersberg in Alojz pl. Klein, proti kandidati istih mest pa so bili Leopold pl- Stein- berg, Johann de Klee in Anton pl. Göster z Do- lenjske. Ob sprejemu v kadetnico je bil Leopold star devet let. Leta 1769 ga je uprava kadetnice na podlagi zdravniškega izvida spoznala za ne- sposobnega za vojno službo ter ga izključila, vzrok je bila očesna poškodba ali slabovidnost. Dečka je kadetnica vrnila svojcem v Ljubljani — tu so še živeli njegov stric ter dve teti — ki pa se z odpustom niso strinjali. Utemeljitev od- pustitve je kadetnica ponovila še v avgustu 1773, kranjsko deželno glavarsitvo pa leto dni kasneje (1774). Nadaljnja usoda slabovidnega dečka je zaradi pomanjkanja avtentičnih dokumentov tež- ko da identična s Steinbergom istega imena, lastnikom hiše v Salendrovi ulici 4 in 6 v Ljub- ljani ter dedove tobačne faiktorije na Bregu — glej Viri. — 8. Steinbergova zasebna korespon- denca ni omenjena nikjer; verjetno se avdiitor- jema nd zdela toliko pomembna, da bi jo, z iz- jemo dolžniško-upnišfcih dokumentov, Vključila v popis. — 9. To 'Sta avditorja kot novejšo od- prla; ljubljansika "-oporoika« iz januarja 1758 ni bila pravnomočna. — 10. Originalna oporoka Franca Antona pl. Steinberga je hranjena v AS, Testamenta. Lit S, št 100. — 11. Franc, tombac, rdeča med, zlitina bakra in cinka. — 12. Knjige tako različne vsebine, kot to daje slutiti navede- ni seznam — verjetno je bilo knjig več, pa so jih zasegli stotnikovi upniki —• nakazujejo pre- cejšnjo intelektualno razgledanost stotnika. Ker navedeni naslovi niso našteti v zapuščini nje- govega očeta, Franca Antona pl. Steinberga iz leta 1765 (AS, fase. XXXXIV, lit. S št. 180) je kazno, da je pokojnik nabavil knjige sam. — 13. Puška šibrarica, sicer lovsko orožje, ki pa so jo uporabljali tudi v vojski. — 14. Franc, porte- épée, nosilni jermen častniške sablje ali meča z zlato ali srebrno reso ali čopom. — 15. Franc, chabracque, podsedelna preproga z dvema usnje- nima tokovoma za pištoli, običajno bogato oko- vana in v barvah vojaške enote lastnika. — 16. Perspectiv, preprost merilni instrument, izpe- ljanka diopterja, z njim so se dale meriti raz- lične oddaljenosti ter ga je v armadi uporabljalo topništvo. — 17. Stotnikov pogreb je bil prime- ren položaju poveljnika: krsto so spremljali trije duhovniki, nosilo jo je dvanajst grenadirjev. Pred krsto so korakali bobnarji in piskači regi- menta, pred temi je stopalo dvanajst dečkov s prižganimi svečami — vestni Seifertov zabele- žek izdatkov navaja 9 funtov sveč — najeti so bili žalovalci (»Naricailjke<<). Podrobnosti pogreb- nega obreda je določil že Steinberg sam v svoji oporoki, stroškovnik obreda pa kaže, da Sio na poveljstvu zvesto ustregli njegovi zadnji želji. Drobni zneski izdatkov za brivca, grobarja, po- stavitev mrtvaškega odra in nabavo potrebnega dekorja so enako vestno zabeleženi in obraču-' nani v posebnih prilogah obračuna. — 18. Glej tudi: Zgodovina narodov Jugoslavije, II. zv., po- glavje XLI., Hrvati. — 19. Vojno krajino je vo- jaško reorganiziral pravzaprav princ Hilburg- hausen, vrhovni poveljnik armade. Liški (L, prej imenovan po svojem poveljniku Guicciardiju), otošiki (2., prej Herbersteinov), ogulinsiki (3., prej Dillisijev) in karlovško-slunjski (4., prej Petazzi- jev) regiment, vsak s po štirimi bataljoni s 4 kompanijami ter 8 huzarskimft kompanijami so sestavljali vojno siilo karlovškega, križevski (8.) in durdevsifci (9.) s petimi kompanijami huzarjev in kanonirjev (6 topov in 34 mož v vsaki kom- paniji) pa varaždinskega generalata. Hrvaško bansko mejno vojsko so sestavljali brodski (6.), gradiški (5.) in petrovaraždinski (7.) regiment ter regiment huzarjev. — 20. Sopodpisnik Steinber- gove mehadijske oporoke je markiz Gadio, prav verjetno tržaški Italijan. — 21. To orodje se ni ohranilo v celoti; opis v orisu Steinbergovega zemljemerskega dela (tipkopis pri GZ SRS v 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Ljubljani) se oslanja na njegove lastna navedbe v knjigi o Cerlkniškem jezeru. VIRI AS — Testamenta, lit. S- št. 116. AS — Zapuščinski inventar s kopijami spremne ? koresipondence, ibid. ] AS — Testamenta, lit. S- št. 100. i Oscar Teuber in A. DoUeczek, Die Oesterreichi- sche Arme 1700—1867. Oesterreich — Porträt in Wort und Bild, Wien i 1968. ! AS — Reg. IV, fasc.i/3 — Militär-Akademie zu : W. Neustadt. ; 106 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii m-' O VOJNI Z ITALIJO (1914—1915) DUŠAN NECAK O problemu vstopa Italije v vojno na stra- ni antantnih sil in o pogajanjih med Italijo in Avstro-Ogrsko o odcepitvi dela avstro-ogr- bkega ozemlja Italiji, ki naj bi bil pogoj, da Italija ostane vsaj nevtralna, je sorazmer- no že dosti znanega. Morda pa bi bilo za jas- nejšo in popolnejšo sliko te problematike vredno ogledati tudi protokole skupnega mi- nistrskega sveta Avstro-Ogrske, ki jih je z veliko natančnostjo zbral Miklós Komjaty in objavil v knjigi »Protokolle des Gemeinsa- men Ministerrates der Österreichisch-Unga- rischen Monarchie« (1914—1918).* Kot primerjavo z uradno avstroogrsko po- litiko do vojne z Italijo pa bomo uporabili knjižico Adriaticusa- »O vojni proti Italiji od feldmaršala Borojeviča« (Ljubljana, 1923) in dokument, ki je bil osnova za to knjižico in ga hrani arhiv Inštituta za narodnostna vprašanja (fase. 39, št. R 10). Pri njej gre za spominski zapisek znanega avstrijskega feldmaršala Svetozarja Borojevi- ča, ki je bil komandant tako imenovane ju- gozahodne fronte proti Italiji, bolj znane pod imenom »soška fronta«. Borojevič je, tako vsaj kaže, napisal besedilo takoj po prvi sve- tovni vojni, ko je živel na avstrijskem Ko- roškem v Celovcu, kjer je leta 1920 tudi umrl.3 V dokumentu se Borojevič ni spuščal v podrobno razlago in razčlenitev »soških bitk«, temveč je hotel kot vojak predvsem pokazati, kako se je Italija, ki je večino oze- meljskih pridobitev dobila za zeleno mizo, obnašala v vojni. Kot je znano, je italijanska vlada zahteva- la od Avstro-Ogrske ozemeljske kompenza- cije zaradi njenih pridobitev na Balkanu, sklicujoč se na VII. člen pogodbe o »trozve- zi«.* Razumljivo je, da je kompenzacijsko vprašanje prišlo tudi na dnevni red zaseda- nja skupnega ministrskega sveta. Kaže, da so najbolj zavzeto začeli razpravljati o tem vprašanju na seji 8. avgusta 1914.^ Skupni ministrski svet se je že prej odločil, da bo poskušal zadovoljiti zahteve Italije po kom- penzacijah. Avstroogrski veleposlanik v Ri- mu se je zato pogovarjal z italijanskim zu- nanjim ministrom o možnih kompenzacijah v Afriki, Albaniji ali Franciji. Italijanski mi- nister pa ni hotel o tem nič slišati in je za- hteval Trentino,« obenem pa tudi namignil, da bi bila situacija drugačna, če bi se spo- razumeli okoli te kompenzacije. Avstrijski veleposlanik je sicer odločno zavrnil ta pred- log, vendar pa vse kaže, da se je Avstro-Ogr- ska le v začetku vojne odločno upirala ta- kim kompenzacijam in pritisku Nemčije, naj privoli vanje.^ Predsednik te seje ministrske- ga sveta, zunanji minister grof Berchtold, je v tej zvezi dejal, da bi bila velika napaka, če bi popustili pritisku Nemčije in je zato predlagal, naj prisotni zaradi pomembnosti vprašanja, ki ga lahko reši samo ministrski svet, povejo o tem svoje mnenje. Najprej se je oglasil ogrski ministrski pred- sednik, ki pa je hotel najprej poročilo šefa generalštaba o vojaškem položaju. V kratkem je šef generalnega štaba baron Conrad von Hötzendorf dejal, da Avstro-Ogrska ne more dajati nikakršnega odpora, če bi Italija na- padla Trst ali Istro, pa tudi na Južnem Ti- rolskem nima nobenih enot. Kot vojak je zatrdil, da z vojaškega stališča ne bi bila no- bena cena prevelika, samo da Italija ostane nevtralna. Očitno je tako stanje ostalo vse do vstopa Italije v vojno na strani antantnih sil, saj je feldmaršal Borojevič v imenovani knjižici in dokumentu, ohranjenem na INV, med drugim zapisal: »Ko je Italija v maju 1915 stopila v vojno in je svojemu dolgolet- nemu zavezniku udarila v hrbet, je imela pred očmi dejstvo, da bo lahko na najbolj cenen način izpolnila svoje nacionalne pre- tenzije. Takrat je bila monarhija že 9 me- secev v vojni in se je borila na dveh frontah. Na bojnem polju je imela že vse z vpoklicem zbrane enote.« Na jugozahodni fronti je bila takrat Avstro-Ogrska skoraj brez vojske, za- to bi po Borojevičevem mnenju morala že v vojno stanje postavljena tamkajšnja armada zadoščati za dosego italijanskih ciljev — oku- pacijo k njej »sodečih« ozemelj.^ Kljub pesimističnemu poročilu generalšta- ba pa se i e ogrski ministrski predsednik po- stavil proti dajanju kakršnihkoli koncesij Italiji. V glavnem je svoje odklonilno stali- šče podprl s tem, da bi kakršnakoli odcepi- tev avstroogrskih ozemelj Italiji naredila ve- liko politično škodo tako doma, kot tudi v tujini." O tem vprašanju je govoril tudi ce- sarsko-kraljevski ministrski predsednik grof Stiirgkh. Poudaril je, da se pridružuje mne- nju ogrskega ministrskega predsednika, ki je dejal, da Italiji ne smejo dele ozemlja, ki pri- padajo monarhiji, obljubiti in še manj dati. Že takrat je bil prepričan, da italijanska nevtralnost ne bo naklonjena Avstro-Ogrski in da bodo Italijani izkoristili vsako možnost, da bi od monarhije izsilili koncesije in bi jo, če bi bilo treba, tudi napadli. »Na italijanski 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 meji ne moremo organizirati nobene resne obrambe in naš položaj bi bil izgubljen, če bi Italijani prišli do Ljubljane in Gradca,«'" je dejal Stürgkh. Glede na to se mu je zdelo nevarno, da bi kar čakali na italijanski na- pad. Predlagal je, da bi jih zamotili z ne- kakšno tajno pogodbo. »Proti brigantom, ka- kršni so sedaj Italijani, ne bi bila nobena diplomatska zvijača prehuda,« je zatrdil." Natančno je tudi razložil, kakšna naj bi bila ta zvijača: »Nemčija bi za našim hrbtom, vendar z našo vednostjo, sklenila z italijan- sko vlado tajno pogodbo, v kateri bi se ob- vezala: 1. priznati italijanske zahteve do Avstro- Ogrske glede na veljavnost čl. VII pogodbe o trozvezi; Nemčija bi se dalje obvezala, da se bo ob koncu vojne z vsemi silami zavzela za izpolnitev kompenzacij, ki jih Italija za- hteva od Avstro-Ogrske; Nemčija bi tako za- gotovitev vezala na pogoj, da mora zunaj kompenzacijskih zahtev ostati ozemlje Trsta z okolico in druga z Italijani naseljena ob- močja na avstrijskem Primorju ter ogrsko- hrvaški obali ob Jadranu. S tem bi bil Tren- tino implicitno imenovan kot kompenzacijski objekt. Italija pa naj bi se obvezala: 1. priznati »casus foederis« in popolnoma izpeljati obveznosti iz pogodbe o trozvezi ter z obema zavezniškima cesarstvoma sodelova- ti na vodi in na kopnem; 2. da bo med vojno Avstro-Ogrske s Srbijo (do katere Avstro-Ogrska nima nobenih oze- meljskih pretenzij) zavzela do Avstro-Ogrske zavezništvu ustrezno stališče in ob koncu voj- ne z njo prevzela določene ukrepe za zagoto- vitev trajnega miru na Balkanu ter Avstro- Ogrsko pri tem ne bo ovirala.«'^ Tako bi Italija dobila od nemške vlade za- gotovilo za Trentino. Istočasno pa naj bi nem- ška vlada sklenila tudi z avstroogrsko vlado tajno pogodbo, ki naj bi imela sledečo vse- bino: »1. Nemčija priznava nujnost vzpostavitve trajnega reda na Balkanu zaradi varstva in gotovosti položaja Avstro-Ogrske na jugo- vzhodu. V soglasju z Avstro-Ogrsko vidi Nemčija kot bistvene pogoje za dosego tega cilja politično slabitev zavezniških kraljevin Srbije in Cme gore. To pa se lahko doseže le z zmanjšanjem njihovega teritorialnega ob- sega. Kot drug pomemben pogoj pa se po- stavlja odstranitev obeh vladajočih dinastij in njih nadomestitev z neko zahodno dinasti- jo. To zadnje bosta Nemčija in Avstro-Ogr- ska sklenili v tesnem sporazumu po koncu vojne na Balkanu. 2. Ce bi med vojno ali ob njenem zaključ- ku Italija zavzela stališče, ki bi uresničevanje prej označenih interesov Avstro-Ogrske ovi- ralo, se Nemčija obvezuje, da bo z vsemi si- lami podpirala uresničitev teh interesov in na zahtevo Avstro-Ogrske, če bo treba, tudi z orožjem." Cesarsko — kraljevi ministrski predsednik je bil mnenja, da Italija nikoli ne bo pristala na novo ureditev na Balkanu, še manj pa na odstranitev črnogorske dinastije, s katero je bila italijanska v sorodu, kajti italijanska kraljica je bila črnogorska princesa Jelena. S tem bi Nemčija stopila na stran Avstro- Ogrske, jo podprla z orožjem in Trentino ne bi bil nikoli v italijanskih rokah. Kljub skrbno izdelanemu načrtu avstrij- skega ministrskega predsednika pa skupni, ministrski svet ni sprejel take zamisli. Pred- vsem sta bila proti takemu predlogu ogrski ministrski predsednik grof Tisza in ogrski minister grof Burian. Oba sta zatrdila, da ne verjameta, da bi se s tako pogodbo dala Italija premotiti, pa tudi če bi jo, bi to ven- darle pomenilo dokaz slabosti, ki bi Avstro- Ogrsko diskreditiral tudi v očeh Romunije (Avstro-Ogrska je namreč tudi Romunijo snubila v tabor centralnih sil).'^ Po daljši razpravi je nato skupni ministrski svet od- ločil, da naj se pogajanja z Italijo neobvezno nadaljujejo, vendar z namenom, da ohranijo italijansko nevtralnost toliko časa, dokler ne pride do odločitve v Franciji in Rusiji. Ce pa bi Italija prej napadla Trentino, je treba to sprejeti, pri čemer bodo o načinu obrambe pred italijanskim napadom sklepali pozneje. Do napada Italije na Trentino sicer ni pri- šlo tako kmalu, kot so na Dunaju računali, toda kljub temu so že na naslednji seji mi- nistrskega sveta, 19. avgusta 1914, pod pred- sedstvom samega cesarja razpravljali o tem, kako bi bilo, če bi jih Italija napadla.'^ Pred- met razprave na seji je bila utrditev Dunaja, Budimpešte in prehodov preko Donave. Ka- že, da je bil eden izmed vzrokov za to raz- pravo tudi telegrafski predlog komandanta armade nadvojvode Friedricha, ki so ga pre- brali na seji. V njem nadvojvoda piše, da bi se morala Avstro-Ognska ob napadu Italije kmalu boriti na treh frontah. Toda ker nima nobenih razpoložljivih sil, ki bi jih lahko po- stavila proti Italiji, je treba nujno sprejeti ukrepe, ki bi zadržali italijanski napad.'" Ce- sar je k temu še dodal, da je utrditev Duna- ja, Budimpešte in Donave že desetletja pred- met razprave med vojaškimi avtoritetami. Za cesarjem je govoril avstroogrski vojni minister Alexander vitez Krobatin. Najprej je razložil, kako naj bi mesti in Donavo utrdi- li, nato pa je med drugim opozoril, da bi za utrditev obeh mest potrebovali 8 tednov, ita- 108 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 lijanska armada pa bi lahko prišla do Duna- ja v 4 tednih." Ministrski predsednik Stiirgkh je sicer označil izvajanja vojnega ministra kot zelo pesimistična, toda razprava se je vendarle končala s sklepom, da je obe mesti in Donavo treba utrditi ter se na ne preveč viden in provokativen način ukvarja- ti z vojnimi pripravami proti Italiji. Skupni ministrski svet je bil tudi mnenja, naj se javnosti sporoči o nameravanih ukrepih za utrditev Dunaja, Budimpešte in Donave šele čez dan ali dva, in sicer, če je le mogoče v takem trenutku, da ne bi preveč prizadeli javno mnenje. Očitno torej avstrijski politiki niso hoteli pokazati javnosti, kako slabo sto- jijo na jugozahodni meji. Tudi sam cesar je mnenja, da je treba na tej meji v vojaškem smislu narediti vse, kar je mogoče, da bi me- jo z Italijo lahko varoval čim dalj.** Na meji z Italijo se je Avstro-Ogrska takoj začela pripravljati na vojno že vsaj devet mesecev, preden je izbruhnila. Kljub temu pa je maršal Borojevič v imenovanem doku- mentu in knjižici zapisal, da je imela Avstro- Ogrska 23. maja 1915 na jugozahodni fronti (soška fronta) le 6 divizij, nasproti 24 itali- janskim. Italijani pa so imeli še prednost, da so lahko na fronto poslali še nadaljnjih 12 divizij, ki so jih sestavili prav v prvih dneh vojne s splošno mobilizacijo.*" Naslednji protokol skupnega ministrskega sveta nosi datum 7. september 1914. Ce je iz vseh prejšnjih razvidno, da se je Nemčija zelo vmešavala v zunanjo in vojaško politiko Avstro-Ogrske, potem nam ta protokol in vsi naslednji do začetka vojne z Italijo pokaže- jo, kako zelo odvisna je bila avstroogrska zu- nanja politika od zunanjepolitičnih in voja- ških akcij Nemčije, čeprav se je skupni mi- nistrski svet trudil obraniti se nemškega vpliva. Eno najbolj značilnih znamenj nem- ške premoči je bil predlog Nemčije, ki ga je ministrski svet s »studom zavrnil«, da naj bi Avstro-Ogrska sicer protestirala, a vendar prepustila Trentino Italiji. Za vojaško stanje na jugozahodni fronti pa je morda najbolj značilna izjava ogrskega ministrskega predsednika. Ta je dejal, da je sicer nujno treba morebitni italijanski na- pad pričakati z orožjem v roki, toda na tem področju nimajo dovolj sil, da bi lahko pre- magali italijansko armado, z glavnih bojišč pa tudi ne morejo odtegniti enot brez posle- dic. Zato je zatrdil, da je in ostaja glavna naloga vse razpoložljive sile poslati na rusko fronto. Na naslednjih dveh sejah skupnega mini- strskega sveta pred vstopom Italije v vojno na strani antantnih sil, 20. septembra in 31. oktobra 1914, je bilo »italijansko vprašanje« nekoliko potisnjeno ob stran. Jesen prvega vojnega leta je namreč prinesla centralnim silam vrsto porazov in zato je bilo vodenje vojne eno najpomembnejših vprašanj, s ka- terim se je ukvarjal ta čas ministrski svet. Konec avgusta in prve dni septembra je bila 3. avstroogrska armada pod vodstvom gene- rala Brudermana dvakrat katastrofalno po- ražena pri Lvovu in ruska armada je bila v ofenzivi. Na zahodni fronti pa so bile nemške enote ustavljene na Marni. Vojaški položaj torej ni bil rožnat in zato je Nemčija, ki je vedno bolj vodila avstroogrsko zunanjo po- litiko, tako kot je svoj čas predlagala pre- pustitev Trentina Italiji, sedaj predlagala prepustitev Sedmograške Romuniji, samo da ta ne bi napadla centralnih sil. Oktobra se je položaj sicer nekoliko iz- boljšal, saj je v vojno na strani centralnih sil vstopila Turčija in napadla ruska prista- nišča v Črnem morju, vendar je bilo o Italiji govora le v zvezi z Albanijo. Italijanska vla- da je namreč sporočila avstroogrski, da bo v Valono poslala ekspedicijo z zdravstvenovar- stvenim namenom. Na široko pa se je mini- strski svet razgovoril o italijanskem vpraša- nju na predzadnji seji pred vojno z Italijo, 3. februarja 1915. Takrat je o zunanjepolitič- nem položaju govoril novi zunanji minister baron Istvan Buriän.^» Prav gotovo je naj- 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 pomembnejši tisti del njegovega ekspozeja, kjer govori o pogovorih, ki jih je imel 23. ja- nuarja 1915 z nemškim cesarjem in odloču- jočimi politiki. Članom sveta je zatrdil, da je dosegel enotnost pogledov na vprašanja oze- meljskih odcepitev. Jasno je poudaril, da ka- pitulacija pred italijanskim izsiljevanjem ne bi prinesla nobene koristi. Odcepitev Trenti- na ne bi pripomogla k razorožitvi Italije, pa tudi ne k dobrohotni nevtralnosti do konca vojne. »Tudi v Nemčiji«, je dejal Burian, »so si popolnoma na jasnem, da bi imela taka transakcija samo kratko učinkovanje in bi Italija v trenutku, ko bi bila vojaško popol- noma pripravljena, prišla na dan z novimi zahtevami«.