i; Posamezna žtevilkai 3 - 1 krono. • ' | ; UMiranSTVO ee a*taj» T Jftrf- Z » bora, jvSiivn ul. št. 4, I.’ juid- » I »tropj«. V«l*ioa internih. it STB. S « EFKAVA u n»htj» r JnHieri * J ulini iv 4, pritličju, Imbo. 'lete. S • im is. i*. BBS poJtaočekrrai n- . 2 ;■? čas St«. 11.731. ^ lr^S*0§EKOT2fc N* ucooil* usta* — £ UVl.URtLAa*.^ Maribor, četrtek 15. septembra 1921. Številka: 207. : v ' ' *’v-v; (i "> ' Med tem, ko se pri nas potrati neizmerno časa iin energije za politično teo-«>nie, izgubljamo na zunaj svoj politični ugled in gospodarski pom on. Trda, dejstva nam bijejo v obraz. Polifoni barometer pokazuje na Baroš in Baranjo, gospodarski na Ziirioh. Števil *e> ki jih beleži včerajšnje borsno pomočilo, Hišo prijetne. Čitajiao jib polisoma; Budimpešta 1,30. Zagreb 2‘90,.. Varšava 0.15... Dunaj 0.55. — Teinu je treba primerjati: Praga. 7, J-*, Milan >24.20, Pariz 42.50.v. Spomnimo **> da je pred onim letom stal naš di-*^r na.'višini lire. Kakšna razdalja. “5ži sedaj med številkami 2.90:24.20. 0ane$ smo v vrsti Madžarske, Poljske, 'Avsttjje, Jugoslavija, je agrarna drsava, ki po svoji produkciji stoji med Prvimi v srednji in jugovzhodni Ijvro-žetev, ne ravno na jobilnejša, a tudi slaba, je pospravljena. Nikjer m o-Pa.ziti znamenj ■ kake elementarne gospodarske krize: In kljub temu ne nas gospodarski organizem v resnem sta.-m, ki natn laJiko postane usodepolno. .^raginja, se dviga, valuta pada. Nasa “Ugoslavija je podobna ciganskemu o-troku v narodni pesmi, ki ga doma pode, a zunaj klofutajo, Ne le, da domača špekulacija brezobzirno izkorišča razmere in podpira interese tpjon 'valut, tudi inozemci postopajo z naso fcono kakor z otrokom, ki ga sme vsak spodoben« človek ■ potegniti za ušesa. Tako je naš finančni minister izjavil v ®hi zadnjih: sej ..ministrskega svata, da, • švicarski'Bankvereiti pajneiioma po-' 'frar ja naše kurze in izkorišča, v za nas fiepovoljnehi rnislu svojo situacijo v Zujriehu. Za vsakega globljega poznavalca narodnogospodarskih' ra.zmer pa ni krivda, samo v domačih špekulacijah z valuto, v prevelikem uvozu iz ; inozemstva., y zapostavljanju niš®, valute ha inozemskih boi-zah in drugih '.sodobnih vzrokov. To so zgolj znamenja,, ki'spremljajo splošno obolenje. — Našo ‘valuto zastrupljajo ravno isti toksini!, M trujejo vse naše javno življenje; politično, kulturno, gospodar; .«fco. Te 'dni smo čita-li v francoskih listih, kako se je ojačila politična pozi , cija Francije, ker je'bila letoe.dobra žetev. Vse gre 'a novim navdušenjem ha delo; puls 'javnega ftvJjenjaJpostaja Močnejši, zdravejši. Morda naša žetev '?i bila mnogo slabša, kakor v Franciji vkljub .temu •— valuta pada- Dragi-^j;1_trka s svojo svinčeno ;rn jamči v teh’ negotovih časih' za; mir lH VoVl 4a/To 1 fl.trlir h?mva1.' DKU London, 13. septembra. Reuterjev nratj doznava: Odgovor madžarske vlade na noto poslaniške kon-erence je napravil na merodajne londonske politične krbge zelo neugoden vtis.V splošnem se sodi mnenje, da se bo reba poslužiti napram Madžarski prisilnih sredstev, da se jo dovede do tega, da izpplni obveznosti trianonske mirovne jogodbe. DKU Pari?, 13, septembra. V tu-kajšnjih krogih prevladuje mnenje, da jo treba poseči po nasilnih, sred&tvih, da se prisili Madžarsko k izpraznitvi Snrškega, ter izvedbi določb trianonske ^ju Mi ne vemo upravljati tega* Kai imamo. Ne vemo si pravilno razdeliti , ^eh eher&ij. ki jih1 proizvajamo, „-Ne v«mo raavozljati raznih1 vozi jev, ki "'Uani fjihv'splotajo sedaujiTiolrtiSni in Sospodar^ki odnošaji..V gospodarstvu 'U politniki vlada polovičOTstvo in oseb-Ua sebičnost.; Politična dLsoriiettta^ija m koiapoija [plodita grenak sad. — Vgvizniti ga mora. cela država. Ta lahko omračimo š številkami 2.90. vladajo' tildi v ostalih državah' s 'slabo valuto. :A'vfitri- je živfel bo Pred odldčno akcijo proti Madžarski. mirovne pogodbe. DKU Praga, 13.' septembra. Češkoslovaška vlada je poslala posla-niški konferenci v Pariz ostro noto proli Madžarski, v kateri zahteva takojšnje najenergičnejše korake. TIP Beograd, 13. septembra. Ker Madžarska ne misli izpolniti mirovne pogodbe ter dostavljati pogojno množino premoga iz pečujskih premogo-kopov za naše železnice, jo bo treba do tega’ prisiliti. Verjetno je torej, da bo naša država v slučaju potrebe znova zased[a Baranjo in Pečuj. Statistika našega celokupnega šolstva. LDU Beograd, 13. septembra. Po podatkih ministrstva za prosveto je znašalo skupno šieVilo ljudskih šol v vše.i ujedinjeni kraljevini v. Šolskem 1. 1919.-20. 5974 proti .5610 v letu, 1918-19. Število učiteljev je znašalo 12.458 proti H.06'4 leta 1918.-19., število učenčev v>a 800.868 proti 658.876 leta 1915.-191!?. Po pokrajinah se je to Število šol, učiteljev in učoncev razdelilo tako-le: (V oklepaju sO številke iz leta 1918.-19.') V Bor sni in Hercegovini 1. 1919..20.: 470 šol, 1095 učiteljev, 53.089 učencev (426 šol, 1004 učitelji, 48.909 učencev). V Vojvodini 1. 1919.-20.: 616 šol, 895 učiteljev, 42.976 učencev (607 Šol. 887 učiteljev, 42.976 učencev). V Dalmaciji leta 1919.-20.: 535 šol, 919 učiteljev, 57.823 učencev (489 šol, 799 učiteljev, 52.595 u-čoncev). V-Sla voni ji 1.1919,-2.0,: 753 šol, (število učiteljev nejasno),', ^70.072 u-čencev (649 šol, (število učiteljev nejasno 152.022 učencev). V Hrvatski in Slavoniji. 1. 1919.-20.: 1682' šol. 3263 učiteljev, 253.008 učencev (1642 šol, 330 u-čiteljev, 221.504 učenci). Ci-hagora leta '1919.-20.: 264 šol, 462 učiteljev, 20.753 učencev (236 šol, 450 učiteljev, .15.431 učence^). V Srbiji 1- 1919.-20.: 1434 šol, 3183 učiteljev, 220-155 učencev (1361 šol, 2454 učiteljev iu 127.484-učencev). Celokupno število gimnazij je znašalo I. 1919.-20.: 134 s 365S 'učitelji hi 52.482 učenci. Po pokrajinah je znašalo števi- lo gimnazij, učiteljev iil učencev: V Bosni in Hercegovini 12, 183, 3445.' V Vojvodini 13, 186, 3347. V Dalmaciji: 5, 94,1819, v Sloveniji 13, ,229, 4341, v Hrvatski in Slavoniji’ 34, 608, 12.2 i3. V Omigori: 7, 1Ž3, 2133, v Srbiji: 50,1233, 26-347. Realk .je bilo vseh skupaj 5 s 138 učitelji in 3154 učenci, od katerih odpade na Vojvodino 1, 15. 396, na Slovenije 2, 99. 1549. Učiteljišč, jo bilo 32 s 433 učitelji in 5638 učenci. Od teh odpadeta na. Dalmacijo 2, 28, 291, na Vojvodino 5, 26, 382, na Bosno in Hercegovino 4, 52, 453, na Slovenijo G, 71, 823, na Hrvatsko in Slovenijo 7, 95, 1151, na. Črnogoro 1, 4, 274. na Srbijo?, 157, 2029. Kar se tiče meščanskih šol, katerih im' sedaj ni bilo v Srbiji in Crni-gori (1. 1900.' jih je bilo 17 s 40 učitelji in 734 učenci), teh je bilo v vsej državi 52 s 335 učitelji in 4892 učenci, od katerih odpade na. Bosno in Hercegovino 1 z 8 učitelji in 192 t,ičenči, na Voj vodino 14,’731 1301. na Dalmacijo 7. 32, 4G9, na Slovenijo 8, 48, 1025, na. Hrvatsko in Slavonijo 22, 174, 1902. Trgovske šole so se proti lanskemu letu zelo pomnožile in jih je bilo v šolskem lotu 1919.-20. skupno*29 z 272.učitelji iu 3910 učenci. V čmigori ni trgovskih šol. istotako tudi ne v Dalmaciji. V Bosni in Hercegovini'jih je bilo 8 s 104 učitelji in 1695 učenci, v Vojvodini 4, 36, 273, v Sloveniji 5, 63, 470, v Hrvatski in Slavoniji 4, 59, 879, v Srbiji 7(?), 20, 692. Kar se tiče vseučilišč je bilo stanje v šolskem letu 1919.-20, nastopno: Vseučilišče v Beogradu je imelo 127 profesorjev in 7250 slušateljev (1. 1900. je bilo 58 profesorjev in 415 slušateljev, 1. 1910.* pa 92 profesorjev in 904 slušateljev, vseučilišče v Ljubljani 73 profe sorjev, 769, slušateljev, pravna fakulteta v Subotici 9 profesorjev in 106 slušateljev, filozofska fakulteta v Skop lju 10 profesorjev in. 37 slušateljev. Turška ofenziva v Mali Aziji. LDU fA’ngora, 13. septembra. '(&? gence Havas.) S fronte se javlja: Vojaški položaj v Mali A-Z/iji je ta: Po protiofenzivi turških čet na ilesnem Tcrilu sta bili dve sovražni brigadi docela razkropljeni. Turki so ujeli mnogo mož in uplenili puške iii strelivo. — Izgube sovražnika se cenijo na približno 500. mož. Na levem krilu so imele O povratku dr. Beneša U Ženeve. LDU P ra 13. .septembra. „ Tribuna' piše: Več berlinskih jn praških časnikov označuje povratek ministra za zunanje slrari dr. BeneSa v nedeljo kot nepričakovan in ga. spravlja v zvezo zlasti z dogodki na zapaduem Madžarskem. Ugotavljamo, da je bila odsotnost ministra dr. BeneSa še pred njegovim od-potovanjem v.