TRST, sobota 20. junija 1959 Leto XV. - Št. 1-16 (4300) DHEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 - Goriea 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir— št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči . račun: Založništva uGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 . ______________________________________________________________________________________________________________________________ Odloženo do 13. julija delo v Ženevi na zahtevo zahodnih zunanjih ministrov Danes bo zadnja plenarna seja, nakar bodo ministri odpotovali Zahodni ministri so zavrnili nove predloge Gromika - Sovjetski predstavnik je poudaril, da je bilo dosedanje delo konference pozitivno ŽENEVA, 19. — štirje zunanji ministri so imeli uanes dve tajni seji pri Gremiku. Na prvi seji je Gro-“liko predložil nove sovjetske predloge in izjavil, da ®° zahodni predlogi nesprejemljivi. Na drugi seji so ministri sporazumeli, da se delo konference odloži ■ °_ 13- julija. Jutri zjutraj ob 11. uri bo plenarna seja. Predstavnik ameriške de- 'e iziavil. da ne bo “Obenega sestanka najviš-Jih pred nadalievaniem , pred nadaljevanjem Konference zunanjih ministrov. Na podlagi sporazuma šti-zunanjih ministrov ne ?P na jutrišnji plenarni se-govorov. Zato bo seja že-‘° kratka in na njej bodo samo uradnč odobrili sklep 0 odložitvi dela konference. t Predstavnik ameriške deviacije je izjavil, da bo Herter odpotoval iz Ženeve Jutri popoldne, tako da bo Prispel v Washington v nedeljo. Pred odhodom pa bo sovjetski zunanji minister Gromiko njegov gost na kosilu. Prva seja je trajala samd Pol ure in na njej je Gromi-ko sporočil odgovor na zahodne predloge ter nove sokolske predloge. Seja je bila Po zahtevo zahodnih ministrov Prekinjena, da so se lahko po-“yetovali, in se je nato nadaljevala po 17. uri . Na^ prvi popoldanski seji Je. Gromiko sprejel na zna-PJ®, da se je stališče zahodih držav m Sz med konferenco zbližalo o številnih vPrašanjih. Med drugim o rptanjšanju števila oboroženih *>1 v zahodnem Berlinu, o prepoved; atomskega orožja, o Prenehanju prevratnega delo-anj_a in o ustanovitvi vse-Pemškega odbora. .Predlogi, ki jih je sporo- XVI JIH JC Gromiko, vsebujejo; l. O- uvlpoci 1 ^ 1—: r a i. -t-* . — 1 : l Pacijski statut v Berlinu bo ital v veljavi za 18 mesecev Pogojem, da se vnesejo nekatere spremembe v sedanji Položaj na naslednjih področ-bh^ A) Zahodne države bodo Pizale število svojega voja-tva in svojo oborožitev v za-°dnem Berlinu do simbolične višine 3000 mož. B) Sledna sovražna propaganda frori nemškj demokratični re- linu in da opustijo svojo odgovornost, kar se tiče ohranitve svobode za prebivalstvo zahodnega Berlina. Res je, da sovjetska izjava predvideva, da bi štiri države lahko obnovile proučevanje berlinskega vprašanja v času poldrugega leta in po poteku tega časa. Toda če ne bi v tem času prišlo do nob.enega sporazuma, bi po poteku te dobe zahodne države začele pogajanja brez nobene pravice glede Berlina ali dostopov v mesto«. «Ob upoštevanju teh temeljnih ugovorov so zunanji mi- nistri ZDA, Velike Britanije vila nekatera nasprotja in te- in Francije prišli do zaključka, da zadnja sovjetska izjava ne prinaša nobene spremembe k prejšnjemu stališču Sovjetske zveze. V takih okoli-liščinan so mnenja, da bi bilo pametno odložiti konferenco za nekaj časa, in predlagajo, naj se prihodnji sestanek določi za 13. julija«. «V tem času bi sovjetska vlada imela možnost nadaljevati proučevanje zahodnih predlogov Zahodne vlade bodo s svoje strani proučile položaj in še posebno upoštevale današnji govor. Hruščeva tet njegov vpliv na prihodnji potek pogajanj«. Sovjetski predstavnik Harla-mov je nocoj izrekel optimizem in je na tiskovni konferenci med drugim izjavil: «Kljub temu, da so se poja- minuli milimi im imunimi mi iiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiii uti nun ni ni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiil Erhard zahteva pojasnila od Adenauerja Gerstenmaier je določil, naj bodo volitve predsednika republike v Berlinu Publiki in proti drugim socia-im državam z ozemlja ''stični... ,odnega Berlina se bo pre-ehala C) Organizacije, ki vr-Jo vohunsko in prevratno -elovanje V zahodnem Berli-u proti nemški demokratič-• fopttbliki, SZ in drugim ciahstičnim državam, se liso 'rai°- .G) Zahodne države obvezujejo, da ne bodo po-,?v“e atomskih naprav in n« izstrelišč v zahod- Berlinu. y času osemnajstih mese-,'v b0 vsenemški paritetni od razviinl etilzcv ^®mčijama in bo pripravil po-ovno združitev Nemčije ter m'rovno pogodbo. ■1. Ohranitev komunikacij d zahodnim Berlinom in zu- r razvijal stike med obema svetom bodo jamčile , rt velesile in vlada nemške demokratične republike za o-to^jeno dobo. •t Ustanovil se bo štiri-vJdbški nadzorstveni odbor, , , imel nalogo skrbeti, da anodni Berlin ne bo kršil te konvencije, in da zagotovi iz-“Janje sporazuma, ne da bi v oškodovale suverene pra-lce nemške demokratične republike. sttl ^ Primeru, da v osemnaj tih mesecih ne bi vsenemška .omisija uspela rešiti vpra-pd 'združitve, bodo države leženke te konference lah- BONN, 19. — Odnosi med Adenauerjem in podkanclerjem Erhardom so v novi krizi in to zaradi Adenauerjeve-ga intervjuja v «New York Timesu« v katerem je kancler izjavil, da večina v stranki ni nikoli podpirala imenovanja Erharda za novega kanclerja, in da Erhard nima dovolj političnih izkušenj. Erhard je v. parlamentarni skupini stranke izjavil; «Pou-dariti moram, da morebitno zanikanje ničemur ne služi. Jasno je, da je namen metode, ki jo je kancler izbral nasproti meni, uničiti moj ugled. Toda gre tudi za ugled naše parlamentarne skupine in vas, ki ste člani skupine. Od vas se sedaj zahteva, da dokažete ne svojo zvestobo kanclerju, pač pa da pokažete zdrav čut odgovornosti pred nemškim ljudstvom. Jaz lahko še dalje delam, samo če bom zavarovan pred novimi ponižanji in če bom lahko vršil svoje običajno delo.« Po dolgem razgovoru z voditeljem parlamentarne skupine Kronejem je Erhard izjavil časnikarjem, da zaliteva od A-denauerja pojasnilo, ki bi ga moral dali njemu ali pa parlamentarni skupini. Medtem je tiskovni urad vlade objavil iz-avo, ki trdi, da intervju, k> ga je objavil «Ne\v York Times«, ni v skladu s tem, kar je Adenauer izjavil. Uradni predstavnik Bunde-staga je sporočil, da je predsednik Gerstenmaier sklenil, da se bo volilni kolegij, ki mora izvoliti novega predsednika Zahodne Nemčije, sestal 1. julija v Berlinu. Na današnji seji Bundestaga so bili prvotno zavrnili zahtevo opozicije, naj bi Bundestag sklenil že danes o določitvi Berlina za volitve predsednika, in sklenili, da bodo o tem odločali v torek 23. junija. O tem niso hoteli odločati, da ne bi negativno vplivali na ženevsko konferenco. Ker pa so za- hoV obnovile proučevanje za- noberlinskega vprašanja. V smislu teh predlogov je zhodnonemški zunanji mini-Lothar Bolz poslal pismo hhodnonemškemu zunanjemu ""nistru von Brentanu. Bolz htedlaga tudi sklenitev nena-r*halne pogodbe med obema Jtahičijama. Zadevnj načrt i-* osem točk. Pismo poudarja, da je na-~'en tega pismo «preprečiti ‘‘hvarnost bratske vojne na ®hiškem ozemlju« in spopad J1 vojaškimi koalicijami, katerima sedaj pripadata obe •'ehiški državi, zmanjšati med-"hrodno napetost, omogočiti Podpis mirovne pogodbe in Pripraviti združitev Nemčije . Na drugi seji je Herter pre-r*l naslednjo izjavo: i.jZunanji ministri ZDA, Ve-‘ke Britaniie in Francij - Britanije in Francije so Proučili izjavo, ki jo je po-danes popoldne gospod A Gre •• r = , romiko. Očitno je, da je bi-.a ta o ->» izjava podana na način -a bo istočasna z govorom j,- ou istočasna z guvuiu— ftruščeva, v katerem se za-odtij predlogi od 16. junija hi predlogi od 16. junija j^hhčujejo za nesprejemljive v brez vsake podlage Gromi «iVa izjava se v svojem bi ne razlikuje od sovjet ,1 ] predlogov od 9. junija k.ehe katerih so zahodni mi liS 'asno sporočili svoje sta Sc® na sestankih 10. in 12 • Čeprav zadnja sovjet-g izjava razteguje od ene- sk 5* ha poldrugo leto predla-Zv . rol<- pridržuje Sovjetski svobodo enostranske ak- Po poteku tega roka«. &ka - tno je, da hoče Sovjet j zveza prisiliti zahodne dr-— s podpisom takeg-jr°zazu;ma — da priznajo ^haoijo 9vojih pravic v I tem zunanji ministri v Ženevi prekinili svoje razgovore do 13. julija, je Gerstenmaier takoj določil, naj bodo volitve v Berlinu. «»-------- Proces proti benečanskim partizanom že tretjič preložen FLORENCA, 19. — Včeraj je bila razprava pred florentinskim porotnim sodiščem proti benečanskim partizanom in antifašistom ponovno preložena, in sicer do 16. julija t. 1. Kot smo že poročali, je bila doslej omenjena razprava že dvakrat preložena očitno v pričakovanju objave zakonskega odloka o amnestiji, katerega predlog je prav v teh dneh prispel iz senata ponovno pred poslansko zbornico oziroma pred njeno pravosodno komisijo, ki bo predlog obravnavala verjetno že prihodnji ponedeljek ter ga nato poslala pred plenum zbornice. Tudi Indijci demonstrirajo v Durbanu DURBAN, 19. — Uradno javljajo, da so bili med neredi v Durbanu štirje mrtvi in 24 ranjenih. Davi je predstavnik visokega komisarja za Južno Afriko izjavil, da je bilo preteklo noč v Durbanu mirno. Zvečer se je zvedelo, da so bile danes nove demonstracije, katerih se je udeležilo tudi večje število Indijcev. Policija je demonstrante razgnala. žave, je sovjetska delegacija mnenja, da ima dosedanje delo konference pozitiven pomen. Sovjetska delegacija vidi ta pozitiven pomen v dejstvu, da je izmenjava misli omogočila boljše razumevanje stališč nasprotne strani, bližje ocenitve stopnje nasprotij in iskanje vskladitve posameznih stališč. Na podlagi, izmenjave pogledov na tej konferenci in ob upoštevanju mnenja zahodnih držav je sovjetska vlada mnenja, da je povsem mogoče najti sprejemljivo podlago za sporazum 0 berlinskem vprašanju in o vsenemški komisiji za pripravo mirovne pogodbe«. Harlamov je zatem kritiziral Zahod, ker je zavrnil današnji predlog Gromika. «Po našem mnenju, je izjavil Harlamov, nudijo ti predlogi dobro podiago za rešitev teh vprašanj, in sovjetska delegacija obžaluje, da so zahodne države zavzele negativno stališče do naših predlogov. Menimo, da njihove pripombe o razdobju za začasen sporazum o zahodnem Berlinu in o vsenemški komisiji temeljijo na nesporazumu«. Harlamov je izjavil, da je v začetku druge tajne seje Herter prebral izjavo treh zahodnih ministrov in Gromiko je odgovoril, da vprašanje roka ni za Sovjetsko zvezo glavno in tudi ne načelno. Rok 18 mesecev je bil postavljen kot kompromis med prvotnim sovjetskim predlogom (eno leto) in > zahodnim predlogom (2 leti in pol) za deloVanje vsenem.ške komisije. Herter je na to odgovoril, da i po poteku 18 mesecev ne bi imele zahodne države v’ zahodnem Berlinu nobene pravice več. Gromiko pa je odgovoril, . da on sploh ni o-menil vprašanje pravic zahodnih držav. Seja se je nato končala z zahodnim predlogom za odložitev konference. Gromiko je sicer želel, da bi se razgovori nadaljevali na podlagi novega sovjetskega predloga, in je izjavil; «Po našem mnenju bi bilo bolje nadaljevati razgovore in doseči sporazum, ki bi bil sprejemljiv za vse prizadete, ne da bi prekinili delo konference Toda če zahodni zunanji ministri nočejo nadaljevati razgovorov, nima sovjetska delegacija druge izbire, nego da sprejme ta predlog zahodnih držav«. Na vprašanje časnikarjev je Harlamov odgovoril, da prekinitev konference ni neuspeh m da Sovjetska zveza še vedno upa, da bo konferenca zu nanjih ministrov dosegla pozitivne rezultate. Izključil je zatem možnost enostranske sovjetske akcije v Berlinu pred nadaljevanjem dela konference 13. julija. Izjavil je; «Prišlj smo v ?,enevo z resnimi nameni in tako vprašanje nakazuje povsem drugačne perspektive«. Harlamov je še izjavil, da so bili vsj dosedanji sovjetski predlogi predloženi po posvetovanju z vzhodnonemško vlado. Ni pa hotel potrditi dneva 13. julija za nadaljevanja dela konference. Poudaril je, da bo sklep sprejet na jutrišnji plenarni seji. Selw.vn Lloyd in ostali člani britanske delegacije bodo odpotovali iz 2eneve jutri zvečer. Tudi De Murville se mi- sli vrniti v Pariz v nedeljo zjutraj. Gromiko in von Bren- tano bosta odpotovala iz Ženeve v nedeljo. Von Bren-tano bo imel jutri tiskovno konferenco Hruščev je ponovil, da SZ ne bo privolila v podaljšanje okupacije zahodnega Berlina Poudaril je pozitivnost dosedanjih rezultatov v Ženevi in ponovil dosedanje stališče SZ o mirovni pogodbi z Nemčijo - Podpisana izjava o razgovorih z vzhodnonemško delegacijo MOSKVA, 19. — Danes so v Moskvi podpisali skupno izjavo sovjetske in vzhodnonemške delegacije. Izjavo so podpisali Hruščev, Uibricht in Grotevvohl. Iz- Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da «ne more izključiti možnosti zahodnega sestanka najvišjih«. Dodal pa je, da je tak sestanek za sedaj enostavna domneva. Predstavnik je to izjavil na tiskovni konferenci v zvezi s pisanjem angleškega tiska, da se bodo predsedniki vlad Velike Britanije, Francije in ZDA sestali v primeru, da bi se konferenca zunanjih ministrov v Ženevi končala z neuspehom. Predstavnik je dalje izjavil, da niso bili pripravljeni in tudi ne predložen; načrti za tak sestanek. java bo objavljena jutri. Na sestanku, ki je bil pred tem v Kremlju, in katerega so se udeležili člani vzhodnonemške delegacije, je Hruščev govoril o sedanjih ženevskih pogajanjih in izjavil, da so zahodni predlogi povsem brez podlage in nesprejemljivi ter cia bi najboljša rešitev za berlinsko vprašanje bila sklenitev mirovne pogodbe z vsenemško vlado ali pa z odborom, ki bi predstavljal obe Nemčiji. Hruščev je izjavil, da je sovjetska vlada sporočila v Ženevi svoje predloge in da so zahodni ^pinistri predlagali u-stanovitev vsenemškega odbora iz predstavnikov obeh Nem-čij. ((Priznali so torej, obstoj dVeh; nemških držav«, je nada- ljeval Hruščev, in dodal: ((Toda zahodne države predlagajo sorazmerno predstavništvo v odboru z odnosom glasov 25 proti 10. Zahodne države hočejo torej postaviti nemško demokratično republiko v podrejen in neekakopraven polo-žal do Zahodne Nemčije. Ta predlog je seveda povsem brez podlage in nesprejemljiv.