Is. štev. Kovo mesto, septem bni lUISÍ. Letnik AA V J I I. DOLENJ Izhajajo 10. in 25. TBacega mescca. Cena jim je s poštnino Tred za ceJo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in ámge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopiae sprejema nrednik, naročnino in oznaníía tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestn. 23. mednarodni evharistični svetovni shod na Dunaju. Vsakii doba, vsak čas ima nokaj, kar ji da svoj poseben določen znak. Vtisnejo gotovo vladajočo struje, večkrat tudi posamezni izredni cloífodkí ali osebe, ki po svoji moči ali jio svojem sijiijnetd nastopu zadolio velik vpliv nn sodobnike in potomce. To je znak „časa ali dobe" v dobrem kot v slabem smislu. In kaj je znak daiiawnjcfia časa? Znak današnjega časa postala jo sv. evliaristija, evharistični Kristus, ki gos])odiije iiiul duhovi in jih vžii^a k najvišji ljubezni božji, ki je ])a tudi postal predmet nezaslišanega zasraniovanja in zaničevanja ter sovraštva. Veliki dnevi mednarodnega evliarističncga svetovnega shoda na Dunaju bo minuli. Ti dnevi pričajo pred vsem svetom, da so najvišji ideali narodov le v krščanstvu in da racijonalizcm in itiaterijalizcm v človeku nista inofila zatrcti hrepenenja po resnici, po večnem, po Udjiu. Nevera deluje z vsemi sredstvi na tem, da l)i iniičila pravo vero, katoliško cerkev. Večina inteligence, pa tudi velikanski odstotek srednjega stanu in delavstva je brez-vernega svetovnega naziranja. Majhno pa je število, ki je šo vernega svetovnega naziranja, sjioznava še nadnaravne verske resnict!, ki jib uči katoliška cerkcv. Odkod torej [lomoč, ako so se zemski mogočiijaki in velikaši, katerih glas je danes vodilen glas v človeštvu, zarotili, da 80 hočejo vojskovati zoper vero, uničiti cerkcv? Mož, ki jo mislil in iskal pomoči ter je tndi našel in podal človeštvu, je piipež Pij X., naš slavnovladajoči sv. oče; pomoč ali sredstvo pa je skrivnost sv, vere, najsvetejši zakrament, evharistični Kristus. Začelo se je neko gibanje, takozvano evharistično gibanje, ki je našlo, v kolikor moremo do danes zaznali, svoj višek v svetovnih ovhari,stičnih kongresih. Pred pol stoîetjem ni bilo o takih shodih ali kongresih nič čuti, dandanes pa so se med katoliki tako vživiii, da so vrše leto za letom, a ne v kakem neznatnem malem zakotnem mostu, ami»ak kar zaporedoma v najznamenitejši li mestih v starem in v novem svetu, kjer jo največji iiromet in največji hrup. 23. mednarodni evharistični shod vršil se jc od 12. do Ifi. septembra t, 1, na našem cesarskem Dunaju. Slavnosti ob tej priliki «o očaralo vse vdeležence. Nikdo ne bi bil pričakoval pri tako izključno verskih slavnostih toliko posvetne inteligence, toJiko posvetnih dostojanstvenikov, toliko nevstrašenosti v izpovedaiqu verskih resnic, toliko krasnih vzgledov, tolike prijaznosti od strani I^unajčanov nasproti tujcem. Vse je družila le ena velika resnica, Presveta evbaristija. Prostor v našem listu jc premajhen, da bi zamogli poročati o vseh slovesnostih v rotundi in po raznih cerkvah, omejiti so lioOcmo le na slovenski odsek na Dunaju, kar je Slovencem najhJiže. Slovencev in Slovenk je bilo pri evharističnem shodu na Dunaju do 3800, iznicd vseh narodov relativno v primeri z veli-Itostjo naroda