Ženevo določena na dober teden in sicer največ zaradi potovanja PMdsednika Masaryka na Moravsko in v ^ležijo, kamor ga bo spremljal minister za zunanje stvari. , , Francija za Italijo. DKU Rim, 13. sepfejn. ,Tribuna* poroča, da bo Francija pddpiraja Italijo v albanskem vpražanju ter se zavzela tudi za to, da ostan« otoji Sasena Italiji. turške čete ix> Ijntili bojih’ jako zadovoljive uspehe. Turki, so iz treh obrambnih črt obstoječo • postojanke Grkov zasedli ih uplenili strelivo in strojnice, katerih" še • niso prešteli. Število mrtvih zpaša baje 200 mož. Turški protiofenziva se nadaljuje. Turško leK talo je opazilo grško kolono, ki je bežala v popolnem neredu, - Iz bojev ne madžarsko*avstrijski meji D?U Dunaj, IS.^eptembra. Uradno se poroča: Danes zjutraj smo .pri W6rthu jugovzhodno Hartberga, potisnili s streli iz pušk n?zaj neko madžarsko bando Španska pfenziva v Maroku. DKU Pariz, 13. septembra. V Madridu se je uradno razglasilo, da prične v pondeljek španska ofenziva v Maroku. Istočasno se bo tudi uvedla cenzura za vojaška poročila. Velik požar v Krupovlh tovarnah. DKU Mhnche*n, 13. septembra. V nekdanjih Kruppovih1 trvbrnicah v Frei-maunu je danes zjutraj nenadoma izbruhnil velik požar, ki je .napravil- več milijonov mark Skoda, gatel stoletja na račun drugih' naro* dov, V nasprotju s soplemenjalci V Nemčiji so je razvil v avstrijskih Nemcih poseben mentalitet, ki se kljub visokemu umskemu razvoju, ne more pri-, lagoditi izpremehjenhn ipolitičnim ini gospodarskim razmeram. Za to Avstrija: danes živi i numr je od 'milosti drugih' Madžarsko razkraja šovinistični, reak-cijonarni duh njenega, fevdalizma, kii se še dezi na površju. Madžarska čuti1 enako kakor Avstrija.• svojo osamljenost in nesposobnost, j,a samostojno; resno in trezno delo. Na obeh državah1 leže velika vojna bremena. Poljska je bila že ob porodu obsojena k uilninv ekonomskim tožkočam. Prevzela je tri valute, neurejerfe province, izstradano prebivalstvo, skrajno redko prometno omrežje itd. Poljska finančna kriza povzroča ravnokar težke zajpietljaje in grozi z resnimi posledicami. IVidi polji ski mentalitet kaže premalo sposobno* sli za gosnodareke naloge, ki jih ima izvršiti mlada, država. Na Poljskem kakor v Avstriji, Madžarski in'pri nas se'maščuje preteklost; vlada posebno psiiii.čno stanje, ki onemogoča naravno in normalno funkcijo, gospodarskega organizma. . . , Niso tort) samo gospodarski vzroki, 'ki povzročajo slabo valuto, temveč leži1 krivda v celem kompleksu vzrokov, ki se pojavljajo od časa do časa v večjih ali manjših pretresljajih. Dokler nebo pri nas zavel nov duh, dokler bo ozračje.nasičeno s sedaj vladajočimi strah-karskimi strastmi, 'z brezsrčnim • ogo-’ izmom in politično demagogijo, bo težko ozdraviti, naše državno-telo. Veduti bomo telhženi pretresi ja jem, ki jih povzročajo financijelne in produktivna krize; valuto ne bo mogočo n|ti stabilizirati niti ozdraviti. Za , psihično. o-zdravljenje naše bolne države, ki bi, lahko ovela zdravja in moči, pa je treba poseči globoko v sedanje razmere. Zlasti je potrebna boljša politična ori-jentacija. Voditelj slov. demokratsko stranke 'g. minister dr. Kukovec je na svojem shodu v Mariboru pravilno poudarjal,-da je treba našo narodno voljo bolj koncentrirati; zbrati raztresene dele v .močno celoto. Dokler si hrt pri nas vsak politični krat-kosrajouik’ domišljal, da lahko ustanovi novo stranko in dokler bo narod razcepljen, na toliko neznatnih, le na osebni samp-volji osnovanih frakcij, bo jugoslovanski'parlament žalostna, karikatura evropskega parlamentarizma. Spričo (sedanje razcepljenosti' in hreznačelniosti, spričo današnjega sistema jugoslov, politike je in ostane naša.skupščina torišče brezplodnih debatjin prepirov, ufl pa velika zakonodajna -- politična, so< cijalna, ekonomska, kulturna — da-' lavni ca. Nadalje je treba, da v našem javnem življenju zavlada načelo.4 na važna, odgovorna mesta samo sposobne ljudi! Diletantizem, ki nam ga jo zapustila vojna, mora izginiti, ker ogroža sodobno demokracijo. Mi rabimo na važnih mestih' strokovnjake • in resne delavce; v upravi hočemo videt i zmožne, delavne in moralno zrele ljudi, odpraviti pa moramo enkrat rza vselej »partijske« proteairance in sistem političnega lnecenatrttva. — Preus trojen parlament in gjreporojpna uprava morata začrtati tudi našemu gospodarstvu novo smer. in nas spraviti na sigurna tla. Dempgoški krik o slabi u-stavi, ki se sliši v vrstah' sedanje opozicije, ogroža našo konsolidacijo in odvrača ljudske množice od. dela in pozitivnega i}iišljonja. Naša ustava je dobra in dovolj elastična, da. se razvija lMuraleluo z našim notijanjim raavojom. Kdor bi liotel na ljubo svojim osebnim ambicijam .razdirati vse, ka.r je dose-’ daj. storjenega za- konsolidacijo drža vo, ,1)1 bil podoben blaznemu kmetu, ki jo ,i>ožgal,svojo,.leiKf,,hišo, ko- ;io,je, s:fru- dom in skrbmi, zgradil. Mi se moiraano kar najbolj oddaljevati ustavnim bolem in približevati reševanju ogromnih socijalno gospodarskih in kulturnih' nalog, ki nas čakajo. V. tem duhu je treba preporodifci vse naše javno življenje. Opozicija rada pokaauje na napako sedanjega režima in jih uvršča tudi pod številko 2.90. Ne pove pa, da je za vsako napako soodgovorna tudi ona, ker ni storila ničesar, da hi izboljšala splošni položaj in pospešila konsolidacijo. TCar/.diranju mora biti konec. Na vseh koncili in krajih je treba delati. Delo ne sme biti samo fraza. Delo se kaže v pozitivnih uspehih, tudi če niso na,višku. Številka 2.90 bi naj pokazala najvišjo vročico v naši narodni bolezni. Odslej naj,nastopa ozdravljenje. I—us. ASbansko vprašanje. Dogodki v Albaniji eo spravili znova na »vetovnopolitični tapet kočljivo albansko vprašanje, o katerem se je aaislilo, da bo moralo še nekaj časa počakati na rešitev. O albanski aferi in iK'»Ihanskem vprašanju piše vse evrop* CSfco časopisje, a ono, kar o tem obelo-danjajo londonski listi, meče na celo vprašanje posebno čisto novo- luč, ki mu daje ,popolnoma drug karakter. — Albansko vprašanje, pravi londonsko časopisje, je bolj delikatno nego goril ješleaijžko, a kar je najbolj interesantno: jedro vprašanja ne leži v sporazumu med tiransko iti našo vlado, ampak .v sporazumu med Anglijo .in — Italije. O tern nas uverja najbolj ako ■objavimo teze, katere so zastopale pred zvezo narodov rpoedine delegacije. Te teze iso sledeče: Albanska teza: Albanska vlada smatra, da no velesile 3. 1913. odredile ■ meje Albanije ter da svetovna vojna, v ■ kateri. Albanija ni sodelovala, kot voj- • Mik stranka, ne more uplivati niti na ’ njen državnopravni. niti na njen teri- toidjalni položaj, Z ozirom na to ne more niti vrhovni svet, niti konferenca ambasadorjev izvršiti revizije njenih mej, a zveza narodov, do katere se je albanska vlada obrnila, i»m le eno samo nalogo, da -pozove Italijo. Grško in .Jugoslavijo, da evakuirajo albanski teritorij, katerega imajo nepestavno zasedenega. 'Angležka teza: Foreign office smatra, da so s sprejetjem Albanije v zvezo narodov uničen? vsi ugovori in konvencije, katere je pred tem Albanija zaključila v pogledu svojega teritorija ter da se, imajo voditi vse nadaljne diskusije na čisto novi bazi. T(' r a n c o s k a tez a: Vojna ni mogla vplivati ne na meje, ne na neodvisnost Albanije. To je v ostalem priznano tudi s tem, da je bila Albanija sprejeta v zvezo narodov ter k tem, da njene meje ne o vrača nobena izmed držav, ki imajo svojega zastopnika pri konferenci ambasadorjev. Grška teza: Grška smatra, da morata po dogovoru, sklenjenem med Titto-nijom in Veaiizolosom. Argirokastrov in Korca pripasti Grški. Itali janska teza: Gosp. Imperiali in 'njegovi tovariši smatrajo, da sprejem Albanije v zvezo narodov ne more uničiti aranžmanov, ki so bili sklenjeni med zavezniki med vojno in povodom mirovne konference. Oni zahtevajo, da Italija obdrži tudi. še nadalje otok Sa-seno, ki -zapira valonski zaliv, To pomenja pravo drznost Itali je, ker s.tem zahteva zase neke vrste mandat v Albaniji. Anglija pa predlaga tako rešitev, ki je naperjena direktno proti obema državama, ki mejita na Albanijo, to je, proti Jugoslaviji in Grški. Anglija, predlaga, naj Italija zalite va od zveze narodov ratifikacijo dogovora, katerega je zaključila lansko leto z albansko vlado ter določbo, ,?