« Hruščev je dalje izjavil, da ne more biti nemške združitve brez sporazuma med obema nemškima državama. Ponovil je sovjetske predloge od 10. junija in pozval zahodne države, naj priznajo obstoj dveh nemških držav. Ponovil je, da bo SZ podpisala ločeno miaovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo,, če zahodne države odklonijo podpis take pogodbe. Hruščev je nato izjavil, da bi morebitni podpis ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo pomenil konec vseh ostankov okupacijskega režima na njenem ozemlju. ((Dežela bo prevzela vse suverene pravice,« je dodat. #če bi druge države skušale s silo obnoviti okupacijski režim, bo Sovjetska zveza z vsemi sredstvi podprla nemško demokratično republiko kot zvesto zaveznico na podlagi varšavskega pakta in bo branila njeno ozemeljsko nedotakljivost« Hruščev je zanikal, da hoče nastopati kot ((separatist« s podpisom mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Prav tako je zavrnil trditve, da bi podpis ločenega sporazuma z Vzhodno Nemčijo pomenil kršitev sprejetih obveznosti, ter je omenil primer mirovne pogodbe z Japonsko, ki so jo ločeno sklenile zahodne države. «Ce ne bodo v Ženevi doseženi rezultati, bo potreba konference najvišjih postala še Odnosi tudi po Dokončna ratifikacija vstopa MUIS v PSI v PSI so nespremenjeni znkljnčenem S 50 glasovi proti 30 je CK obsodil levico, ki je zapustila sejo - Senat je odobril proračun pravosodnega ministrstva - Pajetta kritizira zunanjo politiko vlade (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Danes popoldne se je zaključilo zasedanje CK PSI. CK je zavrnil š 46 glasovi predloge obeh opozicijskih struj, katere je v imenu levice predložil Vecchietti, v imenu Bassove struje pa Avoglio. Obe struji zahtevata skrbno nadzorstvo nad dosedanjim delovanjem vseh ti- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmuliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiinuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiinHHiiiii Strnjeno se nadaljuje velika stavka pomorščakov in bančnih nameščencev Prekinjena pogajanja s kovinarji - Sindikalne organizacije bodo danes odločale o nadaljnji akciji RIM, 19. — V zvezi s stavko pomorščakov so nekateri socialistični in komunistični poslanci postavili vprašanje ministroma za trgovinsko mornarico in za državne udeležbe, «da zvedo, kakšno akcijo sta izvedla ali nameravata izvesti pri ravnateljstvih družb PIN skupine Finmare zaradi nezakonitih ukrepov v zvezi s stavko pomorščakov«. Fašistični poslanec Anfuso pa je postavil vprašanje, s katerim v celoti podpira sedanjo nezakonito akcijo, ki jo nekatere plovne družbe izvajajo proti stavkajočim pomorščakom. Anfuso je namreč vprašal zunanjega ministra, «kakšni ukrepi so bili sprejeti ali se mislijo sprejeti zaradi stavke pomorščakov, ki ie blokirala ladje z italijansko zastavo v tujih pristaniščih in ki je očitno škodila ugledu Italije in njene mornarice in še posebno gibanju in službi, ki sta povezana z emigracijo«. Koordinacijski odbor sindikalnih organizacij _pomorsca-kov se je sestal v Genovi, da skemu osebju plovnih družb, ki je danes stopilo v službo. Odbor je zvedel za ustrahovanja in grožnje ravnateljstev družb in je sklenil, da bo bratsko in odločno prevzel obrambo osebja, ki je z izvajanjem neoporečne pravice branilo svoje koristi in izrazilo solidarnost s potujočimi tovariši.» Danes je namreč stopilo v stavko upravno osebje plovnih družb v Genovi, in kakor javlja koordinacijski odbor, je v stavki sodelovalo okoli 90 odstotkov osebja. Bančni uradniki stavkajo danes že peti dan. Sindikalne organizacije so javile, da se stavka v vsej Italiji strnjeno nadaljuje. Davi so stopili v Stavko nameščenci v nekaterih krajih, kjer prejšnje dni niso še stavkali. Tudi v mestih. kjer je bila uaeležba pr* stavki že od začetka zelo visoka, so se nameščenci nekaterih bank danes pridružili stavkajočim, tako da je odstotek stavkajočih še narastel. potr- AUV SC JC »vu.-- prouči položaj. Po seji so objavili naslednje poročilo: « ordinacijski odbor izraža priznanje upravnemu in deiav- ščenci v bolnišnicah proglasili stavko od 24. t. m. dalje. Sindikalne organizacije že-1 lezničarjev pa so sklenile, da bodo za sedaj prekinile napovedano akcijo v pričakovanju nadaljnjega razvoja sedanjih pogajanj z železniško upravo. V torek, 23. t. m. bo dve-urna stavka nameščencev pri državnem monopolu, I. julija pa bo 24-urna stavka delavcev v tovarnah testenin, v mlinih in rižarnah. Razgovori, ki jih je podtajnik Storchi imel te dni z delegacijami delavcev in delodajalcev za obnovitev kolektivne pogodbe kovinarjev, so se danes končali s tem, da sta obe strani potrdili švoje stališče. Sindikalni predstavniki so sprejeli na znanje sporočilo delodajalcev, zahvalili so se podtajniku Storchiju za njegovo posredovanje in so si pridržali pravico določiti svoje nadaljnje stališče. Tajništva sindikalnih organizacij kovinarjev članov CG1L, CISL in Sindikalne organizacije . ju jejo, da se bo stavka nada- U1L se bodo sestala jutri zju-ljevala, dokler ne bo dose- traj v Milanu, da se sporazu-žen zadovoljiv sporazum. mejo o nadaljnji sindikalni Kakor že javljeno, so name- j akciji. stih pristašev MUIS, ki se bodo hoteli vpisati v PSI, tako da znanim sodelavcem v demokristjanskih vladah ne bi priznali več let pripadnosti stranki kot pa tistim, ki so ostali stranki zvesti. V predlogih opozicije se zahteva tudi, da smejo kooptirani člani MUIS v vodilne odbore PSI imeti samo posvetovalni glas. Ko je CK z večino odklonil te zahteve, so pristaši levice iz protesta zapustili sejo, medtem ko so pristaši Bassove struje ostali v dvorani. Zaradi tega inicidenta je Nenni sklical vodstvo stranke; na tem sestanku je Nennijev namestnik De Martino predlagal, naj se skliče izredni kongres stranke, toda vodstvo je ta predlog zavrnilo, ker je bilo mnenja ,da bi se na ta način spor med strujami še povečal in predstavljal morda uvod v razkol. Namesto tega je vodstvo sklenilo, naj se predlaga centralnemu komiteju resolucija, v kateri se obžaluje zapustitev dvorane po levičarjih. S tem so se strinjali tudi pristaši Bassove struje in predlagali, naj se obžalovanju doda že poziv na enotnost stranke. Po saji vodstva se je zasedanje CK nadaljevalo. Pristaši leve struje so se vrnili v dvorano in takoj pojasnili, da so zapustili dvorano zaradi tega, da bi tudi na ta način pokazali, da se ne strinjajo s tistimi, ki so glasovali za tak način spojitve MUIS s PSI, kakršnega vsebuje doseženi sporazum, ki je bil včeraj odobren s 46 glasovi proti 34, ker da je ta določba v nasprotju s statutom stranke. De Martino je pojasnil, da je treba ta del sporazuma o kooptaciji razumeti tako, da bodo o tem, ali naj imajo novi člani PSI posvetovalni glas ali ne, odločale posamezne federacije. Kljub temu pristaši levice niso bili zadovoljni s pojasnilom in ko je prišlo do končnega glasovanja, se je ponovil odnos sil, ki se je pokazal že pri glasovanju včeraj ponoči o resoluciji večine. Ko pa je prišlo do glasovanja resolucije, v kateri se obžaluje incident, ki ga je povzročila levica, je za resolucijo glasovalo 50 članov CK, t. j. poleg avtonomistov, tudi pristaši Bassove struje. Ko pa so glasovali o resoluciji, v kateri se predlaga sprememba člena 33 strankinega statuta, je bila ta resolucija odobrena soglasno. Medtem je bilo objavljeno besedilo ponoči odobrene večinske resolucije. V njej je najprej rečeno, da se oatobra-va Nennijevo poročilo, poudarja se uspeh avtonomističnih demokratičnih sil v Dolini Aoste, uspeh ljudskih sil na pokrajinskih volitvah v Ra-venni, kar pomeni protest volivcev proti bloku desnice in proti volilnemu večinskemu zakonu. Glede volitev na Siciliji je v resoluciji poudarjeno, da so se sicilijanski volivci uprli poskusu KD, ki je hotela ponovno prevzeti oblast s pomočjo desnice podobno kot se dogaja v vsedržavnem merilu v Rimu. Dalje je re- litiko gospodarske obnove, mo-ralizacijo in demokratizacijo političnega in pravnega življenja ter sprostitev produktivnih sil. To je dane^ naloga vseh resničnih avtonomističnih, demokratičnih in naprednih sil Sicilije, ki so se okrepile s krščanskimi socialci. O možnosti sestave deželne vlade je v resoluciji rečeno: «V tesni povezavi s prevzetimi obveznostmi stranke med volilno kampanjo, daje CK vodstvu stranke deželnemu odboru PSI na Siciliji in socialistični skupini deželne skupščine, mandat za pobudo za določitev in za skie-nitev potrebnih sporazumov za sestavo deželne vlade, ki mora biti brez hipoteke desničarskih strank in ki mora zavreči sleherno rešitev čisto u-pravnega in apolitičnega tipa, imeti pa mora za podlago jasno obvezo kvalificiranih političnih .sil na* avtonomističnem, demokratičnem " in socialnem področju« Glede spojitve MUIS s PSI poRdarja ■ resolucija; da je to ačflenfc značneiti element politike alternative in dodaja, da je sklep pristašev .MUIS, da vstopijo v PSI, posledica pravilne preseje političnih mednarodnih in notranjepolitičnih elementov, ki so jih prisilili, da so se ločili od socialdemokratov in v vrstah PSI prišli v vrste, ki se borijo za delo, svobodo in socializem. Resolucija se zaključuje z odobritvijo spojitve MUIS s PSI in s pozivom vsem delavcem, naj se uprejo zasužnjenju države po des- ničarjih. Resolucija končno po-1 nih evropskih držav, med kaziva socialistično stranko, najlterimi je tudi Jugoslavija. Po te borbe odločno podpre, ker konkretno odpirajo pot demokratične alternative. Po zaključenem zasedanju CK PSI sta povedala svoje mnenje Zagari in Vigorelli v imenu vodstva MUIS. Zagari je dejal, da bo do kooptacije prišlo na pokrajinskih kongresih. namesto du bi do nje prišlo avtomatično. Poudaril e, da sklepi CK PSI predstavljajo v političnem pogledu važno in pozitivno dejstvo. Podobno izjavo je dal tudi Vigorelli. V senatu so danes odobrili proračun ministrstva za pravosodje. Pred glasovanjem je govoril minister Gonella, ki je obrazložil načrt svojega ministrstva v petih točkah: 1. reforma zakonodaje zakonov, 2. nova sodna ureditev, 3. nov pravilnik za kaznilnice, 4. gradnja poslopij za sodišča in kaznilnice in 5. nov zakon za svobodne poklice. Poslane; so nadaljevali z razpravo o proračunu zunanjega ministrstva, med katero je med drugim Giancarlo Pajetta ostro kritiziral vladno zunanjo politiko, južnotirolski poslanec Riz pa je izrazil željo, da bi zadnji italijansko-avstrijski razgovori pripeljali do razumne rešitve spora ob spoštovanju sporazuma De Gasperi - Gruber in ustave. Uradno je bilo sporočeno, da bo prihodnja seja vlade v ponedeljek. A. P. Kongres ANPI TURIN, 19. — V Turinu se je začel danes kongres Na cionalnega združenja italijanskih partizanov ANPI. Poleg več sto domačih delegatov so navzoči tudi predstavniki odporniškega gibanja iz števil pozdravih senatorja Scottija župana Peyrona in predsednika pokrajine Grossa, je govoril senator Ferruccio Parri o osvobodilni vojni, ki jo je primerjal z risorgimentom. Popoldne je govoril posla' nec Boldrini, ki je prebral poročilo glavnega odbora AN Pl. Delo kongresa se bo jutri nadaljevalo. K *------ Velika napetost v Argentini BUENOS AIRES, 19. — Nocoj je bil v ministrstvu za vojno sestanek: članov vrhovnega poveljstva prestolnice in poveljnikov za področje Buenos Airesa. Razpravljali so o napetem položaju, ki je nastal zaradi aretacije nekaterih častnikov. Notranji minister Vito-lo je sinoči izjavil v poslanski zbornici: «Vlada ve. da se v sedanjem trenutku kuje zarota proti republiki«. Minister za vojno je uvedel preiskavo, da ugotovi morebitno sodelovanje nekaterih častnikov pri tej zaroti. Danes so v Bueno? Airesu že krožile govorice o morebitnem odstopu predsednika Frondizija na zahtevo nekaterih vojaških voditeljev. Baje so vojaki protiletalske baze v Mar del Plata zahtevali rehabilitacijo dveh aretiranih generalov. Poleg tega so baje zahtevali, naj minister za vojno general Pacheco odstopi Pozno popoldne je privatni tajnik predsednika Frondizija izjavil, da je stanje «zelo resno«. Po nocojšnji seji ministrstvu za vojno pa so sporočili, da so visoki častniki potrdili zaupanje v voj nega ministra, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil •IIIIIMMIIMIHIIIHlIllllIHMIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIimimilllimHMimMMIIIMMMMIMIimMlHMMMmMMIIMMMMMMMinMMMMM Izjave predstavnika vlade FLRJ Nespremenjeni odnosi do Francije po obisku FLRJ A basa Z napadi na FLRJ ni moč doseči področja miru na Balkanu (Od našega dopisnika) I do alžirskega vprašanja. Lah- I ra Hodže bratislavski «Prav- ko vam zagotovim, je poudaril BEOGRAD, 19. — Na današnji tiskovni konferenci so inozemski novinarji skušali razčistiti vprašanje, ali je med obiskom predsednika začasne alžirske vlade Ferhata Abasa v Jugoslaviji jugoslovanska vlada priznala začasno alžirsko vlado in kaj je jugoslovanska vlada odgovorila na francoski protest in reagiranje v zvezi z obiskom Abasa in objavo skupnega sporočila o razgovorih. Zastopnik državnega tajništva Drago Kunc je izjavil, da se iz vseh objavljenih vesti in uradnega sporočila vidi, da med obiskom in po tem obisku ni prišlo do spremembe glede priznanja začasne alžirske vlade. Kunc je nadalje poudaril, da je jugoslovanska vlada pojasnila francoski vladi svoje stališče. «Kar pa se tiče. je dodal Kunc, Jugoslavije, nisem mnenja, da je prišlo do spremembe v polj-tiki prijateljstva jugoslovanske vlade do Francije. Obisk Ferhata Abasa v Jugoslaviji __ . je na liniji dobro znanega do- eeno, da Sicilija zahteva po- sedanjega stališča Jugoslavije Kunc, da naša politika tuni v tem vpiašanju ostaja dosledna«. Na vprašanje dopisnika AFP, ali ne meni, da objava skupnega sporočila pomeni de. jansko priznanje začasne vlade, je Kunc odgovoril: »Mislim, da sem na eni prejšnjih konferenc jasno povedal da objavljeno sporočilo predstavlja to, kar predstavlja. Tolmačenja pa prepuščam vam,« Na vprašanje, kako komentira ravnanje zastopnika Quai d'Orsaya, ki se po tiskovni konferenci 10. junija v Pan zu, na kateri se je obravnavalo tudi vprašanje odnosov med Jugoslavijo in Francijo, ni ho. tel razgovarjati z jugoslovanskimi novinarji, je Kunc odgovoril; «0 takem nenavadnem ravnanju imamo mi svoje mnenje. Prepuščam drugim, da ocenjujejo umestnost in razumnost takega ravnanja.« Na zanimanje novinarjev je Kunc priznal, da je po obisku Hruščeva v Albaniji gonja proti Jugoslaviji popustila. V zvezi z nedavno izjavo Enve- di», članka podpredsednika romunske vlade Borile in pisanja bolgarskega lista #Pirin-sko delo« je Kunc izjavil, d take izjave in pisanje lahko samo kompromitirajo zadnj uradne izjave Albanije, Bol garije in Romunije o potrebi ustanovitve področja miru na Balkanu. «Ta cilj, je poudaril Kunc, se vsekakor ne more doseči z napadi na državo, katere zunanja politika predstav, lja dejanski prispevek v tej smeri.« Kunc je nadalje obvestil novinarje, da je sudanska kulturna delegacija prispela Jugoslavijo na razgovore o izmenjavi izkušenj o šolskem s stemu, o splošni izobrazbi ml diire, o razširitvi stikov med kulturnimi ustanovami Jugoslavije in Sudana, o povečanju števila sudanskih študentov v Jugoslavii in o proučitvi možnosti zaposlitve jugo slovanskih univerzitetnih pr fesorjev in drugih strokovnj kov za delo v Sudanu ter sklenitvi kulturne konvencij, med Sudanom in Jugoslavijo B. B večja, ker bo nastalo tolika važnih vprašanj, da bi jih samo sestanek na najvišji ravni lahko rešil,« je dodal Hruščev. »Vprašanje določitve točnega razdobja za ohranitev okupacije v zahodnem Berlinu ni bistveno vprašanje: bistveno je preprečiti Adenauerju, da povzroča motnje, in da se doseže sporazum o splošnih načelih.« V zvezi z zahodnimi predlogi, ki določajo rok dveh. la in pol, pa je Hruščev izjavil: »Mi nismo označili tega predloga za ultimat. Razpravljamo o vsem. Ocenjujemo to, kar je v dobro in kar je proti.« «SZ ne bo podpisala listine, ki bi pomenila nadaljevanje okupacijskega režima v zahodnem Berlinu, ker bi taka listina povzročala samo razočaranje nemškega ljudstva. Mogoče je, da za rešitev težav ne bo potreben samo en sestanek najvišjih, pač pa več. Prepričan sem, da se bo konferenca najvišjih sklicala, ker narodi ne morejo živeti v strahu pred katastrofo. Ce je potrebno, sem pripravljen sestati se z voditelji drugih vlad, vsakikrat ko bo potrebno. Zahodni predstavniki trdijo, da je treba konferenco preki-iti. Nekateri pravijo ,da mora konferenca prenehati, dru-i pa da diorajo delo nadaljevati strokovnjaki, ki bodo s svojimi govori dali vtis, da se delo nadaljuje Vse to služi samo za prekrivanje dejstva, da ahodne države nočejo konferenc. Za Berlin smo pripravljeni priti pred sodišče zgodovine. Nekateri zahodni krogi hoče-jo obdržati v tem mestu smod-išnico, da bi imeli v svojih rokah sredstvo za razgrevanje vetovne napetosti v vsakem trenutku.# Zatem je Hruščev izrekel mnenje, da »kljub sedanjim nasprotjem v Ženevi so do sedaj doseženi rezultati pozitivni«, in je dodal: »Ce se bodo odstranile neuresničljive sanje, bo konferenca imela konkretne rezultate. Nekateri hočejo odložitev dela konference. da na en ali na drug način opravičijo neuspeh, za katerega bi padla odgovornost na zahodne države.« Zatem je Hruščev ostro napadel Adenauerja in izjavil: ((Kričanje o zatrjevanih grožnjah in pritisku prihaja od Adenauerja, ki je zgubil sleherno merilo zdrave pameti.