največ. Ljubljanska škofija bila je najboij zastopana, okohi iiiOO Slovencev bilo je odtod na shodu. Za zborovanja bila je določena frančiškanska cerkev v prvem okraju, ki je biia prekrasno ozapana znotraj in zunaj, mogočo najlepše izmed vseh cerkva. Izkazala pa se je za toliko število udeležencev mnogo jtremajhna. Očetje frančiškani bili so jako Ijiibcznjivi in postrežíjivi. Vsako jutro ob šesti uri je imel kak slovenski škof pridigo in pontifikalno sv. mašo, zvečer ob šestih je bila zopet pridiga in pete litanije jiresv. Srca Jezusovega. Od])eva!a jo vsa cerkev. Pokazalo se je kakor že večkrat tako tudi ob tej priliki, da nam dela naše domačo cerkveno petje ve- liko čast pred tujcem, da je moramo torej pridno gojiti. Sklepno cerkveno opravilo jia so imeli Slovenci v cerkvi sv. Eiizahete blizu kolodvora, kamor so odkorakali naravnost iz cerkve; le Ko-rošči 80 imeli svoj ]>oscbcn sklep v drugi cerkvi, ker je njihov vlak odšel pozneje. Imeli so ]ia Slovenci tudi izven cerkve dva sestanka, jirvcga v jietek dopoldne v dvorani rokodelskega doma v šestem okraju, druzega pa v neki dvorani v V. okraju. Na teh zborovanjih so nastopili tudi lajiki. Prvo zborovaiije je otvoril in vodil g. dr. Brejc. Pokazal je veliki pomen kongresa. V eni roki križ, v drugi meč, to je podlaga zavednega modernega katoličana. Sveta je sivar, ki se zanjo borimo, fundirana na trdnih tleh. Skala Petrova stoji nejirendčno in neomabljiva in v granit grizejo oni, ki jo naskakujejo, pa naj še bodo Ferre-rovci velikega kojdta in svetovnega slovesa ali |>a svobodomiselni paglavci našega domačega kraja. Luč iz zapada ne bo nikdar premagala luči iz Orienta. Nato je govoril g. profesor Jožef Cizel iz Gorice, kako naj katoliški lajik praktično pokaže svoje katoličanstvo. „Pristopite k mizi Gospodovi in sjioznoli in občutili boste radost nebeško gostije!" (.Daljo Bledi.) Gospodarstvo. živina za Belokranjsko. Na Belokranjskem se je že tndi poskusilo z različnimi govejimi plemeni kakor povsod drugod po na,ših krajih, ])a nobeno tuje pleme so ni tako obneslo kakor bi bilo želeti. Vzrok tiči v tem, da se po eni strani preYeč pričakuje od tuje živine, po drugi pa premalo vpoštcva jiomaiijkiivosti domače reje. Vzrok tiči pa tudi v tem, da se pri vpeljavai^u tujih plemen premalo uvažujejo krajevne gospodarsko razmere. Tuja živina je razvajena. V naših krajih navadno ne najde tistih ugodnih pogojev kakor jih ima doma, in zato je čisto naravno, da začne slabeti v enem in drugem oziru. Najprej se pozna vso to na njenem slabejšem užitku, potem na slabejšem zarodu in sled^ič na vsi vnanjosti živine. To izkušnjo delamo pri nas, delajo jo pa tudi po drugih takih krajih. Na lielokrairjskem pa ne pridejo v jioštev samo manj ugodne živinorejske razmere, ampak tudi ondotne gospodarske razmere v občo. Belokraiyci so mali posestniki. Njih posestva obstoje ponajvcč iz njiv, katere jo treba obdelovati. Za to jim je treba delavne živine. Dosti več kakor delavno živino pa spričo malega posestva rediti ne morejo, ker jim primanjkuje v to i)otrebnc krmo. Mnogo je takih posestev, ki Ěe ene krave rediti ne morejo. Navadno pa rede poleg volov po eno kravo in ja ali ne eno ali dvoje mlade govedi, če le mogoče junčkov. To je vsel Povsod je razširjena