■ Camillo Flammarion: Uganka stvarstva. (Konec.) Stvarstva bi ne bilo treba, Sli pa bi lahko bilo drugačno. Ne mučite se, saj ste samo begotna senca. Ste samo para, ki jo je dihnila v azur večna usoda. A usoda* — Bog to je za nas nerazumljivo. Zakaj ni logike v vseh stvar&i, zakaj je vse bizarno in v medsebojnem nasprotju, zakaj matere uničujejo svojo deco, zakaj imamo sirote, zakaj je Filip II. prirejal pojedine, ko so zažigali na grmadah krivoverce, zakaj brutalna sila zatira pravico vesti, zakaj se pravični in nedolžni zvijajo v bedi, zakaj so morali iznajti vraga, zakaj vidimo toliko ne-pravice, neumnosti in nepotrebnosti, zakaj trpimo na zobobolu, zakaj obvladuje svet militarizem?! Vse to ni samo absurdno, temveč je brezpomembno, brez vsakega zmisla“. Tako je govoril *astronom-puščavnik. Na obrazu se mu je bralo čvrsto prepričanje, ki ne dopušča ugovora. Novost in smelost te hipoteze me je presenetila kakor udarec s kladivom, ki bi pretresel vse moje možgane. Misel, da sedanje stvarstvo nima nobenega zmi-sla, nobenega cilja, nobene cene, se mi je zdela ravno tako neprijetna kakor nevzdržna; misel pa, da je sedanji vse-mir le mimnaredoč. prehodni pojav, zmota ali zabloda na obzorju večnosti, Prva obrtna razstava v Mariboru. Tvrdka Ivan Smrekar. Čevljarska delavnica. Tvrdka Ivana Smrekara, ki je razstavila pod St. 76 je bila ustanovljena 1. 1919. ter jo je ustanovil sedanji lastnik g. Ivan Smrekar sam. Prišedši omenjenega leta'iz dobrovoljske legije, je pričel obrt s skromnimi sredstvi, ki so mu bila na razpolago. Radi svoje solidnosti je postal kmalu znan po svojih izdelkih, zato tudi glavni dobavitelj eksportne tvrdke .Luna". V svrho detajlne prodaje je ustanovil Zadrugo združenih čevljarskih mojstrov v Mariboru iti okolici r. z. z o. z,, ki ima svoj lokal pod Veliko kavarno. Posrečilo se mu je, da je dobil v zadrugo najbolj solidne in izvežbane strokovnjake. Namerava pa ustanoviti veliko zadružno tovarno in je v la namen kupil že nekaj najpotrebnejših strojev.. Dnevna produkcija tvrdkine delavnice znaša 20 parov čevljev ter je izvršila tudi že večja naročila za Srbijo, osobito za firmo Jovanovič v Skoplju. Tvrdka iz- na vedrini, ki je bila in bo Čista pred in po koncu sveta; misel, da pred ustvarjenjem sveta ni bilo ničesar in po koncu sveta zopet-ne bo ničesar ter da bo stvarstvo prošlo kakor sen v popolno ničnost, ta misel me je vzburila do dna mojega bitja. Kljub temu pa nisem mogel najti nobene znanstvene hipoteze, s katero bi lahko pobil vse smele nazore. „Ako ni bilo nič pred vstvarjenjem,“ sem pristavil .,in ne bo, ko konča vse stvarstvo, tedaj se obnovi popolna prozornost, a to nikakor ni nič. Saj vendar ne moremo dovoliti, da obstoja nič ?“ „Da,“ je odvinil astronom, „nič — to je vse. Ne smeš soditi po svojih te* lesnih očeh. Ko bi nam priroda name* sto naših oči podarila drugačne organe, kateri bi ne propuščali svetlobe, ki bi pa reagirali na druge dražljaje, bi imeli popolnoma drugačno predstavo o svetu kakor pa jo imamo sedaj. Ne veruj niti svojim očem, niti svojim rokam. Tudi v tem slučaju tvorijo vidljivi svet ne-vidljivi elementi, koji se jie dotikajo med sabo in ki jih ne moreš opi*ati. Obstojajo zgolj negmotne sile. Materija je le beseda ... Vsi smo duhovi, del božanstva.** Ne vem, čemu mi je pri tej definiciji priplavala pred oči slika moje prelepe ljubice. Zdelo se mi je, da so se njene radovedne oči tako sladko uprle v moje, da so njen« usta pokazala vrsto belih zob .. . „na«. e*m si mislil, deluje vse vrste čevljev ter jih je razstavila tudi na Ljubljanskem velikem semnju, kjer je dobila osobito lepa naročila na gorske čevlje (goiserce) s katerimi se največ peča, kakor tudi z izdelovanjem mestnih trpežnih in težkih delavskih čevljev. Ker so tvrdki na razpolago stroji, prevzame tudi velika trgovska naročila. Vsled poletne stagnacije ima tvrdlq sedaj zaposlenih še samo 16 delavnih moči. Združeni čevljarski mojstri v Mariboru in okolici r. z, z o. z. Tvrdka, ki se je ustanovila komaj lansko leto na inicijativo tukajšnjih mladih slovenskih čevljarskih mojstrov z namenom pospeševanja in izboljšanja gmotnega stanja čevljarskih mojstrov in ki ima svojo krasno urejeno pro dajalno pod »Veliko kavarno", se. je udeležila prve obrtne razstave v Gotzovih prostorih v prvem nadstropju v t. zv. Beli dvorani. Obseg podjetja označuje najbolj, ako omenimo, da je imela že v prvem letu svojega obstoja rad milijon kron prometa, da prevzame tudi največja naročila ter da znaša njen dnevni proizvod 200 parov Čevljev. Tvrdka izdeluje vse vrste čevljev, fine boks in ševro, kakor tudi nogometne čevlje, a njena posebna specijaliteta so gorski .čevlji. Tvrdka ima nad 100 zaposlencev ter bo v najkrajšem času prevzela tudi vojaško dobavo. O kvaliteti izdelkov pričajo najbolj razstavljeni iz delki sami. Klančnik & Kompara, Tvornica mizarskih izdelkov, Tvornica je urejena na električni obrat ter izdeluje vse v mizarsko stroko spadajoče predmete, posebno pa izdeluje vseji vrst pohištvo, do najfinejžih umetniških vrst, specijaliteta pa so njeni regali za tiskarne, kakor tudi omare za spise, knjige in pisalne mise najukusnejših konstrukcij in izdelav, Poleg tega pa sprejema tvrdka tudi stavbena mizarska dela vseh vrst in je doslej, čeprav v Mariboru še mlada izgotovila vsa mizarska dela palače BJugoslavenske banke* v Osijeku in njenega uradniškega poslopja, ima pa tekoča dela tudi za Zagreb, Sremske Karlovice in Beograd. Tvornica ima sedaj zaposlenih 50 delavnih moči ter sprejema vsako do največjih naročil. Tvrdka je bila ustanovljena 1. 188£ v Trstu pod imenom „Kompara", se je pa po vojni preselila v Maribor, kjer deluje dalje pod naslovom rKlančnik & Kompara". Na prvi obrtni razstavi v Mariboru je razstavila v pritličju v mali dvorani lično pisalno mizo, stol in lesen fotelj, v prvein nadstropju pa krasno spalnico, jedilnico in omare za spise. Pred to razstavo je razstavila svoje izdelke že večkrat ter je bila na razstavi ■■SBH „del božanstva smo ... In ven dar . . . !“ Rahel smehljaj se je pojavil na mo jih ustnah. »Stavil bi,“ je dejal filozof, „da še vedno misliš, da se tvoje telo veseli ali trpi, ko čuti ugodne ali neugodne dojme. Da, zdi se ti, ko piješ steklenico šampanjca ali uživaš slastno ribo, da^to stori posebno veselje tvojemu želodcu, ali če zvečer v Londonu slišij serenado Severa Torellija, da je tvoje uho očarano. Toda vse to je zmota in ničevost. Ko bi nam kdo prerezal nerv, ki dovaja k možganom, v glan-dulo, vtise tega ali onega telesnega dela, bi ne čutili prav ničesar; breskve bi r.e imele svoje svežosti, cvetlice svojega vonja, godba svojih zvokov, solnce svojega sijaja; roke bi’ bile brez moči in lahko bi položil vanje žerjavico, pa nas nebi zapeklo. Se več, ako hočem storiti tvoje možgane neobčutljive, zadostuje navadna sugestija iti se takoj izpremene vsi dojmi: podam ti alojo, a tebi se bo zdelo, da uživaš sladke jagode. Zakaj, samo duh je tisti, ki čuti. Spomni se na svoje sanje: govoriš, vidiš, delaš in vendar ni mč iz tega. Stvarstvo je samo sanja." • v.;. . , V tetji Irenutku so začele odbijati ure in stari veliki zvon v stolpu je s sonornimi, težkimi zvoki naznanil de* seto uro. „Glej, to je slika prirode/' je pristavil ero/, ube2eČi zvok, razbita pesem, male obrti v Trstu tudi že odlikovana. Tovarna in pisarna tvrdke se nahaja V Mejni ulici št. 6. Tvrdka Franjo Farič. Strojno stavbeno in umetno ključavničarstvo, Tvrdka je razstavila pod št. 20 na prvi obrtni razstavi v Mariboru komple« tiran pralni stroj, sadni mlin in že*ezn. štedilnik. Ustanovljena je bila 1. l91.*-na Pobrežju, se je pa po vojni preselna v Magdalensko predmestje, kjer ima sedaj svojo delavnico, ki je urejena na električni obrat. Poleg običajnih kiju' čavničarskih del se J?eča tudi z izdelovanjem vsakovrstnih strojev, poljedelskih in drugih, transmisij, ležišč in jermenskega kolesja vsake vrste, izvršuje vse vrste železnih konstrukcij .in tudi prav pripravne in lične štedilnike. Tvrdka ima sedaj 30 delavnih moči ter J« osobito v zadnjem času izvršila vec večjih naročil, sprejema pa naročil0 vseh vrst do vsake mere. Posebno pr*; poročljivi so njeni praktični gospodarski in poljedelski stroji, ki pomenjajo v tem oziru za nas važno osamosvojite* od tujih izdelkov. Tvrdka Rudolf Kiffmann. Mestno stavbeno podjetje. Tvrdka Rudolf Kiffmann, ki je največje stavbeno podjetje v Mariboru, se je tudi udeležilo prve obrtne razstave ter ie razstavila v veliki dvorani P°“ št. 5. slike že izgotovljenih poslopijj načrte novih stavb po sistemu »Lean in vzorec zidanja *Lean“; Ustanovljen0 je bilo to podjetje 1. 