« Dodal je, da se to lahko opazi nedavnem intervjuju Adenauerja predsedniku UPI, v katerem je kancler «skušal predpisati zahodnim državam, kako bi morale urejevati svoje lastne zadeve«. «V tem intervjuju, je nadaljeval Hruščev, je Adenauer trdil, da ne more odstopiti kot kancler zaradi Dullesove smrti. Toda če bi bil Adenauer analiziral Dullesovo politiko, bi videl njen neuspeh. Očitno je Adenauer mnenja, da Zahod ne bi mogel nič napraviti brez njegovega vodstva, in vse se zdi, da začenja bolehati za megalomanijo«. Hruščev je nadaljeval: «SZ je pripravila predloge o Berlinu in določila rok, da ne bi dovolila Adenauerju, da bi narekoval svoje pogoje in določal svoje roke.« Dodal je, da kancler hoče, da se sedanji nevarni položaj v Nemčiji nadaljuje za mnogo let. Toda SZ noče podaljšati tega položaja n samo zaradi tega je predlagala rok. Zatem je Hruščev izjavil, da SZ ni pričakovala tako močne reakcije na svoje predloge z Zahoda, kjer so nekateri rekli, da pomenijo ti predlogi enake grožnje, kakršne je svoj čas izrekel Hitler Hruščev je še dodal, da si na Zahodu nekateri delajo utvare, Aa bo po podpisu ločene mirovne pogodbe ostalo sedanje stanje nespremenjeno in da komunikacije z Berlinom ne bodo prejudicirane, »Toda kakšno podlago ima vse to, je dodal: Sleherno nadzorstvo nad komunikacijami bi izvrševalo osebje Vzhodne Nemčije, kot predstavništvo suverene države in ne kot trdi Zahod, kot predstavniki SZ» Za Hruščevom je govoril Ul-bricht. Senat zavrnil imenovanje Straussa VVASHINGTON, 19. — Ameriški senat je zavrnil z 48 glasovi proti 46 imenovanje Levvisa Straussa za tajnika aa trgovino. Glasovanje pomeni udarec za ugled predsednika Eisenhowerja, ki je kljub nasprotovanju nekaterih senatorjev vztrajal pri imenovanju Straussa, medtem ko ga je ram Strauss zaprosil, naj ne vztraja pri tem. Strauss bo moral sedaj zapustit; mesto tajnika za trgovino, ki ga je zavzemal od lanskega novembra. Popoldne je Eisenhower sprejel Straussa in zatem je Bela hiša objavila izjavo, v kateri je rečeno; »To je žalosten dogodek, v katerem je bil poražen sam ameriški narod, ker se je odrekla pravica. da se poveri javna funkcija neoporečnemu in sposob- nemu človeku, kakor je Le-1 wis Strauss« PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 20. junija 1959 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26.8, najnižja 18.»; zračni tlak 1017.6 pada, veter 10 km se-verozahodnik, vlaga 69 odst., nebo 1/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 32.8 stopinje Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 2». junija Nenad Sonce vzide ob 4.15 in.zatone ob 19.58 Dolžina dneva 15.43 Luna vzide ob 19.23 in zatone ob 4.ira. Jutri, NEDELJA, 21. Junija Alojz Seja tržaškega občinskega sveta Filobusna proga v S. Sergio Povečanje zbiralnika na Greti Občina sprejela v seznam svojih cest pot pod Dolenjo vasjo Odgovor dr. Deklevi glede bolniškega zavarovanja kmetov Na svoji včerajšnji seji je j di ponovno prepleskali, tržaški občinski svet pretežno j Odbornik VUintln je odgo- razpravljal o upravnih zadei vdrli' na vprašanje svetoVal-vah in odobril vrsto sklepov, ca Babila v zvezi z načrt: s a Prvi je prišel na vrsto sklep, gradnjo žičnice od Cedaza na k katerim bo občina sprejela vzdrževanje nove poti pod Dolenjo vasjo po Monkolan;h. Za to cesto je bilo že -odobrenih v finančnem letu 1957-1958 15 milijonov 682.000 lir izdatkov in bi morala opraviti dela SELAD. Toda pogoj je bil, da mora občina odobriti sklep, da sprejme novo pot v seznam občinskih cest ki jih seveda tudi vzdržuje. Cesta je važna zlasti za razvoj kmetijstva. Drug važen sklep se je tikal načrta za gradnjo trolej-busnih naprav za podaljšanje proge do naselja San Sergio, za kar bodo potrošili 18 milijonov lir. Seveda bi bilo prav, da bi podaljšali progo do Bo-ljunca. V zvezi s tem je odbornik Visintin dejal, da se tudi to predvideva, toda ne za bližnjo prihodnost. Razširitev trolejbusne proge do San Sergia spada med obsežna dela občine, ki mora poskrbeti tudi za napeljavo vode, plina ln elektrike ter za kanalizacijo. Ta dela opravljajo s posojilom 650 milijonov lir, ki So ga najeli po ugodni obrestni meri pri ustanovi za industrijsko pristanišče. Za napeljavo vode, plina in elektrike ter za kanalizacijo v samem industrijskem pristanišču so že porabili 200 milijonov lir. za sedanja dela v naselju San Sergio pojde 400 milijonov, z ostalimi 50 milijoni pa bodo dopolnili gradnjo naprav, ki služijo za razne druge javne storitve. V to vsoto spada tudi izdatek 18 milijonov lir, ki so ga odobril; za trolejbusno progo Občina pa bo najela še 400 milijonov lir posojila, tako da bo njen skupni dolg znašal 1.050.000.000 lir. Na vrsto je prišel tudi sklep o povečanju vodnega zbiralnika na Greti, in sicer od sedanje zmogljivosti 3000 kub. metrov na 10.000 kub metrov. V ta namen bodo izdali 86 milijonov lir, in sicer v proračunu Acegata. To delo spada v načrt povečanja zalog pitne vode v najbolj kritičnih poletnih mesecih. Sedaj deluje 18 zbiralnikov s skupno zalogo 40.000 kub. metrov vode, to zalogo pa nameravajo podvojiti. Zato bodo zgradili tudi nov zbiralnik na hribu «Castiglione» ter razširili zbiralnik pri Magdaleni in Sv, Vidu. V prvi fazi bodo torej povečali zmogljivost zbiralnikov, v drugi pa zradili nov vodovod, ki bo dobavljal vodo iz Furlanije. Za to pa se niso na razpolago krediti. Drugi sklepi so se nanašali na hranarine, ki jib mora občina plačati bolnišnicam za revne občane, na nakun goriva za občinski avtopark, na povišanje najemnine, ki jo plačuje občini ESSO Standard za neko zemljišče itd. V začetku seje je župan prebral lepak, s katerim pozdravlja občina enajsti tržaški velesejem, ki pomen; zaupanje v gospodarski razvoj Trsta in ki služi za gospodarsko povezovanje z drugimi državami. Nato so prišla na vrsto vprašanja svetovalcev z odgovori odbornikov ter odgovor; na vprašanja, ki so Jih svetovalci postavili na prejšnjih sejah Tako je odbornik Gasparo šele sedaj odgovoru S precejšnjo zamudo na vprašanje tov dr. Jožeta Dekleve glede raztegnitve zakona o bolniškem zavarovanju kmetov na naše ozemlje. V svojem vprašanju je dr. Dekleva pozval župana, naj posreduje pri dr. Palamar:, da se omenjeni zakon končno uve- Sjavi tudi pri nas. No, sedaj e Gasparo povedal, da je dr. »alamara raztegnil ta zakon z nekaterimi spremembami tudi na Trst, o čemer je javnost že dolgo časa obveščena Gasparo je tudi dejal, da niso zakona prej raztegnili na Trst, češ da je tu zelo malo kmetov. Zato bodo tudi ustanovil; pri nas edino pokrajm-Sko blagajno, ki bo veljala za Vseh šest občin. Kar se tiče «zehrastih» prehodov čez ulice, ki so zbledeli in kjer ne dajejo vozači prednosti pešcem, te odbor, nik Cumbat na neko vprašanje odgovoril, da bodo morali vozači po 1. iulij-i obvezno dajati prednost peš- cem pri teh prehodih. Zato pa bodo število teh prehodov zmanjšali, da se ne bado morali avtomobilisti vsak trenutek ustavljali Upravna poli cija proučuje se.Jai vso stvar in ko hoflp dokončno dol.v-ili število prehodov, i.b bodo tu- IIIIIIIIIIIIHIMIIIHIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIHIMIH1 Za Cvetko Včeraj so v naše uredništvo in upravo prispeli naslednji novi prispevki; N. N. Skedenj 200, J. R J.000 Anica Kalan 500, Andrej Martinčič 500, 11. A Trgovske 'akademije 800, Janko Likar 1.500. Skupno 4.500 lir Prejšnja vsota 877.000 lir Skupno 882.100 lir Prispevke sprejemata: tJred ni*tvo Primorskega dnevnika Trst Ulica Montecchi 6, tel. •3808 in 94638. Uprava Primorskega dnevnika Trst, Ulica sv Frančiška št 20. tel. 37338 Po vaseh nabirajo prispevke tudi prosvetna društva. Vejno, kjer je stal nekoč razgledni stolp («vedetta dTta-lia«), Visintin je dejal, da je Acegat odklonil gradnjo tud, zato, ker meni, da bi bila žičmca pasivna, če je ne bi povezali z drugo gospodarsko dejavnostjo, kot je gradnja hotela in podobno, s čimer pa se mestno podjetje ne more ukvarjati. Svoj čas je CAI (Italijanski planinski klub), k; je lastnik zemljišča na Vej-ni, predlagal nekemu zasebniku, da bi zgradil žičnico, toda stvar je zaspala. Sedaj pa je predložil prošnjo za gradnjo žičnice neki drug zasebnik. Svetovalec Calabria pa je ■88l88llllll8IIMI8IU8lllllimill9lilll888llllll8IIIIIB88918IIII888llllll8l8888l8lll8l88l8IIIIMimMMMU8MMI8l med drugim vprašal župana, kako je z njegovo obljubljeno intervencijo glede stavke pomorščakov in bančnih uradnikov ter pri Tržaški posojilnici, na kar je župan odgovoril, da je interveniral, da pa še ni prejel odgovora Prireditev ZDŽ za učence v nedeljo ob 10.30 priredi Zveza demokratičnih žena skupno s kulturnim krožkom «Rinaldi» v Ul. Madonnina konec šolskega leta. Na sporedu je nastop mladih pevcev, balet in mali »musichiere«. Vsem otrokom bodo darovali skodelo čokolade s piškoti, razen tega se bodo udeležili brezplačnega srečolova. Vabljeni otroci in starši. Volitve v podjetju Orion Včeraj so bile volitve v podjetju ORION. Kandidati na delavski listi OG1L so dobili 136 glasov, kandidati Delavske zbornice pa 99 glasov. Delavska zbornica je poleg tega še dobila 27 glasov uradnikov. Mesta v notranji komisiji bodo razdeljena, kot so bila do sedaj, ker je tako število glasov kot tudi odstotek za vsako organizacijo ostal neizpre-menjen. «»------- Nezadovoljstvo upokojencev INPS Pokrajinsko tajništvo upokojencev je sinoči objavilo resolucijo, ki so jo sestavili na osnovi pooblastila nedeljske skupščine upokojencev. V resoluciji poudarjajo nujnost, da vlada takoj sprejme zahteve po izboljšanju pokojnin. Odločno protestirajo, ker lokalni sedež zavlačuje likvidacijo pokojnin in morajo upokojenci čakati dolge mesece, da prejmejo, kar jim pripada. Zato pozivajo oblasti, da urede čimprej to vprašanje in da vsaj začasno izplačajo predujme, da nekoliko olajšajo položaj upokojencev in njih družin. Zadnji dnevi mrzličnih priprav J utri dopoldne ob 11.30 uradna otvoritev tržaškega velesejma Velike kolektivne razstave že skoraj vse gotove - Tiskovna konferenca predstavnika sicilske deželne uprave Jutri dopoldne b* ob 11.30 svečariost, ko bodo otvorili e- najsti tržaški mednarodni velesejem. Za občinstvo pa bo velesejem odprt že”ob 9 urij kerj uprava noč* zamuditi pol dneva, ker pričgkfcja velik naval mbiskovalceV. ... Na velesejmu je sedaj zelo mrzlično, saj razstavljavci u-rejgjo zadnje • podrobljosti, medtem ko sd zlasti manjša podjetja pripeljala šele včeraj svoja izdelke, tako da bp-ao ftkorisnila današnji s dan in vso noč za ureditev s voj ih paviljonov. Velike kolektivne razstave pa so skoro povsem urejene, kar velja zlasti za kolektivne razstave Jugoslavije, Avstrije in drugih držav. Letos bo zlasti zanimiva jugoslovanska razstava lesa, ki bo na obsežnejšem prostoru in tako u-rejena, da bo tvorila zaključno celoto s paviljonoma «Vino Koper« in »Slovenija vino«, kjer bodo prodajali na drobno. Jugoslovanski dan bo v ponedeljek, ko bodo ob 11. uri obiskali yelesejem jugoslovanski gosfje in bo zvečer svečan sprejem na konzulatu FLRJ. V torek bo dan posvečen Indiji, v sredo Avstriji in v petek se bo pričelo nacionalno zasedanje o merjenju in nadzorovanju produktivnosti. V soboto bo otvoritev zasedanja o ladijski tehniki in mednarodni dan lesa, v okviru katerega bo tudi posebno zasedanje. V nedeljo 28. junija bo pričetek drugega zasedanja o pohištvu. V drugem HlMIllIliilllnlllilMinilllMlllHIlllIMlll tednu velesejma pa bo; v ponedeljek dan Evrope, v torek dan Nemčije, v sredo Cipra, v četrtek Libanona, v petek II. festival televizijskih reklamnih filmov in v soboto etan ZDA. V nedeljo 5 julija pa bodo velesejem zaprli. Letos bo na velesejmu v prvem nadstropju paviljona nasproti ravnateljstva izredno lepo urejena razstava dežele Sicilije. Nekako na dnu razstavnega prostora, ki so ga umetno, zvišali, bo nameščena velika maketa Sicilije z raznimi znamenitostmi. Ob stenah pa so arhitekti postavili nekaka izložbena okna, v katerih so tipični proizvodi, ki jih Sicilija izvaža po vsem svetu, O tej razstavi je včeraj govoril novinarjem na tiskovni konference predstavnik deželne uprave odnosno oddelka za trgovino in industrijo, ki je razstavo organiziral. Predstavnik jc povedal, da se izvoz tipičnih pridelkov stalno veča Po zaslugi naporov, da se spozna svetovni trg z odličnimi sicilskimi pridelki in izdelki. Avtonomna uprava je omogočila, da so napravili te napore, ki so kronani z uspehom, saj je bila že 1957. leta trgovinska bilanca dežele visoko aktivna in so izvozili za 87 milijard lir blaga ter je aktiva trgovinske bilance znašala 29 milijard lir. Na prvem mestu med državami, ki kupujejo siciljsko izvozno blago je Nemčija z 18 milijardami, slede: Anglija (7 milijard), Francija (6), Šved- ska (6), 3Tica (Sl), Avstrija (4), SZ (4), ZDA (2) itd.. Med izvoženimi pridelki pa je na prvem mestu južno sadje s 33 milijardami, sledi petrolej 20,5 milijarde, suho sadje 8,6 milijarde, žveplo 6,4 milijarde, povrtnina 5,1 milijarde in razno drugo blago. Nekaj iz okoliških krajev Breg bo imel lepše ceste Popraviti bi morali tudi cesto od Prebenega do Socerba - Po zaključku šolskega leta v Nabrežini Pot, ki pelje skozi Boršt stiti odtočne cevi za potoke. v Zabrežec do glavne ceste Trst- - Katinara - Boljunec, je zdaj vsa razkopana. Podjetje Cesia jo namreč temeljito popravlja in razširja. Izkopavanja so potrebna, ker morajo v nekaterih krajih premestir ti vodovodne cevi in name- Takšna je sedaj cesta Zabrežcem pod Kakor smo že omenili, bodo cesto razširili, v nekaterih predelih pa preusmerili. Tako bodo na pr. napravili nov del ceste v zadnjem predelu, kjer se namreč vaška cesta priključi državi. Dela bodo stala 4.8 milijona lir. Drugi delavci pa so na delu v vasi, kjer zdaj tlakujejo s kockami pot pred srednjo gostilno. Tudi glavna cesta bo zdaj bolj urejena in ne več tako nevarna za vozila, kot je bila do sedaj, zlasti ob deževju. Vse od Ključa proti Borštu namreč postavljajo nov cestni tlak, ki je bolj hrapav in primeren za vožnjo tudi če je mokra cesta. # # * Odkar sc stopile v veljavo olajšave glede različnih prehodov skozi obmejne bloke, je opaziti na bloku pri naši vasi nekaj več prometa z motornimi vozili, zlasti z vespami. Posebno domačini, pa tudi nekateri Tržačani, ki jim ugaja Socerb, se pripeljejo po cesti iz Doline in gredo čez naš blok do socerbskega gradu, od koder je krasen razgled na Trst in daljno okolico. Lahko pa bi bilo več takih izletnikov, če bi bila cesta od bloka do Socerba vsaj nekoliko popravljena. Ce je gostincem z onstran meje pri srcu, da privabijo na socerbski grad več turistov s Tržaškega, bodo prav gotovo poskrbeli za popravilo ceste. Omenimo naj še, da je blok pri Prebenegu odprt poleti od 5. do 21. ure in da se gre lahko preko njega tudi z motornimi vozili, seveda z obmejno propustnico, ne pa s potnim listom. Iz sodnih dvoran Dve skupini mladih včeraj pred kazenskim fantov sodiščem Obtoženi so kraje avtomobilov, koles in raznih kovinskih predmetov, ki so jih nato prodajali - Razprava za zaprtimi vrati proti nemoralnemu očetu Pred kazenskim sodiščem sta se včeraj zagovarjali kar dve skupini mladi fantov; prvi so obtoženi, da so kradli avte, s katerimi so si potem privoščili brezplačne izlete, drugi so pa obtoženi, da so kradli staro železo, dele raznih strojev, medeninaste predmete in drugo. Proces proti prvi skupini se bo nadaljeval v ponedeljek, proces proti drugi pa je bil preložen za nedoločen čas. Ni mogoče torej za sedaj govoriti, če gre res za tatove in v kolikšni meri so krivi za pripisana jim dejanja. Gre pa na Stavka pomorščakov se nadaljuje Brodarji baje pripravljalo novo slavkokaško akcijo Govori se, da je ladja , ki je odplula s stavkokazi, obtičala ob izlivu Piave zaradi pokvarjenih strojev . V ponedeljek začetek stavke upravnega osebja pomorskih družb Kot poroča koordinacijski odbor stavkajočih tržaških pomorščakov je ladja «Leme» prenehata z vožnjo v bližini izliva Piave, ker naj bi se pokvarili pogonski stroji zaradi neveščega ravnanja. Kot smo že poročali, j« »Leme« odplula v četrtek ponoči s posadko stavkokazov, ki so jih pripe- tila pa je včeraj zanikala družba »Italia«, ki pravi, da »Leme« vozi na normalni progi proti Benetkam. V sindikalnih krogih se ču-jejo glasovi, da nameravajo s podobnimi stavkokaškimi akcijami državne družbe nadaljevati in da naj bi včeraj zvečer pripeljali drugo skupino stavkokazov, tako da bo danes zgodaj zjutraj odplula iz ljali iz Genove. Vest, da se je ladja pokva- Na ulici ga je zadela kap Številne prometne nesreče 37-letriemu geometru Mariu Longu stanujočem na Kja-dinu št. 1034 je včeraj popoldne postalo na ulici nenadoma slabo. Mimoidoči so takoj poklicali Rdeči križ, vendar mu dežurni zidravnik ni mogel več pomagati. Domnevajo, da ga je zadela kap. Prepeljali so ga v mrtvašnico glavne bolnišnice. Bežen trenutek nepazljivosti je spravil 16-letnega električarja Claudia Pertosija, stanujočega v Ul. Madonnina 18, v bolnišnico. Bilo je okrog 11 ure ko se je Pertosi vozil s svojim motorjem od Ul. Capi-tolina proti Trgu Sansovino. Iz se ne pojasnjenih vzrokov Je Pertosi naenkrat izgubil oblast nad vozilom ter je zavozil proti avtu, ki je parkiral na drugi strani ceste. Pri, trčenju je Pertosi padel na tla, pri čemer si je močno ranil desno stegno. Ozdravel bo v osmih dneh. Približno ob istem času so sprejeli v glavno bolnišnico tudi 20-letnega Roberta Dec-cogna in njegovega prijatelja, 20-letnega Benita Foltija, ki sta postala žrtvi prometne nesreče. Vozila sta se na motorju prbti Trgu Carlo Alberto, ko sta trčila v avto, ki ga je vozil 37-letni Guido Merler, stanujoč v Ul. Navali 29, ki ju je hotel prehiteti. Pri trčenju je ostal Folti nepoškodovan, medtem ko so Deccogna z avtom Rdečega križa odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu ugotovili več poškodb na levem stegnu. V bližini Garibaldijevega trga je prišlo sinoči do nove prometne nesreče. 