zaraditega reja volov, ki rabijo za obdelovanje po^a, za vožngc v vinograde in gozde. Taka je slika belokranjske živinoreje. Pretežna reja volov in slaba reja kravi V tAkih krajih ne bomo doaegli zaže|jenega vspeha s ple-mei^aki, ki se odlikujejo edino le po tem, da so mlečnega plemena. Čo hočemo živinorejo po teh krajih izboljšati z vpe-^avanjem tuje živine, potem je to storiti s plemenom, ki dajo dobre in trdne voli in ki so tudi sicer prilega domači živini. Kajti reja volov ostano t takih krajih tudi zanaprej važna in potrebna. Za to se pa za belokranjske razmere bo^j priporočajo biki sivo in pšenične barve kakor jih dajen. pr. murbodenska pasma kakor pa biki Ěrnorjave montavonsko pasme, ki daje prav dobro molzno živino, zato pa slabše voli. Montavonska živina se priporoma v prvi vrsti za zboljšanie živine po tistih dolCTijskih krajih, kjer je reja molznih krav bofl važna; kjer je pa reja volov bofl važna, tam je najbolje, da rabimo plenienjake svetloaivc ali páenične barve, toraj murbodenske ali pa domaće krvi. —r — Gnoja na travnike in slaba deteljišČa! Leto za Jetom nam kaže, da se je treba čim dalje bofj oklepati živinoreje in prasičjerejc, če si hočemo pomagati do boflših dohodkov. Po vinoj^radih imamo že tretje leto slabo letino. Naši g-ospodarji bi morali omagati, ako bi jih ne podpirala druga kmetija. V teh razmerah je v prvi vrsti živinoreja v širšem pomenu besede poklicana, da nas držt in da nam pomaga da^je. Njeni dohodki so najbolj varni ia danes^ dokaj lepši kakor so bili pred leti. Če si hočemo pa z živinorejo naprej pomagati, potem je prvi in glavni pogoj, da skrbimo za krmo. Z boljšimi hlevi in z boflšim plemenom se da ugodno vplivati in mnogo storiti za napredek naše živinoreje, ali prva in glavna stvar pa ostane vendar le obilna in dobra krma. ïo je temefl, na katerem sloni in napreduje živinoreja in z njo vred tudi vse drugo naše gospodarstvo. Kjer je dosti krme, tam je dosti lepe živine, tam je pa tudi dosti gnoja, več pridelka in tudi več denarja. Kjer i)a krme manjka, tarn pa manjka vsega! V tem pogledu nas čaka pa še procej dola! Naši travniki so se sicer z gnojenjem že sem in tja nekoliko izboljšali ali vendar še vse premalo. Iz naših travnikov bi se dalo so dosti več dobiti. Če bi dobro gnojili, če bi umetna gnojila prav rabili in pomagali tudi s hlevskim gnojem, s kompostom in posebno tudi z gnojnico, ki se danea šc povsod zanemarja in zametuje, ako bi mokre travnike osuSevali, lehko bi se dali dosedanji pridelki še za mnogo, mnogo izboljšati. Koliko bi to pomenilo za povzdigo naše živinoreje in z njo vred tudi drugega gospodarstva, si lahko vsak misli. Koliko več bi nam lehko nesle naše kmetije 1 Zato je pa naša dolžnost, da gremo za tem ciljem! liodo-vitost naših travnikov in njiv je treba povzdigniti in sicer v prvi vrsti z dobrim in pravilnim gnojenjem. Vsa gnojnica naj pride na travnike in če le mogoče tudi nekaj hlevskega gnoja. Čem bofl bomo gnojili, več bo krme, več bo gnoja, tako da ga bomo tudi na travnike vozili. Dokler pa manjk« gnoja za travnike, pomagati si moramo z umetnimi gnojiti, ki izvrstno delujejo tudi na detefliščih. Sedaj je cas, da skrbimo za vse to, da napravimo načrt za gnojetfle in da si omislimo pravočasno tudi potrebna umetna gnojila. Pri gnoju je začeti, če hočemo zboljšati naša gospodarstva! —r— Trgovina in obrt. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Urban Horvat, zborniiki svetnik. Vi. Naj še sedaj prinesem samo pregled predmetov razprav iz poslovnega poročila trgovske in obrtniške zbornice, ki jih je imela v svojih sejah od 14. dec. 1911 do 28. marca 1912, da cenjeni čitatefli vsaj nekoliko sjioznajo iz tega enega zgleda dalekosežno zbornično delovanje, ki spada pod njeno področje, kajti vse razprave naknadno natančno popisavati bi bilo sedaj odveč. — Najprvo omenim, da so je naprimer v imenovanem času upisalo v vložni zapisnik 2018 Številk, med temi samo za volitve 350; ekspedicij je bilo 12.647, med temi samo za volitve 11.116. — Razpravflalo pa se je v zbornici v tem kratkem času sledeče: 1.) Personalije in notranje zhorniêm zadeve; le-tu-aem spadajo tudi zbornične dopolnilne volitve, katerih izid sem Vam pokazal zadnjič. 2.) Zbornične finance: zbornični proračun. 3.) TrgovsJci in zadružni registri: Izipremembe v trgovskih in zadružnih registrih. Dolžnost protokoliranja nekaterih obrtnih kategorij. 4.) Znamke, vzord, patenti: Izpremembe v registru za varstvene znamko in vzorce. Izložba patentov. 5.) Frmnetne zadeve: a) Železnice. Obliga-torično zaznamovai^e vsakega posameznega komada vsake po-šiflatve, ki je namenjena za transport po železnici, z imenom namembcne postaje. Nedostatki na državnem kolodvoru v Ljubljani. Pomaigkaifle vagonov na železniški postaji liakek. Luksus vlaki Dunaj-Kim in Petrograd-Nica. Tarifo, b) Poštne zadeve. Nede^sko delo pri razrednih poštnih uradih v Ljubljani. Zapoznjeno dostavflanje jtitratge pošte po Ljubflani. Mitnina od avtomobilov, 6.) Obrtno p-avo: Koncesijoniranjo obrtnega podelovarqa špirita ia izdelovalca likerjev. Obrtni kataster. Izjave o prošnjah za podelitev omejenih koncesij za izvrševanje stavbnih obrtov. Koncesija za posredovalce nakupa, prodaje in mei^avc obrtnih in trgovinskih podjetij. Izjave o razprodajah. Tehtnice. Semnji. Razdelitev v dimnikarske ometalne okraje, Zadruge. Izpraševalne komisije za pomočniške preizkušnje. Legitiraacijske karte. 7.) Sj^oSne trgovshe, industrijske in obrtne eadeve: Ustanovitev vojaSkega gospodarskega društva. Trgovsko knjigovodstvo na prostih polah. Uradne uro pri c. kr. davčni administraciji v Ljubflani. Poštnina od glasovnic za volitve v pridobninske komisije. Ceae. Naslovi. 8.) Trgovsko pditične zadeve. 9.) Finančno zakonodavstvo, davki, doklade in pristojiÀne: Davka prosta uporaba bencina pri izdelovanju plina. Davka prosta nabava bencina. Certifikati. 10.) Šolstvo in nat^razha : Letni izkaz grcmijalne trgovske šole v Ljubflani. Statistični pregled učencev na obrtnonadaflevalnih šolah izven Ljubflane. U.) Sodjalnapolitika: Zavarovalna dolžnost pisarniških jiomožaih uradnic. 12.) Dobave: Po časopisih. 13.) Easstave: Razstava za kmetijstvo v Haagu. Mednarodna razstava za kuharstvo na Dunajn. Rokodelska razstava v Mariboru. Razritava za kmetijstvo v Jobannesburgn. Razstava za aport in industrijo v Varšavi 1912. Svarilo pred neko razstavo. Strokovna razstava za obrti, ki obdelujejo žlahtno kovino. Mednarodna razstava za knjižne obrti in grafiko v Lipskem. Razstava za požarno brambo in rešil.stvo v Petrogradu. Razstava za kovine, ki ne vsebujejo železa, in njih uporabo. 