1873. in je d0 danes izgotovilo preko 100 novih stavD, vrhtega pa tudi mnogoštevilne prezidave? adaptacijska in manjša dela. Peča se ? zidavo visokih in globokih stavb, F železnobetonskimi deli, tesarskimi del,< stavbeno-mizarskimi in stavbeno-ključar' skimi deli, štedljivimi zgradbami sistenis „Lean“ in s strojnim obdelovanjem lesa? Njena špecijsliteta so stavbe iz votlih kamnov sistema „Lean“ in lesene zgradbe patenta „Hetzer“. Tvrdba zaposluje v po' letnem Času in stavbenem gibanju oo 150 do 300 delavcev ter sprejema vedno vsaka naročila. Pisarne se nahaja n3 Meljski cesti št. 25. -. _ . .. - - - * — Notranja in zunanja politika. * * Dnevni red kongresa Dem. stran4 ke. Letošnja, skupščina demokrate^ stranke se bo -vršila' 30. oktobra po sl0* dečpm ^edu: 1. Predsednik Ljuha pa- vi dovič otvor; skupščino; 2. poročil0 .verifikacijskegaodbora o strankinih^! legati h; 3. program stralrkc; 4, stalit1 strankine organizacije; 5. referat 0$ nistra Pribičeviča o notranji situacij1 v državi; 6. referat finančnega min1' efemerni ton v večni tišini. Ko zemelj' sko človeštvo konča svojo igro, ne ostane nič več izza njega* Slava, zmf' ge, fanfare, zgodovina narodov — vse bo ugasnilo in se razblinilo v praprvo* tni tišini." „Vaša filozofija," sem pripomnil vstal „je osnovana na domnevi, da je stvarstvo, čigar del smo mi, samo neka' ko prehodno stanje, nekaka zabloda / večni Nirvani, da v prirodi ni ne cilj? in ne razuma in logike, da učenjak1 žive v zmoti, če skušajo razjasniti ugafl' ko stvarstva, ki pa zapravo pi ugank* n ki tudi nima nobenega zmisla", i i- * Tiho mope je ležalo kakor ztci>& podvelikolepim nebom, posutim z zvez* dami. Ko sem dospel v pristanišče, setf srečal svojega starega prijatelja Speroljo* ki je odhajal na parnik proti DovvefU' Drugo jutro sem hitel k svoji ljubici. BVedno te bom ljubila**, mi je dejal®* ko sva ostala za trenutek sama, »večnof1 ne bo dovolj dolga, da bi ti dokazal* svojo ljubezen". Pozabil sem skoraj popolnoma na stričeve besede, ko pa je tako nagi3' šala besedo ^večnost*, so mi prišle 2 novo silo ha misel. „Vednol* sem ji odgovoril, stiskajoč jo v svojem naročju, »Ali ne bo nekoliko predolgo ?“ »Za mene ne. Ali mislite, da se ne moremo vedno ljubiti?* „Ko pa ne živimo vedno". »Cm v verujete v smrt, i.azne verujtm v nto- J Maribor, 15. septembra 1921. sti«. Kulmainudija o fiimtančni situaciji; I ireferait miinlisitra HLukmvca o socijalni politiki; 8. poročila jpodprecteednika dr. Rušitelja o dosedanjem. -delovan ju glavnega odbora. Predlogi bodo obravmani saimo oni, (ki bodo predloženi tajništvu ■strauilke najkasneje do 21. oktobra Predlogi, Iki Ibi idošld pozneje, ise ne bodo vizelLi v pretres. Delegati vseh odborov so dolžni poslati do 27. oktobra ob 5. ipopaldne ipolnomoičja. na tajništvo demoni&iWke stranko v Narodni skupščini iv Beograldu. Pollnomoči naj se IPriloži zapisnik o iv»liiitiv.ah, alko ni bil ta že iprej tvposlan na tajništvo. Poživljajo se ivsi tisti demokratske stranice, da Objavijo ta poziiv, da bodo tako vse ^trritnlkilne organizacije pravočasno informirane. * Kako pri nas nastajajo stranke. V Beogradu je ipar mož »a gostilniško mi-20 temeljito prerešetavalo .našo politi* ^. Spoznali so, da je vse, kar se je do-staj storilo, (popolnoma napačno. Vsi Programi že obstoječih strank so neza-dogtaii ali pa popolnoma pod ceno. Sedanji politični voditelji so samo še za sWo šaro. Treba je tedaj osnovati no-v° straniko z novim programom in no- ljudmi. Tako so se dogovorili in klicali beograjsko čaršijo na posvetovanje. Zbrailo se je nekaj ljudi — ka- vedino, — Iki so prikimali in dali *voj glas. No>va sltrantka je osnovana, hna samo še provizorični program in ‘J'wlii za j.nie «e ni odločila. Predsednik ^tfaaike je 'trgovec Gjuirgjevi<\ * Glasovi o združenju S KS z radialno stranko. Zagirebšike »Novosti« sc lzvc«le,lo, da nekateri poslanci Samostojne JStiianlke delajo ma to, da bi se panika ipniidružila ■radikalni. ^ stranki. liyje agitira za tadnuženlje (tudi g. mini- Pucelj. Najbrž bo to samo pobožna f^lja iavestiniih beograjskih političnih l>(>Kov, ki si obetajo velikansko 'žetev j’ Sloveniji, ker je par ambieijoznih 1 .Hiteli pričelo v— Kočevju oralti ledino ^ 'Tiaidiikalce. Sicer |pa bomo videli, kaj Povočo ik tem vesltem vodstvo S KS. - * Resnica o položaju katoličanov v S* osi a, vi ji. Pari siki iklcrilk^lni lijSt >>Liti libre parole« je koncem avgusta obja-V*1 doiplis ;iz Jiugoslalviije, ki ga je spisal nelc!i Maly. V item dopisu .nesramno nabada, inašo državo,,pobija idejo narod *%a iijekEnjenja .itn laže o pfegaihjam h ikaltoličamov v Jugoslaviji. V iptem l’>isit,u z dne 5. t. m, odgovarja na tK šu ^erefijanski napad dr. Patvel V. .Bre žnfilk, elan Maše misije v Pari ra. > Dr. Si-ežniik ipravi, da se nahajajo v visokem katoliškem kleni v^ Jugoslaviji ljudje, ki so svoj visoki čim dosegli sa-^o radi isvoje devotnasiti Ha.babaivg.ov-fionn, (pa so še danes na njihovi strani. *fed it o spada itmdii dr. Šušteršič, Večina katoliškega klera ipa je za to jedin stvo. Glavna karakteristika^ ljudi, raz-Možanih habsburško, je njihova mr-v.nja na Srhe. .Katoliško vprašanje Kakor vam je znano, je ubogo dete Umrlo čez Par dni, uspavano *v zadnji sen z velikim šopkom lilij, katere je hotela. slikati in jih je pustila v svoji ttiajhni izbici". * „To je“, ie pi»stavil Desfontnines? »moja prigodba h Calaisa. Dolgo, idolsjo so moje misli plavale med razkošno sliko te mlade in krasne deklice in med filozofijo grofa de Boe, filozofijo ni čevosti vsega stvarstva. Ni hotela, m mogla "verovati v smrt. Predstavljam si da "'še vedno živi in da jo ktdaj še ugledam. Zdi se mi. da stvarstvo ni zabloda, temveč harmonija, od katere slišimo le nekoliko razbitih zvokov, ko jih ne razumemo. Najbrž vodi ljubezen dalje, kakior pa razum. Vkljub temu pa ne obžalujem, da sem vam pripovedo val to teorijo cal?iskega astronoma, po svoji izvirnosti in resnobi je vredna našega razgovora". Tudi meni dr3gi* čitalelji, je danes da vam razložim to prigodbo z jz etp. nerazumljive večno skrivnostne daljave Vstvarjanje sveta. Trditev, da ne obstoja nič drugega, kakor nevidliiva vidljivost, je nedvomno zanimiva. Toda za svojo osebo se pridružuie*n mnenju svojega sopotnika in rajše sklepam, da je stvarstvo resnično, logično, razumno, živeče harmonično in večno v preteklosti tako kakor v bodočnosti. Prevel Ignotus,^ .TABOR* Stran 3. Jugoslaviji je komplicirano, izlaisti za Itmijca. Toda to vprašanje je bolj poli-' Leno kakor religijoz.no. Borba, ‘ki jo čvrsto .rolko ‘vodi vlada princi (Vsemu itiistamiu, kar jo škodljivo državi, a to je komunistična in avištro-madžarska propaganda, je naperjen a tudi proiti o-iniim katoliškim krogom, ki vodijo pix>-tiijugoslovansko habsburško propagando. To ibi se tedaj maralo ločit i, a zgodilo se ije ravno nasprotno: katoliška stramlka je sodelovala celo s komunisti. Pisec misli, da doslej še nikjer’na svetu mii došlo do izveze aned katoliki in boljiševiiki ikailcor edino v Sloveniji. Dalje dr. Brežniik navaja, slučaj župnika Gniitloivca Neue Fre$e Presse* iporoča, da za^topnilki Jugosla^e in iiornuuije ne podpirajo s potrebno od-ločnoAte) Beneševega predloga. Doc im je dr. »eneš z delegatom Osnokim že izapmsitiil Ženevo, se bodo zastopniki Ju-goslaviije in Romunije samo absentira- li pri glasovanju o sprejetju Madžarske. Odkod ta popusti j iivosit na sproti Madžamski? * Prevrat na Španskem? Po zadnjih vesteh je izbruhnil v nekaterih mestih na Španskem /prevrat, ‘ki nosi komunistični značaj. Islta ponoičila pravijo, da je Molili a že padla. V Madridu je prišlo 'do ositrih liizgredov An političnih nemirov. Vlada sitoji pred padcem. Nekateri deli španske vojske so, kakor se po roča iz Tangera, prešli ik upornikom * Vstaja v Indiji postaja od dne do dne resnejša. Amiglešika lin indijska vlada ise pofeveitiujete, Ikatko bi se vstaja, zadušila. Afganistan tim Perzija sta sklenila .pogodbo Ibrez i vednosti Anglije, iproti čeme.)1 je auigleška vlada v Kobulu protesti rala. Perai.jska vlada je z angleško finančno komisijo sklenjeno pogodbo razveljavila, s čemer je zad nja pogodba v Peinzijii uničena.. Južna Perzija mohiliiaira. Vsltaja v Filipinih se je razširila čez štiri velike province. Domači svečeniki vspodbuijajo domačin« k vstaji. Angleška ivlalda Skuša z vsemi sredislvi, vo^no iboilj naraščajočo vstajo zadušiti. t Zanimivosti.' V štirih dneh iz Evrope v Ameriko. — Zemlja šla skozi rep komete. — Straš na poplava. — Razorožcnjc. — Naj mlajši patrijarh. — Pozabljen paša. Neiko veliko nemško podjetje namerava zgraditi izralkoi^love jZeppeiinove-ga sistema, ki bi prevažalli .potnike iz Madrida v Buonos-Aires. Potovanje bi trajalo samo štiri dni, kar ibi bil vsekakor retkord .rta item polju. • Zvezdama .Konigstuh.1 pri Heidelbergu iporoča, da je šla izemija v noči od 8. do 0. avgusta skozi rep nekega kometa. • Pio strahovitem nailiiiv.u din« 11. sept. je narasla raka San Anitonio v servero-amenišlki državi Texas iter poplavila masto Sain ikitonio. Število človeških žritev znaša nad 1200. škode je za več milijonov dojarjev.