^' Na drugi strani pa so bili nem- ški sogovorniki avstrijskega zunanjega mini- stra prepričani, da je treba z Italijo nadalje- vati prijateljska in skrbna pogajanja za spo- razumevanje na temelju pogodbe o trozvezi. Z drugimi besedami, z Italijo je treba delati zelo skrbno, da ji na noben način ne bi dali vzroka za sovražnosti.. Miklós Komjäty pa je prišel ob tem do za- nimive ugotovitve. Ko je protokol zasedanja skupnega ministrskega sveta primerjal s spo- mini barona Buriana (Drei Jahre, Berlin 1923, str. 32), je ugotovil, da Burian trdi, da z Nemci ni našel skupnega jezika, kar se tiče vprašanja teritorialnih odcepitev. Glede na razvoj dogodkov in glede na dotedanjo politiko Nemčije do italijanskih in drugih zahtev po avstroogrskem ozemlju je bolj ver- jetna trditev v spominih. Dne 8. marca 1915 je problematika o od- cepitvi nekaterih ozemelj x\vstro-Ogrske Ita- liji prišla zadnjič na dnevni red zasedanja skupnega ministrskega sveta. Ministrski svet je na tem zasedanju sklenil zaradi zagoto- vitve italijanske nevtralnosti v vojni odsto- piti Italiji določene minimalne teritorije. Ta- ka odločitev je prav gotovo tudi posledica nemškega pritiska na Avstro-Ogrsko. Odlo- čitev ni bila lahko sprejeta, še posebej zato, ker so člani sveta ostro napadli Nemce in nji- hovo politiko. Nihče od članov ministrskega sveta kot najvišjega vladajočega organa pa ni hotel niti slišati o odcepitvi še kakšnega drugega dela Avstro-Ogrske, razen Trentina. Toda očitno je bila ta odločitev prepozna in Italija je dobila vse večje garancije za avstro- ogrska ozemlja od Antante. Avstro-Ogrska pa tudi v času odločitve še ni bila vojaško sposobna braniti jugozahodno mejo, tako so. Kaverne in skladišča na soški fronti blizu Mrzlega vrha in Krna 110 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 vsaj položaj na poznejši »soški fronti« ocenje- vali na skupnem ministrskem svetu. Mini- strski predsednik grof Stiirgkh je na navede- deni seji sveta med drugim dejal: »... da se Italiji absolutno ne moremo postaviti po robu s kakršnimkoli upanjem na uspeh. Tudi če bi italijanski napad na Trentino lahko za- držali, bi bilo to na Soči in v Dalmaciji s četami, ki so na razpolago, popolnoma ne- mogoče«. Ob takih okoliščinah in ob dejstvu, da Italije ni mogoče na nikakršen drug na- čin pomiriti, je tudi on moral priti do za- ključka, da je treba srejeti to hudo žrtev. Nadalje je bil grof Stiirgkh mnenja, da je treba pri razdeljevanju ozemlja Južne Tirol- ske in pri določevanju bodoče meje potegniti le-to glede na strateško pomembnost in ne po etnični meji. Odločno pa je bil proti od- cepitvi ozemlja v Posočju (Isonzolinie). Pre- pričan je bil, da ne smejo dopustiti, da bi mejo potisnili bliže k Trstu, ker bi to imelo usodne posledice za vse Primorje. »Ce bi bile italijanske aspiracije do Primorja tudi v naj- manjši meri izpolnjene, bi obstajala nevar- nost, da bi tam postala politična situacija ne- vzdržna.-' Kako zelo odvisna je bila avstro- ogrska zunanja politika od Nemčije, pa nam pokaže tudi njegov naslednji stavek: »Iz teh razlogov bi rad nujno prosil, da se nemška vlada najnujneje opozori na to, da pod nobe- nimi pogoji ne pristanemo na odcepitev ozem- lja v Posočju (Isonzogebiet) in da od nje pri- čakujemo, da bo vsa topogledna italijanska namigovanja odločno odklonila«.^* Tudi drugi člani ministrskega sveta na čelu s cesarjem so bili podobnega mnenja. Le šef generalnega štaba baron von Conrad je do- dal, da bi pred Italijani lahko nekaj časa va- rovali le Pulj in Južno Tirolsko.^" Ves strah avstrijskega vrhovnega poveljstva in odgo- vornih politikov pa je bil odveč. Cadorno, po- veljujoči general italijanske vojske, ni napa- del v smeri Trentina, Trsta in Gorice, kakor je pričakoval Borojevič. Takrat izgubljeni čas se je moral Italiji v bodočnosti grenko »ob- restovati« in to je v resnici tudi bilo tako, trdi Borojevič. Namesto da bi Italijani zmago- slavno končali vojno v nekaj tednih, se je le- ta zavlekla nad tri krvava leta in njihova zmaga ni prišla več v poštev. Z močjo svo- jega orožja Italija vse do konca vojne ni mogla doseči niti majhnega dela tistega, kar ji je spomladi leta 1915 diplomatsko in vo- jaško ležalo pred nogami.2« OPOMBE 1. Miklós Komjaty, Protokolle des Gemeinsa- meg Ministerrates des österreichisch — Ungari- schen Monarhie (1914—1918), Akademiai Kiado, Budapest, 1966. — 2. Tu naj pripomnim, da se za psevdonimom Adriaticus skriva advokat Otokar Rybaf. Podatke o tem ml je ljubeznivo posre- doval tov. Miloš Rybaf iz NUK. — 3. Josip 2on- tar — Arhiv poveljstva skupine maršala Sveto- zarja Borojeviča, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, IV/1956, št. 1, str. 39—47. — 4. Gre za 3. pogodbo o trozvezi (6. maja 1891) med Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo, ki je v členu VII hotela obdržati ozemeljski status quo na Orientu kolikor mogoče dolgo. V pogodbi med drugim piše, da »si bodo podpisniki v ta namen izmenjavali zadevna poročila in se medsebojno obveščali o svojih, kakor tudi o načrtih drugih sih<. — S. Komjäty, Protokolle..., str. 159. — 6. Ibid., str. 160, — 7. Ibid., str. 160', — 8. Arhiv In- štituta za narodnostna vprašanja, Ljubljana, Cankarjeva 5, fsc. 39, št. H 10; prim. Adi-iaticus, O vojni .. . str. 6. — 9. Prim. Komjaty, Protokol- le..., str. 162, — 10. Ibid, str. 163, — 11. Ibid. — 12. Ibid., str. 164. — 13. Ibid., str. 164^165. — 14. Ibid., str. 165, — 25. Ibid., str. 168—172. — 16. Ibid., str. 169. — 17. Ibid.. str. 169. — IS. Ibid., 172. — 19. Arhiv INV, fase. 39, št. R 10; Adriaticus, O vojni... str. 7 in prUoga 1. — 20. Baron Durian je bil prej v kabinetu Tisze Mi- nister am allerhöchsten Hoflager. Dne 13. ja- nuarja 1915 ga je Franc Jožef postavil za zu- nanjega ministra namesto grofa Berchtolda. Dne 14. januarja 1915 je prevzel vodstvo ministrstva, 3. februarja pa je prvič predsedovail seji skup- nega ministrskega sveta. — 21. Komjaty, Proto- kolle ..., str. 195. — 22. Komjaty, Protokolle.... str. 224. — 23. Ibid., str. 225, — 24. Ibid. str. 225. — 25. Ibid., str. 231. — 26. Arhiv INV, fase. 39, št. R 10. ml KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 LETO BAZOVIŠKIH ŽRTEV 1930 (NEPOSREDNO ITALIJANSKO OZADJE IN SLOVENSKO ZADRŽANJE PO FAŠISTIČNIH VIRIH.) rvo JUVANCiC Udarec po slovenskih, zlasti mladinskih prosvetnih organizacijah je jeseni 1927 rodil dve tajni organizaciji, obe povezani z narod- nimi prosvetnimi društvi meščanske smeri. Bili sta odgovor na namere fašizma zatreti vse, kar je neitalijanskega; bili sta torej od- por genocidu: goriški TIGR (Trst—Istra— Gorica—Reka) in bolj radikalna tržaška Borba. Treba je še dodati, da sta nastali brez vednosti in privoljenja vodilnih politič- nih mož (dr. Josip Vilfan, Trst; dr. Karel Podgornik, Gorica). Za TIGR-om so stali že bolj zreli starejši, a še vedno mladi ljudje (Jelinčič, Rejec, dr. Sfiligoj itd.). Vsaj usta- novitve TIGR so se udeležili tudi Tržačani istih let (dr. Jože Dekleva, dr. Dorče Sardoč itd.). Nimamo še poglobljene, kritične študi- je o tem in tu tudi ni mesto, da bi se spuščali v to kar zamotano vprašanje, čeprav bo naša naloga razjasniti neposredno do- gajanje, v katerem se je odvijalo delo TIGR in Borbe, le marsikaj razjasnila.' Spomini V. Spanger j a- so edini vir, ki so nam res samo po spominu pisca očrtali pra- vila Borbe in razliko med obema organiza- cijama. Borba je zahtevala od svojih aktiv- nih članov — osnova je bila celica, sestav- ljena iz treh do petih trojk — da morajo biti neoženjeni, da »nihče ne more postati aktiven član, dokler ne izvede protifašistične akcije«. Poznamo te akcije iz njegove knjige in iz fašističnih dokumentov: šlo je zlasti za po- žige otroških vrtcev in šol, zgrajenih za p o - italijančevanje slovenske dece. Prva taka akcija je bila v noči od 28. na 29. sep- tember 1927. Sodim, da je mlade člane Borbe k temu ostrejšemu nastopu napotil specifični polo- žaj Trsta in Krasa, o katerem sem že pisal (Kronika XXI-1973 št. 3). V Trstu sta se med seboj bili dve struji fašistov, a po Krasu se je v tem času pojavila brezposelnost in mnogi kruhoborci in oportunisti so se dali zapeljati po fašističnih vabah. O »slovenskih« fašistih ni da bi tu razpravljal; zdi se mi, da jih je, čeprav le v neznatni noveli (nato v filmu) »Tistega lepega dne« Ciril Kosmač dobro oz- načil. Protifašistične akcije Borbe so hotele vnesti večji razdor med fašiste, preplašiti pa tudi tiste, ki so se spogledovali s fašizmom na slovenski strani. Vendar pa so protifaši- stične akcije bile pretežno požigi šol in vrt- cev, torej jih lahko ocenjujemo kot sabo- taže. Kaj pa atentati? Že avgusta 1928^ je nekdo ali nekateri pospravil z miličnikom Cerkvenikom iz Divače. Posebno sodišče je septembra 1930 Bazovičane obtožilo kar 99 zločinov, med temi 17 ubojev. Spanger piše (1. C s 115—116): »Od teh umorov smo vedeli le za enega, ki pa se je dogodil pone- sreči ob razstrelitvi peklenskega stroja v tiskarni »II Popolo di Trieste« (glej še Kroni- ko XXI/3). Vsi obtoženi so se tako branili; so- dišče ni dokazalo niti enega zločina, niti enega umora. Špranger zelo skromno in preprosto nadaljuje prav tam: »Napihnjena stvar, po- tvorjena in prilagojena okoliščinam.« Tako je ob procesu gledalo in sodilo tudi slovensko ljudstvo Trsta in Goriške. Zato pa je obsodba na smrt in njena takojšnja izvršitev udarila kot strela iz jasnega. Kdo je le pričakoval streljanje! Fašizem je pokazal svoj pravi, zlo- činski obraz. Ob razliki med TIGR in Borbo, ki smo jo tu omenili, je pa le treba dodati, da prva or- ganizacija ni zajela samo Goriške in druga no samo tržaškega ozemlja. Posebno fašistič- no sodišče je tudi to ugotovilo. Prvi tržaški proces je bil predvsem udarec po članih Bor- be, med obtoženimi in sojenimi so bili že kar trije Goričani: Andrej Manfreda iz Kobarida, Slavko Bevk iz Cerknega in Ciril Kosmač, poznejši pisatelj; vsi trije so bili še dijaki, Ciril Kosmač še mladoleten. Samo za Man- fredo imamo študijo zadnjih let,'* za katerega izvemo, da je pristal na linijo antifašističnih akcij Borbe. TIGR-ova skupina je bila sojena posebej, več kot leto pozneje in to 4. decemb- ra 1931 pred posebnim sodiščem v Rimu. Pozneje bomo videli, da goriško ljudstvo in tudi goriški fašisti niso delali razlike med tigrovci in člani Borbe, ko je smrtna obsod- ba zadela štiri njene vodilne in najbolj agli- ne privržence. Ljudstvo je prav tako sočust- vovalo z obsojenimi Tržačani, kot je trepe- talo za življenje goriških tigrovcev, ki so še čakali na proces. Slo je zlasti za Jelinčiča, Sfiligoj a iz Brd in Rejca iz Tolmina, ki pa se je že rešil z begom čez mejo. Po tem uvodu o organizacijah TIGR in Borba, ki sta delovali komaj dve leti, od je- seni 1927 do pomladi 1930, je naloga priču- jočega članka pokazati položaj Italije in fašizma v tej dobi. Pod Italijo tu razumem le antifaši- stično Italijo. Samo komunistična par- tija je vztrajala na terenu v vsej državi. 112 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Žrtve SO bile hude, o tem priča knjiga Aula IV (seznam obsodb posebnega sodišča), ko- munisti SO šele iskali prave prijeme za svoje ilegalno delo, saj vsi zgodovinarji ugotavlja- jo, da je nastop fašistične diktature prese- netil vse politične stranke. Meščanskih anti- fašistov je bilo še precej, toda le posamezne skupine so še delale, pa še to le v večjih centrih (Milan, Turin, Firenze). Pač pa so bili zelo agilni antifašisti v emigraciji. Predvsem, v Franciji, kjer se je snovala «Con- centrazione antifascista«, ki naj bi zajela vse politične stranke od desnih do levih. Partija na to udeležbo ni pristala. V takem položaju je fašizem v teh letih dosegel svoj vrhunec prav v letih 1928 do 1930, čeprav se je že pojavila svetovna gospodarska kriza, ki je leta 1929 zadela naj- prej ZDA. Šlo je samo za politični vrhunec fašizma v času, ko je nemški »Führer« Hitler bil še malopomembna po- litična figura, medtem ko je »duce« Musso- lini užival občudovanje vsega konservativne- ga in reakcionarnega meščanskega evropske- ga sveta. Ne bi tu našteval imen osebnosti, ki so v tem času prihajale na obisk v Rim, naj zadostuje samo izrek velikega konserva- tivca Winstona Churchilla: »Ce bi bil Itali- jan, bi bil fašist«. Mussolinija so občudovali predvsem, ker je v Italiji napravil »red«, ob- varoval državo pred proletarsko revolucijo. Posebno si je Mussolini pridobil svoj »slo- ves« v začetku leta 1929, ko se je z lateran- skimi sporazumi in s konkordatom pomiril z Vatikanom (11. 2. 1929) in rešil tako ime- novano »rimsko vprašanje«, ki se je začelo, ko je združena Italija postopoma zasedla cer- kveno državo, nazadnje Rim 1870. Lateran- ski sporazumi so rimskemu papežu v zameno za staro državo priznali »Stato citta Vatica- no« — Vatikansko državo ob precejšnji od- škodnini v tekočem denarju in v vrednost- nih papirjih. V vzporedni pogodbi, konkor- datu, pa je rimska cerkev bila od države bo- gato poplačana: katolicizem je priznan kot državna vera, verouk vpeljan v šole, samo pred duhovnikom sklenjeni zakoni so držav- no priznani itd. Italijanski konkordat je bil deveti po vrsti, ki ga je sklenil Achile Ratti, poznejši Pij XI., prvi papež, ki je izšel iz meščanske družine; alpinist, znanstvenik (bibliotekar Ambrosia- ne v Milanu, nato Vaticane v Rimu), toda velik italijanski nacionalist in hudo antiko- munistično usmerjen, bil je papeški delegat na Poljskem v času sovjetsko-poljskih spo- padov. V vseh konkordatih pred italijanskim je, kjer je bilo treba, člen o pravicah narodnih manjšin. Italijanski takega člena nima, ga ne pozna. Kmalu po podpisu se je zvedelo, da ga Vatikan ni zahteval, oziroma popustil v tem vprašanju na ljubo fašizmu. Imela pa je Italija razen Slovencev in Hrvatov v Istri, Dalmaciji, še četrt milijona Nemcev na Juž- nem Tirolskem.' Ne samo to, za manjšine je bil hud udarec člen 22. konkordata, ki je ob zahtevi, da mo- ra biti vsak župnik »italijanski državljan«, dodal, da po »potrebi lahko dobe pomočnike«, ki govorijo še »krajevni jezik«. Fašizem je lahko triumfiral. Mussolini je za koncesije Vatikanu dobil protiusluge, drobiž teh kup- čij so bile narodne manjšine. Le posamezni liberalno usmerjeni intelektualci so dvignili svoj glas, med njimi filozof-zgodovinar B. Croce, ki je spočetka fašizem celo pozdravil. Duce je izrabil ta položaj in razpustil par- lament iz leta 1924, v katerem sta še sedela slovenska poslanca dr. Josip Vilfan in dr. Berto Besednjak, in razpisal za 24. marec 1929 nove volitve, ki so poznale le fašistično stranko z volilnim geslom: Potrdite lateran- ske sporazume! Pri teh je odigrala slovenska ilegala tako TIGR kot Borba svojo vlogo. V Istri je pri- šlo ob teh volitvah do najhujšega ... in 17. oktobra 1929 je pod streli fašističnih milič- nikov padel na smrt obsojeni Vladimir Gor- tan, ki je bil do neke mere povezan s tržaško Borbo. Na Tržaškem in na Goriškem pa je bila močna agitacija prav tigrovcev in članov Borbe proti udeležbi na volitvah, če ne celo z geslom, naj volijo proti. S tem so se sloven- ski narodnjaki znašli na isti liniji z italijan- skimi in slovenskimi komunisti in še s slo- vensko in hrvaško duhovščino. Sam nadškof nadškofije Franc B. Sedej je bil, ki je sicer položaj ocenil v privat- nem pismu (sošolcu iz mladih let dr. Primoži- ču v Zagreb res šele 28. 11. 1929) z beseda- mi: »Smo na slabšem od preje«.« Kako je mož čutil s svojim ljudstvom, nam povedo besede njegovega zadnjega pisma (11. 6. 1931): Po- zdrave »iz lepe, a nesrečne domovine«. Slo- venski duhovniki so bili z njim. Z njim je bil tudi tržaško-koprski škof dr. Alojz Fogar. Dokaze za to imamo v arhivu goriške kve- sture." Gre za mape antifašistov-duhovnikov, kar dva fascikla jih je. Le nekaj podatkov iz prvih map. V mapi: Alojz Filipič, župnik v Grgarju, je zapisek: Eden redkih, ki kaže simpatije za režim in je 1929 volil (NB »sim- patije«, pa je le med osumljenimi!). Za njim sledi Fran j o Franke iz Šempasa: Ni volil... A. Novak, dekan iz Crnič, je imel pogum za- pisati na volilni listek: Za red: Da, zaradi pravic slovenskega ljudstva: Ne. In sledi še 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 19T! vrsta duhovnikov iz zgornje Vipavske doline, ki so volili: Ne. V arhivu goriške prefekture je kartoteka službenih imenovanj in tu in tam najdemo zapisek: se ni udeležil volitev. In to, ko je Vatikan pozival vse katoličane Italije, naj glasujejo z »Da«. Stara Jugoslavija, kraljevina SHS, je v tem času doživljala svojo prvo veliko krizo. Prav pred sklenitvijo italijanskega konkordata 6. januarja 1929 je kralj Aleksander ukinil usta- vo in začel svojo diktaturo ... : razpust strank in društev, med njimi tudi Jugoslovanske ma- tice, ki je skrbela za zamejce. Cenzura je ta- koj zaprla možnost obregati se ob fašizem . .. Časopisje v Sloveniji pa tudi drugod v Jugo- slaviji ni moglo, tudi če bi hotelo, prinašati vesti, kako se godi sonarodnjakom pod Itali- jo. Uradna poročila so sporazum Mussolini- Pij XI. odobravala. Vendar pa je v tem, času bila Slovenska ljudska stranka (klerikalna) proti diktaturi, slovensko ljudstvo pa v veliki večini ob strani Hrvatov. Na Goriškem pa se je prav pred volitvami 24. marca 1929 zgodi- lo, da je Mussolini sprejel bivša poslanca dr. E. Besednjaka in V. Ščeka, oba katoliške smeri, dr. Josip Vilfan je bil v tem času že v emigraciji. Težko bo reči, kaj je Mussolinija nagnilo, da je osebno Besednjaku dovolil tri liste: Novi list v slovenščini, Istarski list za Hrvate, oba samo kot »novičarja« in tednika; in še slovenski mesečnik, družinski list »Dru- žina«. V tem času je duce že imel stike s hrvaškim politikom Paveličem, ki je delal za razbitje stare Jugoslavije. Morda je menil, da mu bosta rimsko-katoliški duhovnik V. Sček in krščanski socialist Besednjak, ki sta rešitev rimskega vprašanja »na zunaj« jasno pozdravila, ob krizi v stari Jugoslaviji le nu- dila kakšno protiuslugo? Vsaj glede konkordata se je »Novi list« iz- kazal in razkril čudno ozadje pogajanj in po- puščanj Vatikana^. Glede obsodbe Bazoviča- nov, prvega tržaškega procesa, kot že preje Gortanovega procesa (1929) in procesa proti TIGR decembra 1931 pa velja, da je fašistič- na justica hotela prizadeti Jugoslovane kot take; vse fašistične sodbe in komentarji faši- stičnega časopisja so napadali Jugoslavijo, ki »podpira atentatorje«, »teroriste«. Glede ob- sodbe »Borbe« — fašistični sodni dokumenti imajo ime »Organizacija« — pa velja imeti pred očmi, kar piše L. Cermelj, čeprav ne dokumentira^, da je iz Rima prišel ukaz, naj se proces zaključi že dne 5. septembra, kajti naslednji dan so se morale v Beogradu . .. izročiti polkom nove zastave . . . »Proslavo je treba motiti z ustrelitvijo slovenskih mlade- ničev v Trstu«, pravi isti dan v jutro. Primorsko ljudstvo tega ni vedelo, reagi- ralo je iz svojega prepričanja in gledanja na položaj ... In zopet se je zgodilo, kot ob vo- litvah enotno: Ob komunistih narodni in z njimi slovenska duhovščina. O tem govore italijanski fašistični dokumenti v arhivu IZDG v Ljubljani". Res je, da ti dokumenti govore predvsem o zadržanju goriških Slo- vencev, toda če je Goriška enodušno obsodila fašistični juridični umor, si lahko mislimo, da so to tem bolj občutili Trst, Postojna in Ilirska Bistrica, ki so štiri na smrt obsojene in nato ustreljene imeli za svoje domačine. Gre za arhiv fašistične stranke PNF (parti- to nazionale fascista) iz Gorice, ki nam poka- žejo položaj Goriške pred Bazovico in po njej. Bil je že govor o položaju fašistov v Trstu (glej Kroniko 1973, XXI/3). Nič boljši ni bil položaj v Gorici, vendar s to razliko, da je v Trstu bila močnejša skupina avtoh- tonih fašistov, v Gorici pa je vodil fašistično stranko prišlek Avenanti (prej je bil v isti funkciji tajnika v Dalmaciji, v Zadru). Ave- nanti je negativno ocenil vse svoje predhod- nike, celo Francesca Caceseja, ki je bil od leta 1924 celo poslanec in prav tako prišlek iz »kraljevine«, iz Italije. V začetku zelo »div- je« razpoložen kot v Trstu Francesco Giunta, ki je začel s požigom Narodnega doma, še preden je bila podpisana rapalska pogodba in izvedena pravna aneksija. Cacese v Gorici je bil tisti, ki je organiziral vsaj poskuse po- žigov, se znesel zlasti nad nadškofom Sede- jem, kateremu je dal popisati s sramotilnimi parolami vso njegovo rezidenco. Toda Ave- nanti je našel »izvirni greh« Caceseja, ki se je počasi unesel. Poročil se je s hčerko go- riškega veletrgovca Orsana, ki ga je Avenan- ti kratko in malo proglasil za »avstrijakanta«. Liberalni Orsan, osebni prijatelj nadškofa Sedeja, je v resnici bil iredentist. Ne sodi v našo študijo, na kratko povejmo, da so go- riški iredentisti, italijanski liberalci, že pred prvo svetovno vojno drugače gledali na Slo- vence kot pa tržaški, ali celo istrski, ki so bili povsem šovinistično nastro j eni. Gestrin- Melikova zgodovina nam pove, da so goriški precej časa v deželi vladali s slovensko kato- liško stranko dr. A. Gregorčiča. Za oris razpora med goriškimi fašisti nam zelo dobro služijo spomini takratnega gori- škega prefekta Sergia Dompierija'" od srede julija do konca 1930. S. Dompieri je bil rojen v Trstu in je bil edini Tržačan, ki je dosegel čast prefekta. Pove nam sam, da sta ga že na goriški že- lezniški postaji ob njegovem prihodu pozdra- vili dve skupini fašistov. Sam negativno oce- ni fašistično politiko, ko piše, da je nacional- 114 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 na politika bila «d'incertezza, d'ignoranza, di contradizione« (negotova, nevedna, protislov- na). Pisal je tako šele po letu 1945. Toda pri- znati je treba, da je mož le imel neko mero poštenosti. V Trstu je bil v stiku s škofom logarjem; sam piše, da je cenil nadškofa Se- deja, omeni, da se je dobro razumel z dr. Be- sednjakom. O Bazovici ne piše, saj je spada- la pod Trst, ali o zločinu v vasi Koprivišče (pri Kalu Kanalskem, ki pade še v leto Ba- zovice, glej Cermelj 1. c. 8), zapiše, da je 30. 