34-letni Pal-merino Giorgione, stanujoč v S. M. M Sp. 1208 je vozil ob tisti uri s svojo lambreto proti Garibaldijevemu trgu, ko je še iz nepojasnjenih vzrokov trčil v tovornik Fiat, ki ga je vozil 51-letni Delio Dri, stanujoč v Tearu. Vse kaže, da ga je hotel Dri prehiteti. Gior-giones se je pri trčenju močno udaril v glavo ter je za-dobil še več drugih manjših poškodb. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti precej časa. 17-letni Luciano Guštini, stanujoč v Ul. Bergamasco 22, se je sinoči vozil s svojim motorjem proti Sv. Ivanu, ko je zašel z zadnjim kolesom v tračnice, zaradi česar se je vozilo prevrnilo. Guštini si je pri padcu poškodoval brado ter levi komolec in koleno, pristanišča še ladja «Piave». Koordinacijski odbor tudi uradno sporoča, da bodo v Trstu pričeli stavkati uradniki državnih pomorskih družb v ponedeljek, medtem ko so drugod po Italiji stavkali že včeraj. Poročilo tudi podčrtuje vedno večjo ostrino stavke, ki naj bi do sedaj prizadejala v celoti že okoli 40 milijard lir škode. Včeraj so še nadalje stavkali bančni uslužbenci. V poročilu, ki so ga objavili, ugotavljajo, da je odstotek stavkajočih še nekoliko višji; kot v začetku in da imajo ravnateljstva vedno več težav ter ne morejo opravljati niti najbolj enostavne bančne operacije. Stavkajoči bančhi uradniki so se včeraj sestali na skupščini, na kateri so govorili o sedanjem položaju in sklenili, da ne bodo odnehali z borbo, dokler ne bodo sprejeli njihove zahteve. Ponovno se bodo sestali danes dopoldne ob 8.30. Padel je z okna 27-letni Vittorio Pobega, stanujoč pri Sv. M.M. Spodnji 1236, je bil preteklo noč že pozno v družbi prijateljev. Dobre volje in nekoliko »okajen« se je vrnil domov in hotel zaspati. Toda bilo mu je zelo vroče in še ves omamljen od alkohola in spanca »e je približal oknu. Se sam ni mogel pojasniti kako se je zgodilo, da je nenadoma padel z okna, ki je na srečo v prvem nadstropju, na dvorišče. Ponesrečenemu Pobegi so priskočili takoj na pomoč člani njegove družine, ki so tudi poklicali avto Rdečega križa, s katerim so nesrečnega mladeniča odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral zaradi številnih poškodb na rami, obrazu in rokah. vsak način ,vsaj v večini primerov, za fante, ki so stopili na nepošteno pot, ker živijo brez vsakršne perspektive, ker so bili vedno brez dela, ker so živelj doma v slabih razmerah, ker so si pač želeli takšno življenje, kakršnega so vedeli, da ne bodo dosegli. Ni naš namen, da jih zagovarjamo za dejanja, ki so jih storili in ki so v nasprotju z zakonom. Poudariti pa moramo, da predstavljajo vendarle zrcalo današnje družbe in neurejenih razmer, zlasti za mladino. Ali ni na primer še visok odstotek brezposelne mladine v Trstu najboljše opozorilo odgovornim oblastem, da je treba nekaj ukreniti, če se hoče preprečiti, da bi prišla še druga mladina pred sodišče? V prvi skupini, ki se je zagovarjala včeraj dopoldne so: 18-letni Antonio Mastromauro, stanujoč v Ul. Lorenzetti 32, 20-letni Guido Mistron, 22-let-ni Giorgio Pikel, 19-letni Ful-vio Scaggiante, 19-letni Antonio Ormas, 20-letni Luciano Fermo, 20-letni Oliviero Mahne, 20-letni Giulio Bonanno,, 21-letni Luigi Strohmeyer, 21-let-ni Giuseppe Zagaria, 22-letni Giorgio Gaspard, 18-letni Sal-vatore Pintus in 53-letna Gio-vanna Marin, ki se mora zagovarjati, da je nakupovala ukradeno blago. Obtožnica jih dolži, da so kradli avte, v glavnem znamke Fiat #giardinette», kolesa in razne predmete iz medenine. Vse kraje so v glavnem izvršili od 1954. do 1956. leta. Državni tožilec je imel zelo oster govor, v katerem je grajal obtožene fante, ki so že tako mladi stopili na stran-pota. Zato je zahteval za mlade obtožence sledeče kazni: Mastomauro 1 leto in 4 mesece zapora in 15.000 lir denarne kazni, Mistrona in Pikla 1 leto in 5 mesecev zapora in 4000 lir denarne kazni, Scag-gianteja 1 mesec zapora, Or-masa 8 mesecev in 9000 lir kazni, Ferma l leto in 4 mesece zapora in 15.000 kazni, Mahne 8 mesecev zapora in 8000 lif kazni, Bonanna, gtroh-meyerja, Zagaria in Gasparda na 1 leto in 5 mesecev zapora in 16.000 kazni, Pintusa na 9 mesecev zapora in 20.000 lir kazni, Marinovo na 6 meBecev zapora in 20.000 lir kazni. Froces se bo nadaljeval v ponedeljek, ko bodo ponovno govorili odvetniki obrambe ter bo sodišče izreklo razsodbo. Kot že rečeno je bil drugi proces preložen za nedoločen čas, ker ni bila navzoča ena izmed obtoženk, katere izjave pa so v tesni zvezi z nadaljevanjem zasliševanj. Omenjene obtožence, ki jih je pravta-ko 13, branijo odvetniki: Poli-lueci, Sbisa, Amedeo, Verri, Fischer, Tamaro, Bologna, Fal-coner. Predsednik sodišča Corsi — državni tožilec Maltese. # * # Na porotnem sodišču je bil včeraj za zaprtimi vrati proces proti Augustu Mosettiju, obtoženemu spolzkih in nemoralnih dejanj, kot tudi umora lastnega otroka. I Proces Je zadnji v sedanjem zasedanju porotnega sodišča. Vse kaže, da se bo zaradi števila prič zavlekel še za nekaj dni. Kot se je lahko izvedelo, Mosettija obtožujejo, da je izrabljal svoji dve mladoletni hčerki, s katerima naj bi ime) tudi otroke. Razen tega, naj bi z njima grdo ravnal, ju pretepal ter jima branil, da bi hodili v družbo. Najhujša pa je obtožba, da je umoril svojega otroka. Obtoženca branita odv. Mi-gliucci iz Bočna, kjer so Mosettija aretirali in odv. Ulcigrai. Predsednik Rossi, državni tožilec Visalli, zapisnikar Ma-gliacca. IZLETI D SPORED PLANINSKIH IZLETOV TRŽAŠKEGA SPD JUNIJA IN JULIJA T. L. 21. Junija v Rakovo dolino, za imetnike potnih listov. 28. in 2». Junija mi Ratitovec nad Podbrdom, s potnim listom. 12. julija na Kobiljo glavo -Jalovnik nad Tolminom, s propustnico. 26. Julija na Coglians v Kam-skih Alpah oz. na Peralbo ali pa ia Nevejsko sedlo kot izhodišče na Kanin, Vil ali Spik nad Policami (Montaž). »llllllllllllllllllltlllllllltlllllttnilllMIIIIIIklllllllUlllllllllltlllllllllltllllllllllHIllllllllllllllllllllll Živžav nabrežinske dece je za nekaj mesecev utihnil. Vrtec, osnovna šola in industrijski tečaj so z razstavami pokazali, kako so izkoristili učno dobo v minulem šolskem letu. Čeprav so mnogi starši v tem precej zahtevni, so na splošno radi priznali, da je učno osebje vršilo svojo učno nalogo s čutom dolžnosti in odgovornosti. Nova javna kopalnica v ljudskem vrtu je dograjena. Sliši se kritika, kot smo jo slišali, ko so začeli to stavbo graditi. Saj je mogoče utemeljena, le to napako ima, da ni prišla pravočasno na svoje pravo mesto. Tako pa pomeni zvonjenje po toči. «»------- Kraška mladina vabi v Dutovlje Kmečka mladina iz območja Kmetijske zadruge Dutovlje in sosednjih zadrug Tomaj, Štanjel in Sežana organizira jutri 21. junija s pričetkom ob 9. uri svoj kmečki praznik z naslednjim sporedom: Razstava goveje rodovniške živine, razstava in pokušnja domačih vin, razstava kuli-narnih in raznih izdelkov kmetijskogospodinjskih šol iz Dutovelj in Štanjela ter razstava ročnih del osemletke iz Dutovelj. Od 17. ure sledi ples in bogat srečolov. Vse to bo pred in v prostorih osemletke pri železniški postaji Dutovlje. Vsi ljubitelji odličnih kmetijskih pridelkov, veselega razvedrila in zabave se bodo prav gotovo udeležili prireditve kraške kmečke mladine. «# . Gradbeni delavci se pripravljajo na stavko V četrtek je bila skupščina gradbenih delavcev, ki so razpravljali o obnovi vsedržavne delovne pogodbe in o akciji, ki je potrebna, da se gospodarje prisili k popuščanju. Delavci so bili soglasno mnenja, da je potrebno tudi v naši pokrajini pričeti z ostrejšo stavkovno akcijo. Zato so sklenili, da bodo v nedeljo organizirali v Gorici skupni sestanek predstavnikov gradbenikov vpisanih v CG1L, na katerem bodo prisotni predstavniki sindikalnih organizacij iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Na tem sestanku bodo vskladili akcijo vseh pokrajin. Pričakuje se, da bo prišlo do stavke že v najkrajšem času. Na skupščini so delavci nato odobrili dve solidarnosti resoluciji, ki sta bili poslani bančnim uradnikom in pomorščakom. ------«»— Skupščina pleskarjev V torek bo ob 18.30. skupščina pleskarjev, ki bodo odločili o načinu in o pričetku konkretne borbe za dosego svojih zahtev. Pričakuje se, da bodo pleskarji v najkrajšem času proglasili stavko. ( Šolske vesti ) SOLSKA RAZSTAVA Državna nižja industrijska stro. kovna Sola s slovenskim učnim jezikom v Trstu — Rojan, Ulica Montorsino štev. 8. III. — prireja ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov letošnjega leta. Razstava bo odprta do vključno ponedeljka 22. Junija t. 1. vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure. Predstava na prostem v TREBČAH (dvorišče stavbe št. 90) JUTRI 21. t. m. ob 20.30 SREMAC KOSAR: Pop Čira in pop Spira komedija v treh dejanjih V torek 23. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na Opčinah SREMAC KOSAR Pop Čira v in pop Spira »»»KJCOOOCCOOOOOStJOSS«« TEATRO NUOVO Jutri 21. t. m. ob 21. uri pro-flukcija gojencev »Gledališke šole Silvio D'Amico». Predvajali bodo: »Predor«, »Lov na volka«, «Judovsko ženo« in «Halo, tam zunaj«. OD VČERAJ DO DANES ( U6P9KA PMOHVKTA J Otroški pevski ibor prosvetnega društva »Ivan Cankar« In otroški pevski zbor šole Glasbene Matice v Trstu bosta Imela pevsko vajo danes 20. t. m. ob 18. url v prostorih proevet-nega društva »I. Cankar« v Ul. Montecchi 6. Vabimo vse otroke, da pridejo k vaji, ker bo prihodnji teden nastop otroškega pevskega zbora. [ EAHA OBVH8TIU ) Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu, Ul. S. Nlcold ll-II., tel. 29403, obvešča, da se bo 25. junija zaključilo tekmovanje za vpis v združenje za leto 1939. Po tem dnevu se bo med vsemi oddanimi izkaznicami žrebalo l člana, ki bo imel pravico do enomesečnega potovanja po Sovjetski zvezi, in sicer v po. letnih mesecih. Vodstvo združenja vabi vse sta. re člane, ki želijo obnoviti letošnjo izkaznico, kakor tudi vse dru. ge prijatelje, ki želijo pristopiti na novo v združenje, naj se obrnejo na sedež, vsak dan od 10. do 13. ure In od 16.30 do 19.30 ( PAROV! IN PKIMPMVKlj V počastitev spomina pok. gospe Uršule Vrabec daruje družina Marino Kralj 2.000 lir za Dijaško Malico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19 junija se Je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 6 oseb, porok Je bilo 15. POROČILI SO SE: časnikar Silvano Tauceri in uradnica Elvira Esca, kinematografski operater Remo Gašperini in bolni- čarka Maria Gherdol, uradnik Luciano Lampe in gospodinja Laura Pagani, trgovec Fausto Si-mgol In uradnica Silvana Rota, uradnik Pietro Bianco in gospodinja Franca Russo, stavec Mar-cello Giusti in gospodinja Gio-vanna Gambetti, tesar Giovanni Bonetti in gospodinja Luciana Cernecca, prodajalec Bruno Cu-schle in gospodinja Delia Pulin, delavec Paolo Vlscovich in gospodinja Anita Simini, težak Li-vio Orsini in gospodinja Emilia Dilich, uradnik Renato Hrovatin in gospodinja Loredana Gurgu-ric, tehnični risar Viniclo Ugo-vassi in gospodinja Lucia Bo-sutti, čuvaj Peppino Greco in šivilja Liana Benedetti, trgovski zastopnik Alberto Benedetti in uradnica Licia Clementini, trgovec Plero Verbltz in gospodinja Marlaluisa Sossl. UMRLI SO: 2-letnl Gianni Cos-su, 68-letna Valeria Clamar por Luisa, 72-letni Mario Botta, 85-letna Matilde Giacomettl vd. Bet-tio, 86-letna Maria Moscheni vd De Francesohi. »»------ NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Istrska ulica 7; De Leltenburg, Trg Sv. Ivana 5; Pi axmarer, Trg Unita 4; Prendt ni Ul. Ttzlano Vecellio 24; Hara-baglla, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. Valute Milan Rim Zlati funt 5CO0.— 6100 — Marengo 4450.— 4525,— Dolar . . . C17.— 621,— Frank franc 123 — 126 — Frank Svic, . 143.— 144 — Sterllng 1725.— 1750 — Dinar 80.— 82,— Šiling 23,75 24.25 Zlato . , . 702,- 704,— Zah. n. marka 147.75 148.75 • KINO Escelsior 16.00 »Pot zla«, Elvis Presley. Fenice 16.00 «Vampir», J. Deal in CoHen Gray. Arcobaleno 16.00 »Proces v Ntirn-bergu«. Največji proces v zgodovini. Superciuema 16.00 »Gospodarji gozda«, Cinemascope, Techni-color. Fllodrammatico 15.00 »Pot do uspeha z ženskami«, VV. Chiari, D. Gray. Grattacielo 16.00 Na svidenje, Frančiška«, Ruth Leuvvarik in C. Thompson. Cristallo 16.30 «Vsa resnica«, S. Granger, Donna Reed in G. Sande rs. Capitol 16.00 «1 tartassati«, Totd in Aldo Fabrizzi. Astra Roiano 16.00 »Nevarne žene«, S. Koscina, R. Salvatori. Alabarda 16.30 »Lovec iz Mis-sourija«, C. Gable, R, Montal-ban. Aldebaran 16.30 »Ekzekucijska četa«, G. Marehal in D. Robin. Ariston 16.00 Glej poletni kino. Aurora 16.30 «24 ur pri Scotland Yardu», J. Havvkins. Garibaldi 16.30 »Največja bikoborba«, M. Ray. Ideale 16.30 »Bitka z V-l«, Michael Rennie, Patrizia Medina. Impero 15.00 »Dekle Rosemarie«, Nadia Tiller. Prepovedano mladoletnikom. Italia 16.30 «La violetera«. Moderno 16.00 »Izziv v mrtvem mestu«, Robert Taylor in P. Ovvens. S. Marco 16.00 »Toto in Marcel-lino«, Toto In Pablito Calvo. Savona 16.00 »Christine, čista ljubimka«, R. Schneider. Techni-color. Viate 16.00 «Zavrženci Wyomin-ga«, P. Carey, M. Hyer. Tech nicolor. Vittorio Veneto 17.00 »Grešniki v blue jeans«, P. Petlt, A. Pa-risy. Prepovedano mladoletnim Massimo 16.30 »Valerija, malo resno dekle«, M. Arena, G Pallotta. Novo cine 15.30 #Fernandel in... ženske«. Odeon 14.00 »Jetnica ognjenega stolpa«, Milly Vitale, R. Brazzi. Radio. Zaprto. LETNI Arena del Flori 20.00 «Veter strasti«, E. VVilllams in J. ChandUer. Arena Diana 20.30 »Otroci zla«, E. Costantine, J. Greco. Ariston 20.30 #Moj stric«, J. Tati. Technicolor. Paradlso (Ul. Mollno a Vento 11) 20.00 »Interludij«, R. Brazzi. Marconi 20.00 »Romantična balada«, P. Henreld. Ponziana 20.15 »Mr. Rock and roli«. Secolo (Sv. Ivan) »Tihotapstvo na Sredozemlju«, R. Taylor. Stadlo 20.00 »Princ ln plesalka«, M. Monroe, Laurence Oliver. Valmaura 20.45 »Nežni zločinec«, J Levvis. SOBOTA, 2«. junija 165* RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba: obvezno, drobiž od v5eP?|, « 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.