14.) Tiskovine. Vem, da bode zanimal našo bralce tudi eden zapisnik razprav trgovsko in obrtniške zbornice za Kranjsko v Ljubljani. Zatoraj naj tu sledi zgled zapisnika redne javno seje v Ljubljani, dno 29. marca 1912 ob 5. uri popoldne. Dnevni red: L Predložitev zapisnika zadnjo soje. II. Naznanila predsedstva. IIL Naznanila tajništva, IV. Nujni predlog zborničnega člana gospoda Jerneja Ložarja tičoč se obrtnega katastra. V. Volitev predsednika, podpredsednika, provizornoga_ pred- sednika in 3 računskih pregleda va I ce v. VI. Sestava odsekov. VII. Volitev 2 zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. VIII. Volitev zborničnih zastopnikov v šolskih odborih oltrtnili nadaflevalnih šol v Radovflici, na Bledu, Ivrikem, Toplicah (Zagorju), Smartnom pri Litiji in v Ribnici. IX. Volitev namestnika člana pridobninske deželne komisije. X, IntorpeJacija zborn. člana g. Viktorja Rohrmanna, tičoča se zborničnih volitev. Predsedoval: zbornični predsednik gospod Ivan Knez. Na-vzočni : vladni zastopnik g. dežclno-vladni svetnik Gustav Kulavics, zbornični provizorni predsednik g. Kamilo Pammcr ter zbornični člani gg.: dr. Edvin Ambrositsch, Leopold Bučar, Lavoslav Fttr-sager, Josip Hafner, Ivan Hribar, Urban Horvat, Josiji Lenarčič, Jernej Ložar, Ivan Mejač, Ivan Ogrin, Josip Pordan, Ivan Pod-lesnik, Ivan Rakovec, Viktor Rohrmann, Maks Samassa, Ivan Scbrey, Franc Stare, Feliks Urbane, Kranc Zoreč, — Od pisarne: I. zbornični tajnik g. dr. Viktor Miirnik, IL zbornični tajnik g. dr. Kran Windischer. — Zadržani zbornični člani gg.: Andrej Gaasner, Ivan Kregar, Tomo Pavšiar. i in pouku. Ob otvoritvi nove gimnazije. (1. Letna poročila od 1865. — 2. Prof. K, Porušek; Ivan Vrhovec, životopisná črtica. — 3. Vrbovec, zgodovina Novega mesta, Ljubflana 1891.) U. (Jimiiazija za času francoske vlade. Prihod Francozov v Novo mesto 1. 1797 in 1809 je nekoliko zadrževal izpito na gimnaziji, ki so se u]irav takrat vršili. Ko jo prišla Kranjska pod francosko obiast, so je začel razodevati tudi vpliv francoske revolucije in naukov, ki so jih oznanjali njeni predhodniki. Ta upliv pomeiija v šolstvu rezek in odločen preobrat. Sicer je že proavetfleni absolutizem, ki jo preuatrojil vsa državflanska razmerja, uvideval pomen šolstva za državo, pa vkflub temn se ni polastil povsem delokroga, ki so ga imele stanî socijalno sile za nedotakljivega, Mlada francoska država je, kakor na drugih poljih, tako tudi pri šolstvu vr^^la proč tradicijo in vero v stare autoritete, 5Í nauki revolucije se jc uve^avilo novo nazirarge med šol-fitvoiii in državo. Že se začenja oni razkol v naziranju, katereřra znaùiinost nam kaž-ejo besede: zasebna šola ali državna šola. V l»retek]osti ac to nasprotstvo ni kazalo v tej ohliki; teda; je bila šola konfeaijoiialna in [>oii zaščito cerkve, Filozofi revolucijo so prvi i^lasniki državne šole. Vzgojo otrok HO odkazovali državi bo(j nego roditeljem. Država je bila po načelih filozofov revolucije edina pok]Íi;aiia, lia se [iolasti monopola vzgojo in da ne sme demokratska dežela izpustiti tega iz]iml oči. Vse te ideje o šolstvu so sicer pretirane, vendar se sme priznati, da ima francoska