11. 1930 ubiti financar bil žrtev ljubosumne- ga kolega in ne žrtev trinajstih Slovencev, šele 1932 obsojenih na 30 in na 20 let ječe. Za Dompierija je pa najboljši dokaz, da Avenantijev ohranjeni fascikel PNF daje ja- sen pečat antiprefektovske politike, čeprav je ta prikrit. Dompieri je bil le do neke mere na liniji naravne asimilacije slovenskega ljudstva, medtem ko je fašistični tajnik bil za politiko sile, moči, proti našemu ljudstvu, kot bomo še videli. Da bo triperesna deteljica popolna, omeni- mo še kvestorja Modestija. Arhiv goriške kve- sture, kolikor je ohranjen in nam dostopen, ga slika takole: oster in energičen. Toda živi goriški ljudje, ki so ga poznali — bil je že starejši gospod — vedo povedati, da je nekaj starega liberalca še živelo v njem, da je znal biti vsaj malo akademsko dostopen za ugovo- re, zlasti ko je imel opravka s slovenskimi inteligenti; razumljivo, do komunistov je bil, ne samo »pes, ki laja«, ampak tudi »pes, ki grize«. Naj še dodamo, da nam pregled map goriških antifašistov pokaže, da so vse na- stale prav v tej dobi: Avenanti-Dompieri- Modesti. Ne poznamo pa dekreta notranjega ministrstva, to se pravi, javne varnosti, ki je izdala ukaz za vpeljavo posebnih map. V takem vzdušju so Tržačani in Goričani doživeli obsodbo prvega tržaškega procesa . . . Mussolini je hotel izzvati Beograd s streli na Bazovici . . . Istočasno zastrašiti ljudstvo ob Soči, na Krasu .. . Slovenski človek je takrat to obsodbo sprejel — pišem kot človek, ki je tam živel — kot nekaj popolnoma nepri- čakovanega, nerazumljivega, groznega, saj ni bilo prav nobenega dokaza proti obsojenim, da bi oni izvršili sploh kate- rikoli umor ali uboj. Obsodba V. Gortana je imela vsaj neke videze, ob volitvah so padli streli, dva sta bila ranjena in eden od njiju je ranam podlegel. Avenanti je bil zelo vesten federalni taj- nik; nimamo vsega njegovega arhiva, toda kar nam je dostopno in nosi njegov podpis, ga prikazuje v jasni luči: stoodstoten fašist, po vrhu še inteligenten. Že ko je prišlo do prvih aretacij članov obeh organizacij konec leta 1929 in v začetku 1930, ko so že omenje- ni mladi Tolminci: Manfreda, Bevk in Kos- mač sedeli v preiskovalnem zaporu, je 25. 3. 1930 (št. 70 riser, personale I-I AB) odposlal v Rim glavnemu tajniku fašijev Tur atti ju Ilegalno glasilo KP Italije in Jugoslavije »Delo« je 15. septembra 1930 spročilo vest o obsodbi bazoviških žrtev 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1971 spomenico, v Icateri je zaliteval uliinitev slo- venske gimnazije-liceja v Tolminu. Osnovna trditev je bila naslednja: Slovensko ljudstvo je kmečko, preprečiti je treba, da zapusti zemljo . . . Italianizacija dijakov ni uspela, kljub temu da so mnogi gojenci državnega zavoda »Scodnich« v Tolminu; prejemali so podporo. Omenimo pa naj tu, da nihče od obtoženih ni bil deležen te podpore. In še se sprašuje, ali naj fašistična, državna ustanova vzgaja slovensko inteligenco. Dejstvo je, kot bomo še videli, da je ta njegov predlog bil nato sprejet, gimnazija je bila ukinjena; Tol- min je dobil le mlekarski tečaj. Kaj so mu marca odgovorili, ni ohranjeno. Po obsodbi Bazovičanov in po njih ustre- litvi je pa Avenanti šel takoj na delo. Ze 6. septembra, ko so pred sončnim vzhodom pad- li štirje nedolžni, je poslal vsem fašističnim tajnikom Goriške tajno okrožnico (št. 34, ri- servata I-II) in zahteval, naj mu sporoče: »verita vera, nuda, cruda« (jasno, golo, su- rovo resnico) in ne kakšnega duplikata kara- binjerskih ali kvesturinskih poročil; pač pa ^impressioni date viva voce del popole«, po- vedo naj, kaj ljudstvo govori in priča. Ob tem ukazu se seveda nam zbudi pomislek, saj je splošno znano dejstvo, da fašistični taj- niki niso znali slovenski, da pa je ta čas ljudstvo še lahko javno govorilo v svojem je- ziku. Tajniki so v veliki večini bili celo »pri- šleki«: učitelji, uradniki, nameščenci, zdrav- niki. Vendar pisano je: Poslušajte in poro- čajte! (Marsikje so že imeli svoje »plačance«, tudi taki so se našli, čeprav je ljudstvo v ce- loti bilo zavedno, antifašistično). Kar za obširen fascikel je teh poročil in vsako je razmeroma dolgo, da pa moram le cmeniti prav posebej, da je v vseh kar ob- širna obvezna fašistična retorika, ki je pa, kot je splošno znano, prirojena Italijanu nasploh; fašisti so ji dali še svojo obliko in svoj na- dih. Tu je moč podati iz teh poročil samo najbolj bistveno, kolikor je moč z besedami, kot stoje zapisane. V oklepaju pa je dodano naše tolmačenje oziroma pojasnilo, če je po- trebno. Sledim tudi krajem, kot sem jih v fasciklu našel. Sempas, 10. 9. 1930. Poroča tajnik Orazzieti (omenjam ga, ker je bil izjema, domačin-Gom- čan in je znal še kar slovenski). Hvali fašistično pravico, ne poroča vtisov, ljudje mu niso zaupa- li. Pove pa, da je učitelj v Oseku zjutraj ob sed- mi uri in pol našel na vratih listek: >>Ladri, asas- sini, porchi«. (V originalu piše: »a sassini«). Očit- no gre za pisanje šolskega otroka, ki ne zna italijanski. Šentvid (danes Podnanos), 13. 9. 1930. Ljud- stvo je dezinteresirano, uboga zakon. Crniče, 9. 9. 1930. Obsodbo sprejeli s cinizmom, a brez komentarja. Črni vrh nad Idrijo, 9. 9. 1930. Tajnik je iz- vedel, da so v sosedni Hotedršici (bila je že on- stran meje pod Jugoslavijo^) že pripravljeni ju- goslovanski letaki, a niso še prišli čez mejo. Rihemberk (danes Branik), 10. 9. 1930. Ljudje se sprašujejo, kako je mogoče, da je sodišče pri- zaneslo banditu Colerigu v Istri, s smrtno ob- sodbo, ko jih je več ubil, tu pa obsodilo štiri za en umor na smrt. (Dodajmo: Kraj je imel kar močno komunistično celico in nekaj tigrovcev.) Prvačina, 9. 9. 1930. Ni glasov ne za, ne pro- ti... Vipava, 10. 9. 1930. Masa kmečkega ljudstva se ne interesira, toda izobraženi element bo izrabil obsodbo za podtalno akcijo. V Sv. Križu je »famozni^< župnik Rejec (mož ima mapo med antifašisti, bil je tudi interniran zaradi slovenskega cerkvenga petja)... Ti vsi mol- če in se kvečjemu sklicujejo na pisanje »Novega lista«. (Da, ta je obsojal akcije proti državni ob- lasti; bila je to linija tudi organizacije »Kongre- si narodnosti'«, katere predsednik je bil J. Vil- fan. Linija katoliške morale, toda ne edina, kot bomo videli... Tudi obe partiji: KP J in KPI sta z dmgačnega vidika, vsaj ta čas, obsojale »anar- hoidne podvige Borbe«). Col, 13. 9. 1930. Brez posebnih vtisov, vendar se le najde «qualche caporion«, ki bo to izrabil za svoje politično delo. Idrija, 9. 9. 1930. »Molče, največ se sliši: ob- lastniki pretiravajo«. Podbrdo, 6. 10. 1930. Zaprti so... , ni moči spoznati skritih misli. (Baska grapa je imela pri- mat tigrovcev; zlasti v naslednji dobi po letu 1930. Preko Črne prsti je šel prehod čez mejo, tu čez so prebegali tudi antifašistični emigranti Italijani, tu je prehajala tudi italijanska litera- tura iz Francije). Grgar, 3. 10. 1930. Delikatna preiskava, nisem mogel doseči zadovoljivih zaključkov, ali kažejo nezainteresiranost, ali pa molče. Trnovo nad Gorico, 3. 10. 1930. Večina ljudi je v gozdu, prevozniki eol Nisem se jim mogel pri- bližati. Ločnik, 7. 10. 1930. Nič. (Večina je tu bila fur- lansko-italijanska ali ta čas še avtohtonih pre- bivalcev; komunisti so tu imeli kar trdna jedra.) Sv. Lucija (danes Most na Soči), 5. 10. 1930. Ljudstvo je indiferentna brez komentarjev... ; nekateri »pomilujejo pravico«, imajo pa rešpekt pred režimom. INTERMEZO. Tu je v fasciklu ponoven opo- viin Avenantija z dne 3. 10. 1930, ki urgira ta- kojšen odgovor. Bovec, 5. 10. 1930. Tajnik se opravičuje, da je bil bolan. Poroča, da so indiferentni, da pa ob- sojajo atentate n,a šole. (Opomba: Ze jeseni je bil poskus požgali bovško šolo. Kmalu nato je zgorela šola v Cezsoči, ki je dala vrsto somišlje- nikov TIGR: Ferdo Kravanja-Skalar, Franc Kavs, ki je pripravljal celo atentat na Mussolinija, ko je šel skozi Kobarid. Žrtev II. tržaškega proce- lle KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1971 sa je bil še Ivan Ivančič iz Cezsoče in E. Mlekuž iz; Bovca. Glej Cermelj 1. c. s. 333 pod 8). Sentpeter pri Gorici, 8. 9. 1930. Tajnik je šel v gostilno in prisluškoval. (Danes novogorisko predmestje je imelo takrat precej Italijanov). >Prav se ji godi, mulariji! Požigati šole! Vendar eden le meni: Mladi so in zadosti bi bilo 30 let. Dati jim je treba upanje v življenje... Poroča še, da so brali tako »Piccolo« kot »Novi list-«. Večina pa odobrava obsodbo... Podgora, 13. 9. 1930. Odobravajo obsodbo, toda slavofili so se zaprli in nič nočejo pokazati. Solkan, 13. 9. 1930. Poznam jih ... ! Zlobo teh ljudi... Rafinirani so ... Nočejo se izjaviti, še manj obsojati, vodilni so se odtujili. INTERMEZO. — Glasovi iz goriške FUrlanije Capriva, 16. 9. 1930, Mariano, 8. 9., Sagrado, 10. 9. 1930. Prvi indiferentni, drugi živo odobra- vanje. V Sagradu so pa našli v neki kavarni protifašistične letake, ki so jih izročili karabinjer- jem. (Gre pač za italijanske letake. Ni verjetno da bi že šlo za razglas KPI, ki je bil razširjen v obeh jezikih. Začel se je: Proč z fašističnimi rablju Končal pa: Delavci in kmetje Italije, za- tirane manjšine Julijske Benečije in Južnega Ti- rola, združite se!") Miren, 9. 9. 1930. Fašistični tajnik meni, da bi j#i v Srbiji postremi takoj (to se pravi brez procesa). Sodba ljudi: Italijanska oblast bo se- daj še bolj pritisnila na manjšino. (To je bila splošna sodba obeh meščanskih strank, taiko na- predne kot katoliške, ki sta stali na liniji lojal- nosti do države, kot že omenjeni Kongresi na- rodnosti.) Opatje selo, 10. 9. 1930. Obsodbo sprejeli z in- diferenco. Med procesom so nekateri že videli vojno z Jugoslavijo. Župnik v pridigi: Ne ubijaj, velja za vse. Za eno in za drugo stran. (Mapa fascikla 7 pripoveduje o usodi župnika Franca Cemažarja, rojenega Ljubljančana, star je bil (rojen 1875). Šele 1931 mu je Rim rešil opcijo in dal državljanstvo »na. preklic«; medtem so ga lokalni oblastniki ocenili za politikanta in iredentista, opcijo so preklicali in javna varnost v Rimu je zahtevala njegovo odstranitev. .. Mož se je branil... do leta 1933, ko je bil izgnan ) Štanjel, 12. 9. 1930. Kmet ne zaupa, ni odkrit, vendar je neka ženska izjavila: »Za naše štii-i bo padlo osem Italijanov...« Malo opit kmet: »Zivio slovenska kri!« Da so to posamezni pri- meri .. . Poda pa svoje vtise: Večina je konster- nirana, niso pričakovali štirih smrtnih obsodb, kvečjemu dve, za dinamitarja. Indiferentni so tisti, ki jih policija kontrolira.. . gotovo se ukvarjajo z iredentistično dejavnostjo, zbirajo se pa zunaj Štanjela ... Komen, 14. 9. 1930. .. . Nisem mogel ugotoviti, da bi jih pomilovali. Temnica, 19. 9. 1930. Slovenski element: stro- ga rezerviranost. Komentirali so, ali ne javno. Dolenje, 10. 9. 1930. Slovenski element išče olajševalne oikoliščine, da bi ne komentiral. Za Slovenca je sodba zdravilna in eksekucija več kot na mestu. Kojsko, 11. 9. 1930. Deziinteresiranost. V vrstah vernih se niso izjavili, čeprav ne odobravajo terorističnih akcij ... Neikateri so obsojali boja- zljivo zadržanje obsojenih. Dobrovo, 8. 9. 1930. Družina Sfiligoj in njeno sorodstvo molči, je žalostno... Valerij Simčič, bratranec Avgusta Sfiligoja, uči glasbo. Pri njem so do 1. septembra bili skoraj majhni koncerti, nato je vse utihnilo... (Sfiligoj je bil sojen s tigrovci šele decembra 1931.) Volčja draga, 8. 9. 1930. »Zmedenost. ..« Vrsta uspalih terorističnih akcij je povzročila, da so ljudje menili, da so neranljivi.. . Toleranco ob- lasti so presojali za nemoč (Avenanti je to rdeče podčrtal). Poročevalec sodi: Sodba bo dobro vpli- vala na ljudstvo (= »razza« = pleme), ki prizna- va in občuduje le silo in disciplino. So tudi taki, ki bodo skušali izrabiti sodbo Trsta za svoje protidržavne namene... Mirnejši element bo pridobil na moči in se uprl nepremišljenim pri- šepetavanjem. INTERMEZZO. — Glas iz Furlanije Gradisca — (Gradiška), 8. 9. 1930. Gre za pre- težno italijansiko prebivalstvo s slovensko manj- šino... Romans, 10. 9. 1930. Isto... Ni ne pri enem, ne pri drugem »navdušenja« ali »odobra- vanja« (ki ga je Avenanti pričakoval). Fara, JO. 9. 1930. Dobro sprejeli... Vendar so taki, ki delajo za komuniste, za povezavo s ce- licami onstran meje (misli na Avstrijo, Franci- jo), ob podpori avstrijakantov tu. (To so bili Furlani, zlasti katoliški element bivše ljudske stranke A. Faiduttija, po rodu beneškega Slo- venca.) Pismo Avenantija v Tolmin (kopija), 27. 9. 1930. Odgovor na poročilo. »Vi pravite, da bi po prepričanju nacionalno izobraženih (Italijanov), morali Slovenci sami izključiti iz svojih vrstmu^ čenike-delinkvente... Nasprotujem!« (Tu gre za glas liberalnih, avtohtonih Italijanov, katerim Avenanti nasprotuje.) Dodajmo pojasnilo: Ta- krat je bU za italijanskega kaplana in kateheta. v Tolminu Nicolo Brumat, po rodu Furlan, uče- nec Fogarjev, ki je znal slovenski; ta je zbiral in podpiral umirjene italijanske tokove v Totoni- nu. Moral je kmalu iti. Njegov stric Giacomo Brumat je s slovenskimi profesorji goriškega bo- goslovja — bil je ravnatelj — dožiivel svoj po- litični »opomin« kvesture (glej Cermelj 1. c. s. 218 pod 8). Tolmin 25. 9. 1930. Poleg omenjenega je po- ročal še: Štirje teroristi še niso ljudstvo, to pa je sprejelo obsodbo z žalostjo, ne da bi se po- javil kak izbruh ... Mnogi učitelji so že odstra- njeni, drugi Pa onemogočeni (ta čas so še bile po šolah slovensike učne moči, ki pa so morale učiti italijanski). Nič ni moči napraviti proti du- hovščini... Licej bi morali ukiniti... 60 mest plačuje država v zavodu »Scodnich«. Anhovo, 13. 9. 1930. Ni odkrite vznemirjenosti, ne komentarjev. Breginj, 10. 9. 1930. Vse mirno. Cepovan, 8. 9. 1930. Ljudstvo se vzdržuje vsa- ke ocene. Tisti, ki sem se jim bližal, so menili, 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 naj plačajo škodo (Diplomatsko dvoumen odgo- vori). Kobarid, 11. 9. 1930. Govori o frakcijah, ostru- jah, o tistih, ki »Piccola« niso brali . . . Intelek- tualni krogi Kobarida poznajo obsojenega Man- fredo, Berta Rejca.. . Poročevalec je do neke mere zaskrbljen, skrita propaganda laži, ali ne bo služila zavajanju ljudstva? Nacionalni so se med procesom poskrili, redko so se pokazali na cesti, kar dokazuje, da so nepoboljšljivi ireden- tisti; zakon jih mora udariti. Cerkno, 12. 9. 1930. Slovensko ljudstvo ni eks- panzivno. Zaprti so po naravi. .. Prikrivajo se, niso se izjavili. Družina Slavka Rejca je še kar zadovoljna, da jo dobil samo pet let, ko je držav- ni tožilec zahte\'al sedem. Med mladino je iredentistična agitacija ži- va... Živa neka nervoznost in to tako, da lahko eksplodira s hudimi posledicami. Zdi se, da za- straševanje z obsodbo ni usjyelo. Se je, kot se zdi, okrog deset oseb, ki so v »organizaciji« (= Borbi). Tako govore poročila. Pregled nam pove, da so upoštevani vsi kraji goriške pokrajine, ki so imeli svoje fašistične tajnike. Kritični pre- gled mora pač bolj upoštevati zlasti večje centre: Kobarid, Tolmin, Cerkno, Vipava itd., kjer je bil slovenski element močnejši, ne le po kvantiteti, temveč tudi kvalitativno, bolj izobražen, razgledan, bolj zaveden; gre za meščanski in polmeščanski sloj, ta je zasto- pan po trgovcih, gostilničarjih, obrtnikih itd. Kdor bo vse upošteval, bo prišel do za- ključka: Slovenski živelj je pokazal svoje n e o d o b r a v a n j e , svoj tihi odpor na fašistično okrutnost, pa naj je imel prej in še sedaj svoje kritične pripombe glede zadržanja in akcij mladih slovenskih ilegalcev. Videli smo, da je »Novi list« imel svoje pripombe, se držal tiste linije katoliške mo- rale, ki je povsem stala na strani oblastnikov in države. Toda ta linija se je izoblikovala in postala edina in prevladujoča v srednjem veku. Ze teoretik Tomaž Akvinski je vsaj kot možnost nakazal neko drugo linijo, linijo samoobrambe, ki sloni na naravnem pravu. Progresivni krščanski ljudje npr. pri- staši italijanskega risorgimenta kot Manzoni in Pellico so jo poznali; med slovensko kato- liško bolj razgibano duhovščino je začela pro- dirati šele med prvo svetovno vojno ob maj- ski deklaraciji pod vplivom Janeza Evange- lista Kreka. Mape antifašistov duhovnikov Goriške govore pa jasno, da je tu začela za- jemati širši krog in je slonela na načelu: Obramba narodnih kulturnih pravic je dolž- nost, kot je dolžnost braniti lastno življenje in sloni na naravnem pravu. Zgoraj smo že omenili župnika iz Opatjega sela. Pogled v mape antifašistov iz goriške kvesture nam daje nove primere. Le nekaj imen. Vinko Aljančič, župni upravitelj v Kredu (umrl mlad 1938 v rojstnem Kovorju na Gorenjskem), je bil dolga leta trn v peti fašistom. Bil je mladostno viharen, dostikrat kar preveč odkrit, tako najdemo v mapi za- pis, da je izrekel: »Ce bi prišli na oblast, poznam nekatere, menil je Kobariško, ki bi morali viseti.« Oskar Pahor, župnik v Mirnu (umrl je po osvoboditvi. Kot begunec med prvo svetovno vojno je bil kratek čas v pisarni škofa Jegli- ča, nato škofa Karlina v Trstu. Bil je rajši strog gospod v cerkvi, toda v zunanjem ob- čevanju kar širok, po rodu iz Brd, živahen in zaveden). Mapa (št. 5) poroča, da je o ustreljenem mladincu Marušiču prenašal nje- gove zadnje besede: Umiram nedolžen, moja kri je kot kri Odrešenika. Bidovec in Miloš da sta umrla z vzklikom: Naj živi Jugosla- vija! Obtožen najbrže po fašističnem tajniku, učitelju, mu je sam prefekt Dompieri pred- lagal policijski opomin, ki ga je dobil že 21. 10. 