*> svetu kulture; 12.55 Orkester Jac« Shaiudlin; 13.30 Lahke h'610®« 14.45 Italijanski akvarel, Schumann: Fantasiesstuecke og 12; 15.15 Kavarniški koncMU 15.45 Pojejo Platters m g11 sisters; 16.00 Novelist tedna Jordan Jovkov in njegova n la «Eden proti trem«: 16.20 F°»v lorni orkester Srečko D 16.40 Yvette Horner in njen * sam-bel Musette; 17 00 Janka; 17.40 Velika dri* -j, mojstrov; 18.00 Oddaja ta ) pi mlajše; 18.40 Lepe melodije^ glasovi; 19.00 Sestanek s p2n00 šalkami; 19.20 Pestra 2,'as%Cj; Šport; 20.40 Zbor Emil Adam 2100 »Ciklamen«, zgodba, m {J je napisal Janko Kersnik, na Glasbeni variete; 22.20 '°r , s Franco Russo; 23,30 Nočni P TRST ,:,n|. 11.00 Šolska oddaja ,za *7i200 ce: 11.30 Simfonična gla*“' Trep Zdravnik vam govori; 12. mum; ja stran; 12.30 Glasbeni a 17.00 Oddaja za onemogle, • Gaetano Donizetti: »Don F ,100 le«, opera v treh dejanjih; ...-^ »Igra ljubezni in smrti«, r i(ge, igra; 22.30 Trikrat tri — var n. program d0, 10.00 Zeleni disk — !**“ 0„» poldanska oddaja; 14.00 u qo m tretji; 16.00 Tretja Stranj A Puškin: »Dubrovski«, n3. prva oddaja: 18.35 Ple^!je 21.OO mi; 19.30 Filmska 2las°?’ cesca Riccardo Zandonai: «rra da Rimini«, opera v 4 deja KOPER 30| Poročila v italijanščini: 17 15, 19.15. 22.30. l3J0, Poročila v slov.: 7 30. 15.00 »00-7.15 5.00-6.15 Prenos RL; '“Lpro Prenos RL; 7.15 Glasba ^ . 1 1 CULO IVL/, « w v--------'v-,*« jutro; 7.40 Glasba za dobro s ^ 12.00 Glasba po željah; 2.~ r.stična listnica; 12.50 ^J-metijsk1 željah (II. del); 13.40 Kme nasveti; 13.45 Popevke » & od tu in tam; 14.30 Kulturni ; zornik: 14.40 Operetna * 15.20 Dalmatinske pope'^Kj?stanek 17.00 Prenos RL; 17.00 S S A LUriMIV, il.TV 15.40* 15.20 Dalmatinske P°R® ,^ 7 Mc Guire Sisters, Nat Kin? / IVIC uuuv Ford Cole, Camp Butler. M3™.-.peni In Robert VVagner; 17.30 L_-aI)na variete; 18.00 Skladbe Jni j# Straussa; 18.30 Znane P^Lmini znani pevci; 19.00 StBri ^manl; - igra orkester P'er0.^ples-i9.30-22.15 Prenos RL: 2Z.d na glasba; 22.40 Plesna gia> SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 a(jo0t Poročila: 5.00, 6 00, 7.uu, i9;)0i 10.00, 13.n. 15.00 17 00. 22 00. 22.55 «JastOPai° 8.05 Mladina poje - N»'.> radgonski pevci p. v. Man 9 po larja; 8.30 Zabavna g!asD,t’opnjo Radijska šola za nižjo marje-(ponovitev): Pravljica o tiči; 9.30 Virtuozne sk|a“~ prat-klavir in violino; 10.-0 P°- ^1°. je Pirnat iz Mengša: i°-*”or-dije se vrstijo; 11.00 Iz aionirski kestrske glasbe; 11.4o r *riotn tednik; 12.00 Četrt ure s ijsKi Slavka Avsenika; 12.15 KjL. pe-nasveti — Anica Horvati^j-lovna obleka kmetijskih P,- po-jalk; 12.25 Alpski zvoki; 1‘- po-mači napevi Izpod zelene« v|tie5 horja; 13.15 Zabavna gln^ti v obvestila: 13.30 Naši s0' ,a rej znanih operah; 14.15 Spor aIaj, portaža: Do Ohrida 'n(ltajo 14.30 Naši poslušalci Cesti ]3s. pozdravljajo; 15.15 Zabavn anle; ba, vmes obvestila in r 15.40 S knjižnega trga:^ Iv. j7.l0 pevl za oddih in razvedrilo, ^rt. Z revije pevskih zborov nju; 18.00 Jezikovni 'Viiid---18.15 Pihalni orkester lg45 milice Okno v pogrne finalni ornesic' ,rj. j8.45 p. v. Rudolfa Stari«3’bav-ci-uu v svet: Pariz; 19.09 re. na glasba, vmes obvestila nj|<; klame; 19.30 Radijski °n „<*«• 20.00 Zabavne melodije » gp0> stiom Alfred Scholz; 20.» (jav-znavajmo svet in domov1'- gvo. ,ia mladinska oddaja); ‘}- . 22-1} ki za prijeten konec tedni; j3 jj Oddaja za naše izseljence. Do polnoči v plesnem rim TELEVIZIJA _ 18 00 Mladinska oddaja geo. greb; 20.00 TV dnevnik M -grad; 20.30 Kulturna krom ,>s. Beograd; 20.50 »Matura« ae0gr>^ beno-zabavna ievlja — B RTV JUGOSLAVIJA ^ 14.00 Šolska oddaja; U'“:0jilj: daja za otroke; 18.30 P° jg.lO 18.50 Pouk francoščine: po Pisma TV; 19.55 Potovanje Evropi; 20.30 Poročila; f1" Muslchiere«; 23.00 Poročna. VOZNI RKD VLAKOV (veljaven od 31. maja t. 1.) ODHODJ 0.20 B Opčine - Ljubljana -Beograd - Reka 3.50 P Videm - Trbiž 5.16 P Videm 5.32 P Opčine 5.40 P Portogruaro 6.12 R Benetke - Bologna -Milan - Turin 6.20 B Videm - Trbiž 6.30 P Videm 6.55 B Benetke - Rim * Milan * Turin 7.00 P Opčine 7.15 P Tržič (razen nedelj) 7.40 B Videm - Trbiž - Du- naj - Hamburg 8.39 B Opčine - Ljubljana 8.47 R Benetke - Rim 9.45 P Videm - Trbiž 10.18 B Benetke - Milan -Pariz 10.30 P Portogruaro 12.20 B Videm 12.32 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.35 P Opčine 13.50 B Videm - Calalzo (ob sobotah od 27, junija do 12. septembra) 14.25 P Videm 15.08 B Benetke • Milan -Pariz . Calais Opčine - Ljubljana -Atene - I-Reka 16.10 B Beograd stanbul 16.17 P Videm 16.45 B Benetke - Bari 17.00 P Portogruaro 17.38 P Videm 17.55 P Opčine - Ljubljana 18.35 R Benetke 18.40 P Portogruaro 19.24 P Cervignano 19.45 B Videm - Trbiž - Du- naj - Muenchen 20.06 P Opčine 20.20 P Videm 21.45 P Videm 22.13 B Benetke - Milan - Turin - Genova - Venti-miglia - Marseille . Rim 0.10 1.06 5.45 6.23 7.04 7.15 7.32 7.45 8.05 8.33 9.15 9.25 9.45 11.39 11.46 11.54 13.25 Zagre'5 - Rek* Ri«1 ntii"1' ij>U' B«' B«' 14.05 B 14.54 15.07 15.29 18.55 17.02 17.28 17.55 18.12 18.37 18.57 19.41 19.50 20.01 21.06 21.15 21.43 22.28 22.40 23.40 PRIHODI B Videm (ob Pra?n^i3, od 28. junija do septembra) B Videm B Beograd • Ljubljana Opčine P Cervignano P Opčine P Videm P Portogruaro B Turin - Milan P Videm B Videm B Marseille - ven glia - Genova rin - Milan netke Videm _ _.i Muenchen - Dunaj Trbiž ■ Videm Ljubljana • Op«»* Trbiž - Videm Benetke B Bari - Rim netke . - Istanbul •r(vtciian» Beograd - Ljubija - Reka - Opčin« Portogruaro -»j, Calais - Pariz ' 1 an - Benetke Videm Videm B Benetke P Opčine B Trbiž - Videm P Tržič (razen ned«1 R Bologna - Benet* P Portogruaro P Videm ne B Pariz - Milan ■ netke _ B Ljubljana - OPcifl P Videm ojfh R Turin - Milan * - Benetke P Opčine P Benetke B Hamburg Trbiž - Videm ^ B Turin - Milan « - Benetke DuP«i B brzl — P potničlci — R rapldo morski dnevnik 20. junija 1959 Vedno večji je strah pred stroncijem 90 LONDON, junija — Filozof Santagana je nekoč dejal: •Tisti, let se ne spominjajo Preteklosti, so obsojeni, da jo Ponavljajo.« Ko gre za stroncij — enega od nevlovljivih radioaktivnih elementov, ki Bastajajo pri eksploziji jedr-•M bombe — tedaj ne obstala niti preteklost, na katero "j se ljudje mogli spomniti. Biti napake, ki bi jih mogli Ponovno zagrešiti zaradi lahkomiselnega odnosa do preteklih izkušenj. Stroncij pripada le sedanjosti in bodoč-Bosti, toda njegova prisotnost v stratosferi in atmosferi; Bjegovo nevidno spuščanje — v deževnih oblakih — na Plodna tla in njegovo uhaja-r,3p v kosti povzroča v milijo-nih ljudi strah in grozo. S svojimi jedrskimi eksplozijami velesile ne ponavljajo nemile preteklosti, zato pa morejo spremeniti sedanjost in Bodočnost v pošastno negotovost. Negotovost je to, kar mo-r,jo priznati vsi; ne samo javnost, ampak tudi državniki in znanstveniki. Mac Mil-l»n je pred britanskim parlamentov nedavno izjavil, da je Bevarnost radioaktivnega prahu ob priliki jedrskih eksplo-aij neprimerno manjša od o-Bb' ki ji je človeško bitje itak Podvrženo zaradi naravnega, P* tudi industrijskega in medicinskega žareenja. Postaviv-*r naravno žarčenj? za,, merilo in če ga označimo z indeksom jOO, je britanski Mac Millan skušal prepričati prisotne, da industrijska in medicinska radiacija znaša 22, karčenie, ki nastaja od eksplozije, pa samo 1 do 2 jo daleč izpod «dopustne rav-B:». Znanstveniki so j, nam kasneje odkrili, da se je Mac Millan poslužil podatkov iz leta' l^e. Podatki iz lanskega letg pa menjajo v precejšnji meri ta odnos; smatra se, da industrijsko žarčenje ograža človeka vsaj v tolikšni, če že ne v večji meri kolikor pri-rodno; udeležba stroncija, radioaktivnega ogljika in cezija. ki nastajajo zaradi eksplozije, pa ne znaša 1-2, ampak 2-4! Za javnost sta bili Porazni dve stvari: prvič, da je — v želji, da bi pomiril parlament — Mac Millan izbral številke, do katerih je Znanost prišla pred tremi leti, ne pa najnovejše (on je bil očitno tudi sam zaskrbljen, pa je kot argument izbral stare številke); še bolj Pa je Anglija bila preseneče-Ba nad neko drugo stvarjo: v ruku komaj dveh let so bili znanstveniki prisiljeni objaviti podatke, ki govore o dvakrat večji moči stroncija. Kakšne vesti bomo slišali v letu 1960 ali 1968? Tu pa se Je pojavil znani Pčenjak, prof. genetike na u-Biverzi v Edimburgu, Wo-dington, da bi, opirajoč Se na ameriška in druga proučeva-postavil zaključke »hladnega razuma« po najboljši •mgleški tradiciji, Profesor ("odington je objavil članek, v katerem skuša najti zlato sredino: niti ne želi povšem odpraviti zaskrbljenost niti jo Zeli povečati, Dejstva o žar-oenju, zlasti kar zadeva delavnost stroncija 90,'creli on la neprijetna in prijetna. Ne-Prijetnk so v kratkem naslednja. Prvotni podatki o količini stroncija v zraku ali Ba Zemlji niso bili točni. Spričo tega bo Zemlja izpostavljena močnejšemu žttrče-Bju. s negativnim vplivom kot s* je to še pred nedavnim Pradočgvalo v javnosti. Naj-\eeja nevarnost, ki tudi najbolj zaskrblja, je v trajanju krčenja: nekatere vrste smrtonosnega prahu se zadržujejo v višjih plasteh sagio Bekaj ihesecev ali let, a dru-fle vrste tega prahu ohranja Jo svojo moč morda tudi do «000 let. Nadalje nekatere vrst« radioaktivnih delcev S>-gražajo najbolj občutljive dele človeškega organizma (radioaktivni ogljik more po-vzročiti nasledstvene defekte, stroncij povzroča bolezni bot je levkemija). Najslabše °d vsega pa je. da stroncij Uhaja v zemljo in rastline. Ko je naštel potencialne Bevarnosti, je prof. Woding-tOn za vsako od njih navedel tddi dokaze, ki naj bi to nevarnost zmanjšali ali na temelju katerih naj bi ta nevarnost še ne bila ugotovljeno. Stopnja radioaktivnega krčenja, ki nastane zaradi jedrskih eksplozij, je na primer večja, kot se je mislilo; •oda vendarle ostaja nizka in zdi se — in to je pri tem najpomembnejše — da so sedanje korekture prejšnjih podatkov pravilne in da se stopnja radioaktivnosti ne bo Več naglo dvigala. Nasledstveni defekti, v kolikor bi z jedrskimi eksplozijami nadaljevali v sedanjem tempu, bi *e pojavili v teku 8000 let in •*> le pri 11,000 otrokih, medtem ko' se bo v isti dobi in Pri sedanjem tempu naraščanju prebivalstva rodilo več •'llijard otrok z nasledstvenimi defekti naravnega tipa. Ni *• dokazano, da stroncij povečuj* število obolenj od levkemije in raka. Cas, ko se stroncij zbira v stratosferi, je "aJ* krajši, kot se je mislilo, in njegove posledice so spričo tega verjetno tudi manjše po obsegu in moči. Dobršen del Stroncija se poleg tega ne spušča .it. .žive organizme, ampak izginja v nižjih in nenevarnih plasteh zemeljske skorje. In še mnogo podobnega navaja prof. Wodington. Toda mnogi smatrajo, da so ti njegovi argumenti preveč optimistični in sumijo, da je razlog tega njegovega optimizma prav tako političen in ne znanstven; da je profesor hotel javnost privaditi na življenje hkrati z bombami, ne pa da bi se borila proti njim. Poudarjajo, da je radioaktivna dejavnost že presegla tiste meje, ki so jih, v i-menu varnosti, določili uradni znanstveni svetovalci velesil v letu 1954; da se prave posledice žarčenja po eksploziji bombe v Hirošimi leta 1945 niso začele pojavljati pred letom 1949. Spričo tega ne more še nihče zatrjevati, da bodo defektnosti in obolenja ostala «na nizki ravni«. Nekateri govore, da bo na ta &R oni način letno prizadetih od 500 do 3000 ljudi, drugi povečujejo to število do 25 in celo do 100 tisoč ljudi. Toda nesreče, ki nas vse čakajo, če bodo nadaljevali z eksplozijami velikega sloga, niso več niti edini niti glavni razlog za splošno zaskrbljenost. Sedanje stanje je treba gledati še z dveh stališč; psihološkega ali množič-no-psihološkega in moralno političnega stališča. Psihološko stanje je najbolje zadel ne ki Anglež, ki je negotovost kar' zaradi stroncija izrazil z besedami: nMorda se stroncij vprav sedaj spušča na moj vrtat Kakšno bo duševno stanje milijonov ljudi z vrtom po vsem .svetu, če jih bo pri obdelovanju vrta spremljal strah pred nevidnim napadom razbite materije? Ah bomo v kratkem stopili v razdobje vsesplošne množične nevroze? Kdo pa more — poleg vsega, kar se je o svobodi osebnosti in o vseh drugih človečanskih pravicah do danes govorilo z vseh mogočih tri- bun — kdo more vzeti . nase odgovornost za brezmejno trpljenje tudi tistih H, 25 ali 106 tisoč, ki bodo postali žrtve nesposobnosti, ljudi, da se sporazumejo o prekinitvi jedrskih eksplozij? Med razlogi, ki silijo ogromno število izobraženih ljudi vseh struj, strank in socialnih sistemov, da zahtevajo, da se jedrske velesile čimprej sporazumejo o prekinitvi jedrskih eksplozij, je vsaj eden etnične narave: ni moč namreč dovoliti, da bi se določenemu številu ljudi, pa naj bi bilo še tako majhno, zavestno vsilila vloga poskusnih kuncev! JURIJ GUSTINČIČ (Iz »Politike«) Osnutek za igralnico v Taormini. Gradbeni stroški bi znašali dve milijardi lir. Zaradi stališča Segnijeve vlade pa bo načrt verjetno padel v vodo. Nekaj za nase poljsko ZELENJADARSTVO — ijs si počasi utira pot poljsko vrtnarstvo. Ta pojav je sicer komaj opazen, a vendar pove, da nam naše razmere' narekujejo preusmerjanje našega kmetijskega gospodarjenja. Našega drobnega blagovnega proizva- java jalca uči že samo življehje in vodita njegov zdravi razum in razsodnost, sam si kuje svoje gospodarske načrte in usodo, in to v okoliščinah, ki niso zavidanja vredne in zahtevajo krepko življenjsko silo. Tako opazimo neke spremembe na našem obdelanem zemljišču: vedno večje so površine za poljsko iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiitiiitiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii IIIIIIIIIIIIII lililllllllllllllllllllllllll ITALIJANSKI STROKOVNJAK ING. PIETRO MANNI JE OPTIMIST Sta Marsova satelita umetna? Ameriški strokovnjaki sicer zavračajo domnevo sovjetskega znanstvenika, toda on pravi, da jo je postavil na temelju ameriških podatkov «S pomočjo najnovejših dosežkov znanosti in tehnike bo raziskovanje planetov — izhajajoč z nekega oporišča na Luni ali Marsu — v bližnji bodočnosti nekaj povsem ihožnega.» Tako je rekel član italijanskega Združenja za a-štrbnavtične vede ing. Fietro Manni v svojem poročilu v okviru VI. mednarodnega ••borovanja o jedrski elektroniki, ki je bilo sklicano v zvezi s sedanjo mednarodno razstavo v palači rimskega EUR. Ing. Pietro Manni je najprej analiziral številna zapletena vprašanja, ki jih bo terjala izgradnja »zemeljskega oporišča« nekje na Luni ali na MarsU. V svojem poročilu je nadalje orisal pro- gramske črte in smernice, ki jih dajejo znanstveniki in strokovnjaki za astronavtiko. Valentino Liberace (o katerem je kronika te dni mnogo pisala v zvezi z razpravo zaradi žalitve časti v Londonu) z materjo na premieri svojega filma »Iskreno tvoj« Nato je ing. Manni prikazal načrte nekaterih «vsemirskih ladij«, raznih vrst »zaklonišč na Luni«, osnutka prevoznih sredstev za premikanje po Luni ali Marsu, raznih zaščitnih oblek za prve ljudi, ki se bodo drznili tako daleč itd. Posebej je orisal značilnosti «premičnega oporišča« na Luni. To naj bi bila nekakšna cilindrična naprava, ki bi bila dolga 10 m in bi tehtala 24 ton. Premikala bi se na gose-r.ičnih kolesih. Del »oporišča«, ki bi bil namenjen posadki, bi bil v notranjosti primerno opremljen, od zunaj pa zaščiten proti vsem zunanjim nevarnostim in bi 8 članom posadke zagotavljal dvotedensko varno bivanje na Luni. To napravo, ali kot jo je ing. Manni imenoval, bazo, bi na Luno spravila 200 ton težka vsemirska. ladja, ki pa bi ne odletela neposredno z /jemlje, pač pa z nekega o-porišča, ki bi krožilo okoli zemlje na razdalji kakih 100 km. Ing. Manni je v svojem referatu opisal tudi možnost pristanka človeka na -Marsu. Tja bi človek prišel, v nekakšni krogli iz elastične plastike, kj bi se’ dala ob prihodu na Mars povečati in obložiti s sintetičnimi snovmi za zaščito' posadke. Več tovrstnih zaklonišč, ki bi imela zagotovljeno kondicionira-no terhperaturo, bi zadoščalo odpravi 34 mož, da bi ostala na Marsu za nedoločen čas. Ing. Manni je svoj referat zaključil: «Smatram, da se bo človek mogel lotiti tega podviga mnogo prej kot mi računamo in kot se danes sploh da napovedati.