revolucija dokaj zaslug za nove osnovo niodernef^a državnega šolstva, Xi se toraj čuditi, da so Francozi Éolsko nadzor.'itvo odvKcli cerkvi in izročili 30 žiijianu. Vpeljali 80 seveda francoski jezik kot obligatni. Kazen jirpjinjih predmetov so itiieli tudi predmet ^.iiiera in vaga'', ki jo bil pa po izgonu Francozov takoj odpravljen. — Šolsko leto je imelo samo en tečaj. Pri klasifikaciji so odpravili red o nravuem vedenju. Za cesarstva Napoleonovega se je ,5olstvo prepojilo 7, nekako vojaškim diihom, kar se je jio zunanje tudi kazalo v uniformah, katere so morali gimnazijci in visokoSolci nositi. Napoleon je hotel imeti dobre uradnike in iidane birokrate, V dosego tega je naslonil vzgojo na narodno podlago. Upošteval pa je upliv katoliško cerkve, kar se razvidi iz osnovnega dekreta za gimnazijo, kjer se irietl (Irugim čita: Podlaga pouka v vseh cesarskih šolah naj bodo: I) nauki katoli.ške cerkve, 2) zvestoba eeaarjti in monarhiji. — lîevolueija je biia torej v njeni proti-konfe,'iijonainosti premagana. — Nadzornik novomeške gimnazije je liil regent ljubljanskega liceja. Prefekt je dobil v francoski dobi mnogo večjo veljavo, ni hil več odvisen ori različnih glavarjev in županov, od ljudi, ki so bili sicer lahko dobri politični uradniki, a za šolo niso imeli posebnega zanimanja. Odlok I», avgusta leta 1810 je bil prvi francoski organi-zatorični poskus tudi za novomeško gimnazijo, V njem so bilo različne določbe o šoli, najvažnejšo ]»a so se tikalo direktorja. Novomeškemu gimnazijskemu jircfektu in direktorju normalke so bile v francoski dobi podrejene ljudske šole vsega novinneškega distrikta, h kateremu je spadala tudi liibnica. Krško, Črnomelj, Metlika, Višnja gora, Sodražica in Skocijnn pri Turjaku. Napoleon je ujiolja] tudi šolnino, ki so jo U])orab!ijalî za šolske in pisarniške potrebščine. V Ijadskih šolah naj se poučuje v deželnem jeziku, na licejih in gimnazijah francoski in italijanski, ako je potrebno tudi latinski. Na novomeški gimnaziji jc bila obligatna latinščina, katero jo ))oučeval profesor Košiček, Istotako bi imeli poučevati v deželnem jeziku francoščino, italijanščino, aritmetiko in sistem mer in uteži, kakor tudi katekizem, ko so imeli zato potrebne knjige, ki so moralo biti potrjene od gubernija. i'o konecletnih izidtih ,so je vršila šolska slavnost, pri kateri so bili olt navzočnosti dostojanstvenikov dijaki-odličiyaki obdarovani. Iz različnih linančuih vzrokov pa so kmalu odpravili premije. Ker je pa razdeljevanje ]>remij prefekt tako jtogrešal, je poskusil, ae jih ne bi dalo kupiti iz doneskov dijakov samih, A to so mu ni posrečilo, ker so bili dijaki jirerevni. Profesorji so bili tudi zelo slabo i»Iačani, 'IViko jo bilo stanje za časa Francozov. Dasi pa je bil načrt ^iapoleonov dosti boij izvedljiv, vendar ljudje niso bili z njim zadovoljni, pač samo ob sebi umevno, ako pomislimo, kako doktrinaren Je bil; in še doktriiiarnoat je težila strogo na birokratsko spo-jtifiost in ])omanjkanje vsake avtonomije, ki je največ Škodovala 'iai>redku francoske gimnazija_ Dopisi. Itela cerkev. — Javna zahvala. — Po pretečencm letu nabiranja milodarov za pogorelce v Tomažji vasi izreka podiusani za in v imenu obdarovanih pogorelcov najiskrenejšo zahvalo vele-«lavncinu