1930. (Naj povem, da je Pahor pred svo- jimi znanci lepo zamolčal ta svoj »politični delikt in kazen« samo iz tega razloga, da bi bolj boječih ne preplašil, ki bi se ga zato izogibali in ne obiskovali. Znano je, da so vsi, ki so dobili »opomin«, bili pod kontrolo.) V drugi polovici septembra 1930 so bile v malem semenišču (škofijska gimnazija, delo nadškofa Sedeja) duhovne vaje za duhovne; udeležba je bila vedno tudi iz škofije Trsta in celo Reke. Ob tej priložnosti se je opravila večja akcija, o kateri je avtor tega članka bil na tekočem. Pobudnik in edini akter je bil župnik iz Pevme, ki je leto poprej zaradi gonje s kve- sturo moral zapustiti Sv. Lucijo (danes Most na Soči), alpinist Jože Abram-Trentar, od štu- dentovskih let z dr. Antonom Brecljem, mla- dim Otonom Zupančičem, katerima je ostal prijatelj do smrti, učenec dr. Janeza E. Kre- ka. (Več glej članek v Planinskem vestniku 1968 ob 30-letnici Abramove smrti.) Trentar je prisotnim duhovnom Slovencem delil prepis zadnjega pisma ustreljenega Valenči- ča, ki ga je posredoval furlanski duhovnik Mario Trampuz, bivši avstrijski vojni kurat, ki je prišel v tržaških zaporih v stik z obso- jenimi Bazovičani. Slo bi vse v redu, če bi se ne ponesrečilo staremu gospodu, župniku iz Libušenj Ivanu Lebanu (bil je živ leksikon o Simonu Gregorčiču in njegovi družini). Pri- šli so mu na sled, ko je pismo kazal že v Go- rici. Sledile so preiskave in zasliševanja, o tem pa govori njegova mapa na goriški kve- 118 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 sturi. Zaslišali so tudi Trampuza, ki je krat- ko odgovoril: Ne poznam Lebana. Leban sam pa se je zagovarjal, da je nekdo pismo vtak- nil v njegovo potno torbo. Hujših posledic ni bilo. Duhovščina je spoznala to, kar je omenil na kratko že tajnik fašija iz Kojskega: ob soj ala je atentato po eni strani, toda spozna- la je, da Bazovičani niso atentatorji, ne tero- risti zaradi akcij samih, temveč mladi ljudje, ki č u t i j o d o 1 ž no s t u p r e t i se genocidu, dolžnost braniti duhovni razvoj in napredek narodnega življenja in njegovo kulturo. Se en dogodek naj omenim in korigiram Cermelja ( 1. c. s. 20 P pod 8). Decembra 1930 so fašisti ovirali slovenski misijon v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Cermelj piše, da se je kvestor Modesti oglasil pri nadškofu Sedej u in zahteval prepoved slovenskih pridig. V resnici je bil nadškof tisti, ki ga je klical k sebi in od njega zahteval, da prepreči vsako razgrajanje pred cerkvijo in v njej, sicer da se bo pritožil v Rimu, saj mu konkordat daje to pravico. Moj vir je bil že takrat nadškofov tajnik Ivan Ganeva, ki je bil navzoč pri raz- burljivem pogovoru Sedeja z Modestijem; sporočil mi je to še isti dan. Akcija proti slo- venskim pridigam je bila delo Avenantija in zato je tu omenjena. Sedejev korak je uspel, razgrajači so se umaknili. Kvestor je le imel večjo moč od fašističnega tajnika, namignil mu je, da naj odneha. Nastane še vprašanje, kako je Avenanti re- agiral na poročila tajnikov iz pokrajine. Do- dati še moramo, da je poleg teh poročil dobi- val vedno tudi poročila in obvestila od kve- sture. O tem priča arhiv PNF Gorice, saj je v njem tudi precej takih dokumentov, če- prav gre le za ostanke. Avenanti je bil torej o položaju na Goriškem kar dobro obveščen. AVENANTIJEVA REAKCIJA NA ZADRŽANJE 1 SLOVENCEV IN NJENE POSLEDICE Avenanti je poročila tajnikov prebiral, pod- ; črtaval in že 2. 10. 1930, ko še ni vseh prejel,. poslal svoje obvestilo v Rim glavnemu taj- niku stranke in tudi prefektu Dompieriju (ri- servata No 50/I-LB). Iz Rima je že 6. 10. 1930 (osebno 14848) prejel odgovor Staraceja, na- mestnika glavnega tajnika, da je direktno j obvestil Mussolinija, »capo del governo», po- glavarja vlade. Kakšni so bili Avenantijevi j zaključki glede na situacijo v goriški pokra- I jini? Dodam takoj, da je Avenantijev pogled šel čez meje goriškega ozemlja, zajel je slovensko vprašanje v svoji celoti. Po obsodbi je močno vidna glavna poteza: »indiferentnost, molk, popolna rezerviranost« (vsaj v kopiji je to podčrtano). Nato nadalju- je, da se »slovenski element loči od italijan- skega zadržanja, da je zelo nevarno in da daje vtis, da maloštevilni, toda sposobni in odgovorni možje vodijo odpor večine in uspe- vajo z vztrajno trmoglavostjo doseči, da se ne prizna dobra volja fašističnega režima, in verjamejo v boljšo bodočnost slovenstva .. .« »Nasprotujoči duh obvladuje zlasti inteli- genco, duhovnike, študente in mladino sploh; ta s stalno akcijo, ki je ni moč kontrolirati, vzdržuje rezistenco vse drugorodne mase. Ce ne posežemo vmes, bomo doživeli nova pre- senečenja .. .« »Zainteresirajte poglavarja vlade!« Nato podčrta: »Drugorodnega elemen- ta ni moči premagati ali eliminirati z akti policije, to je negativna in ne pozitivna sila, ni asimilacijska in prodirna.« »Z akti policije jih ne eliminiramo,« ubrati je treba novo pot »p o t prisilne asimilacije«, kar sledi iz na- daljnjih Avenanti j evih besedi in predlogov, ki jih za to da. Gre za pravo italijansko in- vazijo z »vitalnimi ukrepi«, kot sam piše: 1. Zamena slovenskega učiteljstva in urad- ništva z zmožnimi in nadvse fašističnimi ita- lijanskimi elementi. 2. Postopno eliminiranje slovenske kvalifi- cirane sile med delavstvom (neposredno po eno petino) v Idriji, kjer se čuti bližina Ljub- ljane in ne Gorice. 3. Intervencija vlade. . . Nakup slovenske zemlje za italijanske kolone. 4. » Consti tuire un clero italiano.» Dobiti italijanski kler. In za konec še: 5. »Od Mussolinija je treba doseči, da se začne z enotno politiko v vseh obmejnih po- krajinah.« Tu je Avenanti pokazal svoje rožičke proti politiki prefekta Dompierija, čeprav ga nikjer ne omenja; ne najdemo proti njemu niti črke v preostalem nam znanem arhivu PNF. Lasti si pa Avenanti pravico gledati tudi na Trst itd. Ce Starace zelo na kratko odgovori in to že po štirih dneh (6. 10. 1930) Avenantiju osebno, češ da je situacijo ocenil zelo jasno, točno-con esatezza, je iz tega razvidno, da je Avenanti imel vso podporo strankinega vod- stva v Rimu. Ko je Avenanti to pismo bral, je že vedel, da je pod streli neznancev 4. 10. 1930 v Vrh- polju padel italijanski učitelj Sottosanti. Se danes ne vemo, kdo je nanj streljal; že ta- krat je bila splošna ljudska sodba, da je šlo za skupinico od onstran meje, ki se je ob- 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Časno prikazovala na Goriškem in izvedela za Sottosantija, da je v svojem šovinističnem sovraštvu slovenskemu otroku pljunil v usta, če ga je slišal govoriti v materinem jeziku. Avenantiju je smrt «camerata Sottosantija« prišla kot nalašč, kakor voda na njegov mlin, kar lahko sklepamo iz drugega poročila z dne L'. 10. 1930 (št. 55 riservata personale I-I-AB) na novega fašističnega tajnika, Turattijevega naslednika, Giovannija Giurattija in istočas- no s kopijo Staraceju, njegovemu namestni- ku. Gre za »organizacijo«, gre za »11 leone go- riziano«, goriškega leva, kot se imenuje no- va organizacija v Gorici in v Tolminu, njeni člani da so v nasprotju z »organizacijo« (='- Borbo), ki je samo v izrednih primerih po- segla po nasilju, za »maščevanje in terori- zem«, vsaj štiri fašiste (NB glej prej poročilo iz Štanjela) je treba pobiti (kot v obsodbi II. tržaškega procesa). Iz teh Avenantijevih be- sedi zveni priznanje, da je obtožnica o 99 zlo- činih itd. za II. tržaški proces bila plod fa- šistične fantazije, saj priznava, da je »Borba« le v »izrednih primerih« uporabila silo. Tudi o »goriškem levu« nimamo podatkov s slo- venske strani. Za njim bo po reku: strah ima velike oči, fašizem sam. Vendar pa Avenanti v nadaljnjem mirno in jasno zasleduje svoj cilj, ki ga je začrtal v svojem prvem poro- čilu; dodaja še nove predloge. »Po dvajsetih letih položaj ni rožnat...« in doda nekaj drobnih, manj važnih novic, omeni grozilna pisma fašistom in zaključi: »Depresija vlada zlasti med učitelji in zdrav- niki. Tajnik, zdravnik v Komnu, dr. Storci je dobil grozilno pismo z natančno vnaprej določeno uro smrti. Ti primeri da povedo, da so razkropljeni kameradi posamič ali v sku- pinah v hudem položaju. Polovični ukrepi ne veljajo zato: a) ajdovski karabinjerji potre- bujejo policijskega psa, b) obmejna milica je nezadostna, saj straži zahrbtno mejo. Maks Rejec, brat Berta Rejca, tigrovca, da je bil v Tolminu. Iz tega podatka lahko sklepamo, da je tudi Avenanti vedel za glas, da so Sottosantijevi atentatorji prišli od onstran meje. Glavni nujni ukrep pa zadeva »Novi list«. Ce je že potreben slovenski list, ga moramo izdajati mi, fašisti, ne pa antifašist Besed- njak, ki vzdržuje okoli lista celo združenje (.>associazione«) v našo škodo. Da bi našega lista ne brali? Potem drži, da vodje drugo- rodcev nočejo posredovati le novic v sloven- skem jeziku, temveč hočejo antifašistični list. Združenje okoli lista (gre najbrže za »bralce«, ne samo za »naročnike«, saj je list šel iz rok v roke) da »ima 20.000 privržencev, to pa je desetkrat več kot naši sindikati... To je za nas politika harakiri.* Dostavi še, da upa osebno poročati čimprej e. S tem bi lahko zaključili. Toda med »raz- tresenimi« listi, dopisi in seznami najdemo nekaj podatkov, ki nam pojasnjujejo Avenanti j eve ukrepe in delo. Pismo v Rim (11. 10. 1930, ris. personale I-I B) omenja grozilno pismo zdravniku v Crničah Bevila- qui, omeni, da je sorodnik Cristinija, pred- sednika posebnega sodišča; Avenanti pa doda sam svojo ugotovitev, da grožnja ne prihaja s slovenske strani, ker v pismu piše: Marusich, Valencich po italijansko in ne po slovensko. Dokaz, kako so tudi na Goriškem imeli svoje obračune med seboj. Bolj važni so seznami gojencev zavoda »Scodnich« v Tolminu z datumom 7. 8. 1930. Seznam 111 učiteljskih moči (30. 9. 1930, št. 47 ris. perso- nale I-I AB), ki bi jih bilo treba premestiti v Italijo. In še je dodan Staracejev odgovor: Se bom interesiral. Gre za slovenske učitelje, ki so še poučevali doma, čeprav v italijan- ščini. Zaključek. Upoštevajmo le pisma in poro- čila, ki smo jih analizirali, in vprašajmo se, ali je Avenanti uspel. Vprašanje je odveč, kdor pozna Cermeljevo knjigo (8 1. c). Važna ugotovitev te študije je v tem, da je Avenan- ti imel pobudo, čeprav je bil taj- nik le v Gorici; v Trstu so se fašisti med seboj prepirali. Na kratko ugotovimo sledeče: 1. Ze leta 1930 preneha izhajati »Novi list«; dr. Besednjak in dr. Bitežnik, njegova desna roka, dobita od prefekta Dompierija opozo- rilo in potne liste, da se izogneta vsaj konfi- naciji. Kmalu je odpoklican sam Dompieri in ob meji se začne enotna fašistič- na politika. 2. Učitelji so premeščeni že jeseni 1930. Mnogi so šli rajši v Jugoslavijo, drugi pa so se razkropili po vsej srednji in južni Italiji. Kaj so tam doživeli, kakšno »civilizacijo« in »kulturo« so tam našli, o tem bi bilo treba še in še pisati. Pred očmi imam le spomine Marije Rutar, sestre konfinirane Ljudmile, nato ženo Slavka Bevka, obsojenega na I. tržaškem procesu (Bilten odbora za postavi- tev šole v Cerknem, julij 1970). 3. Licej-gimnazija v Tolminu sta bila uki- njena. Avenanti pa ni uspel s svojim predlo- gom glede idrijskih kvalificiranih rudarjev. Italija ni imela delavcev za tako delo, še na- vadnih rudarjev ne. Dokaz o tem imamo še danes, v letu 1974, ko rudniška uprava v Rablju (Kanalska dolina) išče in rada sprej- me Bovčane, ki so že sto let tam iskali in dobili delo. 120 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 4. Avenanti je uspel z »nakupom slovenske : zemlje«, z italijansko kolonizacijo. Ente-rina- ; scita agraria delle tre Venezie je 1931 dobila j nalogo, da opravlja ta posel (več Cermelj 1. J C. s. 174 pod 8). Šlo je za posledice vojnih j škod in gospodarske krize, ko so mnoga slo- j venska posestva šla na boben; ta je Ente od- i kupoval in naseljeval tam italijanske kolone. \ 5. Samo en Avenantijev predlog je ostal ;>trda kost za fašistične zobe« (izraz je nekoč o sebi uporabil nadškof Sedei): zamena slo- venskega klera z italijanskim. O tem govore mape duhovnov antifašistov in še druge (v arhivu IZDG). To je pa vprašanje za sebe. Študija o goriških in tržaških duhovnih ter »Cedermacih« (F. Bevk, Kaplan Cedermac). OPOMBE 1. Jelinčič, Koledar Goriške založbe. Trst 1946. Dopolnili članki v Primorsekm dnevniku, v Jad- ranskem koledarju 1930. Glavni italijanski vir sta oba procesa piloti »Borbi« in TIGR 1930 in 1931. Kritični članki npr. M. Kacin-Wohinz, Ob 3u. letih II. tržaškega procesa. Borec 1971, št. 12, kjer oceni tudi I. tržaški proces. 2. Podatki za >•Borbo^< so spomini V. Spangerja, Bazoviški spo- menik, Trst 1965. Glavni vir za to »organizaci- jo«, kot je Jelinčič za TIGR. 3. E. Apih, Italia, fascismo e antifascismo nella Venezia Giulia 1918—1943, Bari 1966, dobro loči TIGR-Orjuno. Nisio pa vsi »atentati« itd. bili delo TIGR ali Borbe, kot to domneva. Šlo je marsikje za de- ; Janja posameznikov; naj navedem le primer \ Janka Premrla-Vojika, ki je kot učenček napra- j vil poskus in streljal na učitelja s puško, ki si i jo je sam sestavil. 4. Vid Vremec, Andrej Man- freda, Ljubljana 1973, ima podatek za TIGR, da so se ustanovitve udeležili tudi tržaški predstav- niki. 5. Ozadje konkordata: M. Missiroli, Date a Cesare, Roma 1929. Odgovor Vatikana: Date a Dio, Osservatore Romano, 1929, članki, nato ' brošura. O tem danes številna literatura, ki je i ni moči navesti, potrjuje pa zgornje ugotovitve. \ 6. Korespondenca Sedej—Primožič nekaj v »1st- \ ri«, 1932 št. 51-52, nato v brošuri Dr. Josip Se- ; dej, F. B. Sedej, Ljubljana 1972. Originali so v mariborski Visokošolski in študijski knjižnici. 7, Arhiv IZGD, Ljubljana; Neurejeni arhiv go- riške kvesture, fase. 4, 5; prefekture fase. 7 in PNF fase. 8. 8. Lavo Cermelj, Slovenci in Hrvat- i je pod Italijo. Ljubljana 1965. 9. Glej pod 7. Tu gre za arhiv PNF 8 in ostale razpršene dolk. IG. Sergio Dompieri, spomini v Porta Orientale, 1Ü68 junij—julij (št. 14) in nadaljnje številke. 11. Oris kronoloigije delavskega gibanja 1867— 1968, Ljubljana 1969, s. 100. 1 121 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 PRVI POSKUS VPELJAVE ZGODOVINSKEGA SLIKARSTVA V SLOVENSKO UMETNOST JURE MTKUZ Za razvoj slovenskega slikarstva je značil- no dejstvo, da devetnajsto stoletje, ki je v upodabljajoči umetnosti vzpostavilo historič- no tematiko kot enega izmed opredeljujočih dejavnikov, v slovenski umetnosti ni pobudi- lo zgodovinskega slikarstva.' Ta pojav je ta- ko iz politične kakor tudi iz umetniške po- trebe zajel vso Zahodno in Vzhodno Evropo ter zelo odločno Ameriko, na plodna tla pa je naletel celo pri drugih jugoslovanskih na- rodih. Slovenci smo dobili prve historične sli- ke šele tik pred začetkom druge svetovne vojne in še to na razpis s precej omejujočimi pogoji. Čeprav je dejstvo, da smo morali Slo- venci toliko časa čakati na zgodovinsko sli- karstvo, že samo po sebi zanimivo in vredno premisleka in analize, pa ga na tem mestu puščamo ob strani. Naš namen je namreč zo- pet — tokrat morda iz nekoliko drugačne (ludi časovne) perspektive — spregovoriti prav ob osnutkih, ki so bili poslani na prvi razpis za slovensko zgodovinsko sliko.- Ze leta 1935 (se) je spraševal Saša Šantel, »zakaj je sploh zgodovinsko slikarstvo pri nas tako zanemarjeno.« Temeljno misel je razširil na vrsto vprašanj: ali daje naša »bor- na« zgodovina dovolj zanimivih snovi za zgo- dovinskega slikarja, ali je tako slikarstvo za našo izobrazbo sploh potrebno ali pa imamo morda kakšne načelne pomisleke; morda ni- mamo denarja ali pa umetnika? V nadalje- vanju spisa je ugotovil, da ni nikakršnih (ra- zen morda materialnih) zadržkov za realiza- cijo slovenske zgodovinske slike, saj jo vsi pogrešajo. Da bi podkrepil nujnost svoje za- hteve, je v drugem delu priobčil reprodukcije in opise vseh znanih mu (sedem) podob na te- mo ustoličenja koroških vojvod, od dveh bak- rorezov iz Valvasorjeve »Ehre« do znane sli- • ke H. Schmidta iz leta 1911 za celovško de- i želno hišo. Pri zadnji je še posebej poudaril \ njene razširjene in popularne barvne repro- dukcije. V nasprotju s konceptom vseh pred- stavljenih slik je priporočil slovenskemu sli- : karju »zgrabiti dejanje iz obratne strani«, ta- ; ko da bi bil poudarek na pomembni vlogi : kmetov pri dogajanju, kajti »taka slika bi : prijala našemu čutenju ter bi skrivala v sebi i eno pravično tendenco, ki bi narodu govorila o časih, ko je bil še sam svoj gospod.«^ Konkretna možnost za uresničitev zgodo- < vinske slike se je slovenskim slikarjem ponu- \ dila oktobra 1938, ko je ban dravske bano- i vine dr. Marko Natlačen razpisal natečaj za ' izdelavo slik iz naše zgodovine, to je, njene j »najmarkantnejše prizore ali momente«. Pri i natečaju je bilo treba upoštevati arhitekturo ' konkretnega prostora, glavnega hodnika ba- novinske palače v Ljubljani. Natečaja so se udeležili sledeči slikarji, vsi člani Slovenske- ga umetniškega društva: Hinko Smrekar, Sa- ša Santel, Fran Tratnik, Gojmir A. Kos, Albert Sirk, Tone Kralj, Maksim Sedej, Mira Pregljeva, Raj ko Slapernik, Marij Pregelj in Tine Gorjup. Strokovna komisija umetnost- ; nih zgodovinarjev (France Stele, France Me- \ sesnel. Raj ko Ložar in kot arhitekt Josip Cer- I nivec) je prisodila prvo nagrado G. A. Kosu, drugo Maksimu Sedeju in tretjo Franu Trat- niku. Poleg tega je odkupila še osnutke štirih umetnikov. Naročilo za realizacijo velikih platen (v funkciji fresk) je tako prejel G. A. ' Kos, ki je delo končal leta 1940. Raj ko Ložar je že v navedenem članku" podrobno analiziral vse prejete osnutke ter ugotovil, da se kot motiv največkrat pojavlja- jo: ustoličenje, Ciril in Metod v Panoniji, pri- i hod Slovanov v novo domovino, kmečki upo- i Kosov osnutek Ustoličenja za natečaj banovine (Osnutek hrani Muzej ljudske revolucije Slovenije, Ljubljana, foto C. Stoka) 122 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Pregljev osnutek Ustoličenia za natečaj banovine (Muzej ljudske revolucije, Ljubljana. Foto C Stoka) ri itd. Dalje je iz njegovega pisanja razvidno, da je komisijo vodilo poleg ocenjevanja vsa- kega osnutka posebej (celotna poslikava je namreč obsegala dva večja in dva manjša pri- zora ter Supraporte) tudi zanimanje za zami- šljeno celovitost slogovne in vsebinske za- snove pri opremi prostora. Danes se zdi, da je bila za rezultat natečaja odločilna misel, da ima »plastično — monumentalna izvedba telesnih in prostorskih oblik vselej za posle- dico enostavnost in velikopoteznost kolorita, ki postane s tem smiselen ...«, kar pomeni, da sta »edina, ki še vztrajata pri plastični for- mi, G. A. Kos in Tratnik .. .«, »oba najmar- kantnejša zastopnika mladih Sedej in Pregelj pa sta zvesta učenca moderne; forma je v njunih delih samo barvasta ploskev in zaradi tega se zdi, da sestoje slike iz samih razno- barvnih lis, dasi imajo ravno zaradi tega v sebi velike koloristične vrednote. Od te plo- skve bo morala nekoč slikar jeva paleta pro- dreti v telesnino forme in tedaj bosta na sli- ki zavladala mir ter kompozicionalni red, če- sar danes še ni ravno videti. O Koso vi realizaciji je obširno poročal Ste- le, ko je bila slika Umestitve končana,^ in Mesesnel, ko so bile vse slike razstavljene v Jakopičevem paviljonu.'' Stele je predvsem poudaril, da je Kos v natečajnem osnutku pojmoval slikovno ploskev kot friz z »vrsto figur, ki so enakomerno razdeljene po plo- skvi« in ki ga »formalno najprimerneje obvla- damo z enakomerno ritmičnim nizanjem nav- pičnih sestavin drugo ob drugo.« Končana sli- ka pa je rezultat umetnikovega čuta za monu- mentalni izraz in je »izrazito statična, le ma- lo razgibana kompozicija prvega zasnutka.«* Čeprav nameravamo pisati o problematiki osnutkov z omenjenega razpisa in Kosove re- alizacije v okviru razvoja slovenske umet- nosti, moramo na kratko opozoriti še na nekatere kasnejše poskuse zgodovinskega sli- karstva pri nas. Prvemu razpisu banovine je kmalu sledil drugi, katerega namen je bil, da »dobimo Slovenci sliko ali kip, motivno vzet iz naše zgodovine, ki ga bo mogoče (in tudi vredno) reproducirati in v domoljubne na- mene razširiti kot ilustracijo.« Kvalitetno popolnoma neuspelega razpisa so se udeležili trije kiparji in osem slikarjev. Poleg nekate- rih udeležencev prvega razpisa še Nikolaj Omerza, Miha Males itd.'' V povojnem razvoju v slovensko umetnost komaj vpeljanega zgodovinskega slikarstva moramo opozoriti na zanimivo dvojnost. Te- matika starejše slovenske zgodovine, ki so jo skušali nadaljevati v prvih povojnih letih, to je v času sloga socialističnega realizma, sli- karji Marij Pregelj, Riko Debenjak, Maksim Sedej, Boris Kobe itd. je še zadnjič zaživela v freskah Slavka Pengova v novi skupščinski zgradbi v Ljubljani leta 1958. Tudi če upo- števamo nekatere manj znane poskuse (nekaj jih je ostalo samo v risbah: na primer dela Vita Globočnika, Maksima Sedeja itd., ali v ilustracijah), lahko ugotovimo, da je ta smer zgodovinskega slikarstva počasi zamirala, da po vojni nimamo realizacije, ki bi jo mogli primerjati celo z nekaterimi predvojnimi os- nutki za prvi natečaj, ali pa po pomembnosti kakorkoli uvrstiti v razvoj slovenskega sli- karstva. Po drugi strani pa je ljudska revo- lucija jugoslovanskih narodov pomenila slo- venskemu (kakor tudi vsemu jugoslovanske- 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 mu) slikarstvu pravo zakladnico novih tem in motivov; še več, bila je vir novih navdihov in iniciativ. Slogovno in motivno strogo opre- deljena upodabljajoča tvornost medvojnega časa Božidarja Jakca, Franceta Miheliča in seveda prav vseh drugih partizanskih umet- nikov ter produkcija prvih povojnih let To- neta Kralja, Nikolaja Omerze in drugih je konstituirala podstat izkušenj, iz katerih so se realizirale resnično monumentalno dožive- te podobe (na primer Pregljeva Sutjeska itd.), ki nastajajo še danes (na primer Jakčeva ris- ba ob tridesetletnici drugega zasedanja AVNOJ). Po uvodnem, skiciranem orisu razvoja slo- venskega zgodovinskega slikarstva se zopet vračamo k problematiki začetka. Od prispe- lih osnutkov na natečaj za okrasitev banske palače je komisija upravičeno prisodila nagra- de G. A. Kosu, Tratniku in Sedeju, od drugih odkupljenih pa so predvsem zanimivi Preg- ljevi predlogi. Zato bomo pritegnili v analizo dela omenjenih avtorjev. Že v uvodu smo na- kazali, da veje iz odločitve žirije nekak oči- tek mlajšim, ki ga lepo razberemo tudi iz sledeče Ložar j eve misli: »Moderno slikarstvo pa je izpodrezalo tla monumentalnemu tudi s tem, da je od impresionizma sem forsiralo barvo samo kot ploskev, formo pa kot za- devo barve in subjektivnega pojmovanja, medtem ko je zanemarjalo dejansko, naravno obliko, npr. okroglo, plastično formo telesa in podobno.