« Kot vidimo, so strokovnjaki malone že prepričani, da sta Luna in Mars tako rekoč že v njihovem — dometu. Po številnih dosedanjih poizkusih, po uspeli .izstrelitvi ,Lu-nika in ameriškega Expl0rer-ja in še bojj po uspeli iz- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIflllllllllllllllllllllltllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIMIIIIIIlUinilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Spet dva nacista pred sodiščem Ko imo pred časom pisali o fcajhnrrVi- sodni razpravi,' ki se je tedaj pripravljala v Zahodnem Berlinu, smo izrazili mnenje, da. bo žena bivšega Hitlerjevega sopelgvca Hermanna Goeringa tožbo verjetno dobila, ker takšno da je razpoloženje. To svojo domnevo smo utemeljevali s pisanjem nemškega tiska. V za-četku tega meseca pa se je berlinsko sodišče vendarle «opogumilo» in našlo drugo rešitev. Ker ni moglo ovreči zahteve Goeringove žene, je sodišče za denacifikacijo — 14 let po vojni — Goeringa vendarle proglasilo za »aktivnega sodelavca nacionalsocialistične stranke prej in potem ko je prišel Hitler na oblast« irj na osnovi tega že 14 let mrtvega Goeringa obsodilo na 756.000 mark globe, to se pravi na vprav tolikšno globo, kolikor velja Goeringo-va zapuščina, ki se nahaja v Zahodnem Berlinu in ki se je je njegove žena Emmy Goering hotela polastiti. Kot vidimo, je berlinsko sodišče za denacifikacijo zbralo le toliko poguma, da je izigralo zahtevo žene pokojnega nacističnega zločinca, ki pa še vedno ostaja dedič velikanskih bogastev, ki si jih je Goering nakopičil v dobi nacizma. Ta dediščina se ocenjuje na desetine milijard lir v naši valuti. Hkrati s to polovičarsko potezo berlinskega sodišča pa prihaja iz Muenchena nekoliko bolj pozitivna vest. Pied tremi dnevi so v Hanauu pred sodiščem razpravljali zadevo dveh bivših Hitlerjevih policajev, ki sta kriva smrti večjega števila Poljakov iJi Zidov, VVilhelm Unkelbaeh in Georg Schlosser sta bila med vojno vse od 1941 do 1944 člana nacistične policije v Censtohovi na Poljskem Njuna policijska enota je tedaj imela proste roke nad življenjem judovske četrti v Censtohovi. Wilhelm Unkel-bach je bil hkrati tudi šofer policijskega kapetana Degen-harda, poveljnika nacistične policijske enote v Censtohovi. Po zlomu nacizma sta se Un-kelbach in Schlosser vrnila v Nemčijo in se, zaposlila v Hanauu. Unkelbaeh je bil zapo-Meh kot šofer, Schlosser pa kot poštni nameščenec. Od konca vojne do danes je že 14 let in še več in bivša policijska agenta sta računala, da so njuni zločini že pozabljeni. Nista se več bala, da bi se mogel najti nekdo, ki bi ju obtožil ali proti njima pričal, saj so bile njune žrtve že zdavnaj mrtve in tudi priče njunih zločinov že razpršene po svetu. In vendar se je našel nekdo, ki je bivšega nacističnega policaja Schlosserja — sedanjega poštnega nameščenca — sredi Zahodne Nemčije spoznal in ga prijavil. Nit se je nato začela odvijati in v zapor je prišel tudi njegov vrstnik Unkelbaeh. Pred sodiščem v Hanauu je prišlo na dan, da je Unkelbaeh umoril pet moških in dve ženski v Censtohovi, hkrati pa je prišlo na dan, da sta Unkelbaeh in Schlosser sokriva za smrt 22 moških, 7 .žensk in... 3.. .otrpk poljske narodnosti. Samemu Schlosserju pa so očitali smrt treh Judov. Vendar je tudi tu imel svoje prste vmes Un-kelbach. Samo ob sebi se razume, da sta zločinca vse to zanikala in ko je neka priča nazorno prikazala, kako je na lastne oči videla, kako je Unkelbaeh ustrelil neko nosečo Židinjo v trenutku, ko se je hotela rešiti iž goreče hiše v judovski četrti v Censtohovi, ki so jo nacisti zažgali, je Unkel-bach presenečeno izjavil; »Komu bi vendar padlo na pamet, da bi mi prtil ta zločin?« Toda to ni bila edina priča, ki je prišla z dejstvi na dan in sodišče je Unkelbacha spoznalo za krivega vseh zločinov. Se več, dokazano je bilo, da je* to delal zato, ker je bil prežet s plemensko mržnjo. Kot šoferju kapetana Degenharda mu ni bilo pogrebno udeleževati se »pohodov proti Judom in Poljakom«, vendar je to počenjal. Zato ga je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo Zahodnonemški tisk Je o tem na široko pisal, hkrati pa postavil vprašanje, čemu je bil Unkelbathov sokrivec Schlosser oproščen «zaradi pomanjkanja dokazov«. strelitvi ameriških opic, ki sta se na Zemljo vrnili, verjetno zares ni „ več tako daleč dan, ko bo tudi to doseženo. Zadeva postaja vedno bolj zanimiva in zpnjo se začenja navduševati vedno več strokovnjakov. Sovjetski strokovnjaki pravijo, da bomo na Luno prišli kmalu. Celo na Mars da bomo prišli v desetih letih. Zanima nas posebno Mars, in sicer v zvezi z novo teorijo sovjetskega znanstvenika glovskega. Ta se je pred kratkim pojavil z domnevo, da je bil Mars nekoč naseljen z visoko razvitimi živimi bitji, ki da so bili mnogo, mnogo pred nami,, saj zatrjuje, da sta satelita, ki krožita okoli Marsa, umetna. Ameriški astronavti in tovrstni strokovnjaki mu sicer oporekajo, češ da je to preveč fantastično, vendar pa Slovski ne vztraja' trmasto pri svoji trditvi, pač pa pravi, da se je pri svoji teoriji poslužil vprav podatkov ameriških znanstvenikov in da je na podlagi njihovih podatkov prišel do teh zares drznih zaključkov. Ustavimo se pri njih. Preden preidemo na senzacionalno teorijo glovskega, bomo omenili, da so Marsova satelita, ki so jima* dali ime Febos in Deimos, odkrilij-eele pred 82 leti. Odkril ju je a-mertški astronom' Hoti. Pozneje so ugotovili, da ,je Fe-bos oddaljen od središča Marsa komaj 9476 km,- to se pravi, da kroži okoli Marsa na neznatni višini 6000 km. Pot okoli Marsa pa napravi v sedmih urah in 39 minutah. Deimos kroži okoli matičnega planeta na višini 23.500 km, seveda od središča Marsa, to se pravi na višini 20.000 km. Njegova krožna pot traja 30 ur in 18 minut. Oba satelita pa krožita v podTOČju Marsovega ravnika. Značilnost teh satelitov, za katera ne bomo rekli, da sta umetna, niti da sta naravna, je ta, da sta zelo majhna. Dolgo so ju merili in posredno prišli do podatkov, da ima Febos premer 16 km, Deimos pa 8 km. Kot vidimo, je Deimos manjši, zato pa kroži veliko dlje od svojega matičnega planeta kot njegov »brat« Febos. Niti 16 km, kot niti 8 km premera niso za naše pojme prav nič majhni, vendar so to za vsemirske pojme nenavadne dimenzije. Drugi element, ki ga je pri svoji'teoriji' prof.* SlbvsKi vzd? v poštev, je dejstvo, da obide Febos svoj matični planet v samih sedmih urah in 39 minutah, to se pravi, da obide svoj planet trikrat v enem dnevu, kajti na Marsu dan tiaja 24 ur in 37 minut. Vsa proučevanja «vsemirskih razmer« Se niso zabeležila primera, da bi neki satelit potreboval manj časa za svojo pot okoli matičnega planeta, kot potrebuje matični planet za svoj obrat okoli svoje osi. Poleg teh dveh elementov — izredne relativne majhnosti obeh satelitov in nenormalni čas kroženja Febosa o-koli Marsa — je sovjetskega znanstvenika utrjevalo v njegovi domnevi še eno dejstvo: leta 1945 je ameriški astronom Cherples napravil vrsto zaporednih opazovanj Marsa in njegovih satelitov. Rezultate, ki jih je dobil, je vzporejal s podatki, ki jih je bil v začetku našega stoletja zabeležil astronom Herman Strouve. Ko je atrteriški strokovnjak primerjal te podatke, je ugotovil, da je Febos v' 45 letih odstopil od svoje poti za 2 stopinji in pol. Sovjetski profesor Slovski iz tega logično sklepa, da se Foebos danes bolj naglo vrti kot pred 45 leti in da se naglo približuje svojemu matič-l Cernu pjaoetu .Marsu. Tp .tako naglo «padanje» je za pri-rodne z^kong, ki . vladajo v vsemirju, povsem nenormalno in po računih Slovskega bi moral Febos pasti na Mars že v kakih petnajstih milijonih let, kar je za vsemirske zakone vsekakor mnogo prehitro. Na temelju teh zaključkov je Slovski postavil tezo, da sta Foebos in Deimos »proizvod uma in rok«, da sta »produkt intelektualno visoko razvitih bitij, skratka, da sta umetna satelita. Po njegovem bi to ne bilo nič nemogočega, saj bo tudi človek v raz- meroma kratkem času mogel zgraditi in poslati v vsemir-je podobne sputnikervelikane. Slovski sicer pristaja na to, da na Marsu ni več življenja, razen nekaj pokrnele flore, toda Mars je zelo star in kdo more zanikati, da ni pred milijardami let na njem živelo visoko razvito prebi-\ aistvo. Zaključili bemo z zaupanjem, ki ga je izrazil prof. Manni, ki je rekel, da bo človek v razmeroma kratkem času prispel na Luno in Mars. In tedaj bomo na lastne oči videli, ali je Slovski imel prav ali ne. , . 26i 1 irm j tv \ X' v- -V-®-* ‘v. V2& ^ *' J** *-»#• gA%h > i" V teh vročih dneh bi bilo prijetno na gornji žičnici, ki vas popelje v območje Mont Blanca. vrtnarstvo, kjer vedno bolj prihaja v poštev gojenje zelenjave. Čeprav so prvi, za enkrat še redki pobor- niki poljskega zelenjadar-stva v tem večkrat naravnost presenetljivo dobro podkovani (v več primerih je to uganka), bo na splošno le v korist, če spregovorimo nekaj o tem. Zelenjava vobče zahteva dobro, na sprstenini (organskih snoveh) dobro založeni in skrbno obdelani zemlji: nadaljnji pogoj je zračna in zlasti talna vlaga. Tudi je znano, da je veter njen velik sovražnik, če velja stalno opozorilo o nujnosti dobrega in pravilnega gnojenja vsem kulturnim rastlinam, vsem pridelkom, se to toliko bolj nanaša na zelenjavo. To pa je pri nas resna zadeva. Stalno se vrtimo v istem začaranem krogu: ni dovolj dobre krme, je malo živine, ni dovolj gnoja. Ta vozel je mogoče rešiti s pripravo čim večje količine dobre krme predvsem z ureditvijo senožeti in pašnikov in tako, da se končno naučimo napraviti, bolje rečeno pridelati mešanec (kompost) ter se seznanimo tudi z zelenim gnojenjem (zeleniša-njepa). Tudi o vprašanju napeljave vode se Je že pisalo. S kraškim vodovodom je ta zadeva delno rešena. Marsikdo bi želel uvesti poljsko vrtnarstvo (zelenjadar-stvo, cvetličarstvo), a je vmes vprašanje namakanja, To zadevo naj bo čimprej pravilno postavila in rešila pokrajina. Sicer se je že govorilo o zgradbi posebnega vodovoda v kmetijske namene To bi bila najbolj učinkovita rešitev. Nič pa se ne ve, če to tudi bo. Dobro bi bilo, če bi se naši pristojni organi pozanimali glede tega. Kar se tiče vetra, pa je najhujša zadeva. Ta namreč sega v poglavje o podnebju, se pravi, da ni njegov izvor na našem ozemlju. Res je, da gozd blaži vetrove in bi zaščitni gozdni pasovi, ki se za naše o-zemlje tudi iz drugih razlogov upravičeno priporočajo, zmanjšali škodljiv učinek vetra na občutljivo zelenjavo, a to zahteva daljši rok. Sicer pa imamo tudi lake lege, ki niso tako močno izpostavljene vetru in bi m mogle z nekaterimi u-krepi tudi pred tem še zavarovati. Naj bo že kakor koli, ta kmetijska« stroka je že v sedanjih (x>gojih razmeroma najbolj donosna in se torej, kljub prej naštetim pomanjkljivostim, izplača. Vsaj tako potrjujejo prvi poskusi, tako trdijo one naše kmečke žene, ki so se prve zavzele za takšno izkoriščanje svoje zemlje. Če prepustimo v tem besedo e-ni takih naših gospodinj, bomo zabeležili to-le: «V mladosti sem sanjala o velikem posestvu, češ da samo tako bi si mogla odrezati večji in boljši kos kruha. Motila sem se in danes nisem več te misli. Dosti zemlje, zlasti še takšne kot je kraška, je v breme. Stisniti se je treba na čim manjšo površino obdelane zemlje in skrbeti, da iz te čim več izvlečemo. Leto za letom mi je bolj jasno, da so da to tudi pri nas doseči. škoda, da nisem vsaj dvajset let mlajša, da bi mogla pokazati še kaj več.« Tako govori žena, ki so jo učile in jo še učijo praktične izkušnje. Pa če bi take žene imele vsaj nekaj ustrezne strokovne izobrazbe? Kmečka knjižna zbirka 1960 Kmečka knjižna zbirka, ki jo je prej izdajala založba «Kmečka knjiga« v Ljubljani, bo izšla letos (za leto 1960) v založbi Oddelka za tisk in propagando Glavne zadružne zveze v Ljubljani. V zbirki bodo letos naslednje knjige: Kmečki koledar za 1960 s pestro in zanimivo vsebino; znani roman srbskega pisatelja Branka Cosiča «Daleč je sonce« (v prevodu Marjan* Javornika), ki je preveden že v več tujih jezikov; po ljudno in razumljivo pisani referat Edvarda Kardelj* «Problemi socialistične politike na vasi« ter kmetijski strokovni knjižici »Reja krav molznic« (ing. Erik Eiselt) in »Pridelovanje krme na njivah« (ing. J. Perovšek ter ing. J. Sile). Vseh teh pet knjig bo imelo več kakor 800 strani. Naročnina znaša 450 din in jo sprejemajo poverjeniki pri kmetijskih zadrugah. Zbirka izide konec novembr* t.. 1. v nakladi okrog 30.000 izvodov. slovenskega naroda Ker se mnogo naročnikov kmečke knjižne zbirke iz prejšnjih let zanima, kaj je z nadaljevanjem Zgodovine slovenskega naroda, ki jo piše dr. Bogo Grafenauer in so že izšli trije zvezki že pri Kmečki knjigi, oddelek za tisk in propagando pri Glavni zadružni zvezi LRS obvešča vse, ki jih to zanima, da izide 4. zvezek Zgodovine v knjižni zbirki prihodnje leto in zatem bodo izhajali v tej zbirki redno tudi ostali zvezki do zaključka (predvidenih •kupno osem zvezkov). HOROSKOP ZA DANES__ iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiittiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiii|,ll|i Kajmrzlejši bij na svetu Najnižjo temperaturo na svetu so upotouili 25. avgusta 1958 na Antarktiki. Znanstveno raziskovalna postaja Vzhod je tega dne zabeležila temperaturo 87,4 stopinje Celzija pod ničlo. Do tedaj se je najbolj mrzel kraj na severni polobli smatralo področje Verhojan-ska v Sovjetski zvezi. V tem kraju 40 dni v letu sonce sploh ne vzide. Pozimi je nebo vedno jasno, a snežna odeja ne presega nikoli več kot 15 do 20 cm. Zemlja je globoko zmrznjena. Skozi ves januar imamo temperaturo 50 stopinj pod ničlo. Leta 1892 je bil takšen mraz, da je temperatura dosegla 6.9,8 stopinje pod ničlo. Za merjenje tako nizke temperature uporabljajo termometre na alkohol, ker živo srebro zmrzne ie pri 39 stopinjah pod ničlo. V Vrhojansku je pozimi zelo tiho. To tišino prekinjajo od časa do časa močni poki, ki nastajajo 'žaradi pokanja ledu na rekah in drevja v tajgi. Ljudje se ne po-kgžejo iz svojih domov, kajti mraz ožge kožo, lasje po- stanejo krhki, para pn iz-dihavanju pa se takoj sjirev meni v male ledene kristfl^. Zaradi tega so to podračjt imenovali «pas mraza«. * Poletje je kratko, toda Šonce sije dan in noč. Gornjtt plast zemlje se zrahlja in pokrije s travo in jagodami. Tajga oživi: pojavijo se medvedi, volkovi, lisice, zajci, ptice in roji komarjev. V juliju doseže temperatura 34 stopinj nad ničlo. Razlika med najnižjo in najvišjo temperaturo znaša 104 Stopinje. Toda vremenoslovcem je uspelo zabeležiti še nižjo temperaturo od 69.8 stop. V sovjetski vasi v Ojmjakovu so leta 1953 zabeležili temperaturo 72 stopinj pod ničlo. Spričo tega se sedaj to vasico smatra za najbolj mrzel kraj na severni zemeljski polobli. Ta vasica leži na dnu neke kotline, nad katero se dvigajo gorske verige, tako da se na njenem dnu ustvari «jezero mraza«. Za razliko od drugih krajev je tu tem bolj toplo, čirn više se dvignemo. Ta pojav imenujejo inverzijo tempe- rature, ker je to nasprotno normalni rfizdelitvi temperature. Do inverzije temperature ne pride le « zimskem, dmphk Uidi v poletnem času. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Uspešen dan. Ce se vam nudi priložnost, vsilite svoje zamisli. Doma pa skušajte u-vesti popoln mir. BIK (od 21. 4. do 20. 3.) — i Ponudili vam bodo sodelovanje v zelo dobičkonosnem poslu. Ne bi bilo slabo, da ga trezno sprejmete, DVOJCVa (od 21. 5. do 22. 6.) — Premalo realisti ste pri zaščiti svojih interesov. Več odločnosti bi morali pokazati. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Nakazujejo se vam možnosti za izboljšanje gmotnih razmer. Več svobode prepustite ljubljeni osebi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Cas za plodno dejavnost u-metniške zvrsti. Ce hočete, da bo ponovno zavladal mir, se obnašajte bolj trezno. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Bolj od blizu sledite razvoju dogodkov in bodite bolj zbrani. Doma ne vsiljujte svojih pogledov. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Po pomoči, ki se vam bo nudila, usmerite svojo dejavnost. Malo več pozornosti svojim najbližjim. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. II.) Danes boste pred važno izbiro, ki bo lahko odločilna za ves vaš nadaljnji razvoj. STRELEC (od 23. 11. do 30. 12.) Ce boste dovolj spretni, boste zaključili zadevo, ki se že dolgo vleče. Lezite bolj zgodaj. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Bodite bolj taktni in pomirljivi. Z nekoliko več dostopnosti boste le pridobili. VODNAR (od 21. 1. do lfc 2.) Spori, ki se bodo pojavili, bodo le začasnega značaja. Mislite nekoliko več na svojo bodočnost. RIBI (od 20. 2. d,o 20. 3.) Ne boste z lahkoto uspeli, kljub temu boste dokazali svojo sposobnost. Pazite nekoliko na zdravje. I I Le Se malo potrpljenja, pa bo kosilo pripravljena. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 20. junija 1950 Seja goriškega občinskega sveta Odobren proračun občinskih ki izkazuje 19 milijonov lir podjetij dobička Stališče občinske uprave do napeljave vodovoda v Števerjan Nova delovišča in pogozdovališča - Javna razsvetljava pretežni del včerajšnje seje goriškega občinskega sveta je bil posvečen obravnavi obračuna občinskih podjetij za leto 1958. Preden pa so prišli na to točko je svetovalec Bat-tello (KPI) vprašal župana, kdaj bodo razpravljali o ATA. Zupan je odgovoril, da bodo na prihodnji seji razpravljali o ATA, prosti coni in urbanističnem načrtu. Ob prisotnosti voditeljev občinskih podjetij dr. Chienta-rollija in inž. Rigonata sta odbornika Galarotti in Poterzio prebrala poročilo, ki izkazuje 19 milijonov lir dobička, katerega sta prinesla podjetju elektrarna in plinarna, medtem ko ima vodovod zgubo. Sledila je obsežna razprava, v kateri so se priglasili k besedi številni svetovalci. Odvetnik Sfiilgoj je vprašal, kako je z napeljavo vode v Ste-verjan, Battello pa je govoril o odvzemu javnih pip in o uhajanju plina. Dr. Calderini (KD) je poudaril, da bi se morala najti rešitev za vodovod. Spregovorila sta še Can-dussi (PSI/I) in Attems (PLrl). Vsem je odgovoril tehnični direktor inž. Kigonat, ki je seznanil svetovalca z akcijo podjetja, da bi se ustvaril samostojen vodovod. S tem namenom je pričelo vrtati pri Mocchetti, vendar doslej še ni ugotovilo, če bo voda pitna. Steverjanska občina je prejela od države denarno nakazilo, (ki ga bo — kakor smo pozneje izvedeli iz ust župana dr. Bernardisa — lahko uporabila šele čez tri ali štiri leta) s katerim bo napeljala vodo ki bodo svetile z vrha; strošek 940.000 lir. Se en milijon lir pa bodo potrošili za razsvetljavo spodnjega dela Drevoreda XX. septembra do pevmskega mosta. Skupno bodo namestili 48 fluorescentnih svetilk, v Ul. Santa Chiara jih bodo dali še šest, v Mocchetti pa 15. Izlet SPD na Kras in v Škocjanske jame Slovensko planinsko društvo obvešča svoje člane in prijatelje, da organizira dva izleta: 1. V nedeljo 21. junija enodnevni izlet na Kras: Štjak. Gradišča, Sv. Ana, Raša, Avber, Tomaj in Dutovlje Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 5.32, zbirališče na postaji Nova Gorica ob 5.15. Povratek iz Dutovelj z zadnjim vlakom. Kosilo iz nahrbtnika. 2. V nedeljo 5. julija enodnevni izlet z avtobusom v Matavun ;n razsvetljene Škocjanske jame, kjer bo tradicionalni praznik z obširnim programom. Odhod iz Podgore ob 6.30. Odhod s Travnika ob 6.45. Cena vožnje za člane 450 lir, za nečlane 500 lir Vpisovanje v kavarni Bratuš vključno do 27. junija. Pohitite, število sedežev je o-mejeno. Naročilo kosila 100 lir. V zadnjih štirinajstih dneh la 34 milijonov so dodelili občinskih javnih de! na dražbah 'O 33. kolesarska dirka po Toscani Za barvanje slovenske šole v Ul. Croce bodo porabili 212 tisoč lir V zadnjih 15 dnevih je občinska uprava dodelila zasebnikom razna dela v skupni vrednosti 33,970.000 lir. Za barvanje slovenske šole v Ul. Croce je dodelila 212.034 lir. Dela je prevzelo goriško podjetje Buigi Vidali. Za razna druga šolska poslopja je uprava dala na razpolago 675.000 lir. Za ureditev arhiva na gori-ški sodniji je Bressan prejel 1,560.936 lir. Nadalje je občinska uprava dodelila istemu podjetju 691.061 lir za zidarska dela na šolskem poslopju v Ul. Cappuccini ter 1.253.150 Togutu za električno napeljavo v isti šoli. Za 1,884.607 lir bo podjetje Zurini iz Vidma tlakovalo vhod v umobolnico v Ul. Vittorio Veneto in v civilni bolnišnici. Družba Sa- Ker je nedeljska predstava odpadla, bo SNG gostovalo v Doberdobu v ponedeljek 22. t.m. ob 20.30. uri s pravljično igro v štirih dejanjih Pepelka po občini .vendar za sedaj še ni pripravila načrta. Ker go-riška občina noče prevzeti skrb za vodovod v Steverjanu, je predlagala naslednjo rešitev: napeljala bo vodovod do šte-verjanskega občinskega zemljišča ter dobavljala Steverjanu vodo po 40 lir za kubični meter, SAFOG pa naj se obveže, da bo skrbel za vse o-stalo. Inženir Rigonat je tudi povedal, kako je z iskanjem vode v Uklancih v Steverjanu. Rekel je, da je v vodi velik odstotek živega srebra. Ker rabi mesto vedno več vode, bodo zgradili še en vodohrana; najprimernejši kraj bo na Kalvariji. Čeprav bo precej visoko, bodo morali v nebotičnikih še vedno uporabljati posebne črpalke. Glede javnih pip je rekel, da spada to vprašanje v pristojnost občinskega sveta in da jih odstranjujejo, če tako Oklene občinski svet. Nato so prešli na dnevni red ter odobrili šest delovišč in pogozdovališč za nekaj nad 20 milijonov lir, v katerih bo 105 brezposelnih delavcev dobilo zaposlitev prihodnjo zimo. Zamenjali bodo kandelabre v zgornjem delu Drevoreda XX. septembra ker so ugotovili, da luči, ki so napravljene v obliki svetlobnega stebra, slepijo vozače. Te luči bodo namestili v parkih, na njihovo mesto pa bodo postavili nove, •lllltriMllltlllltlllllllMIIIIUIIIIItltlllMIIIIItltlllimillllltllllllflllltUlllllimillllHllllIHliltilitiiMiiiiiitilltllltMIIHItniltlllllMMIMIIIlMHtllllMtmtlt Sami prizivi pred okrožnim sodiščem Motociklist ni bil kriv nesreče ki se je pripetila v Unč ni k 11 Ponesrečenka je stekla čez cesto k zaročencu, ne da bi pogledata, če je pot prosta Okrožno sodišče je imelo včeraj polne roke dela s prizivi. Med njimj je bil tudi priziv, ki ga je vložil odvetnik Cesare Devetag proti razsodbi goriškega sodnika od 21. novembra 1957. leta, s katero je bil 27-letni Livio Zearo. iz Ul. Višini 1Q (Ločnik) obsojen na 20.000 lir kazni, povračilo škode žrtvi Alessandri Ftsano, plačilo procesnih stroškov in stroškov civilne stranke (20.000 lir), ker naj bi vozil po levi strani ceste in povozil omenjeno žensko. Odv. Devetag je svoj priziv utemeljeval s tem, da je motociklist Zearo vozil po desni strani in da je bila Fo-sano sama kriva, če je pri-šia pod vozilo. Ob prisotnosti nekaterih prič so znova proučili dogodek. Zearo se je 30. aprila 1956. leta z motociklom BMW vračal iz Gorice proti Krmi-rru. Bila je skoraj 10. ura zvečer in cesta dovolj razsvetljena. Vozil je zmerno. Ko je prevozil glavni ločniški trg in zapeljal v Ul. Udine, je opazil na pločniku neko žensko v družbi dveh deklic. Nenadoma je starejša ženska, ki se je pozneje izkazalo, da je 23-letna učiteljica A. Fosano iz Verdijevega korza št. 1 stekla čez cesto. Skoraj na sredi ceste je prišlo do neizogibnega tičenja, kajti motociklist je bil pripravljen na vse drugo prej kot na to, da mu bo ženska tako rekoč skočila pred vozilo. Pri trčenju si je učiteljica na treh krajih zlomila levo nogo, motocikel pa se je drsal po asfaltu še kakih 15 metrov. Ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico, kjer so u-gotovili, da bo ozdravela v 40 dneh, če ne bodo nastale komplikacije. V resnici se je Fasano zdravila veliko več, skoraj tri mesece. Žrtev nesreče je včeraj povedala še nekaj zanimivega, kar je sodnikom pomagalo pri pravdoreku. Ko se je usodnega večera razgovarjala s svojima učenkama na pločniku (.7. njima se je vrnila iz bližnjega šolskega poslopja, kjer je imela večerni tečaj), je o-pazila, da jo na drugi strani ceste pričakuje zaročenec. Stekla je k njemu, ne da bi se piej temeljito prepričala, če je cesta prosta. Obramba je to dejstvo izko- ristila, pristavila pa je Je naslednje ugotovitve: motociklist je vozil dva do tr; metre od pločnika in je zapeljal proti sredini, da bi preprečil trčenje. Sodnik dr. Suich ie v veliki merj upošteval odvetnikove dokaze in oprostil Zea-rn zaradi pomanjkanja dokazov. *»—— Avtobus v Novo Gorico k operi Don Pasquale ZSPD iz Gorice organizira ogled Donizettijeve komične cpere v treh dejanjih «Don Pasquale» v soboto 4. julija ib 19. uri v dvorani OLO v Novi Gorici. V njej bosta poleg drugih članov ljubljanske Opere nastopila tenorist Janez Lipovšek in basist Lad-ko Korošec. Vožnja 200 lir, vstopnina 150 dinarjev. Vpisovanje najkasneje do 27. junija, ker mora organizacija pravočasno rezervirati avtobus in sedeže. Odhod izpred Bratuševe kavarne ob 17.30. Vpisovanje na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš. «»------ Nova ura na poslopju županstva V skladu s sklepom občinskega sveta je županstvo sklenilo pogodbo za namestitev ure na pročelju županstva. Uro bodo postavili v lino nad glavnim vhodom. Na Trgu Municipio pa so odstranili del strehe poslopja št. 15, ker je predstavljal nevarnost za ljudi. Hiša je namreč precej razpadla, pa jo bodo podrli, ker bo na tistem mestu bilo križišče z Ul. Roma, ko bodo ulico dogradili do županstva. «»------ Člani izpitnih komisij na srednjih šolah v Trstu Izpitne komisije za mature na gimnaziji, učiteljišču in trgovski akademiji v Trstu bodo sestavljali sledeči profesorji: Klasična in realno gimnazija: predsednik Arturo Cro-nia iz Padove; člani; ravnatelj Mihael Rožič iz Gorice (latinščina in grščina), Laura Abrami iz Trsta (italijanščina), Ciril Cutini iz Monze (slovenščina), Andrej Makuc iz Gorice (filozofija in zgodovina), Franc Močnik iz Gorice (matematika), Ivana Milič — Anto-nini iz Trsta (prirodopis). Učiteljišče: predsednik Co-lognatti iz Trsta, člani; Kazimir Faganelli iz Spoleta (italijanščina), Anton Kacin iz Trsta (slovenščina), Valeria Grohar — Rovato iz Bassano del Grappa (latinščina in zgodovina), Boris Mašera iz Gorice (pedagogika), Tominec iz Trsta (matematika in fizika), Iva Hrovatin iz Gorice (prirodopis). Trgovska akademija: predsednik Attilio Budrovich iz Civitavecchie, ravnatelj Josip Nemec iz Gorice (slovenščina), Neda Fortis iz Gorice (italijanščina), Mara Blažina iz Trsta (nemščina), Vladimir Turina iz Trsta (knjigovodstvo),. Odvzete šoferske knjižice V tem tednu so odvzeli sledeče knjižice naslednjim šoferjem; Armando Vuvinovich iz Gorice, šoferska knjižica druge in tretje stopnje, Giro-lamo Simonetti iz Gorice, (2. stopnje), Giorgi Dumini iz Gorice (2. stopnje), Bruno Cu-lot iz Gradiške (2. stopnje). Pobiranje davkov v Sovodnjah Sovodenjsko županstvo sporoča, da bodo v torek 23, junija od 8. do 12. ure pobirali davke za mesec junij. «» Nesreča ne počiva 63-letni Flaminio Zanotti iz Ul. Baiamonti se je včeraj popoldne ranil v zapestje leve roke pri razdiranju okvira. Z avtom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu roko obvezali in ga poslali domov. «»------ DE2URNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kumer, Korzo Italia št. 4, tel. 25-76. ca iz Gorice bo za 6,133.000 lir uredila kanalizacijo v Ul. Lungo Isonzo. Občinska uprava je dodelila tudi 9,070.000 lir podjetju Mattiroli za asfaltiranje Ul. Pola, Zara in Ca-podistria; na dražbi javnih del so podjetju SACa iz Gorice dodelili še asfaltiranje Ul. Manzano in Duca d’Aosta za 3,146.530 lir, ter 2,860.000 lir za asfaltiranje prvega dela Ul. Manzano in Duca d’Aosta. Za zamenjavo peči centralne kurjave v šoli S. Slataper je Ma-gini iz Vidma prejel 1,175.000 lir. Za zidarska dela v srednji šoli v Ul. Nizza je občinska uprava dodelila 1,448.013 lir, 253.778 lir za barvanje, 327.599 lir za mizarska dela ter 359.780 lir za hidravlična dela. »------- Sindikalna zborovanja v Tržiču zaradi CRDA Včeraj je bilo v Tržiču več zborovanj, ki so jih organizirale sindikalne organizacije CISL, UIL in CGIL. UIL in CGIL sta imeli enotno zborovanje, na katerem sta govorila tajnik UIL Marche-san in tajnik CGIL Bergomas. Govornika sta prikazala kritične razmere, ki vladajo v vseh treh oddelkih CRDA. Poudarila sta, da se morajo preskrbeti potrebna delovna mesta za vse delavce, predvsem pa za suspendirane. V znak solidarnosti so bile zaprte trgovine od 16. do 17. ure. ——»#---- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 27,4 stopinje ob 13. uri, riajnižja 14,8 stopinje ob 4. uri. Vlage 75 odstotkov. Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Frenesia del delitto«, O. Welles. VERDI. 17.00: «Rumeni če- kana, B. Mac Guire, F. Par-cher. VITTORIA. 17.30: »Ciao, ciao bambina!», E. Martinelli, A. Cifariello. CENTRALE. 17.00: »Odločitev ob zatonu#, v barvah, R. Scott, J. Carroll. MODERNO. 17.00: «Izziv v O. K. Koralu#, B. Lancastre. Baldini je veliki favorit toda mladi lahko presenetijo 139 prijavljenih v sklopu moštev ali pa individualno FLORENCA, 19. — 33. kolesarske dirke po Toskani, ki bo v nedeljo pod pokroviteljstvom lista »La Nazione#, se bodo udeležila skoraj vsa pomembnejša kolesarska moštva Italije: Legnano, Bianchi, Carpano, Atala, San Pellegrino, Trico-filina-Coppi, Molteni, Ghigi, Ignis, Emi in Torpado in še nekatera manj pomembna. Skupno bo za ta moštva nastopilo 106 kolesarjev, poleg njih pa so se prijavili tudi drugi, ki bodo vozili osamljeno, tako da bo startalo vsega 139 kolesarjev, ki bodo jutri opravili registracijo. Med kolesarji brez moštva je pripravljen tudi 49-letni Al-do Bini, ki se je znova pojavil na dirkah 10. maja letos, ko je nastopil na dirki za Veliko nagrado trgovine in industrije, na kateri je vse do 98 km vzdržal v tempu 40 km na uro. Kot znano je na dirki po Toskani lani zmagalo moštvo San Pellegrino, ki ga vodi Bartali, s svojim kolesarjem Sabbadinom. Letos je na čelu moštva, ki ga sestavljajo sami mladi kolesarji, 21-letni Ernesto Bono, ki je bil minulo nedeljo tretji na dirki za trofejo «Tendicollo» in ki je bil na letošnji dirki po Italiji 9. pred Nencinijem. V moštvu so še Giuseppe Pardini, ki je zelo dober gorski vozač, sprinter Ciori, Cattaneo, Pel-licciari, Velucchi, Vignoli, To-masin in Vanzella. Hiša «Torpado» je prijavila 8 kolesarjev, med katerimi so Zamboni, ki se je odlikoval na dirki po Italiji, La Cioppa, BernardeUe, Dal Col, Galeaz, Tinarelli, Tosato, Zorzoli ter Tinazzi in Guarnieri. Moštvu «Emi», ki ga trenira Learco Guerra, načeluje Pellegrini, v njem pa so še Fornara, Guaz-zini (italijanski prvak neodvisnih), Taddeucci, Chiti, Guar-guaglini itd. Za «Bianchi» bodo vozili Barale, Catalano, Ciampi, Conti, Fabbri, Fini, Marsili in Ronchini: za «Car-Dano# Nencini, Defilippis, Maule, Conterno, Ferlenghi, Coletto in drugi: za «Atalo» Favero, Monti, Fantini, Sabba-din, Padovan, Cestari, Pettina-ti in drugi; za »Molteni# Car-lesi, Albani, Ricco, Bottecchia, Nascimbene in drugi; za »Ghigi# Benedetti, Mazzacurati. Dall’Agata, Mora, Ciancola itd. Moštvu «Ignis» bo načeloval Baldini .njegovi sovozači pa bodo: Baffi, Fallarin, Falaschi, sirelli, Dante, Pettino, Massoc-1 Baroni, Ciolli in Almaviva. co, Bonariva, Milesi, Tognac- Pred prihodom na cilj ni, Domenicali. I Florenci bo na motodirkališču Fausto Coppi bo vodil moštvo v katerem bodo Boni, Gismondi, Cassano, Ranucci, Kazianka, Lunardi, Coletto in Salza; za moštvo «Legnano», ki se je prijavilo prvo, pa bodo vozili Azzini, Battistini, Casati, Grion, Massignan, Na-tucci, Pambianco, Tamagni, Tezza in Zocca. Med neodvisnimi bodo poleg starega Binija še Michelou, Totocalcio št. 43 Biellese-Pro Vercelli i Carbosarda-Forli X 2 Casale-Ozo Mantova X 2 Cremonese-Sarom Rav. 1 2 Legnano-Pordenone 1 Lucchese-Spezia 1 PiacenzaSanremese 2 X Pisa-Siena 2 X 1 Treviso-Livorno 1 Varese-Pro Patria X 1 2 R.N. Napoli-Sp. Nervi 1 A.S.Roma-R.N.Camogli 2 N.Mameli-U.S. Trieste 1 CUS Bol.