^ V znamenju ra;zarožLteve se gradijo vodno nova vojna sredstva, ki maj bi jamčila za svetovni mir. V Temzo so te dnii spustili, nov železni tanjk, ki ne vo-Tii samo po zemlji, temveč tudi po vodi. Poizkus pa ni uspel. Tank se jo s 30 častniki .vred iiiotofl^ih * Ko so kranaii mezopotamskega kralja eanira Fesak, je med drugimi bil prisoten itiudi patrijarh neko tamoš-nje reliigiije, ki je gotovo najmlajši med vsemi dušnimi pastirji. Šteje samo šele 12. leto svojega življenja. Zamiimivo bi bilo sedeti, koliiko ovčic in koaldv sledi njegovi nezmotljivi palici. • Pred kakim poldrugim leitom je bil v Parizu umorjen zmaui : Jugoslavije« v Ljubljeno, kjer ga bo predpo-doba. Amlton Pesek krstili in posvetil-. — Premembo imena bi priporočali 1 jinb 1 jatnsiki >>Jugoslaviji«. Ker nti v bistva* nič drugega nego dajbžurnal g. Peslka, bi bilo -pač najprimnernejše, da. se iprek'usti v »Peskoslasj-ijo«. S tem l>i bilo obenem tudli konec varanja našega. .ubogega ljiudlstiva, iki eilta ta >liomo-seksuatlen« liist. — Maksimiranje mesnih cen. Nedavno smo poročali že, da se naši mesarji prav malo brigajo za uiaksimalne cene ter prodajajo meso po cenah, ikate re sami določijo. Da pa so še manj prikrajšani pni neomejenem zaslužku, se poslužujejo še drugih .umetnosti. Tako n. pr. kupujejo od kmetov živino po maksimalnih cenah ž zagotovilom, da bodo meso razprodajali doma, v resnici (pa živino potem izvažajo z velikim dobičkom v inozemstvo. Maksimalne cene so itorej v velijavi za kmetovalce, mesariji pa si z aumetiaiini mahinacijami že znajo pomagalti. Treba .bi ibilo tu di v Ho tmii.no iposvet.ili s malo ostrej šo Mejo. — Brzojavna in telefonična zveza Beograd-Praga. Glasom posebne med našo in češkoslovaško državp sklenjene .pogodbe se osnuje med Beogradom in Prago neko Bratislave direktna brzojavna in telefonična £veza. Z direktnim brzojavnim prometom se prične takoj s telefonskim pa čitn bo izgotovljena žična zvezn. — Miha Koren, znani komunistični poslanec, je bil v Trbovljah aretiran. Očitajo mu, da je v zvezi z izginjanjem dinamita v rudnikih in z dosedaj še neznanimi storilci, ki so položili neznani peklenski stroj na cesti Ljubljana-Celia. — Za poučevanje na novousta navijajočih se kmetljsko-nadaljevalnih šolah so z odliko sposobni sledeči gg. učitelji s štajerskega dela Slovenije: Franc Mratoš, nadučitelj v Pamečah.; Venčeslav Čopič, učitelj v Pišecah; J. Droč, učitelj v Zg. Ponikvi pri Celju ; Franc Golež, šolski vodja v Stranicah pri Konjicah; Jože Jarh, nadučitelj, Sv. Rok ob Sotli; Radovan Mejovšek, nad učitelj v Orli vasi; Ivan Petrak, učitelj v Braslovčah ; Jožef Reichmann, šolski vodj? v Sromljah; Robert Senica, nadučitelj v St. Petru v Savinjski dolini; Tone Stefanciosa, učitelj v Rogatcu; Ciril Vobič, nadučitelj v Sv. Trojici« v Slov. Goricah; Mifko Zdolšek, šolski vodja v Letušu; vsi ti so dovršili tečaj na drž. kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. — Udruženje jugosl. učiteljev ima svojo glavno letošnjo skupščino mesca oktobra »v Zagrebu. — Sprememba voznega reda. Rav nateljdvo Jufcne železnice nas obvešča, da vozi mešani vlak šiev. 801. ki je vo zil do sedai-iz Maribora proti Ljubljani ob 12.48,, od 15 septembra naprej, iz vzemši m-de.je in praznike, -radi šolarjev ob 13 25. v ' — Davkoplačevalcem. V smislu čie na 3<>. točka 11 aačalsnpga .zakona o pro- račnmikih dvanajstinah za mesec jumdj decemlber 1921 (uradind lisit štev. 240) se razglaša, da je odmera občne .prildob-nilne po pnvem poglavju zakona o as. davkih za lettlo 1921. idovršena in lahko davčlmi ‘zavezanci ivpogledajo odraerni izkaz pni p instojnem .davčnem .uradni v času od 1. dk> 15. oktobra 1921. Davkoplačevalec ima pravico v pogleda ti le njegovo davčno dolžnost 'zadevajoče predipissne poisitavtke, iza dnuge davkoplačevalce pa le, če se izkaže s kolka p rosi tim ipodblasltilom, ida jili je upravičen zastopal tli v datvonih zadevah. Predpis pnidabniine onim izavetzamcem, ki v 15. dtneh .po preltelkiu navedenega roka za ivipogled ddmere me vlože priziva ali pritožbe pri davčnem oblastvu v Mariboru, iposltane pi'avno v el javen, četudi se davčnim zavezancem ne vroče posebni iplačilmii nalogi. Prekoračitev lega. roka se sme opravičiti samo .v primerih^ 286. z. os. d. Plačilni nalogi v dosedajni obdiiM se vročajo samo onim davčnim zavezancem, .kaltei*im se prvič odmerja občna pridobnina. Pripomni se, da je .rok 30 dni § 1. zaikona z dne 19. 3. 1876. drž. zaik. št. 28 skrajšan na ' 15 idnii, da pa osltamejo določbe § 2. od-stavelk 4. tega zakona še nadalje neiz-premenjene .v veljavi in je vsak daivko-plačevalec še v naprej upra)\T.čen zahtevati, da se mtu prijavi ipoidrobna. od-mertna podlaga. — Vprašanje sekvestrlranega premoženja. Na Dunaju se vrši prihodnje dni konferenca med zastopniki .Tugosla-v’t,e m Avstrije. Nadaljevala se bodo pred nedavnim prekinjena pogajanja o odpravi sekvestrov na po^esH^h in di lijih ub;ektih. ki pripadajo avstrijskm državljanom. a se nahaiajo v Jugodaviji. V razpravo pride tudi vprašanje o zapori na imetju jugoslovanskih državljanov in institucij, ki se nahaja na ozemlju Avsirije. — Prepovedan uvoz živine. Vlada je prepovedala uvoz živine iz Madžarske. — Vsem rezervnim častnikom. Komanda mariborskega vojnega okruga razglaša: Na podlagi Ukaza Gospoda Ministra Vojnog i Mornarice -F. Dj. br.t>j 45215 z dne 26. avgusta 1.1. se poživljajo vsi rezervni oficirji bivše av-stro-ogrske, ter črnogorske armade, kateri so "že sprejeti v skupno armado Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi oni, kateri so prej v srbski vojski služili in kateri imajo svoja stalna bivališča, v območju okrajnih glavarstev Maribor, Ptuj, Ljutomer in Konjice, ter sodni okraj Dolnja Lendava, v svrbo polaganja ustmene in pismene prisege na dan 18. sept. 1921. na enodnevno vežbo v .vojski h komandi Mariborskog vojnog okruga v Maribor. Prisega se vrši točno ob 8. uri v 11. artilerijski podoficirski šoli v Mariboru. Vsak naj prinese seboj svoj pečat, vosek, eno celo polo papirja in peresnik. Mariborske vesti. Maribor, 14 septembra. m Mi smo nemčurji! Pri vpisovanju otrok v šolo je te dni pripeljala neka mati svojo hčerko ter lepo po slovensko povedala, da njena hčerka ne zna niti be?edice slovensko. Ko ji je nato vpisu* !0('i organ odvrnil, da se bo otrok lahko kmalu nau il slovenščine, naj le tudi doma govorijo z nj^m slovensko, saj znajo vsi in so tudi slovenskega rodu. mu je mati odgovorila samozavestno: „Tega pa n>'; mi bomo govorili nemško, kakor smo doslej, ker mi smo nemčurji*! Toda to ni edini slučaj naših Mariborčanov. ki se prištevajo sami mod riem-čurje, tudi več š Iških otrok je na vprašanje, kaj so, odgovorilo, da so — nem-t čurji. Čuden mentalitet. m Zakaj ni tobaka? Našo tobačno upravo v Ljubljani prosimo pojasnila, zakaj zalaga mariborske trafikante tako slabo, da večino dni v mesecu nimajo tobaka? Posebno pa manjkajo vedno finejše vrste in egiptovske cigarete, katere se dobi samo po veliki milosti ali pa za verižniške cene po kavarnah. Mislimo, da v naši državi ne bi moglo biti pomanjkanja tobaka in radi tega prosimo slavno .upravo, da v bodoče ne zapostavlja Maribora tako, kakor ga je doslej. * m Poziv vsem vpokojencem Invalidom in vdovam Južne železnice. Pozivate se, da se polnoštevilno zberete na \ protestnem shodu, d/n© 18. t. ra. ob '14. uri popoldan v Narodnem domu v Ma riboru. Protestirali botmo proti temu, zakaj ministrstvo toliko časa zadržuje iu ne dovoli južni železnici, da bi izplačala dravinjske doklade na milostno ijvakojjiiino, ker je v to pripravljena, ako