«'" Opozoriti moramo, da je razpis sam zahteval »freskasti značaj slik«, ki ga »narekuje močna direktna luč oken nasprot- ne stene, ki bi pri oljnatih slikah povzročila močne reflekse.«" Da bo analiza slikarskih principov lažje razumljiva in da bo mogoča enostavnejša komparacija, smo vzeli kot primere kar tri prizore ustoličenja: Kosovega, Pregljevega in Sedejevega. Dogajanje, ki ga je upodobil v osnutku Gojmir A. Kos, je razdeljeno v tri skupine. Osrednjo sestavljajo na kamnu v sredi se- deči kmet in okoli njega v polkrogu stoječe postave kneza ter njegovih in kmetovih spremljevalcev. Avtor se je torej pri upodo- bitvi osrednje, najpomembnejše skupine po- služil teatrskega principa, tako da je prerezal krog ljudi, ki obdaja osrednjo postavo v pol- krog. Ta se iluzionistično sklepa v krog v pro- storu med sliko in gledalcem, ki ga tako ne- posredno pritegne v dogajanje.'^ Stranski dve skupini služita osrednji le kot dopolnilo. Desna predvsem kot zgodovinska ilustracija, ki pomaga gledalcu prepoznavati in vzbujati proces upodobljenega dogajanja (naslikana sta zgodovinsko izročena lisasti vol in konj), leva pa predvsem kot pendant desne (kompo- zicijsko) in kot ilustracija vsakdanjega živ- ljenja (motivno). Obe skupini pa sta z osred- njo tudi formalno povezani: skupino rado- vednežev na levi vodi žena, ki je likovno poudarjena s svetlo barvo in s prstom kaže na osrednje dogajanje (gib, ki velja v enaki meri tudi gledalcu in je znan iz evropske umetnosti, tako na primer tudi iz slovenske gotike); na desni pa je prav tako osvetljen konj, čigar glava in vrat sta obrnjena preti sredini, za povodce pa ga drži vojak, ki že so- di k osrednji skupini. Konsistenco tako graje- ne kompozicije soustvarja tudi izredno nizko postavljeni horizont — v spodnjo tretjino sli- ke. V natečajnem osnutku je trodelnost kom- pozicije slikar poudaril tudi z zastavami, ki plapolajo nad glavami prisotnih, nad osrednjo skupino jih je več in verjetno želijo pred- Sedejev osnutek Ustoličenja za natečaj banovine (Muzej ljudske revolucije, Ljubljana. Foto C. Stoka) 124 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii ists Detajl Kosovega osnutka Ustollčenja staviti knezove oznake. V končni realizaciji na platnu pa jih je strnil tako, da ne motijo osrednjega dogajanja, temveč ga le obroblja- jo z obeh strani. Barvno bi lahko označili osnutek bolj kot kolorirano risbo: anatomsko skoraj akademsko idealno obdelane postave — kar je razvidno tudi iz skrbno izrisanih pripravljalnih študij za osnutek — so pobar- vane z nežnimi, prosojnimi barvami. Tako so v skladu s pogoji razpisa pa zato nekoliko v nasprotju z drugim Kosovim slikarstvom, na osnutku prav najneizrazitejše svetle bar- ve tiste, ki pomenijo gledalcu oporne točke pri dojemanju kompozicije. Marij Pregelj je v svojem kompozicijsko dvodelnem osnutku ustollčenja postavil osrednje dogajanje — kmeta na kamnu in bližajočega se kneza — v središče. Ker se naslikani prostor poglablja strmo navzgor, fungira kot osrednji drugi pas. Zato se v sprednjem, prvem pasu človeške postave z vizualno predimenzioniranimi nogami in sto- pali v loku dvigujejo proti sredini, s čimer usmerjajo gledalčevo pot dojemanja tako, da bodisi vodijo njegov pogled iz leve in desne skupine proti kmetu in knezu v sredini ali obratno. Dva svetova, skupino slovenskih kmetov na čelu s sodnikom oziroma vojvod- skim kmetom na levi in desno kneza ter nje- govega spremstva, loči ostra cezura, kjer se odpira pogled v krajino. Že v tem osnutku je prisoten element, ki je zelo značilen za kasnejše Pregljeve mnogofiguralne kompozi- cije. Slikarju bi lahko prvotna figuralna kompozicija razpadla v sicer gosto, a neor- ganizirano množico postav, iz katerih bi gle- dalec lahko izluščil posamezne, same v sebi zelo zanimive in kompozicijsko dognane sku- pine z dvema, tremi ali več osebami. V na- šem primeru se je zato poslužil že v rene- sansi uveljavljenega likovnega pomagala — dvignjenih kopij, ki ritmično razporejena po 125 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 prostoru prispevajo k homogenosti celotnega grupiranja, da je uspel vse, lahko rečemo kar pregljevsko, notranje in zunanje razgibane individue vkleniti v logično celoto.Drugi element, ki soustvarja kompozicijo, so pa- stozne in zamolkle barve. Predvsem je po- membna rdeča, ki v vseh mogočih odtenkih (inkarnat, draperija) sicer ne dominira, ven- dar z notranjo urejenostjo razporeditve po slikovni ploskvi povezuje kompozicijo v strnjeno celoto. Maksim Sedej je v svojem osnutku usto- ličen j a (varianta 5 b) kompozicijo popolnoma razbil na manjše skupine ljudi, ki so razgi- bano razporejene po prostoru. Vsaka skupina je zamišljena posebej, pogosto se nam zazdi, da jo spoznamo iz Sedej evih prejšnjih ali so- časnih manjših figuralnih kompozicij, ali pa lahko njen izvor zasledimo v evropski za- kladnici predvsem sakralnih ikonografskih tipov. Z ritmično razporeditvijo je uspelo umetniku vzbuditi vtis valovanja, v katerem se stapljajo ljudje in narava, v kateri se gib- ljejo. Ogledali smo si dela tistih slikarjev, ka- terih osnutki so obetali največ, morda lahko celo rečemo, da so obetali slovenskemu sli- karstvu uveljavitev in razmah zgodovinske tematike. Kako naj bi se ta razvijala, so po- kazali vsak na svoj način. Kosova vizija iz- haja iz dejstva, da je postavil vse dogajanje v prvi pas. S strogo simetralnim uravnote- ženjem mas in stabilno postavljenimi razko- račenimi figurami je hotel podati monumen- talno mirnost, ki naj bi dajala prizoru vtis slovesnosti. Nič ne sme zmotiti pomembnosti dogajanja v osrednji skupini; šele v stranskih prizorih si slikar privošči, da na desni nasli- ka psa, ki se je vzpel na zadnji taci in ob- lajal konja, na levi pa upodobi razgibano otroško skupinico. Nasprotno pa so pri Preg- lju vse postave razgibane. Primerjajmo samo oba naslikana konja: pri Kosu dostojanstve- no umirjen belec, pri Preglju hrzajoča vzpe- njajoča se žival, ki jo hlapec komaj kroti. Pregljeve postave so razgibane, razkorače- nost ne pomeni monumentalne stoje, temveč razgibanost, korak, usmerjenost. Vse postave v ospredju opravljajo kaj, za bistvo dogaja- nja popolnoma nepomembnega in celo ne- zaželenega: vojak na desni se je na primer obrnil proč od slovesnega dogodka v sredini in si popravlja sandale. Tudi Sedejeva celota je razgibana, toda predvsem s pestro razpo- reditvijo figuralnih skupin po naslikanem prostoru. Vsaka skupina zase pa je umirjena, zasnovana prav klasično: trikotno, diagonal- no itd. Kosovi ljudje so po vseh receptih zgodovinskega slikarstva študirane zgodo- vinske osebe. Pregljeve postave napoveduje- jo slikarjevo vizijo človeške podobe, ki jo je v marsičem zgradil prav na študiju zgodo- vinskih protagonistov; Sedej eve postave pa so tipi, tipi pasivnih opazovalcev, vzeti iz slikovne zgodovine vizualnih modelov: naj- demo jih na slikah starih mojstrov v prizo- rih poklona pastirjev, žena ob grobu itd. Kosova, Pregljeva in Sedej eva dela pred- stavljajo kvaliteten vrh med poslanimi os- nutki. Pri opredelitvi načina pri iskanju mož- nosti za realizacijo zgodovinske slike jim lahko priključimo še nekatere druge avtorje; Kosovim zamislim Toneta Kralja, Sedejevim Frana Tratnika itd. Kosova ideja o zgodo- vinski sliki bi se realizirala po poti natanč- nega študija razpoložljivih zgodovinskih po- datkov, to bi bila pot izgraditve na lastnem slogu sloneče in na izkušnjah monumental- nosti evropskega slikarstva temelječe sloven- ske historične podobe. Sedejeva zamisel je sinteza uporabe ustaljenih konceptov in nji- hova kombinacija v novo celoto — slovensko zgodovinsko sliko. Pregljeva ideja pa bi se uresničila skozi graditev lastnih vizij v od- nosu realizacije do študija in študija do re- alizacije. Skušajmo za konec ugotoviti vzroke za ne- odzivnost zgodovinskega slikarstva, ki je bila pred vojno še evidentnejša ob drugem raz- pisu. Neodzivnost predvsem v neizrabi veli- kih manipulativnih ideološko-političnih, na- cionalno-kulturnih in patriotsko-didaktičnih možnosti historične tematike. Pri predvojni slovenski (likovno) kulturni publiki je bila zakoreninjena neka kolektivna optika, ki je rasla ob sledečih dejstvih in iz njih: nedore- čenost skrajnih možnosti impresionizma, pro- pad ekspresionističnih poskusov simboličnih abstrakcij itd. Ta dejstva so se manifestirala v konkretnih (kolektivnih) dejanjih: eno naj- značilnejših je bilo prav v letu obravnava- nega razpisa (1939), ko so »neznane Sloven- ke« razbile plastiko Franceta Kralja na Mu- zejskem trgu v Ljubljani. Ideologija, ki take vrste optiko usmerja, lahko sprejme in pri- znava za realizacijo konkretne narodno zgo- dovinske naloge le aspekt realnega, vsaka druga umetniška koncepcija ji namreč z vsto- pom individualnih prijemov uhaja iz polja možnosti pri podajanju historične vsebine. Tako vidimo, da je natečaj le delno uspel. Pripomogel je umetnikom samim obogatiti lastni likovni razvoj. Polnovredno je v slo- venski umetnosti kot historična zaživela šele tematika ljudske revolucije, po obojestranski izkušnji — umetnikov in občinstva — narod- noosvobodilnega boja in prvih povojnih let. 126 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Detajl Pregljevega osnutka Ustoličenja OPOMBE 1. Zgodovinsko slikarstvo pojmujemo v naj- ; strožjem smislu definicije, njegov rezultat so v i lionlo-etnem primeru podobe slovenskih slikar- jev, ki predstavljajo tiste prizore oz. dogajanja iz slovenske zgodovine, ki se ob ogledovanju iz- kažejo znana slovenskemu gledalcu (cf. : Roman j Ingarden, O zgradbi podobe, slov. prevod: Pro- j blemd, 1968, str. 357—383). Tako se ne spuščamo v upravičenost raznih opredelitev historičnega slikarstva, ki jih je skoraj toliko, kolikor je o njem tekstov. Kot primer pisanja o zgodovin- skem slikarstvu tu navajamo le nekaj lažje do- stopnih člankov: Edgar Wind, The Revolution of History Painting, JWCI, 2, 1938-39; str. 116 | do 127. Charles Mitchell, Benjamin West's Death j ul Nelson, v: Essays in the History of Art pre- sented to Rudolf Wittkower, Phaidon, 1967; str. 265—273. Samuel Y. Edgerton, The Murder of Jane McCrea: The Tragedy of an American j Tableau d'Histoire, The Art Bulletin dec. 1965; str. 481—489. Kenneth C. Lindsay, The Works of John Vanderlyn (5. Four History Paintings; str. 71—103, 136—147) New York, 1970 ltd. (Rezultati; take pisanosti stališč lahka primerjamo na za to ne najprimernejšem mestu: glej geslo "-Historical Subjects« v Encyclopaedia of World Art.) — 2. Ker je bilo ob natečaju in ob Kosovi realizaciji napisanega izredno veliko, naj tu navedemo (po časovnem zaporedju) nekaj člankov: Stane Mi- kuž, Razstava osnutkov za zgodovinske slike v banski palači, Slovenec LXV1II, št. 63 a. 16. III. 1939; str. 8. Stane Mikuž. Natečaj za zgodovinske slike na banovini, DS LI, 1939, št. 3; str. 172. Raj- ko Ložar, Zgodovina Slovencev in naša upodab- ljajoča umetnost, Kronika slovenskih mest, št. 1, VI, Ljubljana, april 1939; str. 28—37. Stane Mi- kuž, Obisk pri slikarju G A. Kosu ob dovršitvi --Umestitve koroških vojvod«, DS, LII, 1940, št. 2; str. 119—120. France Stele, Kako nastane zgodo- vinska slika, Kronika slovenskih mest, št. 1, VII, 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Ljubljana, marec 1940; str. 1—10. France Me- sesnel. Ljubljanske razstave, Sodobnost VII, 1940; str. 371—375. — 3. Saša Santel, O slikah ustoličenja koroških vojvod. Mladika 1935; str. 267—269. — 4. R. Ložar, Zgodovina Slovencev in naša upodabljajoča umetnost, Kronika VI. — 5. Ib. str. 35—36. — 6. F. Stele, Kako nastane zgo- dovinska slika, Kronika VII. — 7. F. Mesesnel, Ljubljanske razstave. Sodobnost VIII. — 8. F. Stele, o. C. str. 7. — 9. Stane Mikuž, Razpis bano- vine za umetnostne podobe iz slovenske zgodo- vine, DS, LI, 1939, št. 5; str. 296—297. Stane Mikuž, Razstava sdik in kipov. Z natečaja ba- novine za umetnostne podobe iz slovenske zgo- dovine, Slovenec LXVIII, št 95 a, 26. IV. 1939; str. 8. — 10. R. Ložar, o. c. str. 35. — 11. Ib. str. 29. — 12. Ko je Stele pri osnutku opazil le, cezuro na desni strani podobe (cf. F. Stele, o. C. str. 7), je pri tem spregledal dejstvo, da gre za tridelno kompozicijo, na kar je opozoril že Ložar (cf. Ložar, o. c. str. 34); osrednjo, pomen- sko najvažnejšo, v sebi zaključeno skupino je Kos ohranil tudi pozneje v kartonu in obeh barv- nih predlogah kompozicije in jo realiziral tudi na monumentalnem platnu (cf. Stele, o. c. si. 9, 10, 11). Se več; tudi levo postavo kmeta, ki je na osnutku obrnjena proti gledalcu s sprednjim delom telesa, je v končani kompoziciji postavil tako, da jo vidimo v hrbet in s tem še bolj po- udaril zapirali je kroga. — 13. Podobne elemente lahko sledimo skozi ves Pregljev opus: na pri- mer ritmična izokefalija pri Sutjeski (horizonta- le), kvadratni okviri pogradov pri podobah tabo- rišč (mreža) itd. ^ 128 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV MARIBORSKI GLAVNI TRG NA STARIH FOTOGRAFIJAH sergej vriser Fotografska dokumentacija o starem Ma- riboru je, vsaj kar zadeva nekatere mestne predele, razmeroma obsežna. Ce vključimo med najstarejše fotografije tudi posnetke, ki so se nam ohranili kot razglednice, ugotovi- mo, da se je podobno kakor v drugih krajih tudi v Mariboru zanimanje fotografov osre- dotočilo na najznačilnejše trge in ulice ter na nekatere pomembnejše arhitekture. Tako se vrstijo posnetki značilne mariborske vedu- te z dravskim Pristanom, Glavnega trga, Stolnega trga, okolja gradu in glavne komu- nikacije, povezujoče središče mesta s kolo- dvorom, današnje Partizanske ceste. Šele s koncem 19. stoletja zasledimo fotografije, ki so bile posnete z namenom, da dokumenti- rajo podobo starega, spreminjajočega se mestnega jedra z gledišča njegovega urbani- stičnega razvoja. V naslednjem želim predstaviti tri posnet- ke mariborskega Glavnega trga. Dva od teh sta zanimiva kot priči urbanistične in spo- meniške fiziognomije osrednjega mestnega prostora, tretja, sicer precej mlajša, pa naj predstavi tudi njegov nekdanji življenjski utrip. Prva fotografija nam kaže Glavni trg, ka- kor ga je bilo videti do začetka 20. stoletja z njegove nekdanje vzhodne stranice v smeri proti zahodu. Trg na naši sliki je bil torej še za polovico manjši od današnjega. Posne- tek je bil bržkone narejen z okna ali balko- na ene izmed hiš v vzhodni fronti trga. Na fotografiji nas pritegne pogled na celotni am- bient, predvsem pa je veljalo fotograf ovo za- nimanje kužnemu znamenju na sredini trga. Spomenik je stal na trgu že od leta 1681, obnovili so ga leta 1743. O kipih, ki so delo mariborskega kiparja Jožefa Strauba, smo se že nekajkrat razpisali. Tukaj velja poudariti, da je posnetek nedvomno dragocen tudi zato, ker nam kaže poleg Marijinega stebra še Glavni trg v Mariboru, 1048/49 129 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii wh Glavni trg v Iilariboru, vzhodna stran, 1872 j osem figur na podstavliih, torej dve več, kot jih je danes, prav talio tudi dva putta ob na- pisni liartuši pod stebrom, A. Stegenšelc ome- nja, da so prva dva kipa ob železnih vratih 1 odstranili po letu 1898 in da sta skupaj s j puttoma izginila neznano kam. Videti je tudi, da spomenik tedaj še ni imel kamnite ograje, ki ga obdaja danes, pač pa le nekaj stebrič- kov, povezanih z verigo. Slika nam nazorno: kaže osrednji položaj spomenika na trgu, v osi te dominante pa sta stala še dva vodnja- ka. Hiše, ki robi j o trg in za njim vidno Ko-, roško cesto, so se ohranile z neznatnimi spre- membami do danes. Izjema je le stavba v severozahodnem vogalu trga; v začetku 20. stoletja jo je zamenjala sedanja psevdogot- ska arhitektura. Pri rotovžu velja omeniti polkrožne loke nad okni. Teh lokov danes ni videti, ne kažejo jih tudi nekoliko mlajši po- snetki stavbe, zato se zdi verjetno, da jih v resnici ni bilo in da jih je nekdo naslikal ' ob retuširanju posnetka. ; Ce se ozremo za ljudmi na trgu, zasledimo skupino žena, ki sedijo pred spomenikom. Na posnetku sicer ni videti nadrobnosti, ven- i dar je moč razbrati, da gre za žene z rutami, bržkone torej za kmetice ali branjevke. Glav- i ni trg je rabil vse do našega časa za mari- ! borsko živilsko tržišče. Sicer je trg nenavad- | no prazen, le pred rotovžem se naslanja na gred za privezovanje konj nekaj postav. Na hiši za rotovžem je razpeta platnena streha i nad vhodom in izložbo manjše trgovine. i Zdi se, da je bil posnetek narejen na praz- j ničen dan ali pa vsaj v opoldanskem času, .j saj bi sicer trg poživljali ljudje in vprege, j Slika je nedvoumno dokument tudi po raz- položenjski plati. Po svoje nam približa ma- lomestno dremavost Maribora iz časov, ko se je življenje rajši umikalo z ulice za zidove enoličnih hiš, v utice senčnatih vrtičkov in kletne pivnice. Posnetku bi posvečali manj pozornosti, če i ne bi bil opremljen z napisom in letnico. ; Pravzaprav z dvema letnicama. Prvo — 1849 j — najdemo na robu ovalne slike, drugo ome- ; nja pripisano nemško besedilo, ki se glasi: i Marburg. Eine Aufnahme des Hr. Ober In- genieurs M. Topolanski aus dem Jahre 1848, wo das Photographieren noch fast gänzlich i unbekannt war. Z drugo pisavo je še pripi- < sano, da je sliko daroval Ernest Tisso 19. maja 1903. Kakor razberemo iz muzejske inventarne knjige, jo je daroval Muzejskemu društvu za prvi mariborski muzej. i Ce smemo verjeti letnici 1848 oziroma] 1849, imamo pred seboj najstarejši doslej j znani posnetek Maribora, hkrati tudi enega j najstarejših v Sloveniji. Posnetek je na pa-i 130 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 pirju, vendar pa Talbotovega fotografskega j postopka, tj. s kopiranjem na papir v naših i krajih tedaj še niso poznali. Donmevamo to- ^ rej lahko, da je bil izvirni posnetek trga po ] tehniki dagerotipija in da so ga bržkone šele , v drugi polovici 19. stoletja prefotografirali s posrebrene plošče na papir. Nedvomno za- služi ta posnetek posebno pozornost tudi v okviru razvoja fotografije na slovenskih tleh. Naslednja fotografija mariborskega Glav- : nega trga se nam ni ohranila v izvirni ob- i liki, marveč jo poznamo samo z razglednice, ki jo je leta 1911 založila papirnica Platzer ; v Mariboru. Po napisu na razglednici je po- snetek trga iz leta 1872. Fotografija prika- zuje vzhodno stran trga, fronto hiš, ki so sta- le do leta 1908, ki so jih porušili zaradi grad- nje novega mostu in regulacije trga. Do te- daj je kazal trg sklenjeno obliko, kot mu jo je zarisala še srednjeveška urbana rast. V , teku stoletij so hiše seveda spreminjale svo- jo zunanjo podobo. Kar je trgu dajalo arhi- tekturno ubranost, je bilo enovito merilo ; stavb, usklajenost v obdelavi sicer skromnih ; fasad, enovita strešna kritina, tudi višinska izravnanost objektov. "Vse do prvega deceni- ja našega stoletja se na tem prostoru niso uveljavljale gradbene ambicije, ki bi načele to ravnovesje. To se je zgodilo šele z grad- njo omenjene hiše v severozahodnem delu trga, zlasti pa s stavbo kavarne ob novem mostu. Vzhodna stran trga, ki jo vidimo na na- šem posnetku, je bila v primerjavi z dru- gimi stranmi nemara nekoliko svobodneje oblikovana. Dve izmed hiš imata na stebrih počivajoča balkona in tudi strehe so razgi- bane v nemirni silhueti. Vseskozi pa je bila : ta fronta stavb slikovita kulisa in logičen j člen v organizmu trga. Z odstranitvijo te fronte je bil storjen za stari Maribor usoden poseg. Razdrl ni samo zaključenega tržnega ansambla, ampak je sprožil tudi proces na- daljnjih nevšečnih posegov v starem mestnem jedru, ki je tako pričelo izgubljati pečat zgo- dovinske nepotvorjenosti. Tretja fotografija je nastala leta 1908 in nam kaže mimohod gojencev mariborske ka- detnice po končani procesiji Rešnjega telesa. Gre torej za posnetek, ki nam prikazuje Glavni trg v funkciji osrednjega shajališča : mariborskega prebivalstva. Ni to sicer edini dogodek, ki ga je ovekovečila fotografska ^ kamera na tem trgu; iz leta 1888 imamo fo- : tografijo s slovesnosti nemških turner j ev, ne- i koliko mlajši so posnetki s slovesnosti gasil- I Glavni trg v Mariboru, delile gojencev mariborske kadetnice, 1908 131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 cev, še poznejši in zgodovinsko pomembni so fotografski zapisi iz prevratnih dni 1918/19. Kar uvršča pričujočo fotografijo med tiste, ki jih posebej omenjamo, je njeno dokumen- tarno pričevanje, njen razpoloženjski in kul-' turnozgodovinski nadih in ne nazadnje dobra fotografska tehnika. Fotograf je ujel prizor neposredno po kon- čani procesiji. Na trgu zbrana množica, ki je prisostvovala pobožnosti pred kužnim zna- menjem, se je razmaknila za odhod gojencev kadetnice. Kadeti defilirajo pred garnizij- skim poveljnikom ali komandantom šole in bodo vsak čas zavili v strmo ulico proti Dra- vi. Praznično vzdušje je čutiti v vrvežu ljudi s kopico pisanih senčnikov in pri ljudeh, ki opazujejo parado z oken okrašenih hiš. Da- nes bi dejali, da učinkuje prizor tako, kot bi ga postavil na sceno spreten filmski re- žiser. Po zgovornosti in živem, avtentičnem izrazu, ki vejeta iz nje, je fotografija narav- nost odličen primer za imaginarni album na- ših kulturnozgodovinskih ilustracij. Drugo, kar odlikuje to fotografijo, je njena tehnična plat. Na hrbtni strani posnetka piše, da gre za »Momentaufnahme« na svetlobno in barvo občutljivi plošči znamke Agfa (9 X 12 centimetrov). Fotografija se nam je ohranila kot povečava, njen avtor pa je bil profesor Artur Hesse v Mariboru. Vse kaže, da avtor- ja fotografije ni zamikalo samo slikovito do- gajanje na trgu, ampak da je dogodek želel ohraniti za trajnost z zavestno izbiro zorne- ga kota, učinkovitega trenutka in ustreznih elementov, skratka z znanjem veščega foto- graf a-amater j a. OPOMBA Vsi posnetki so iz fotoarhiva Pokrajinskega muzeja v Mariboru. 