-Amsic. Cagl. 1 2 Con.N.Roma-H.C.Gen. 1 Cascine nastop dirkališčnih profesionalcev Sacchija, Ma-spesa, Morettinija, Ogne, Pi-narella, Orianija, Lombardija, Pesentija in drugih. - —«#----- TENIS V LONDONU Krishnan premagal Peruanca Olmeda LONDON, 19. — Alex Olme-do, nosilec serije št. 1 za mednarodni teniški turnir v Wim-bledonu, je izgubil v polfinalu teniškega turnirja Queens cluba proti Indijcu Krishnanu z 8:6, 6:1, Krishnan se bo v finalu srečal z Avstralcem Nealejem Fraserjem, ki je premagal rojaka Gormana s 6:4, 6:3. V tekmovanju posameznic je v polfinalu Belgijka C)iri-stine Mercellis premagala Italijanko Pericoli s 6:1, 3:0. Pri tem stanju je Italijanka odstopila zaradi mišične poškodbe v desni nogi. V igrah mešanih dvojic je Pietrangeli skupno z Brazili-janko Bueno premagal dvojico Mark-Arth s 6:3, 6:1. MED DVEMA OGNJEMA Cankarjaši so včeraj premagali Barkovljane V okviru tekmovanja »Med dvema ognjema#, ki ga je organizirala Slovenska prosvet’ na zveza, sta se včeraj na. stadionu «Prvi maj# pomerili eki* pi cankarjašev in Barkovlja-nov, ki v nedeljo nista mogli nastopiti zaradi slabega vre* mena. Zmagali so cankarjaši, sicer pa sta si bili obe vrsti skoraj enakovredni. Najboljša med posamezniki je bila edina predstavnica ženskega spola Barkovljanka Nadja Benčič, vsi ostali pa so pokazali mnogo prizadevnosti. Ekipi so sestavljali naslednji igralci: .. P. d. Cankar: Stojan Coljai Boris Mikulus, Ivan Ferfotja, Marij Šibilja, Emil Ferfolja. P. d Barkovlje: Radojko Starc, Stefan Gregori, V.'*5*®1 Žagar, Nadja Benčič, Jurij Sosič, Žarko Uršič. S to zmago so se Cankar}*’ ši uvrstili v finale, ki bo jutri na stadionu «Prvi maj#- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo 21. t.m. ob 11. uri na stadionu «Prvi maj# ZAKLJUČNO TEKMOVANJE V MED DVEMA OGNJEMA Nastopali bodo otroci P. d. Sirk P. d. Slovenec P. d. Cankar Vabljeni ! Mednarodne motociklistične dirke pri Opatiji Italijansko moštvo je favorit za osvojitev ^Nagrade Jadrana* Na včerajšnjih poskusnih vožnjah skoraj vsi čez 100 km na aro Bartolozzi, Bruni, Accordi, As-iiiiiiaiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiititiitif m iiiiMiiitiiitiiiiitiiiiit iii im umnima m iiiiiiminiiiiiiiininiiif Turnir «Perrotts» v Bologni Triestina-Lazio 1:0 Edini gol je v drugem polčasu dosegel Bresolin - Triestina v polfinalu Strelec: Bresolin (T.) v 28' drugega polčasa, Triestina: Miniussi; Dudine, Varglien II.; Puia, Merkuza, Tortola; Auber, Bresolin, Del Negro, Fortunato, Attili. Lazio: Giglietti; Venturini, Felissiani; Dodi, Riccione, Vignoli; Ruggero, Joan, Guernie-ro, Morone, Mazzetti. Sodnik: Rossati iz Ferrare. V 23’ je bil izključen Guarnieri zaradi prekrška nad Du-ninejem. BOLOGNA, 19. — Z zmago v četrtfinalu nad Laziom se je Triestina uvrstila v polfinale mladinskega nogometnega turnirja »Perrotts#. Zmago je dosegla z golom prizadevnega Bresolina v 28’ drugega polčasa. Tekma sama je bila zelo slaba, kvarili pa so jo tudi mnogi nešportni izpadi na obeh straneh. V prvem polčasu je bila igra brezbarvna in omembe vreden je samo silovit strel Bresolina, katerega pa je vratar Lazia v krasni paradi odbil v kot. V drugem polčasu se je ni- vo igre nekoliko dvignil in lahno terensko premoč je Triestina končno realizirala z golom Bresolina. Malo pred koncem bi Lazio lahko izenačil. Todijev strel je Miniussi tako nerodno odbil, da se je žoga nekaj časa kotalila tik ob gol črti dokler ni Varglien s prisebno intervencijo odstranil nevarnost. ATLETIKA V EGIPTU Nov jugoslov. rekord v skoku s palico ALEKSANDRIJA, 19. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Aleksandriji v Egiptu je slovenski atlet Roma Leskov zmagal v skoku s palico in z rezultatom 4,42 postavil nov jugoslovanski rekord, ki je za 1 cm boljši od dosedanjega. V skoku v daljino je bil Jugoslovan Miler drugi s 6,94 za Grkom Spriopulosom (6,98 m). V teku na 100 m je zmagal Nuschke (Vzh. Nem.) z 10”8, 2. Lati Uar (Eg.) 11", 3. Miler U”l. OPATIJA, 19. — Na krožni progi v Preluki že ropotajo motorji vseh kategorij. Velik del od 1.70 prijavljenih dirkačev je namreč že zbranih v Opatiji in seveda niso hoteli izgubljati časa. Takoj po svojem prihodu so se podali na progo iz dveh razlogov: da se spoznajo s cestiščem in z neštevilnimi zavoji in da poslednjič preizkusijo svoje železne konjičke pred odločilnimi borbami v soboto in v nedeljo. Jubilejna avtomotodirka za »Nagrado Jadrana# bo res e-dinstven dogodek ne samo za kvarnersko obalo, ki je že polna inozemskih gostov, temveč za vso športno Jugoslavijo. Na startu bo zbran cvet evropskega motociklizma in čeprav bodo manjkal; nekateri najvidnejši profesionalci, bo konkurenca vendar močnejša kot kdaj koli do sedaj in tudi močnejša kot na marsikateri slični velik; prireditvi v znanih evropskih dirkalnih središčih. Po kvaliteti bodo najmočneje zastopani Italijani, ki so prepričani, da bodo ponesli s seboj «Nagrado Jadrana#. V njihovem moštvu so imena kot Milani, Mandolini, Zucchi, Rocchi, Marchesani, Baviera, Loro ter avtomobilista Pozza-to (Maserati šport 2000) in Scopigno (Alfa 1300). Najnevarnejši nasprotniki I-talijanov bodo Avstrijci, ki i-majo v svojem moštvu Sa-uerborna, Brabdstettera, Boh-ma, Daxbecka, Autenkrugerja, Hochwallnerja, Juschicha, Sa-gija, Hlinko in avtomobilista Ottona Maheja. Poleg teh so že v Opatiji Nemca Schmitz in VVunsche, Švicarja Sauter in Vogel ter Francozi Roliardo, Lambert Claude in Josef Duhem. Toda seznam inozemcev s tem še nj izčrpan, ker jih nekaj še pričakujejo. Po številu bodo seveda najmočneje zastopan; Jugoslovani, za katere bo ta dirka pomembna mednarodna preizkušnja. Mnogi med njimi uživajo že mednarodni ugled, za nekatere bo to prvi večji nastop, za druge pa morda celo debut. Naj navedemo samo nekaj bolj znanih imen: Leo REKORDI PRELUSKE PROGE 125 ccm Spinler (Švica) — Ducati 106,900 km/l* 250 ccm Stastny (CSR) — Jawa 117,280 350 ccm Stastny (CSR) — Jawa 122,610 500 ccm Klinger (Nem.) — BMW 126,990 prikolice Camathias-Cecco (Šv.) - BMW 117,280 šp. avtom. Vogel (Avstrija) — Porsche 128,050 avt. GT Liebl (Nem.) — Alfa Romeo 109,830 DOSLEJ NAJHITREJSI KROGI km/h 125 ccm Pegani (Italija) — MV Agusta 112,450 250 ccm Malina (CSR) — Jawa 120,250 350 ccm Stastny (CSR) — Jawa 124,840 500 ccm Carson (Irska) — Norton 129,950 prikolice Camathias-Cecco (Šv.) - BMW 120,650 šp. avtom. Vogel (Avstrija) — Porsche 131,250 avt. GT Liebl (Nem.) — Alfa Romeo 114,050 Pintar, Oblak, Čuden, Rodi-1 smrtnega incidenta črnog0** on Tltn fr7 n ■ • ž O J. 7-. _ 1 ca, Ilič. Čavič, Schneider. Božič, Delorenzo itd. Na včerajšnjih poskusnih vožnjah so skoraj vsi dirkači presegli hitrost 100 km na uro. Leo Pintar iz Kranja je v kategoriji 250 cmc z motorjem SGS dosegel povprečno hitrost 107.450 km v enem krogu, še hitrejši je bil .Italijan Andrea Zucchi v kategoriji 125 cmc s 111.750 km. Avstrijec Autenkruger je na N.SU 250 cmc dosegel hitrost 104.850 km. V kategoriji 500 cmc je bil najhitrejši bivši svetovni prvak Italijan Vasco Loro s 112.500 km, v motorjih s prikolico pa Francoz Josef Duhem s 104.150 km. Absolutno najboljši rezultat pa je včeraj dosegel avstrijski avtomobilist Ernst Vogel s Porschem s 128.400 km Vogel je tudi rekorder proge v Preluki, katero je lani prevozil s hitrostjo 131.250 km na krog. Med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami je prišlo tudi do skega dirkača Dragana Cej^j viča, ki se je z motorjem SO* 250 ccm na nekem ovinku z*' letel v obcestno skalo in ®' prebil lobanjo. Hudim pošk<>“" bam je podlegel v bolnišnic na Reki. Oflgovorni ureoniK STANISLAV RENKO T'ska Tiskarski zavod ZTT-T**4 KINOPROSIK-KONlOVa predvaja danes 21. t. ni. ob 20. uri cinemascope Universal film: Trapez življenja Igrajo: DOROTHY MALONE, ROCK HUDSON MMita predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 11. uri m na prostem ob 20. uri cinemascope film : «Mož tisočerih obrazov» Igrajo: JAMES CAGNE Y in DO ROT Y MALONE HIŠKO KRANJEC; Povest o dobr 47. Bezeg je ozelenel. Kajpa, to še ni bila tista široka pomlad, ko požene tudi drugo drevje, ko ponoči ni več mraza, ko vejejo podnevi ves čas mehki južni vetrovi. Cvetele so’ rože, ali to so bile one, ki se ne boje mraza niti snega, če še pade vmes. Bil je čas, ko je za hišo prvič zapel slavec. Bil je čas, ko se je Marta morala odločiti za pot v svet. Ne samo, da se življenje ni izboljšalo, da ni kazalo nikakih mogočnosti za spravo, še poslabšalo se je. Vse to sta morala Koštrčeva z žalostjo dognati in se vprašati, kam in kako pojde dalje. Saj ni bilo več nobenih upov na spravo. Jožefov poizkus pri Ivanu in Anin pri Marti se je ponesrečil. Zaradi tega sta se odmaknila, kakor bi v nejevolji prepustila življenje usodi, ki naj odloči, kako bo v bodočnosti. To, kar bo prinesla usoda, pa ne bo nič prijetnega. Da pojde Marta po svetu, so v hiši vedeli ali vsaj slutili, niso pa vedeli, kdaj se bo zgodilo. Vendar je morala Marta pohiteti, če je hotela prehiteti Ivana, ki je že nekajkrat omenil, da bo kmalu čas, ko bodo morali z doma. To je bilo res, zemlja se je začela gibati, trave so poganjale in velika znamenja prave pomladi so bila že tu. Samo s Katico je morala Marta urediti. Brez njene volje je ni mogla odvesti. Morda bi jo odvedla zvijačno? Mislila je tudi na to, pa se je konec koncev odločila, da jo bo pregovorila. Saj se bo Katica morala odločiti za njo; njena mati je. Ivan ji je samo očim in čeprav se je dekle vedno razumela I njim, bo v tej izbiri med njima rajši šla z njo. Morda je bila Katica edino bitje v hiši. ki je bolj natančno vse slutila, kakor pa mogla vedeti, zakaj takrat, ko se je Marta še odločala, kako bi ukrenila s Katico, je ta že stala pred njo, da bi jo vprašala o vsem. Katica je obstala v sobi. Marta se je ozrla po njej. Ko je Katica dognala, kje mati sedi, je stopila proti njej in sedla njej nasproti. Skoraj ni bilo opaziti, da dekle ne vidi, tako natančno je vse opravila. «Kaj je, Katica?# je vprašala Marta, da bi pregnala mučni molk, ki je nastal med njima. «Ne bi rajši šla ven na sonce?# «Do zdaj sem bila.# Marta je bila v zadregi, kakor bi slutila, zakaj Je Katica prišla, ali pa kakor bi se odločala, ali naj začne z njo pogovor o odhodu v svet. Katica ni poznala ovinkov,, kakor drugi ljudje, ki prej vse premislijo, preden se odločijo. Vprašala je mater naravnost in odločno: «Ali res misliš oditi?# Marta Je vzdignila glavo in se začudeno zagledala v Katico. •Kaj misliš s tem?# •Vprašala sem te, ali res misliš oditi od nas.# Zdaj šele je Marta razumela vprašanje, ali se mu vsaj ni mogla izogniti. Nekaj jo je pretreslo. Bilo je tako naravnost vprašano, da ni mogla oklevati. Prišel je čas, ko se bo morala pomeniti o tem. čutila je, da se bo ta trenutek marsikaj odločilo. Vendar je še vprašala: •Kam naj bi odšla?# •Po svetu.# •Ali te je Ivan poslal?# •Ne, nihče me ni poslal. Oče sploh ne ve, da misliš oditi... Zase sem prišla vprašat, ne zanj.# •A kako si si mogla izmisliti kaj takega?# je vprašala Marta. Sumila je, da jo je vendarle poslal Ivan. •Tako. Rada bi vedela, kaj nameravaš z menoj.# Marta je sklonila glavo. Vprašanje je bilo zastavljeno Vztrepetala je. Bilo je tako težko, tako mučno odgovoriti nanj. Zagledala se je v Katico. Sedela je pred njo, drobna in majhna; vsaj za ta leta premajhna, z na pol še otroškim obrazom in z veliko odkrito- srčnostjo, na pol že ženska, ki bi v drugačnih okoliščinah bila lepa in bi se življenje zanjo že razodevalo v vsej goloti, lepo in bridko. Samo oči so delale ta obraz tako mrtev, a hkrati nekam presunljiv, da je bilo težko dolgo zreti vanj; vse to zaradi tiste čudne negibnosti; zakaj zdelo se je, da so se oči zapičile vate in se nočejo premakniti, kakor bi hotele natančno razbrati, ali bodo dobile v odgovor resnico ali laž. Oblečena je bila skoraj vso zimo v eno in isto barhantno obleko z obledelimi rožami, sešito tako, kakršne nosijo otroci, zaradi česar je bila tudi njena postava še nekam otroška, čeprav je bilo že opaziti mlade prsi. In ko jo je Marta tako gledala, se ji je v mislih utrnil spomin na mnoge stvari, ki so bile v zvezi z njo in z nedavno minulimi leti. Katica je bila njen edini živeči otrok; bila je iz prvega zakona. Tisti zakon je bil kratek in je predstavljal za Marto čudovito srečo, ki je kasneje ni bilo nikdar več in o kateri je morda prav zdaj sanjala. Zakaj drugi zakon je bil pravo nasprotje prvemu. Morda zato, ker je prvi trajal samo pol leta, medtem ko je drugi prinesel poleg lepote in radosti mnogo več trpljenja, dela in pomanjkanja. Ivana je Marta poznala še preden se je prvič poročila. Ko pa se je naposled le srečala v zakonu z njim, je bilo že mimo, kar je lepega in prišlo je samo še tisto, kar je težkega, Težko bi bilo' reči o Ivanu Korenu, da je bil hudoben, nasprotno, je bil v očeh vseh ki so se srečali z njim, dober človek, ki se je boril z življenjem-ker se je boril pošteno, ni mogel priti daleč. Počasna in težka je bila pot in zanj je minilo vse, kar je bilo ob strani zakona. Samo en načrt je živel v njegovih mislih, kateremu se je hotel počasi približati: postaviti si hišo. Marta se je poročila domov; toda tam nista ostala več ko dve leti, dokler ju niso izrinili — in tudi to je bila po njenem njegova krivda — ker se ni hotel gnati za pravice, ki so jima pripadale. Ivan je mogel biti najsrečnejši človek, če se je umaknil iz sveta; zato ni bilo nič čudnega, če se je dogovarjal s Koštrco, da bi mu prodal kos zemlje, na katerem bi si postavil hišo. Ker sta imela dobiti nekaj zemlje, bi počasi postalo življenje znosno. Medtem se je Ivan odločil za svet. Marta je sprva sovražila svet, ko pa ga je videla, ga je vzljubila in od tedaj je bil sv za njo samo se nekaj, kar je bilo vabljivo, kar je bilo odi v car svojevrstne lepote; samo misel na svet je lahko vzi mirila srce. Svet ji je šepetal na ušesa lepe besede, besede ljubezni, o svojevrstni sreči; svet ji je šepetal, kako Je lej m svet ji je vselej znova šepetal na uho, da je vredna bolj usode, da jo je škoda, če bo umirala v samoti. Zdaj je hotela in morala v ta svet, ker ga je vzljub: in ker je sovražila vse, kar je bilo tu. Kaj pa je imela 1 Ivanu? V prvih letih mu je rodila dva otroka, ki sta tak umrla. Potem ni bilo več otrok. Ivan je vzljubil Katico jo trgal od nje. Zdaj se je vse nagomililo in iz tega je bil en sam izho Marta mora od tod. Prvi čas bo bolelo, kasneje pa bo v pozabljeno in ona in Ivan si bosta nekoč priznala, da je b to najbolje, da je moralo biti tako. Katica je še vedno sedela negibno in čakala odgovo: Katica bi lahko sedela dolgo uro in čakala; nikamor se ji mudilo, samo odgovor je hotela slišati. Ko se je Marta oži spet po njej, je vedela, da ji bo morala odgovoriti, a že i trenutek jo je prevzelo, da mora odgovoriti tudi zategadi da se bo že enkrat vse razčistilo, da bo enkrat vsemu kr Tedaj je prijela Katico za roko. «Ali ne boš nikomur izda kar ti bom zdaj povedala? Boš znala molčati?# •Komu pa naj izdam kaj?# •Predvsem Ivanu, ali pa morda mamici in Jožefu. Škrati nikomur na svetu ničesar ne črhneš o tem, ali da bi se s kc posvetovala. Mi moreš to obljubiti?# Zdelo se je, da se Katica težko odloča za tako obljul naposled pa je vendarle rekla: •Nikomur ne bom ničesar povedala.# Marta ni dvomila, da bo Katica molčala če je obljubi •Po svetu pojdem, Katica,# je rekla Marta Njen glas bil sicer jasen, a je trepetal, ker je bilo treba pojasniti mno stvari, ki so bile doslej samo njene, in ker je morala pr« voriti Katico in jo prikleniti nase. »Sklenila sem da odidi od tod... in ti pojdeš i menoj. Ti moraš iti ž menoj, i pustim te tu Ivanu.# (Nadaljevanje sledi)