to dovoli ministrstvo. Zahtevali bomo, da se nas ujpošteva v novi službeni pragmatiki tako, kalkor naše aktivne kolege, kateri pojdejo šele v pokoj, ker orni nismo plačevali našo pokojnino v zdravi valuti. Obenem pa prosimo, ako je kateri gospod minister oziroma gosp. državni- poslanec pripravljen posetki naš sliod, da bo na lastne oči videl naj-večijo revščino. Pridite vsi na shod, stvar je zelo važna. tn Srečke za tombolo, ki jo priredi dne 2. oktobra požarna bratnba ria Glasnem. trgu, se dobe pri vseh tobakarnah, pri brivcih in pri požarni hrambi sami. Cena 1 dinar. Tombola ima nad 200 krasnih dobitkov. Glavni dobitki so razstavljeni v Gosposki ulici v trgovini Fer-ner. Med žrebanjem svira godba Južne železnice. Po tomboli se vrši v Gčtzovi dvorani velika veselica z vinsko trgatvijo in plesom. Pričakovati ie, da bo občinstvo pridno segalo po srečkah ter na ta način podpiralo to občekoristno institucijo. m Na cesti se je zgrudil. V torek, dne 13. tm. krog 19. ure je pred glavnim kolodvorom onemogel 71-letni upokojenec Južne železnice Hermann Tremel ter se zgrudil na tla. Pri tem je padel tako nesrečno, da si je zlomi) nosnico ter zadobil več odrtin na obrazu. Po straži obveščen rešilni odelelc je takoj prihitel na lice mesta, ga obvezal in prepeljal v javno bolnico. m Tatje koles so razširili svoje po slovanje tudi na Maribor ter v zadnjem času prav pridno — kradejo. Včeraj je zopet izginilo Marko Lahu v gostilni „Pri klavnici* kolo, vredno 3000 K in Vinkotu Mraku na Aleksandrovi cesti št. 16 kolo, vredno 1600 K. Dozdeva se. da so gotovi „uzmoviči“ omejili svoje .'delovanje* samo na kolesa.' m Večerni koncert se vrši daaes v četrtek na lepem vrtu hotela Halbwidl. Svira priljubljena Hatja-patja kapela Opozarjamo na oglas. m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe prof. Kubička 1253 Slov. nar. gledališče. Dramatična šola Nar. gledališča v Mariboru. Pouk dramatične šole se vrši danes, v sredo, dne 14. t. m. ob 19. uri (7. uri zvečer) v mali dvorani nar. gledališča (poleg velike dvorane v 1. nadstr.). — Našim prijateljem! Kdor čita naš list, ta ve, da se je iz prvotnih težavnih začetkov že precej Izpopolnil in Izboljšal. Uredništvo in uprava sta se vedno trudila izpopolniti in izbolj-šati ga še bolj; če se to v celoti ni zgodilo, so tega krive deloma tehnične težkoče, deloma pa tudi naše čita joče občinstvo samo, ker je pač stara stvar, da brez sodelovanja uredništva, uprave in žitateljev noben list ne more napredovati, kvečjemu še kak list, ki mu plačuje deficit ta ali ona zasebna blagajna. Pri nas tega ni! Naš list ne podpira nihče, vzdržuje se sam od sebe. Kljub temu pa gre list krepko dalje po začrtani poti, svest si svoje velike naloge, ki jo ima kot edini sloVenski dnevnik na ozemlju bivše Štajerske, Koroški in Prekmurja. Tehnične težkoče so nam doslej onemogočale list povečati, sedaj pa se je tudi v tem oziru stvar izboljšala in »Tabor« bo odslej izhajal med tednom po potrebi na 6 straneh, v nedeljo pa stalno na 8 straneh. Kljub temu pa bo ostal tudi v bodoče najce-nejši dnevnik v Jugoslaviji. Vsled tega prosimo naše čitatelje, da mu ostanejo tudi v nadalje zvesti, a poleg tega naj poskrbe tudi za to, da se list razširi tudi med on«, ki ga doslej ne naročajo. Sveta dolžnost vsakega našega resničnega prijatelja je, da mu pridobiva no- vih naročnikov. Na drugi strani pa je tudi dolžnost, da mu pomaga kadarkoli mogoče z dopisi o vseh važnejših dogodkih in o vseh vprašanjih, ki zanimajo javnost. Seveda pa morajo biti ti dopisi dostojni, ker v nedostojno borbo in pavšalno blatenje se naš list ne bo spuščal. Dolžnost naših prijateljev podjetnikov pa je končno tudi, da list podpirajo z inserati, kajti brez inseratov dandanes ne more uspevati noben list. Pri delu za »Tabor«, pa naj se vsakdo zaveda, da bo Maribor postal v kratkem sedež samostojne oblasti in da bo s tem naš list postal v celi mariborski oblasti neobhodno potreben, ker bo le on kot dnevnik lahko dovoljno zastopal interese te oblasti. Na delo torej! UREDNIŠTVO. tsi@u2iu2m2iu2i Ce)tg) Kultura tn umetnost. x Balokovičev koncert. »Slep je, kdor se s petjem ukvarja« — je 7apel skoro pred stoletjem Prešeren na račun našega naroda, a kar velja za »petje« v Prešernovem smislu, velja še dandanes za celokupno umetnost sploh. Gorje omilim umetnikom, Ilci so narvežaui spimo na »Kranjce«, h katterim pa ne propadajo samo oni na Kranjskem, ampak morda 'še v veliko večji meni oni pri nas v Maribora. Mi Mariborčani se na •raanili shodih in pri kaplji vina radi navldlušujemo za ito, naj bi postal;naš Mar ib,o v drugi, kuiltnrnii center Slovenije; da, najdejo se tudi ljudje, ki hočejo da naj -Maribor potisne- Ljubljano v kolt. Ko pa je treba z dejanjem dokumentirati, da je Maribor res .sposoben, da postane dragi kultu n:i center Slovenije, ali da celo prekosi Ljubija* uo, tedaj .se silarmoslini govorniki ; zaprejo v gostilne ter prepuste borni pe-šSidi idealistov, da rešujejo njegovo čahlt. V gledališču 'imamo drugo umetnostno masitialvo,- ki debi vsekakor!čast našemu mestu ter kaže, da bi tudi1 Maribor res taliko postal v tem oziru kaj vee}> toda. —- rodoljubi fe doline šentflorjanske si še oddaleč ne zmisUjp, da In fie potrudili ter si jo ogledali in s tem omogočili prireditev sličnih razstav tudi v bodoče. Razstava bo končala, ,tolda dohodka ne bo niti toliko, da bi ise pokrili režijski stroški, kaj še, da bi mladima umefteiffiktama, ki sta razstavila, preostal le en ,sam ipočen groš za prepoltrelbno nadaljevanje študija, na akademiji. Po takem uspehu si bo vsak ■umetnik v bodoče tisočkrat premislil, predlrio bo stavil .na ogled svoja dela apatičnim Mariborčanom. Potem se l>odo ii>ji rodoljaijbi jezili: Zakaj imajo umetnišike_ra!z.«ta"ve vsa mosta, samo naše ne? Sinoči je koncerti-i ral v veliki dtvorani Narouineiga doma naš ljubljenec, vijoliiusiki virtuoz Zlatko Baloko-vič; nia klavirju (pa ga je ^promljajl klavirski virtuoz Ciril Ličar. Baloko,vic je nastopil s krasttjian iabrauim in res umetniškim iprogrnmom. Ko je otopil na oder ter is e ozr/1 po dvorani, Ae je prestrašil praznote itn to prest ralšenje se je poznali o‘tudi ob ipočablou njegovih pr vih dveh točk. Potem ipa se je spomnil, da je v Mariboru in da. ne srno biti presenečen, ako se mn ne godi,bol je kakor ikomu dragemu in iz strun njegove vijoline so privreli akordi kakor privre sveža, živa voda iz’ studenca, se razibeglli ipo dvorani in napolnili vse ozračje z ornim res došivelam čuvstvom, katerega zaimon-e \TZibudtti saino umet-niifk, kakršen. je on. Balolkoviča srno slišalo žo večkrat, vendar pa moramo pri-™ati, da je, odkar smo ga slišali zadnjič, izepet izdat ur o napredoival. To ,.so čutili tudi maloštevilni Idealisti doline šentflorjanske ter ga za njegovo krasno umetnost nag.radiili' z res prisrčnim aplavzom. Med njegovim, sviranjeni so ■se začu lii l,u in tam zunaj iiz mesta glasovi la jajočega /psa, ki so se oprijeli naših duš kakor simbol onega sveta tani zunaj, ki,nduia duše, ida oi jo. vsaj za hip povzdignil v jasne nadizemske vi-žave svetega umetniškega občutka, ki rije le po zemlji, po oni/h nižinah zakajenih in zasmrajenih beznic, ki zabavlja, čez pezo življenja, Mki toži d draginji in kii išče uteho tam — kjer najde še vdžjo bol; simlboi povojne egoistiV no-matorijalkstične današnje človesk? družbe. M ko je končal umotauk, ko je legla tema na dvorano, smo šli na ee-elto« povešeno glavo in bolnim vpraša-nijean na ustnih: Quo vadiš, Mariborf —r.. x Umetnostna razstava Stiplovšek- Vidmar v zgornjih prostorih gledališča je odprita od 9. do 1‘2. ter od 14. do 17. ure dnevno. Maribor je kakor vselej, pokazal tudi z obiskom te razstave, da ima smisel samo izn oštarijo, da pa mii je umetnost — španska vas, ki ga čisto nič .ne ibriga. Doslej je raizistavo /poiseitilo komaj 300 ljudi in še ti iso bili povečini’—tujci. x Glasbene Matice v Mariboru pevski zbor prione zopet z redniimi vajami i «. sca pevce prva vaja. v petek dne 1(5. t. m. in zia pevke v pondeljeik dnč 19. t. •m. vsakokrat :»b pol 20. umi. Odbor, Gospodarstvo. * ' Notranje državno posojilo in varčevanje. Blagostanje posameznika, kakor^ tudi celega naroda ni samo posledica marljivosti in dela, temveč bolj posledica varčevanja. Dokler je človek zdrav ter Milko dela in isi služi, talko dolgo je seveda dobro. Mnogokrat, pajtse prigodi, da človek pri najfholjši vol ji ne more nn.jtbi aili pa dobiltii tlela, ali pa nenadna bolezen ali .nezgoda onemogoči vsak zaslužek. Takrat oni, ki žive brez rkču-na, ki Vse kar zaslužijo, sproti zarobijo in izaipraviino, ‘zabredejo mnogokrat \' najivečjo bedo, ;čestolkralt celo krenejo s pota poštenosti ter zabredejo v zlločin in pogiubo. Nasprotno pa oni, ld št deli jo in polagajo na stran, četiudi le male vsotice, niso nikdar v zadregi. 