132 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV »Starejša ljubljanska industrija« — Arhiv- [ ska razstava Zgodovinskega arhiva Ljub-1 Ijana. Ob 75-letnici delovanja je Zgodovinski i arhiv Ljubljana (prej imenovan Mestni arhiv Ljubljana) pripravil arhivsko razstavo o sta- rejši ljubljanski industriji, ki je bila odprta | sredi decembra leta 1973 v razstavnih pro- 1 štorih Arkade v Ljubljani. Strokovni del pri njej je prispeval dr. Via- ; do Valenčič, oblikovalec razstave, kataloga, i plakata in vabila pa je bil dipl. arh. Matija Suhadolc. Samo postavitev razstave je omo- gočila Kulturna skupnost Ljubljane. Razstavljeno arhivsko gradivo (pisani in : tiskani akti, načrti in fotografije) je bilo ve- i činoma iz fondov, ki jih hrani Zgodovinski i arhiv Ljubljana, deloma pa iz fondov Arhiva ; Slovenije in arhiva Tobačne tovarne. Kot \ popestritev razstave so bili razstavljeni ne- j kateri tehnični predmeti iz zbirk Tehniškega \ in Narodnega muzeja i/ Ljubljane. Prikaz najpomembnejše industrije na ljub- i Ijanskem območju je bil časovno omejen od \ njenih prvih začetkov pa do prve svetovne : vojne, pri čemer je avtor upošteval kriterij ¦ posameznih panog in ne nazadnje ohranje- i nost gradiva. Kot primer zvezanosti rok v ! arhivskem prikazu naj navedem Pivovarno : Union. Ker skoraj do prve svetovne vojne j ni ležala na mestnem področju, temveč na ! območju okoliške občine Spodnja Šiška, je ; prihajalo le malo njenih dopisov na magist- \ rat, katerega arhiv predstavlja danes večji del fondov Zgodovinskega arhiva. V sami to- varni pa se niso ohranili nobeni dokumenti ; o njenem delovanju iz starejšega obdobja, j Originalno arhivsko gradivo je bilo raz- i stavljeno po panojih in razvrščeno A) po pa- nogah: tekstilna industrija (Tovarna sukna na Selu, Bombažna predilnica in tkalnica), papirna industrija (Papirnica Vevče, L Bo- nač — Kartonažna tovarna), kemična indu- strija (Kemična tovarna Moste, Tovarna kle- ja), živilska industrija (Sladkorna rafinerija Venier in Peroch, Sladkorna rafinerija na Poljanah, Avgusta Tschinkla sinovi — To- varna kavinih surogatov, Kolinska tovarna kavinih surogatov. Pivovarna Union), stroj- na industrija (G. Tönnies — Strojna tovarna in železolivarna, Avgust Žabkar — Železo- livama in tovarna za stroje in ključavničar- ska dela, .Samassa — Zvonama, livarna in i tovarna gasilskega orodja), tobačna industri-i ja (Tobačna tovarna), usnjarska industrija (Tovarna usnja Jos. Janesch, pozneje Karel Pollak in Tovarna vžigalnikov in vžigalic, in B) deloma po kronološkem redu: doba pri- vilegijev (do konca 18. stoletja), doba tovar- niških dovoljenj (prva polovica 19. stoletja) ter doba od uvedbe obrtne svobode (leta 1859) do prve svetovne vojne. Razstava je imela tudi prosvetiteljski na- men kot opozorilo širšemu krogu ljudi in predvsem ustvarjalcem gradiva, o pomenu arhivskega gradiva kot kulturne ostaline. Za posamezno tovarno ni važna samo letnica ustanovitve — s to se mnoge tako rade po- našajo —, temveč tudi njena dejavnost v do- ločenem gospodarskem prostoru in času, kar pa je neposredno razvidno samo iz arhivske- ga gradiva kot primarnega vira. Zato bi mo- rali imeti ustvarjalci gradiva več posluha zanj, kot ga imajo danes. Ob razstavi je izšla tudi brošura z naslo- vom Starejša ljubljanska industrija, ki jo je izdal Zgodovinski arhiv Ljubljana. Poleg ka- taloga k razstavi so v njej uvodne besede sedanjega ravnatelja arhiva Jožeta Zontarja, ki jih je napisal ob 75-letnici arhiva, in dve razpravi dr. Vlada Valenčiča: Ljubljanska in- dustrija od 16. stoletja do prve svetovne voj- ne in Arhivski viri za zgodovino starejše ljubljanske industrije. V prvi razpravi nam avtor poda kratek pregled razvoja industrij na ljubljanskem območju in to ne samo na razstavi prikazanih, temveč tudi drugih, toda zato nič manj zanimivih (npr. Tovarna ma- jolik. Tovarna rokavic in druge). Poleg znane literature, ki jo omenja v opombah k razpra- vi, se dr. Vlado Valenčič naslanja predvsem na arhivsko gradivo; razprava je popestrena z reprodukcijami dokumentov, načrtov in fo- tografijami. V drugi razpravi je avtor v kratki, toda vsebinsko bogati obliki opozoril, kje dobimo in koliko so ohranjeni viri za obravnavano obdobje in področje. In ravno za gospodarsko zgodovino ljubljanskega območja so fondi Zgodovinskega arhiva Ljubljana tako bogati po vsebini. Razstavo je v 12 dneh obiskalo okoli 1300 ljudi, kar je za tovrstne prikaze dela zgodo- vinske preteklosti sorazmerno veliko; zaželje- no je, da bi bilo arhivskih razstav več, kot jih je bilo doslej. Arhivsko gradivo, podano v primerni obliki, je lahko zanimivo tudi za širši krog ljudi, kar je pokazala tudi razstava o starejši ljubljanski industriji. Marjan Drnovšek i 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 NOVE PUBLIKACIJE Selška dolina v preteklosti in sedanjosti. Ur. France Planina. Železniki, Muzejsko dru- štvo v Skof ji Loki, pododbor Železniki 1973. 389 str. + 1 zvd. 8». (Ilustr.) Proslavam ob tisočletnici Škofje Loke je lep delež prispevalo tudi Muzejsko društvo v tem kraju, skupaj s svojima pododboroma v Žireh in v Železnikih. Društvo je v jubilej- nem letu izdalo življenjsko delo Pavla Blaz- nika o Skof j i Loki in loškem gospostvu, pod- odbor v Železnikih pa je pripravil zbornik o Selški dolini. Publikacija o dolini je zorela od leta 1969, ko so pričeli z uredniškimi pri- pravami, finančno pa so njen izid omogočila podjetja iz Selške doline in Škofje Loke ter loška občinska skupščina. V zborniku se zvrsti 26 avtorjev s 27 pri- spevki, ki so urejeni po že nekako ustaljenem vrstnem redu. Urednikovemu uvodu in dalj- šemu geografskemu orisu doline (France Pla- nina) sledijo članki o kameninskih in klimat- skih značilnostih področja. Ker v Selški do- lini ni veliko znanih arheoloških najdišč, za- čenja zgodovinski del zbornika Pavle Blaz- nik s člankom o kolonizaciji in populaciji v freisinškem času. Prvotno predslovansko in slovansko prebivalstvo (že v darilni listini 973 slovenska krajevna imena) so pomnožili kolonisti, ki so sledili naravni poti ob Sori. V 16. stoletju se začne rovtarska kolonizaci- ja, po letu 1630 pa se populacija krepi na te- meljih podeželske obrti in trgovine. Marija Verbič je prispevala zanimivo raz- pravo o železarstvu in žebljarstvu v Želez- nikih v prvi polovici 19. stoletja, o drugi po- lovici prejšnjega stoletja pa piše Vincencij Demšar. Medtem ko uničujoči požar v Želez- nikih 1822 ni mogel zaustaviti železarstva in je v prihodnjih letih kraj dobil novo, sodob- nejšo podobo, so manj strašne vremenske nezgode v zadnji tretjini stoletja zaradi ved- no hujše tuje konkurence počasi uničile že- lezarsko obrt. Leta 1902 so nehali kuriti zad- nji plavž, junija 1909 pa so utihnila tudi po- slednja kladiva v Železnikih. Zanimive pri- merjave podatkov franciscejskega katastra iz leta 1826 s poznejšimi statističnimi podatki je opravil Lojze Zumer. Zaradi različnih družebno-ekonomskih vzrokov, predvsem pa zaradi prometne izolacije doline, je v zad- njem stoletju in pol nazadovalo število pre- bivalstva, tako da je leta 1971 tod živelo le še 33 prebivalcev na kvadratni kilometer (1826: 38,3), gozdne površine so narasle sko- raj za polovico (na 73«/o skupne površine), zmanjšalo pa se je tudi število živine (le ne- kaj nad polovico števila iz let 1826 in 1900). Bolj razveseljivi so podatki o tem, kako sta se po prenehanju železarstva v dolini raz- vijali obrt in industrija, od katere je treba predvsem omeniti lesno, kovinsko, elektro- tehnično, finomehanično in čevljarsko. Med avtorji prispevkov v tem delu zbornika je treba omeniti zlasti Ljuba Bradeška in Nika Zumra, ki je tudi sam odločilno vplival na sodobni gospodarski razvoj doline. Slika raz- voja ne bi bila popolna brez pregledov stanja v kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu in trgovini. Olga Smid je pripravila izvlečke iz šolskih kronik, ki ^ylsevajo težavne pogoje pri orga- niziranju uJ-uka v tako razgibanem in redko poseljenem svetu. France Koblar je avtor za- piska o društveno-prosvetnem delu na Sor- skem, Roman Savnik pa je zbral in objavil osnovne biografske podatke o 69 pomembnih osebnostih iz doline. Kronološki pregled po- membnejših dogodkov v štirih vojnih letih je v zaključnem članku podal Ciril Zupane. Podrobneje povzemati vsebino omenjenih štirih člankov bi bilo odveč, zdi pa se, da kri- tičnega bralca ne bodo mogli v celoti prepri- čati, da v okviru takega zbornika ne bi bilo moč o obravnavani tematiki povedati več, v bolj zaokroženi obliki, s številnejšimi last- nimi analizami avtorjev in s sintetičnimi iz- vlečki. Ce dodamo še, da raven pisanja vseh avtorjev v zborniku ni dovolj izenačena in da se zlasti pri zgodovinskih pregledih mar- sikaj ponavlja, lahko poročilo zaključimo. Dostaviti je treba samo še nesporno dejstvo, da omenjene pomanjkljivosti nikakor ne mo- rejo osporavati vrednosti zbornika kot celote in pomena njegovega izida. Lokalna zgodo- vina Loškega ostaja s »Selško dolino« še bolj kot doslej med najbolj razvitimi med sloven- skimi pokrajinami. j^^^^^^ g^^^g^^ Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta 9. (XLIV.) letnik, zvezek 1, 2. Maribor, Obzorja 1973. 318 str. Pred seboj imamo že 9. letnik nove vrste CZN, ki nam tudi tokrat prinaša vrsto zani- mivih prispevkov. Prvi zvezek tega letnika uvajajo spominski članki posvečeni Francu Gumilarju, Milku Kosu, Francu Minafiku, Jakobu Sokliču in Francetu Steletu. Dobro je zastopana zgodovina srednjega veka, kar dva članka sta izpod peresa Jože- ta Koropca. V prvem, o srednjeveškem Hrastovcu, gradu sredi Slovenskih goric za- 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 hodno od Lenarta, ki je v srednjem veku večkrat menjal gospodarje (Hrastovški, Ho- leneški, Herbersteini) avtor piše, da se je kasneje mudil tudi sloviti diplomat in pisec Žiga Herberstein. Avtor poleg popisa rusti- kalnega dela imenja prikaže razmere v gor- ninskih vinogradih leta 1542. V razpravi o srednjeveški Dobrni daje Koropec zgodovin- ski pregled tega kasneje tako pomembnega zdravilišča, ki je bilo od 11. stoletja dalje v posesti Bogenskih, od 12. stoletja pa last krške škofije. 1306. leta se za Dobrno prvič omenja ime Neuhaus. V 15. stoletju so Dobm- ski prevzeli dele posesti krških škofov in celj- skih grofov in v 16. stoletju se njihova po- sest še poveča. Za 16. stoletje navaja avtor zanimive podatke o številu družin, stanju ži- vine, kmečkih vinogradih, dalje podaja ce- nitev gorninskih vinogradov itd. Opozoriti velja zlasti na obsežno (31 strani) razpravo Jožeta Mlinarica z naslovom Bene- ficiji v mestu Mariboru do konca 16. stolet- ja, kjer je poleg splošnih nalog beneficiatov opisana tudi zgodovina 12 beneficijev. Zani- miva je ugotovitev, da so bili vsi opisani be- nefici j i v glavnem vezani na oltarje župne cerkve. Drugi Mlinaričev prav tako obsežen prispevek Mariborska župnija do leta 1600 je prikaz zgodovine mariborske župnije od konca 12. stoletja do leta 1600. V Prispevku k zgodovini Radgone poprav- lja Jakob Richter na podlagi originalnih do- kumentov nekatere dosedanje trditve. Ivan Zelko pa je v članku Gradivo za zgodovino reformacije v Prekmurju objavil v sloven- skem prevodu vizitacijski zapisnik iz leta 1627, ki je za proučevanje reformacije v Prek- murju izrednega pomena. Original je napisan v madžarskem jeziku 17. stoletja z vmesnimi latinskimi izrazi. Avtor primerja original za- pisnika z overovljenim prepisom iz leta 1699 in s Payrovo objavo iz leta 1910. V starejše obdobje posega tudi članek Pri- moža Simonitija »Dekret ali pričevanje Aleksandra Velikega o Slovanih«. Gre za za- pis Aleksandrovega privilegija Slovanom v knjigi, ki jo hrani NUK in ob katerem se za- stavlja vprašanje, kdo ga je napisal in od kod je knjiga prišla. Avtor domneva, da izvira knjiga iz kroga narodnostno prebujenih slo- venskih protestantov, ki so v svoji vnemi po poudarjanju slavne preteklosti segali tudi po falzifikatih. V 20. stoletje sega razprava Boruta Belca Vinogradništvo kot dejavnik prostorske pre- obrazbe v Sloveniji, ki temelji na analizi sta- nja vinogradniških površin v obdobjih 1896— 1954 in 1954—1969. V problematiko boja za našo severovzhodno mejo posegata oba Zor- nova prispevka. V prvem o izpraznitvi Rad- gone in zasedbi Apaške kotline 1920. leta opi- še potek dogodkov 1919/20 na podlagi doku- mentov, ki jih hrani Arhiv Slovenije. Avtor pokaže, kako sta na jugoslovanski strani ob vprašanju izpraznitve radgonskega trikota potekali dve med seboj le delno usklajeni akciji: na eni strani Brejčevo prizadevanje po zadržanju Radgone, na drugi prizadevanja Beograda, pogojena z mednarodnim položa- jem kraljevine SHS. Drugi članek Nekatera vprašanja vključevanja Prekmurja v kralje- vino SHS v luči dokumentov deželne vlade za Slovenijo zajema čas od jugoslovanske zased- be Prekmurja po prvi svetovni vojni do pod- pisa trianonske pogodbe 1920. leta ter se pri tem dotika zlasti problematike uveljavljanja jugoslovanske uprave na tem področju. Dva avtorja v CZN obravnavata jezikovne probleme in sicer Mate Simunovič (Značenje najstarijih slovenskih osebnih imena) prika- že osebna imena v sklopu imen ostalih slo- vanskih narodov in jih vzporeja s slovenski- mi, hrvaškimi in srbskimi priimki in toponi- mi; Martina Orožen pa posega v jezikovno izročilo prekmurskih in štajerskih pisateljev od 17. do 19. stoletja ter skuša po glasoslov- no-oblikovnih značilnostih razmejiti štajerski knjižni jezik, prekmurščino in kajkavščino ter za to navaja vrsto primerov. Za konec naj omenim še dva nič manj po- membna prispevka, ki pa posegata bolj na področje umetnostne zgodovine. Ivan Stopar je obdelal stare celjske vedute iz razdobja 1660—1880 (Clobucciaricheve, Merianove, Vi- scher j eve itd.), ki so brez dvoma nepogrešlji- va ilustracija historičnega razvoja naselja. Dodan je katalog, ki je kronološko urejen. Sergej Vrišer pa je proučil oljno skico Mar- tina Knollerja v Mariboru. ČZN je objavil tudi dve knjižni poročili, želeti pa je, da bi jih bilo v bodoče več. , - r, „ ¦I Olga Jansa-Zorn »Kärnten — ein Alarmzeichen«, Informa- tions — und Pressedienst der österreichischen Widerstandsbewegung (Ö. W. L P.) Nr. 1/1974, lastnik, izdajatelj in založnik: Osterreichische Widerstandsbewegung, Wien. Prav gotovo je bila »vroča jesen 1972« na Koroškem močna spodbuda koroškim Sloven- cem, da so avstrijski in svetovni javnosti tudi sami, še bolj kot do takrat, začeli predstavlja- ti svojo problematiko. Še posebej goreče pa se je za to zavzemala koroška slovenska mladina in mladi izobraženci ob podpori obeh sloven- skih osrednjih organizacij in naprednih druž- benih sil v Avstriji. Plod ene izmed takih ak- 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 cij je pričujoča brošura »Kärnten — ein Alarmzeichen«. Knjižica je sicer med nemškimi nacionali- sti pa tudi v avstrijskem in koroškem tisku vzbudila val ogorčenja ter obsodb, toda o tem tu ne bomo govorili. Publikacija je sestavlje- na iz sedmih sestavkov izpod peres sedmih avtorjev, ki pa niso vsi koroški Slovenci. Tri- je med njimi so nemškega porekla, štirje pa slovenskega. Med avtorje brošure lahko šte- jemo tudi Josefa Hindelsa, ki je napisal uvod, uredniško besedo pa je napisal eden izmed avtorjev prispevkov Feliks J. Bister. Kot last- nik, izdajatelj in založnik nastopa »österrei- chische Wiederstandsbewegung« (Avstrijsko odporniško gibanje). Ce sledimo uredniški besedi, ugotovimo, da je brošuro razumeti kot spodbudo za široko in ne čustveno pobarvano razpravo o vpra- šanju koroških Slovencev. Vse avtorje pa po- vezuje — ne da bi pri tem trpela objektiv- nost in originalnost posameznika — popolna solidarnost s koroškimi Slovenci in z njiho- vim bojem za končno uresničitev v členu 7 avstrijske državne pogodbe zagotovljenih pra- vic. Kot posebno vrednoto te »informacijske brošure« je avtor uredniške besede omenil dejstvo, da so jo napisali mladi avtorji, ki do- mači in tuji javnosti predstavljajo popolno- ma nekonvencionalno, na novih znanstvenih metodah in spoznanjih temelječe raziskave sodobne politične situacije na Koroškem. Uvod v brošuro je napisal, kot smo že ome- nili, socialist Josef Kindels. V njem zelo ostro obsoja dogodke na Koroškem in med drugim piše, da »zoper naše slovenske sodeželane že- nejo pravo šovinistično gonjo«. Ko se je do- taknil obdobja druge svetovne vojne in s tem tako imenovanih »odvlečenih«, je jasno za- trdil: »Vsi Avstrijci, to pa seveda velja tudi za Korošce, ki so izgubili življenje v drugi svetovni vojni, so žrtve Hitlerja, ki je to zlo- činsko vojno hotel, pripravljal in vodil«. Prvi prispevek v brošuri je pripravil asi- stent na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodo- vino in jugovzhodne raziskave pri dunajski univerzi, koroški Slovenec dr. Andreas Mo- ritsch. Prispevku je dal naslov »Koroški Slo- venci do plebiscita 10. oktobra 1920«. Časov- no sega članek od naselitve do plebiscita, ven- dar je pretežni del posvečen obdobju od dru- ge polovice devetnajstega stoletja, posega pa tudi v najnovejše obdobje. Prav gotovo ni lahko na nekaj straneh napisati zgodovinski pregled v tako obsežnem časovnem obdobju, zato se v globljo analizo Moritschevega član- ka ne bomo spuščali. Avtor je površnemu po- znavalcu položaja in razvoja koroških Slo- vencev na domačih tleh dal kratek, a obenem vsebinsko bogat prikaz zgodovine koroških Slovencev do plebiscita, ki mu pokaže precej drugačno sliko, kot so mu jo prikazovali avstrijski in koroški zgodovinarji. Morda pa bi kljub temu, da je članek iz- polnil svojo nalogo in namen, navrgli nekaj pripomb. Za vsakega bralca so prav gotovo najbolj ilustrativni podatki o številu koroških Slovencev, ki jih avtor prinaša kot rezultate posameznih ljudskih štetij v monarhiji. Z nji- mi je lepo pokazal na nenaravno padanje šte- vila koroških Slovencev, vendar je kot osno- vo vzel ozemlje tedanje Koroške, se pravi skupaj s Kanalsko in Mežiško dolino. Današ- njemu bralcu pa je vse bolj prezentna Koro- ška v mejah po prvi svetovni vojni, pa tudi primerjava med štetjem npr. 1880 in 1971 bi bila bolj natančna, če bi za obe štetji veljali enaki ozemeljski kriteriji. Na drugi strani pa se zdi, da je v besedilu vendarle nekoliko premalo poudarjena po- membnost Koroške za vse Slovence, saj jo do- stikrat imenujemo tudi »zibelko slovenstva«. V tej zvezi bi bilo najbrž treba omeniti tudi enega izmed tvorcev programa o Zedinjeni Sloveniji, Matijo Majarja-Ziljskega in sploh vlogo Celovca kot pomembnega slovenskega kulturnega središča v devetnajstem stoletju. Drugi prispevek je napisal sociolog Ludwig Flaschberger in v njem obravnaval proble- matiko »Vindišarjev«. Čeprav v članku ne najdemo ničesar bistveno novega o »vindi- šarski teoriji«, je kljub temu treba poudariti, da prispevek zelo jasno prikazuje politikant- sko spletkarjenje okoli pojmov »vindiše«, »Cuši«, koroška domovina in podobno. Še po- sebej zanimiv pa je zaključek, v katerem av- tor našteva nekaj dejstev, ki so za Koroško sama po sebi umevna (selbstverständlich). Med drugim pravi Flaschberger, da se na Koroškem trudijo prikazati turistom deželo kot »rein deutscher Kärnten«, problematiko koroških Slovencev pa odrivajo in upajo, da se bo problem v nekaj letih zaradi asimila- cije rešil sam. Osrednje mesto v brošuri zavzema članek Slovenca iz Sel Ferdinanda Velikega »K zgo- dovini koroškega Heimatdiensta«. V njem zelo natančno prikazuje delovanje te osrednje protislovenske organizacije na Koroškem in osvetljuje vlogo posameznih vidnih oseb, med njimi Hansa Steinacherja, Maier-Kaibitscha in Pranza Koschierja. Posebej zadnjega, da- našnjega direktorja celovškega »Landes- museuma« in funkcionarja v različnih orga- nizacijah KHD, je pokazal v »vsej njegovi nacistični preteklosti«. Taisti človek, ki mu je bila v času nacizma zaupana tako pomemb- 136 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 na naloga, kot je vodenje učiteljišča v Kra- nju, je v drugi republiki postal direktor de- želnega muzeja in kot tak organizator in glavni odgovorni faktor pri obeh »proslavah« obletnic plebiscita 1960 in 1970. Razlago po- mena KHD za današnjo koroško stvarnost pa je Velik združil v stavek, ki naj bi bil nekak m.oto članka: »Kadar govorimo o slovenski manjšini na Koroškem in osvetljujemo njen odnos z nemško govorečo večino, vedno za- denemo na dejavnost osrednje protislovenske organizacije koroškega Heimatdiensta«. Viktor Omelko v svojem članku opisuje od- nos med katoliško cerkvijo in koroškimi Slo- venci. Med nekaj poglavij članka naj se ome- jimo le na prvega, ki govori o slovenskih du- hovnikih. Med najbolj zanimivimi podatki so tisti, ki govorijo o številu slovenskih duhov- nikov. Po izračunih Martina Wutteja in žup- nika Karla Streita so leta 1922 pridigali in peli v slovenščini v 79 slovenskih farah- Po podatkih slovenskega oddelka pri krški škofi- ji iz februarja leta 1973 je bil liturgičen jezik samo v 12 farah slovenščina, 37 far je dvo- jezičnih, v 20 pa nemščina. V zvezi s tem avtor tudi navaja število slovenskih duhov- nikov, ki jih je tačas 95 ali 22 odstotkov vseh duhovnikov krške škofije, 78 od teh pa delu- je na dvojezičnem ozemlju. Morda bo zani- miv podatek, da je med študenti teologije 32,5 '"/d slovensko govorečih. Mladi magister socialne ekonomije Wilhelm Filla je k problemu koroških Slovencev in dogajanju v oktobru 1972 pristopil na bolj teoretičen način. Napisal je članek »Opazke k ideologiji koroškega oktobra 1972«. Po do- kaj širokem in strokovno neoporečnem raz- glabljanju o naslovni tematiki zaključuje pri- spevek z besedami: »Avtor teh vrstic je mne- nja, da se manjšinska vprašanja lahko zado- voljivo rešijo samo v družbenem redu, ki ga je avstrijski sociolog Max Adler označil s pojmom ,solidaren'«. Zadnji prispevek je napisal Kurt Traar, njegova tema pa je bila nemški nacionali- zem na Koroškem. Problema se je lotil z za- nimivo primerjavo današnjega nemškega na- cionalizma na Koroškem z nemškim naciona- lizmom za časa nacizma. Proti koncu članka je prišel do zaključka, da razlikovanje med Korošci in Ne-Korošci, med domovini zvesti- mi in izdajalci, načelno izhaja že iz časa na- cizma. Medtem ko je bilo načelo Hitlerjeve Nemčije: »Kdo je Žid, določimo mi«, pa velja danes na Koroškem načelo: »Kdo je pravi Korošec, določa Kärntner Heimatdienst.« Pri pisanju pa je avtor uporabil še eno za- nimivo metodo. Koroškega nemškega nacio- nalizma ni označil samo z delovanjem proti- slovenskih organizacij ali s posameznimi akcijami nemških nacionalistov, temveč je kot dokaz za obstoj nemškega nacionalizma uporabil tudi citate iz pisem bralcev. V za- četku svojega članka Traar opisuje tudi jezi- kovno strukturo na Koroškem. Zatrdil je, da nemško govorijo meščani, inteligenca in urad- niki, slovensko pa pretežno delavstvo in spro- letarizirani del agrarnega prebivalstva. Mor- da je bila ta trditev mogoča tja do leta 1960, pozneje pa jo v taki obliki prav gotovo ni mogoče uporabiti. Slovenska manjšina na Koroškem že dolgo ni več manjšina kmetov in delavcev. Kot dokaz naj navedemo samo podatek, da je, če primerjamo uradno ugotov- ljeno število Slovencev iz leta 1971 in število dijakov slovenske gimnazije v Celovcu, pri- bližno vsak petdeseti Slovenec gimnazij alee. V celoti je brošura »Kärnten — ein Alarm- zeichen« tisto, kar smo si izpod peresa ko- roških Slovencev že dolgo želeli. Upamo pa tudi, da je to le začetek in da bo nadaljeva- nje prineslo še več podobnih publikacij. Dušan NecaK Drago Druškovič, Quelques Questions des Slovenes de Carinthie, Ljubljana 1972, 44 str. Drago Druškovič, Carinthian Slovenes: so- me aspects of their situation. 18 years after the signing of the Austrian State Treaty, Ljubljana 1973, 100 str. Obe publikaciji je izdal ljubljanski Inšti- tut za narodnostna vprašanja, katerega rav- natelj je avtor pričujočih dveh tekstov. Uvo- doma je treba še pripomniti, da je angleška razprava (izšla zares šele februarja 1974) pravzaprav le znatno dopolnjena in razširje- na izdaja prvotnega teksta, ki je služil za pre- vod v francoščino. Obema razpravama so do- dani prevodi nekaterih dokumentov iz novej- šega obdobja boja koroških Slovencev; doku- menti povečujejo tehtnost in razširjajo upo- rabnost brošur. Pri novejši izdaji se je avtor tako odločil za Memorandum koroških Slo- vencev iz leta 1955, jugoslovansko noto avstrijski vladi iz novembra 1972, avstrijski odgovor iz januarja 1973, daljši kometnar Janka Pleterskega o avstrijskem odgovoru in kritični pretres avstrijskega zakona o dvoje- zičnih napisih iz julija 1972 izpod peresa Pav- la Apovnika. Druškovičeve razprave nikakor ne gre oz- načevati za zgodovinski tekst, saj krajši zgo- dovinski pregledi v posameznih poglavjih predvsem skušajo pojasniti nastanek in naj- novejši razvoj posameznih elementov, ki sku- paj sestavljajo kompleks »koroškega vpraša- 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1S74 nja«. Avtorju, ki nedvomno sodi med najbolj razgledane in uveljavljene pisce z obravna- vanega področja, gre zahvala, da je po dalj- šem času, v katerem smo sicer dobili vrsto temeljnih in izredno pomembnih monografij o Koroški, spet pripravil kompleksen pregled stanja in problematike slovenske manjšine na eni strani Karavank. Popolno sliko sedanje- ga položaja sestavlja pisec razprave iz anali- ze posameznih kriterijev, ki jih za opredelje- vanje manjšin uporablja podkomisija za pre- prečevanje diskriminacije in za zaščito manj- šin pri OZN. Ti elementi, ki so hkrati naslovi posameznih poglavij, so: številčnost, položaj in oblika naselitve, državna pripadnost, oko- liščine, ki so manjšino pripeljale v sedanjo državo, njun medsebojni odnos, značilnosti pravnega statusa manjšine in podolbno ter končno še posebej hotenja in prizadevanja manjšine same. Zlasti v angleškem tekstu jc marsikatero poglavje preraslo v samostojno razpravo, kjer je avtor najprej podal osnov- na dejstva in posplošitve iz dosedanjega tu- jega in domačega razpravljanja, preveril nji- hovo veljavnost ob plastično orisanem pri- meru slovenske manjšine na Koroškem in končno v opombah polemiziral s številnimi spornimi, zmotnimi ali očitno zlaganimi trdit- vami nekoliko starejšega ali tudi najnovej- šega datuma, objavljenimi bodisi v avstrij- skem dnevnem časopisju, znanstvenem in psevdoznanstvenem tisku bodisi izraženimi v izjavah predstavnikov avstrijskih oblasti. Avtorjevi ekskurzi enovitosti dela ne škodi- jo, tujemu bralcu pa kljub temu dajejo do- volj močno oporo za boljše razumevanje spe- cifičnosti problematike; tudi manjšinski eks- perti bodo v njih našli vrsto dokazov za avtorjeva nova splošna spoznanja. Osnovni tekst razprave lahko upravičeno označimo za jasno, zelo zgoščeno, vsebinsko pa izredno bo- gato sintezo našega znanja o »koroškem vpra- šanju«. Ne glede na našo strokovno usmerjenost se zdi, da bi avtor vsekakor r-'.oral tujemu bral- cu, zgodovinarju ali nezgodovinarju, vsaj v bistvenih orisih podati zgodovino koroških Slovencev pred plebiscitom, to je, pred ob- dobjem, na katerega se Druškovič izključno omejuje. Verjetno sedanje absurdne koroške situacije ne označujejo nekateri avtorji brez vzroka za zgodovinski relikt, družbeni atavi- zem. Že nekatere razširitve v drugi izdaji po- menijo v primeri s prvo poseganje nazaj, ta- ko npr. podatki ljudskih štetij tudi za obdob- je med obema vojnama, grafična ponazoritev rezultatov teh štetij, odstavki o naseljevanju Nemcev na južnem Koroškem med obema vojnama, o izseljevanju in narodnoosvobodil- ni borbi na Koroškem itd. Čeprav povzetki izsledkov slovenskih zgodovinarjev za nas no morejo biti novost, so to za tuje bralce v ve- čini primerov stvari, ki jih še niso imeli pri- ložnosti brati v katerem izmed svetovnih je- zikov. Za vse zanimive izjeme pa so rezultati neobjavljenih raziskav sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja, ki skupaj z drugi- mi že navedenimi novostmi v knjigi pomeni- jo mikavno berivo tudi za slovenskega bral- ca, tako strokovnjaka kot ljubitelja. Morda ni odveč pripomniti, da drugače lič- no opremljeno in smotrno urejeno knjižico le preveč motijo tiskarske napake, ki so. pri izdajanju tekstov v tujih jezikih že razpase- na navada, na drugi strani pa tudi pretirana uporaba oklepajev ter nedosledno in nepopol- no citiranje, ki ga je treba pripisati na rovaš samega avtorja. Pri morebitni novi izdaji (nemški, ruski) velja te pomanjkljivosti od- praviti. Razmisliti bi bilo treba tudi o možnostih za izdajo Druškovičevega teksta v slovenšči- ni in v jezikih drugih jugoslovanskih naro- dov, saj aktualnost razprave, vse njene na- štete odlike in že večkrat poudarjena potreba po boljšem informiranju domače javnosti to terja od nas. Ce nadaljujemo misel, je treba zahtevati, da te izdaje prihajajo na knjižni trg po zmerni ceni in z dovolj veliko nakla- do. Vse rečeno velja tudi za prepotreben tekst o Slovencih v Italiji, ki bi nadaljeval tam, kjer je pred desetletji končal Lavo Cermelj z »Life-and-Death Struggle of a National Minority. (:The Yugoslavs in Italy:)«. Janez Stergar Milica Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918—1921, Založba Obzorja Maribor, Založništvo tržaškega tiska Trst 1972, 468 str. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, je izpod peresa znanstvene so- delavke dr. Milice Kacin-Wohinčeve izdal prvo knjigo iz zbirke »Zgodovina Slovencev 1918—1945«. Prav gotovo gre za knjigo, ka- tere vsebina je bila tako v slovenskem kot italijanskem zgodovinopisju premalo, pred- vsem pa površno obdelana. Obdobje, ki ga je avtorica vzela kot temo svoje knjige, najbrž ni naključje. To je čas, ko je z razpadom Avstro-Ogrske primorskim Slovencem za trenutek zasijala luč upanja v narodno osvoboditev, tekom dveh let v raz- očaranju počasi ugašala, dokler ni z rapalsko pogodbo med Italijo in takratno kraljevino SHS dokončno ugasnila. Prav zaradi tega, i 138 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1971 lahko bi v nekem smislu rekli »nenormal- nega« ali »neobičajnega« položaja, v katerem se je znašel sorazmerno velik del slovenskega narodnega telesa, je knjiga še bolj privlačna : in zanimiva. Zgodovinsko-tematsko gre za politično zgo- dovino primorskih Slovencev v omenjenem času, čeprav časovno zajema tudi čas pred i razpadom habsburške monarhije, pa tudi leto dni življenja primorskih Slovencev pod ita- lijansko državo. Vendar sta oba skoka v čas pogojena le z dejstvom, da osvetlita osnovno problematiko, problematiko primorskih Slo-1 vencev v času, ko so bili razpeti med itali- jansko okupacijo in Wilsonovim načelom sa- moodločbe narodov. Avtorica sama piše: »V kakšnih političnih okoliščinah žive, k čemu težijo, kaj si obetajo in kako ravnajo pri- morski Slovenci, medtem ko se na medna- rodnem torišču odloča njihova državna pri- padnost? Kakšni so odnosa j i italijanske oku- pacije oblasti in italijanskih političnih strank do slovenske narodne manjšine in kateri de- javniki vplivajo na oblikovanje odnosov med prebivalstvom dveh narodnosti? To so temelj- na vprašanja, na katera skušam odgovoriti z razčlenitvijo zgodovinskega dogajanja, z analizo vzrokov, teženj, ciljev in ravnanja posameznih političnih dejavnikov.« Naj dodamo še nekaj »tehničnih podatkov« o knjigi »Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918—1921«. Kacinova je knjigo raz- delila na devet osnovnih poglavij, ki pa so si po vsebini dokaj različna. V njih osvetlju- je problematiko posameznih italijanskih in slovenskih strank, nakazuje upravne spre- membe in splošne preobrazbe na zasedenem ozemlju in dokaj široko in natančno prika- zuje okupacijsko oblast in sistem. Pri tako širokem, natančnem, jasnem in marsikje no- vem prikazovanju položaja primorskih Slo- vencev v tem času, pa ji je prav gotovo ve- liko pomagalo dejstvo, da je imela prost vstop v fonde osrednjega državnega arhiva v Rimu. Tu je dobila veliko podatkov, ki so ji ob uporabi literature omogočili izdelavo tako ob- sežnega dela. Na koncu knjige je dr. Milica Kacin-Wo- hinčeva dodala še poglavje, ki ga pri podob- nih publikacijah zelo redko najdemo. Po- glavje nima neposredne vsebinske zveze s knjigo, je pa za vsakega bralca, še posebej strokovnjaka, nujno potrebno. Gre za po- glavje »Oris virov in literature«. V njem avtorica opisuje uporabljeno gradivo. Naj- prej govori o arhivskem gradivu, pa o objav- ljenih virih, časopisju in končno literaturi. To poglavje bo pomembno vodilo raziskoval- cu, ki bi hotel delati na tej problematiki. Ob rezimeju in opombah, ki sledita temu ; poglavju, naj pri »tehničnih« podatkih ome- : nim še zadnjih petnajst strani knjige, ki vse- i buje za bralca pomembna pomagala. Najprej ; avtorica razlaga uporabljanje okrajšave, nato ; navedena dela in končno imensko kazalo, ki ga pri veliko knjigah tako zelo pogrešamo. Naj na koncu poročila o knjigi dr. Milice, Kacin-Wohinz, omenimo še eno nevarnost, ^ ki se ji je avtorica z mnogo znanja in truda i uspešno izogibala. Gre za dejstvo, da je ime- ; la sorazmerno veliko podatkov iz arhivskega ; gradiva italijanske strani, slovenskih doku- ' mentov, pa razen časopisnih vesti, ni imela veliko. Zato bi se kaj lahko zgodilo, da bi ob množici italijanskih podatkov spregledala jasno sliko in bi bilo vse skupaj »italijansko pobarvano«. Toda z uporabo slovenskega so- časnega časopisa in literature je avtorica, i če naj uporabim besede iz ocene univerzi- tetnih profesorjev, »dobro povezala sorodne i pa tudi različne probleme v harmonično ce- ; loto.« Avtorica je lahko popolnoma zadovoljna, i kajti njena razprava in knjiga je pomemben ' prispevek k izpolnitvi vrzeli v našem in ita- , lijanskem zgodovinopisju. Vse to pa jo tudi i obvezuje, da bralcu, laiku in strokovnjaku, ¦ posreduje še nadaljevanje začete problema- ; tike. Dušan Nečak j »Kje prebivamo in koliko nas je Slovencev v Italiji«, sestavil Stanislav Renko, narisal Srečko Zupan. Dopolnjeni in popravljeni po- natis iz Primorskega dnevnika, Založništvo tržaškega tiska 1971, 31 strani Drobna brošurica, ki smo jo žal dokaj poz- no dobili v roke, je že druga iz serije ponati- sov iz osrednjega slovenskega časnika na Tržaškem, »Primorskega dnevnika«. Prva je obravnavala celovito ali globalno zaščito Slo- vencev v Italiji, druga pa govori o večnem problemu vsake manjšine, o problemu šte- vilčnosti, ki jo večinski narod hoče na vsak način zmanjšati na najmanjše mogoče število. Iz uvoda v knjižico, ki ga je napisal avtor sam, je mogoče razbrati, da je pisanje spod- budilo ljudsko štetje 1971 ali bolje diskrimi- nacije slovenskega prebivalstva, ki so ga spre- minjale. Najbolj očitno je prav gotovo dej- stvo, da je italijanska vlada omogočila samo tržaškim Slovencem, da v rubriki popisnice, ki sprašujejo po jezikovni skupini, zapišejo »slovenski«. Z drugimi besedami to pomeni, da je tudi leta 1971, kakor že leta 1961, cen- tralni statistični urad nekaj desettisoč Slo- vencev enostavno ignoriral. Tudi leta 1961, 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO xxii 1974 ob predzadnjem popisu, je bilo približno ena- ko, le da so takrat v popisnicah spraševali le po občevalnem jeziku v družini. V uvodni be- sedi je avtor zato zapisal: »Zato se postavlja zelo logično vprašanje: Zakaj? Da bi odgovo- rili na ta in podobna vprašanja, smo se po- trudili in v naglici pregledali nekatere že dobro znane in nekatere manj znane publika- cije, da bi ugotovili, ali se je podobno ignori- ranje Slovencev dogajalo tudi v preteklosti in v kakšni meri se je to zgodilo«. časovno knjižica zajema obdobje od leta 1915 do današnjih dni, torej nekako 60 let. Razdeljena je na pet poglavij, vsako od njih pa je samostojna celota, saj razen naslovne tematike nimajo ničesar skupnega. Pirvo .po- glavje govori o podatkih Mussolinija in nje- govih somišljenikov o številu Slovencev, ki so takrat živeli v Italiji in o Slovencih v tem delu Italije nasploh. Poglavje je sestavljeno iz nekaj citatov in njih prevodov iz Mussoli- nijevega dnevnika, njegovega tednika »II se- colo XX« in knjige Rina Alessi j a »II giovane Mussolini«. Iz vseh citatov je razvidno, da se je Mussolini okoli leta 1915 natančno zavedal, da tudi v Videmski pokrajini živijo Slovenci in da jih ni tako malo. Drugo poglavje sestavlja nekakšen povze- tek knjige prof. Carla Schiffrerja »La Vene- zia Giulia*, ki je bila skupaj z zemljevidom izdana leta 1946 za mirovno konferenco. Tu- di on ugotavlja Slovence v vseh treh pokra- jinah, skupno število pa naj bi bilo nekako 96.000. Izsledki prof. Schiffrerja slonijo na štetju leta 1921. Na koncu poglavja pa je do- dan še podatek iz knjige »Beneška Slovenija« (Gorica 1950), kjer beremo, »da je Italija de- set let, tj. v decembru 1931, še enkrat uradno zbrala podatke o občevalnem jeziku in ugo- tovila, da je v 17 občinah Beneške Slovenije leta 1931 govorilo slovenski jezik 33.932 oseb.