0e jih ravno ne zadene bolezen ali kaka druga nezgoda, jim vendar prihranjen^ denar pride vedno prav. Pred voj|no je bil smisel za varčevanje v našem narodu razmeroma večji kakor danes. Prišla je vojna in žnjo draginja in razne druge težkoče, ki so več ali manj ovirale in onemogočile varčevanje. Ker pa je ravno vsled tega padla vrednost denarja,, je možnost varčevanja tem večja. Med narodom se nahajajo velikanske količine denarja in če bi si vsak pri zalbavi in drugih ne. neobhodno‘potrebinih lužitkih (pijančevanje!) sanio malo pritrgal ter položil na stran, bi s časom aiaraStla čisto lepa vsota. Če tudi mijena vrednosft da-'nes ni ibog\e kaka, vemda r bo, ko se prilike malo urede in 1h» vrednost de-nai ja uarasitla* prettetiwyaila lep znesek, s katerim se bi lanko že marsikaj nakitiipilo. Državno ndti.amje investicijsko po,-isogilO, (ki se podpisuje ta mesec pni vseh denarnih zavodih in bankah, nudi za ito paijlepšo priliko, Piied 'Vsem je na ta načini naložen denar varnejši kakor povsod drtrgod, ker jamči drža.va s 'vsem svojim imetjem. Povrh tega. je 'za jamčen z objekti, iki se boclo s tem denarjem zgradili. — K podpisovanju tega posojila pa inorp -vsakega vz|p(ia|dfbuditii ugodno obrestovan je. Dočim ibanlke in dnuri zavodi obrestujejo naloženi denar ':p6 3, kiveč-' jemu jpo 4 odstotke, plača država polnih 7 odstotkov, brez vsakoršnega odbitka in daivika. To so ugodnosti, ki jih ne nudi fin ueimore nuditi noiben drugi zavod. Če pa vlaigatel j-slničajaio ta denar zopet rabi, se timu zopet mudijo u-godtnoslii, kakor nikjer drugod. Pri vsakem denarnem zavodui lahko svoje ipoteojilo za loži ( loinbard;i>ra) ter plača za to samo 6 odlsit., dočim mm glavn-iea uosi še uadallje 7'odstotkov. Kdor koli itorej Ifliče s svoj/iiin denarjem racioaiolmo gos^iodariti in varčevati, naj ne zamudi te ugodne prilike teir podpiše d ržavno posodilo, ker bo s tem ilKurfuigal .sebi iu .državi. Centralam uprava sindikata noivčan.ih zavoda kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. g Dobava drv za ravnateljstvo državnih železnic v Subotici. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja, da se bo vršila 30. seiptembra t.^ 1. draga pismena otertalna licitacija glede dobave 1000 vagonov drv, ker je prya za dan 31. avgusta t. I. razpisana licitacija ostala brez rezultata. Prod metni rasspis,ie interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani ria vpogled. g Zvišauje železniških pristojbii Nemčiji. Nemško ininiisItiStvo met je izdalo naredibo, glasom 1 f zvišajo cene na želeaniioi za osebni met s 1. decembrom in za tovoioij met pa s 1. novembrom za 30 o®| g Za železnice na Madžarskem, j žarski draavni psroračum za 1. 19® ip redi videva za železniške i.irvesti vsoto 1.324"milijonov kron. g Premeščenje Anglo - avštn banke. Avstrijska vlada je skupščini predložila zaikicvnsko of* o premeščen ju sedeža ^nglo^vstrt banke v London. g Graški vzorčni sejem.. Na 8 kem vzorčnem sejmu bo neka.j družba iz Feldbacha postavila v H popolnonra kompletno družinsko . iz najnovejšega, takozvanega »Hera. materijala. Hiša bo vsem obiskova tega sejma na ogled. Po vzgledu večjih sejmov se bo otvorilo na • mišču posebno zabavišče, ki Do n | obiskovalcem razno zabavo >[> vedrilo. Legitimacije, ki, upravičuje! polovično vožnjo po južni železn1 tudi v inozemstvu — se dobe pf , zastopnikih in pri sejmskern ura Gradcu, Burggasse 13 za ceno ter se po naročilu pošljejo tu£l1 P°Šti- .. M g Marka in borzne mahi nacije-^ G rič.) Iiz Berlina se jaivlija, da so o va dognalla, da je veliki :paidec na borzi izaknivila brezvestna sp cija. Radii nastale panike je \)0, j prta. (Vest je nesiiiguinno spreje> g Izraba vodnih sil v AbesinU•• #i, steli iz Londona piipravlja angteš‘ca ^ koTisorcij za izrabo vodnih sil v niiiji. 'i__ Ne pozabi naročnik Kc.ksi.cin : Afrodita. Roman. Prevol Ru ali. , (Dalje.) »Tu šeni na tem gričku nuilo del ten1 vas opazoval.« iDdkilieo je iziopei oblila rdeči »Cernu se sramuješ?« je rekel ^ ti j. »Lepše in ipameltnejše se ne ^ gla ponašati nitti Ikalka SpmaSji*« mladi človek je od liog do glave s11 svoje ljubezni.« Nejera ga je pogledala. ,.j »Ti to praviš, kaikior da se tli & ] iazuimlj,jlivo. 'Seveda, ‘tudi Nejera z m a ve, da mi več lepa.« »Baš naisprotlno! Ti si kraeuv^* | »O tem ne 'Inmo govorili! f- kam si bil danes tako jsaaD^ j Pni Kreontovem spomeniku sem * caOa, a me miši niti slišal!« j »Niseni bil razipoložon« — je o*1*' Aikontij. j ! »Nisi bil razpoložen? — ' V *^ Miletu? Pod tem krasnim ueboiflLj tej pisani, vrveči množici ob P1 mišču?« , 'j \ »Da, Nejera! Nisem našel, k*1’ iskal!« , Pripovedoval ji jo to, kako mam iskal i pripravni imodel za >v ; duhiu že lizdelano delo, in da gft ^ višem njegovem delu ovira. Nejera se je zamislila. j »Hladine, gosposke lqpote, ,ka^fll(i rabi umetnik za kiipe bogov, za*p.! so ipripraiMne? — Kakšna naj devojlka, 'ki ihi bila primerna za-delo?« • <0f »Takšna, kakor si ti!« je odff^ Akonltij. Nejera je zopet zardela. '*■■■ >Kator j to? ? je zajeeljtda. ? je vendar na tisoče!« jj »»Niiti deset!« je odgovoril »A tudi teh deset bi bilo težko ®flJl še težje dobiti!« j,; »Kaj mora nira^-zaipa^av taka ca delati ,če jo vzameš z;u mode1!^ »iNiič! Samo milino niora stati, ^ jo namestim!« Oba sta utlihmila. v »Slišiš, Akiontij!« je rekla na ^a Jera, »Oe ni nič težjega, Ikot to, ^ j ni liaihlltio itndii j ar/, Ito storila. Saj f' j( cel, da hi ibila piiipravna m tv<>Je o!«' »Res? Bd*M hotela?« f) »Zakaj ue, če tn s tem lahko ristiim.« . 'j »Pa kaj izahtevaš za/fto? Znano ft|1 Nejera, da nisem Ibogat!« ...f »Ali, ti tne ne irazumeš, A konti J MafiDOr, 15. scptemora ;T A B O R*' onar* «. AoCem Komu storiti, prijaznost', vendar ta to ne bom 'zahtevala plaSila!« V njenih oeeli so ;jc zopet zabliskit-ilo iu pojavile so se one poteze, ki jih jje Akontij bil: zapazil že včeraj. Dozdevalo se mu je, da govore: S to prijateljsko uslugo te hočem okovati in prikleniti nase, da ne boš nikdar pohabil, da ti jo Nej er a. pomagala. Trenutek je omahoval. Naposled ipa je Omagal v njem umetnik, ki hoče dovršiti zasnovano delo. »Dobro, Neje ra,« je rekel prijazno. 'Zelo hvaležen ti bom za. tvojo uslugo. Kedaj mo prvič obiščeš?« »Če hočeš, takoj! In zdaj je ravno prav. Koronida spi in Laogor tudi. Ni jima treba [vedeti, kar sva midva sklenila.« »Torej pridi! Seboj pripelji tudi psa.« _ _ -.L.:., .j; • »Takoj,« jo rekla Nejera. Šla sta. ob plotu, dokler ni prišla do mesta, kjer je bilo grmovje bolj redko. Tu je razmaknila veje ter se prerila na drugo stran. Tiho renče je šel za njo pes. III. Minilo je nekaj tednov. Mladi umet-spik jo med tem časom neumorno delal. Iver jo [Akontij moral samo še izdelati, a ne več izumiti in vstvarjati — kajti svojo umetniško delo je v duhu že natanko izdelal — mu jo šlo delo nenavadno hitro izpod rok. Razen neznatno poteze, ki je morala biti malo naivnej-ša in nežnejša, kakor Nejerina, je ves obraz črto ka črto »klesal po licu mlade devojke. Cela njena postava je popolnoma odgovarjala temu, kar si je želel ih izmislil. Polna, vendar pa le napol ražvita in mlada je bila ta »past ir ka na povratku« s prepasano haljo, gornje telo smo na pol pokrito, ljubka, lekel bi: idilična. Tudi pes po svoji vrednosti kot model ni zaostajal za Ne-! jero; njegovo močno, krepko telo se je krasno strinjalo z bujnim stasom devojke. . ■ v A Kljub' temu pa za nestrokovnjaka,’ kip ni imel mnogo sličnosti z Nejera. Nezfiaitna izprememba poltez, okoli ust je dajala kipu popolnoma drugo fizio-n orni jo, a to tem bolj, kor so se Nojevi-ne poteze s spremljale z njenim razpoloženjem, , (Dalje' prih.) n ■ —« Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf O zi m. * -. 3SEB3SSSE JAKOB KELC Vojaški atelje moških, damskih in vojaških oblek. Zaloga angleškega sukna. Prvovrstno delo. 1382 MARIBOR, Stolna ulica št. 5. Znižane cene! Postrežba točna! Soudeležen na I. obrtni razst., oddaj. VI., stojnica S3. Mizarsko podjetje EEi IVAN ŠAFARIČ Maribor, Splavarska ulica štev. 5. izdeluje pohištvo od najpriprostejše do najfinejle izvedbe. Soudeležen na I. obrtni razstavi v Mariboru, oddelek 1V.