« Po številu tiskanih strani najobsežnejše po- glavje je tretje; to govori o podatkih, ki so malo znani, a vendar zelo zanimivi in po- membni. Gre namreč za podatke, v koliko slovenskih cerkvah je bila v rabi slovenščina. Stanislav Renko je v brošurici objavil podat- ke iz knjige »Cerkev na Slovenskem« (Ljub- ljana 1971). Podatki se nanašajo na vse žup- nije, v katerih je bil do nastopa fašizma slo- venski duhovnik. Fašizem je prepovedal v teh župnijah sleherno božjo službo v doma- čem jeziku. Po drugi svetovni vojni pa so jo slovenski duhovniki lahko obnovili le v malo župnijah. V podatkih so zajete videmska, go- riška in tržaška škofija. V četrtem poglavju že preidemo v obdobje po drugi svetovni vojni, do prvega uradnega štetja prebivalstva leta 1951. Vendar se je av- tor rajši odločil za podatke, ki jih je leta 1954 objavila italijanska uradna revija «Documen- ti di vita italiana«. Po teh podatkih je vseh Slovencev v Furlaniji — Julijski krajini 65.323. Samo v videmski pokrajini so jih na- šteli 22.936, čeprav niso našli nobenega Slo- venca ne v občini Trbiž, ne v občini Nabor- jet — Ovčja ves in ne v občini Pontabelj. Tudi v občini Rezija niso našli nobenega Slo- venca, čeprav so jih pri ljudskem štetju 1921 našteli 2.796, leta 1911 pa 4.671 Slovencev. Zadnje poglavje navaja podatke o številčni moči italijanskih Slovencev, kot jih je zapi- sal v svojih knjigah dr. Lavo Cermelj. Se po- sebej se avtor opira na Cermeljevo zadnjo knjigo »Slovenci in Hrvatje pod Italijo«. Po teh podatkih je Slovencev v Furlaniji — Ju- lijski krajini 125.000, avtor brošurice pa do- pušča, da se jih v sedmih letih (od izida Cer- meljeve knjige) nikakor ni za stalno odselilo in raznarodilo več kot 5.000, »tako, da nas je v Italiji danes okoli 120.000«. In na koncu še nekaj splošnih opomb. Ozemlje, ki ga brošurica obsega, je 34 občin, v katerih živi, kot pravi avtor, »upoštevanja vredno število Slovencev«. Vsako poglavje pa je opremljeno tudi z ustrezno karto, ki gra- fično ponazori dokaj koncizno napisano be- sedilo. Ob prvi knjižici s ponatisi iz Primorskega dnevnika smo zapisali, da se z veliko dobre volje, s sorazmerno malo dela in majhnimi stroški lahko ustvari delo, ki mnogo koristi strokovnjaku, laiku in politiku. Tudi pri tej knjižici velja ta trditev predvsem za njen prvi del. Pri namenu brošure pa moramo reči, da je bolj uporabna za vsakdanjo rabo kot za študij naslovne problematike. Vse preveč so poglavja iztrgana iz kompleksnosti vpra- šanja številčnosti manjšine in poskusov pri- kazovanja položaja manjšine v drugačni lu- či, kot dejansko je. Knjižici manjka neka po- vezovalna rdeča nit, vendar pa je prav goto- vo vredna naše pozornosti, saj nam je zbrala toliko različnih pogledov in stališč do vpra- šanja številčne moči Slovencev v Italiji, kot jih zasledimo malokje. Dušan Nečak Valentin Benedik, Vače (Prazgodovinska naselbina, trg in župnija). Izdal in razmnožil župnijski urad Vače, Vače 1972; str. 92 (ciklo- stirano). Ob velikem razmahu arheoloških izkopa- vanj v zadnjem desetletju je poraslo tudi za- nimanje za znane prazgodovinske naselbine, med katerimi pripada posebno mesto tudi Vačam. Ob spoznanju, da prebivalci kraja 140 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 kljub slavi tamkaj izkopane situle in drugih najdb nimajo obiskovalcu skoraj ničesar po- kazati, je vaški župnik napisal knjižico, v kateri je hotel opozoriti na zanimivo pretek- lost vasi in njenih prebivalcev. Srednjeveške Vače niso nastale na mestu nekdanje prazgodovinske naselbine, prevzele pa so njeno železarsko tradicijo. Fužinarstvo je pripomoglo k precejšnjemu razcvetu kra- ja, katerega višek je pomenila pridobitev Irskih pravic in letnih sejmov. S propadom železarske obrti je začel propadati tudi trg, kar ga je znova pripeljalo v vrsto slovenskih vasi. Veliko prostora je avtor posvetil cerkveni zgodovini kraja. Predvsem je zanimiv razvoj cerkvene organizacije iz mengeškega vikari- ata preko stopnje »večnega vikarja«, viška na prelomu 18. in 19. stol., ko je bil v kraju sedež dekanije, v današnjo župnijo. Razvoj je dopolnil še z opisom preteklosti cerkvenih stavb vaške fare in drobci cerkvene statisti- ke zadnjih desetletij. Izredno obširen je tudi seznam duhovnikov, ki so opravljali svoje delo v vaški in podružničnin cerkvah. Kot je običaj pri krajevnih zgodovinah, zaključuje tudi zgodovino Vač seznam pomembnejših prebivalcev kraja, med katerimi so slovenski javnosti posebno znani Matija Hvale, škof Matevž Ravnikar, Fran Celestin in skladatelj Anton Lajovic. Benedik se pri svojem delu ni oprl le na literaturo, kot je običaj pri amaterjih, am- pak tudi na vire, od katerih podaja nekatere tudi v regestih. Svoj namen seznaniti pre- bivalce in obiskovalce kraja z njegovo pre- teklostjo, je nedvomno dosegel. Delo zasluži, da bi z malenkostnimi popravki izšlo v raz- košnejši opremi in postalo znano širši slo- venski javnosti, saj je eno boljših del te vrste. stane Granda 1971 (Hotenje, ki je postalo stvarnost). Ure- dil Hinko Dermol in drugi; založila in izdala občinska konferenca SZDL Velenje, Velenje 1971. Za povojni razvoj Slovenije je še posebno i značilna načrtna izgradnja dveh slovenskih : mest: Nove Gorice in Velenja. Slednje je zna- ' no po izrednem razmahu gospodarstva, kul- : turi okolja in stanovanja ter o prostovoljnem : delu. Knjižica o Velenju ima značaj zbornika, v ; katerem so svoje prispevke o mestu in nje- govi okolici objavili: Ivan Stopar, Kulturna dediščina Šaleške doline; Danica Zevart, De- lež Šaleške doline v slovenski kulturi; Milan Zevart, Šaleška dolina v osvobodilnem boju; Matjaž Kmecl, Kulturni obraz današnjega Velenja in Bogdan Pogačnik, Velenjski po- menki. V njih so opozorili na pomemben pri- spevek kraja in okolice v našo kulturno in politično preteklost. i Temu izredno razkošno opremljenemu delu ; (reprodukcije Jakopiča, G. A. Kosa, Miheliča j in drugih) pa moramo, žal, kljub znani stro- 1 kovnosti avtorjev očitati popolno neuporab- | nost, saj knjiga že pri prvem branju razpade v šop nepaginiranih listov. Bralec se upra- vičeno sprašuje, ali je sploh namenjena bra- \ nju, ali je mišljena le kot okras knjižnih po- ; liC- stane Granda Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski Kraji- id in Benečiji. Avtor karte dr. Jakob Med- ved. Ljubljana 1974, 12 str. slovensko-itali- janskega in italijansko-slovenskega abecedne- ga seznama po kvadrantih na karti. Inštitut za geografijo ljubljanske univer- ze je štiri leta po izidu Klemenčičeve dvoje- zične karte slovenske Koroške zdaj v sode- lovanju z Geodetskim zavodom SRS ter z In- štitutom za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG in s finančno pomočjo Sklada Borisa Kidriča pripravil na podobnih metodoloških izhodiščih temelječo karto krajev, kjer za našo zahodno državno mejo v treh pokraji- nah sosednje Italije žive Slovenci. Ker je izid tovrstnih geografskih pripomočkov te- meljnega pomena za vse strokovnjake, ki pri svojem delu presegajo okvire administrativ- nih meja SRS, je potrebno, da na izid Med- vedove karte posebej opozorimo in poudari- no upravičenost potreb, ki so vodile k ob- sežnemu delu, katerega plod je pričujoči zemljevid. Na reliefno osnovo in grafično oblikovanje karte skorajda ne more biti pripomb, tiskar- ska tehnika je sijajna. Pogrešamo numerično merilo (1 :125.000), geografske koordinate in nekoliko več natančnosti pri malih stranskih zemljevidih z zgodovinskimi mejami leta 1790, 1809, 1866, 1920, 1947 (ko je bilo potreb- no dodati tudi mejo med obema conama STO) in sedanjo mejo iz leta 1954. Z geografskega stališča je možnih še nekaj pripomb, npr. da je oznaka za Beneško Slovenijo postavljena predaleč na sever, da niso poimenovana Be- lopeška jezera, da sploh ni označenega nove- ga smučarskega središča na italijanski strani Kanina (Sella Nevea), da so po karti sodeč nekatere vasi v Beneški Sloveniji povsem odrezane od sveta, čeprav jih že nekaj let povezuje vzgledna asfaltna cesta. I 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Avto karte je v uvodu k seznamu pojasnil, kakšen je bil postopek pri izdelavi karte in opozoril na znane težave pri pisanju krajev- nih imen v Beneški Sloveniji, Reziji in Ka- nalski dolini. V nasprotju s Klemenčičevo karto, kjer je narečno »ves« nadomestila povsod knjižna »vas«, nas na Medvedovi kar- ti preseneti vrsta narečnih oblik slovenskih krajevnih imen: Bardo, Podbardo, Centa, Gumin, celo Viden namesto Videm, Na Bili ipd. Na Goriškem in Tržaškem takih novosti ni; slovenska imena so se tod ustalila tudi v knjižni rabi. Izjeme so oblike Cervinian, Turiak, Šempolai zapisane namerno in ne kot tiskovne napake. Zdi se, da po izidu zemljevida upravičeno pričakujemo vsaj šir- še jezikoslovne utemeljitve posameznih imen, če ne celo polemike, ki jo utegnejo podžgali omenjene spremembe. Tu seveda prepušča- mo besedo slavistom. Opozorilo na izid zemljevida zaključimo še s priporočilom, naj bi nove izdaje ne glede na morebitne spremembe v poimenovanju prinesle tudi nekatere dodatne oznake, ki bi zemljevid približale turistom, npr. mejne prehode, železniške postaje ipd. S tem bi bil bolje dosežen tudi eden izmed namenov zem- ljevida, namreč približati tudi ta del sloven- skega etničnega ozemlja vsem prebivalcem lostran državne meje. Kot posebnost naj na koncu omenimo še, da so primorski Slovenci ob tržaškem manjšinskem kongresu v leto- šnjem juliju na nekaj sto izvodov zemljevida natisnili tudi podatke o razširjenosti sloven- skega jezika, organizaciji ustanov na itali- janski strani. Janez Stergar , SOMMAIRE Tone Knez, Conservateur en chef du Musée de la Basse Carniole, Novo mesto: La nécropole anti- que a Novo mesto — resultats des fouilles exercées en 1973. — CDU 930.26(497.12 Novo mesto) — p. 73 Miroslav Pahor, Directeur du Musée nautique a Piran: La situation des étrangers d'apres les Statuts de la commune d'Isola de 1360. — CDU 347.176.2(497.12 Izola) "1360" — p. 77 Anton Svetina, Juriste en retraite, Ljubljana: Un fragment de l'histoire de la seigneurie de Gor- nji grad. — CDU 347.236(497.12 Gornji grad) "16" — p. 86 Božo Otorepec, Collaborateur supérieur a l'Insti- tut Historique de l'Académie slovene, Ljublja- na: La marque des meudiants a Ljubljana de 1667. ¦— CDU 323.398(497.12 Ljubljana) "16" — p. 92 t Ferdinand Tancik, Conservateur supérier au Musée National, Ljubljana et Branko Korošec, Conseiller a l'Institut de planification regiona- le, Ljubljana: La mort du capitaine de grena- diers, Mehadie 1770. — CDU 355.335.12(436) :347. 65 .68 "1770" — p. 97 Dušan Nečak, Associé d'études a Tlnstitut pour l'étude des nationalités, Ljubljana; Sur la guerre avec Tltalie (1914—1918) — CDU 940.3/.4 (436:45)"1914/1915" — p. 107 Ivo Juvančič, Adjoint scientifique a l'Institut pour l'étude des nationalités, Ljubljana: L'an- née des victimes de Bazovica (1930) — le fond immediat Italien et l'attitude slovene d'apres les sources fascistes. — CDU 945.33 "1930 " — p. 112 Jure Mikuž, Conservateur au Musée de la Revo- lution, Ljubljana: Le premier essai d'introduire chez les Slovenes la peinture historique, CDU 75.044:949.712 — p. 122 En feuilletant des vieux albums de photogra- phies. — CDU 77.03(093) — p. 129 Informations sur lactivité de nos établissements et de nos sociétés. — CDU 061.055 — p. 133 Publications nouvelles. — CDU 930(048.1) — p. 134 j 142 TUDI V TELEFONIJI NOVA POTA Prva jugoslovanska avtomatska telefonska centrala sistema ISKRA METACONTA 10 C vključena v javni promet v ljubljanskih Mostah Silen razmahi elektronike, ki smo mu vsi priče zlasti v letih po zadnji vojni, je malone že v vsej uporabni tehniški znanosti izrinil kla- sične — povečini elektromehanske sisteme. Morda se zdi, da področje komutacijske te- lefonije v tem obdob]u ni toliko napredovalo kot druge panoge, vendar je treba upošteva- ti, da gre pri tem za kompleksne sisteme zelo zamotanih konstrukcij, ki terjajo dol- goletne razvojne raziskave in v temelju upo- rabo čisto novih tehnologij. Iskra ima že več kot 20-letne izkušnje v pro- izvodnji naprav in opreme za celotno pano- go telekomunikacij in se je že pred leti lo- tila bazičnih raziskav z namenom, da bi si- stemsko vključila elektroniko v telefonijo, od katere se je nadejala velikega napredka. Ker pa je zasledila podoben razvoj pri bel- gijski tovarni svetovnega slovesa Bell Tele- phone iz Antwerpna, se je odločila za ko- operacijo. Z združenimi umskimi in proiz- vodnimi kapacitetami obeh podjetij bo nam- reč lahko mnogo hitreje aplicirala nove elektronske siteme v javna omrežja. Rezul- tat te odločitve je tudi nova tovarna Tele- komunikacij na Laborah pri Kranju. V ljubljanskih Mostah so tako v juniju vklju- čili v javni promet RATC — prvo rajonsko avtomatsko telefonsko centralo sistema ME- TACONTA 10 C v .Jugoslaviji. Njena po- membnost je v dejstvu, da je uporabljena po- polnoma nova tehnologija, ki temelji na elek- troniki s polprevodniškimi elementi in upo- rabo procesnega računalnika, ki omogoča vi- soko stopnjo avtomatizacije in obenem avto- matizacijo kontrole. RATC 10 C v Mostah ima začetno kapacite- to 4000 telefonskih priključkov. Ze v maju FAa. bili urejeni podcentrali v Dobrunjah in Polju, ki sta vezani na moščansko rajonsko ATC. Pred kratkim pa so vključili v javni promet 1200 naročniških priključkov iz Most, ki so bili doslej vezani na telefonsko centra- lo v centru. Le-ta je sedaj sproščena za to število priključkov. Novi prosilci za priključ- ke telefonov v centru in Mostah se bodo prostih kapacitet zelo razveselili. Nova RATC 10 C v Mostah je sicer predvi- dena za 10.000 priključkov. Kapaciteto bo podjetje PTT lahko povečevalo v skladu s potrebami meščanskega okoliša. Moščanski RATC 10 C bodo sledile še druge. Podpisane so pogodbe za tranzitne centrale v Beogradu, Kragujevcu, Sarajevu, Novem i Sadu, Nišu, Titogradu, Skopju, Tuzli, Tito- j vih Užicah, Prištini, Mostarju, Ljubljani, i Banja Luki ter glavna centrala v Tetovem • in vozliščni centrali v Prilepu in Kumano- j vem. Montaža novih central 10 C se je že j pričela v Beogradu, Kragujevcu in Sarajevu, j V Beogradu bo po tem sistemu zgrajena tu- j ni nova mednarodna centrala. NEKAJ POMEMBNEJŠIH PODATKOV O TELEFONSKI CENTRALI ISKRA METACONTA 10 C Osnovni stikalni element v komutacij skem delu sistema »10 C« je v stekleni cevki her- metično zaprt kontakt (reed kontakt). Glav- ne prednosti teh kontaktov so: — velika delovna hitrost (manj od 2 m/sek), — neobčutljivost na vplive zunanje atmos- fere (vlaga, prah itd.), — majhen kontaktni upor, — minimalni šum delovanja, — dolga doba uporabnosti, — ni potrebno nikakršno justiranje niti vzdrževanje. Priključki centrale so razdeljeni na osnovne linijske module. Na vsak linijski modul je lahko priključenih največ 2048 naročnikov ter zahtevano število odhodnih in dohodnih prenosnikov, kar je odvisno od prometnih zahtev. Vsak linijski modul je sestavljen iz govornega in signalnega komutacij skega multipleksa ter perifernih tokokrogov. Za upravljanje prometa so uporabljeni cen- tralni procesni računalniki. Centralni raču- nalniški sistem je vedno sestavljen iz dveh popolnoma neodvisnih računalnikov, od ka- terih lahko vsak popolnoma samostojno de- luje, normalno pa oba delujeta skupaj na principu delitve dela in medsebojne kontrole, kar zagotavlja zelo veliko zanesljivost delo- vanja, tako da praktično ne more priti do iz- pada. Sistem ima za zagotovitev zanesljivosti še posebne programe za avtomatsko regene- racijo sistema, če pride do prehodnih napak. To je posebno ugodno za centrale brez stal- nega personala. Vsak računalnik seveda omo- goča tudi kompletno kontrolo delovanja, celotne centrale, merjenje prometa ter avto- matsko zaračunavanje pogovorov. Zadnje preizkušanje nove elektronske avtomatske telefonske centrale v Mostah v Ljubljani Posebne prednosti za PTT telefonske uprave so: — veliko zmanjšanje površine za montažo (prihranek znaša v primerjavi s klasič- nim sistemom do 60 "/o), — neobčutljivost na zunanje vplive, — velika hitrost delovanja, ¦— minimalno vzdrževanje, — kratek čas potreben za montažo in eno- stavna možnost razširitve centrale, — ugodnosti pri eksploataciji zaradi central- nega nadzora. Posebne možnosti za naročnike na sistemu 10 C: Predvidene so vse moderne telefonske funk- cije. Standardni program omogoča naslednje glavne možnosti: — razlikovanje razreda naročnikov: omogo- čeno je 30 linijskih razredov in posebne kombinacije, — individualni dvojčni, PBX priključki in javne govorilnice, — direktno izbiranje v zasebne centrale, i — omejevanje razgovorov na različnih nivo- jih, stalno ali pod nadzorom naročnika, — lovljenje zlonamernih pozivov, — prioritetne zveze in delovanje centrale v izrednih prilikah, — izbiranje s pomočjo tastature (do 10 "/d vseh priključkov), — skrajšano izbiranje za nacionalne in med- narodne pozive, — avtomatska služba odsotnosti naročnika, — avtomatska prevezava pogovora na drugi aparat (»follow-me-service«), — ¦ telefon začasno ne dela (služba »ne moti«), — avtomatsko bujenje ali klicanje, — prikaz štetja pogovorov pri naročniku, — direktne zveze brez izbiranja (»hot-line« služba). Ce pregledamo vse opisane možnosti, ugoto- vimo, da lahko sistem Iskra-Metaconta 10 C mirno uvrstimo med najmodernejše sisteme na svetu, ki odpira novo ero na področju te- lekomunikacij, novo ero elektronske avto- matske telefonije. R. N. temeljna vsebinska zasnova kronike Časopisa za slovensko krajevno zgodovino Kronika je znanstvena, poljudno-znanstvena in strokovna ilustrirana revija s poudarkom na krajevni zgodovini in'z namenom, da pospešuje raziskavo slovenske krajevne zgodovine, posreduje pozitivne tradicije preteklosti, izobražuje delovne ljudi in občane na področju zgodovine ter pomaga pri pouku v osnovnih in srednjih šolah. Izdaja jo Zgodovin- sko društvo za Slovenijo, ki je tudi njen ustanovitelj. Kronika izhaja trikrat letno in jo ureja uredniški odbor, ki ima poleg odgovornega in glavnega urednika še 8 članov, medtem ko šteje letos imenovani izda- jateljski svet Kronike 14 članov. Kronika izpolnjuje predvsem dve nalogi: pospešuje zanimanje za zgodovino posameznih večjih ali manjših krajevnih območij slovenskega narodnostnega ozemlja, obenem pa izsledke slovenske zgodovine posre- duje najširšemu krogu bralcev na čim bolj razumljiv način. Izpolnjeva- nje obeh nalog ima tudi svoj globlji pomen. Prvenstveni cilj zgodovine je, da ob proučevanju preteklosti ustvarja možnost za razumevanje se- danjosti in da s temi spoznanji podpira človeštvo v njegovih težnjah za družbeni napredek. Krajevna zgodovina sodeluje pri izpolnjevanju tega cilja s tem, da na ožjem in bralcu dobro znanem okolju konkretno pona- zoruje materialne temelje in pota družbenega razvoja in posebne oblike, v katerih se splošni razvoj družbe kaže na tem okolju, seznanja nas torej z nastankom tega okolja ter pomaga, da ga pravilno razumemo. Ne na- zadnje prispeva krajevna zgodovina tudi k medsebojnemu spoznavanju posameznih območij Slovenije. Kronika naj mimo tega dviga tudi za- nimanje za zgodovinsko berilo in pospešuje potrebe nezgodovinarjev po zgodovinski knjigi in sploh berilu, ki temelji na znanstvenih dosežkih. Da bi Kronika pri svojih prizadevanjih mogla tako v krajevnem kot v vsebinskem oziru zajeti čim širše območje in da bi bili njeni članki lažje razumljivi, se omejuje večinoma na krajše prispevke. Kolikor pa se od časa do časa obravnavajo zgodovinska vprašanja, ki so sicer kra- jevno omejena, vendar pa jih kaže obdelati v večjem obsegu, ima Kro- nika za ta namen serijo »Knjižnica Kronike«, v kateri se taki prispevki objavljajo. Kronika skuša zajeti ne le čim več- krajevnih območij, marveč tudi čim več strokovnih področij. Zeli seznanjati bralce z delom zavodov, ki proučujejo našo preteklost, kot so arhivi in muzeji. Mimo tega želi se- znanjati bralce z dosežki proučevanj krajevne zgodovine, ki so izšli v drugih periodičnih publikacijah pa tudi v dnevnem časopisju. SIMONCIC NOVO MESTO PAPIRNA GALANTERIJA Ljubljana Razpotna 4 Telefon 25 091 j KOLEDARJI - OGLEDNI KARTONI - PROSPEKTI - RAZGLEDNICE - ETIKETE