-V., stojnica 63. lili! Pečar w& se priporoča cen], občinstvu za vsakovrstno podkovanje konj, kakor-tudi za Izdelovanje in popravila vsakovrstnih vozoy. 1385 Soudeležen na I. obrtni razstavi, oddelek I., stojnica 26. A gg Henrik Coffou atelje in delavnica za dekorativno slikarstvo, slikanje sob, pleskanje in lakiranje. i:5S.S Maribor, Slomškov trg št. 2, Soudeležen na 1. oirt. razst, oddel. II., stojo. 49. 11 II l^ol I5*j L22J135J152J ' I (**!§ |MM(jttPj|MBllJiwl|ailI|alaii»dljgii|{fe3a Franc Scheil 1 l. jugosiov. izdeiovaSmca lil blagajn in »metno ključavničarstvo. i Večja zaloga blagajn. 1386 H SVSARiBOR, Koroška cesta št. 31. — N Soudeležen na I- obrt, razst, oddel. L, stoja. 19. Isd 'i&S. '^'č, 'O ftf.1 A; IS m ® ® telie za slikarstvo Vladimir Vlašit Priporoča povečave v prvovrstni izradi. Soudeležen na I. obrtni razstavi v Maribora, oddelek 1V.-V, stojnica 68. m • m m 9 m 9 9 Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od V210.—V2H*ure ; in ob četrtkih od */319.—^/$0. ure imm '‘kk Tapetarski in dekoraterski atelje Blaž Jagodič ima razstavljeno salonsko garnituro na I. obrtnj razstavi, oddelek IV/V, stojnica štev. 58. % ^ 1387 Stajnko Josip t kolarski mojster j Jugoslovanski trg 3. Se priporočilni p. u. odjemalcem oziroma naročnikom za izdelovanje 1383 vsake vrste finih kolesljev, kakor tudi težkih vozov ter prevzemam popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dola. — Za dobro postrežbo jumeim. Soudeležen na I. obrt. razstavi, odd. I, stoj. 26 in 28. ■ is s. ■■MnsnasmamsMUuoanBnaBUBnaftutaBttuoBBH £<») P/tf) tvPi' Franc Kager pasar in srebrar ”^SSI ^ Vetrinjska ul. 18 MaiibOf KopaliSko ul. 9 » izdelujVvsa v svojo stroko spadajoča dela.- ® Soudeležen na I. obrtni razstavi, oddelek II.. stojnica 43 aK^ifcgi^ajkggaASg^afes) gas VOZNI RED lužna železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in 51ovencev.^ VeBjaven od 1. junija 1921. Maribor g&. Rok—MsabSIasia gl. Ro!.—Trs«. Os. Os. MeS. Brzvl. Brzvl. 47. 43IS13 35)45 801 3 7(507 6-80 10-16 12-49 13-58 14-14 16-50 6-02. 10-47 13-4A • # . 17-22 7-30 12-12 16-17 15-12 15-28 18-51 813 12-53 17-16 • 19-34 10-41 14-55 20-30 17-01 • 21-40 23-40 . n. 21-55 , J1-13 .A ff • .. 18-01 , *■; Ob. 81(49 22-10 22-42 010 0-53 3-03 111-23' Os. . Moš. 802 Brzvl. 508(8 Brzvl. 4 Os. 44(32 Os. 511143 Os. 60|36 . . Maribor gl. kol.'A . > * 9-59’ 14-05 14 27 14-45 16-56 22-17 4-44 1 Pragersko X . .V 9-25 1302 # . 16-22 21-43 4-08 Celje 2 . . 7-58 10-45 13.09 13-27 14-55 20-17 2-43 Zidanimost X .«' . ■. 7-09 9-40 # 14-03 19-27 1-43 Ljubljana gl. kol. X 5-18 6-40 i • 11-35 1206 17-35 23-65 Trst« ■ • v--; • . 500 . 15-20 -1 ŽPgreb juž. kol. . . N 10-30 'f ». i 0 i/A 16-13 *.< 9 ki ' ' ■ 'V Maribor gl. Rol.—Gras-Wien, Os. 70a Os. 72 Brz. 4 Os. 44(82 Os. 74 Os. 50(86 Os. 71 1 °ss i Brz. 3 Os. 75 Os. 31(49 Os. 77 6-30 6-53 • V' • ■* 12-41 13-04 * • 1516 15-43 10-40 21-45 19-00 19-31 22-19 6-45 19-15' 19-38 • • • 8-00 8-31 11-17 19-40 1 1 1 Maribor gl, kl,X * 1 St. Ilj T Spielfcld-StraB X Graz gl. kol. X . , 1 f Wien juž. kol.X . , D %č. ■7-35 7;13 • ? . ' 8-40 808 5-37 21-45 13-35 13-11 12-21 7-25 14-06 13-43 • * • 19-32 19-00 16-82 8-05 20-62 20-29 V a; , te szzs a CZ3 srzs c Ivan Kross čevljarska obrt Maribor, Koroška cesta 18 se priporoča' za vsakovrstno delo. Pošilja po poštnem povzetju. . Zahtevajte cenik! Ročna dela iz lastne dejavntee. 1394 Ustanovljena leta 1382. Soudeležen na I. obrt. razst., oddel. VI,, stojo. 77. Sil tzn p n r~--- :!H 0 -jggac Maribor gl. R©B.—Prevalje—Celovec.' Os. 411-425 Os. 413-129 Os. 415 * 'f Os. 412 Os. 429-41! Os. 424-4(5 ■ 5-00 5-10 6-53 7-56 1107 15-00 15-08 16-44 17 23 20-59 . 19-48 19-56 21-88 22-13 • - • • • " ♦ . • ’: • . # . • • • Ir-s 1 • . • . Maribor gl. kol. . X | Maribor kor. kol. . f I Dravograd-McžaX . 1 i Prevalje | Kiagenfurt gl. kol. X 7-37 7-29 6-01 5-81 .* • 12-25 12-17 10-50 1004 6-23 20-45 20-37 1910 18-05 14-15 • * ■ • »* • 11-*' • ■ * h' ■■ • 'j . <:9V; til rJ—r ■ •'— t Učiteljica poučuje t francoskem, augleSkero, italijanskem in nemškem jeziku. Vprašati dnevno od 11.—13. Miklo-: Bičeva ulica štev, 4,. pritličje, 135« 2—2 Tratner Oton g OSI t slikar, piaskar in črkoslikar St j| Maribor, Krekova ulica št. 8 | gj| Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela, {f\j f\ll Soudeležen na I. obrtni razstavi T Mariboru, od- (§ Si delck III, stojnica Št. 53. 1381 ^ OŠKSO .nH!!3][3]|3}!§j|3]S]lg!] Mizarska delavnica Franc Edelstein, Krekova ulica 18, izdeluje vsakovrstno opremo za trgovin* in pisarne ter izvršuje vsa popravila. Zmerne cene! Solidno delo! 1314 1 Maribor *2S Galanieriiska veletrgovina Hruškovec In jabolčnik, 35 Id, se odda.. Naslov pove uprava. . 1338 2—2 Jetika! špecijaliif. za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira t; v torek in p e s ek od 11, do 12. in od 14. do 16. ure v Mariboru, Razlagova ulica št. 21. Vso drugo dni št. Jurij uh juž. žel. ' 1046 Izvrsten glasovlr, dunajski proizvod, se ceno prod*. Bros, Tattenbachova ulica . St, 25. 1400 2—1 šolske torbice In nahrbtnik! v večji izberi pri Iv. Kravos, Aleksandrova, cesta St. 13. 1353 5_1 Maribor, Gozdna ulica št 6 Hf Se priporoča za izdelovanje vseh !H Temeljem sklepa izvanrednega občnega zbora, ki se je vršil v Trstu dne 28. avgusta 1921, se izplačuje počenši s 15. septembrom 1921 kupon št. 15 naših delnic z Lit, 12"— (dvanajst lir) od komada kot dividenda za poslovno leto 1920 na blagajnah vseh naših podružnic in pri Banki in šte-cjioni za Primorje, Sušak in njenih podružnicah na tvtfki in v Bakru. V svrho vnovčitve kupona št. 15" za lelo 1920 ie treba predložiti tudi odgovarjajočo število kupona št. 13 za leto 1918 ter kupona št. M zn leto 1919, ki se bodo vpotegnili brez nadaljne nagrade, ako se je za iste že plačala akonto dividenda. V kolikor še ni bila izplačana akontacija, se jih bo vnovčilo in sicer one za 1, 1918 po K 401— in one za 1, 1919 po Lit. 10'-.: 139« Ravnateljstvo Jadranske banke v Trstu. vrst sodov in prevzame vsa v nje- govo stroko spadajoča popravila. zajamčeno prifrtan, v sodčkih ® steklenicah nudi na debel0 Pina veležgaiiaflH Robert Diehl, Celje. ;; , j" V 1023 12—12 ijf Cene zmerne! Postrežba točna! Soudeležen na I. obrtni razstavi od delek I, stojnica štev. 10. 1361 2- Velika izbira sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljno perje itd. po znižanih cenah se prodaja pri i. TRPIN, Maribor Glavni trg št. 17, 1357 10-3 EEBBSS Gregorčičeva ul. 17|y|^[|*j’Tržaška cesta 56 Krojaški atelje 1396 5-1 LJUDEVIT ŠET1NA \ Maribor, Miklošičeva ul. 4 Soudeležen na I. obrtni razstavi, oddej, VI, stojnica 80. Stabeno in galanterijsko kleparstvo, izdelovanje kovina stih krst, kovinotiskarstvo in inštalacijsko podjetje za vodovode in plinovode ter pokrivanje streh. Prevzema vsako množino naročil. Soudeležen na I. obrtni razstavi, odd. I, stojnica St 07. Maribor, Frančiškanska ulica 17 se priporoča za razpošiljanje betonskih cevi, plošč za tlake, jasli, korit, stop-\ nic, mejnikov, stebrov za plote • \ Izdelovanje betonskih izdel-. \ \ kov, kanalizacij ter te-S \ rasnih in azbest- \\ nih podov. 1389 'V Prodaja stavbenega materijala. iaoudeležeu na 1. obrtni razstavi, oddelek I« stojnica 3, MARIBORSKE TISKARNE D. D KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU. OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA- IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE! Tovarna Pisarna: Prešernova ulica št. 2. Telefon interurban Stev. 241,, . Telefon Interurban Stev. 228. Prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d. in industrija kablov« 4 ;? Kovinski izdelki, cevi, palice,' plošče.' ■ ^ JJ ?'! f ; v. ' . > ; J: ,■> * Obroči, bakreni, in medeni in cevi brez"spon(uj(f T; • .., Vinogradske brizgalnice raznih sestavov; -v f ! ■ ■- - Izolirane in gole žice vseh vrst. C ^""^392 , • , • - • • Mapeljevalni materijal za eJektSlM;^-^.^.- ,A,, , . . Armature iz rumenega li(ja in' stavbeno'kovanje('^^>;^.v-^. zor libtlSurji! 4 Velika zaloga vseh potrebščin, v Pozor kotlarji 1 ..........- Soudeležena pa I. obrtni razstavi, oddelek J, stojnica štev. 25,«, ; 'ar 1 , v,,;. ,'iriirrTjfS Tisk*: .Mariborska tiskarn* A Lastnik in izdajatelj: ^Konzorcij Tabor*,