deželnemu odboru vojvodine Kranjsko, imenoma dežel-iiega glavarja namestniku veleč. g. dr, Kvg. Lampetu za njegovo trudaljubivo osebno informacijo in posredovanje, dalje prcblagor. vladnemu avetniku Vili, baronu ïiechbachu, okr. glavarju v Novem mestu ill prof. Evg, Jarcu, deželnemu in državnemu poslancu, for mil. g. novomeškemu [»roštu dr. S. Elhertu za izposiovanje izdatne državne podpore; ])0tem si. Kranjski hranilnici v Ljubljani ÍQ Hranilnici in jtosojilnici v Kandiji pri Novem mestu; da^'e vsem preč. župnim uradom in vsem p. 11. zasebnim darovalcem, predvsem tukajšnjemu rojaku blagor, g. Alojziju Zajcu v Šiški pri Ljubljani za hitro in velcdušno prvo pomoč pogorelcem, kakor tudi vsem dragim blagim darovalcem, ki jih ])0sebič tu ni mogoče vseh imenovati; zlasti jireč. predstojništvu kartuzijaiiskega samostana v Pleterjah za pogorelccm brezplačno darovani stavbeni les, ter vsem bližnjim in daljnim sosedom za vsestransko pomoč j^onesrečenceni najiskrenejšo zahvalo ter stoterni; Bog jdati! — Za pogorelce v Tomažji vasi pri Beli cerkvi: Ant, Znidaršič, župnik. Štaiiga. Daleč na okrog je znana naša fara 110 svojem zavetniku, vehkcm priprošnjiku sv. Antonu Pad. Od blizo in daleč radi romajo semkaj Dolenjci, pa tudi Gorenjci od onstran Save, Da je priljubljena ta božja jtot, je pa Se posebna zasluga g. župnika Mihaela Saje, kateri se ob svojem godu poslovi od te župnijo ter odide v prezasluženi pokoj. Prvi so se poslovili od njega čč. duhovniki dekanijski tovariši, ko so se zbrali dne 9. septembra k običajni konferenci. Udele/.niki so jiri sv. maši občudovali uprav izborno petje pod vodstvom g. organista Cveka, Znano je, da je g. Saje sam izvrsten pevec, pa je tudi vzgojil več organistov, ki svojemu stanu delajo vso čast. Za slovo je č. g. dekan liihar nekako takole nagovoril g. župnika Mihaela Saje; ,.Iiilo je pred 36. leti, po zind, ko je prišel sedanji č, g, župnik, duhovni svetnik Mihael Sajo sem, od katerega se ob tej j>riliki poslavljamo, mlad in krepak v Stango. Prišel je poln upov delati v božjo čast. Kako je izitolnil svoje cilje, svoje ideale, se prepričamo, če se spomnimo na znotranjo in zunanjo prenovitev te žujmije. Cerkev, ki je bila ]!rej majhna in v slabem stanju, je povečana, Jcjia in prijazna zunaj, še krasnejša znotraj, je ena izmed najlepših cerkva de-kanije, in lahko se reče, ena izmed najlepših vsaj, kar se tiče cerkvene oprave v škofiji. — ïiidi druga cerkvena poslopja je ]irenovil ali sezidal na novo. Vodil je neumorno zasilno šolo, od začetka zastonj, pozneje je dobil majhno nagrado, ki se mu je aicer zvišala, a no plača nikakor njegovega truda. Iz te šole in iz cerkve se jo širila prava omika med naše hribovce. To se tudi kaže v obnašanju otrok, ki je za sedanje razmere prav dobro, in v znanjti otrok, ki omogoči, da oni zlahka napredujejo povsodi v drugih .šolah. On je zgojil od zibelke cel roii tako, da mu je — razun par izjem — podeljeval vse sv. zakramente. Nc da se sicer konstatirati, kako je zasebno življenje faranov, a da ae sklejiati, da je po trudu, katerega je obračal njih dušni pastir na to točko, dobro in pošteno. — Jz mladega krepkega moža je g, župnik jjostal starček, vsa najlepša, najkrepkejša leta je daroval v blagor župnije. Vse, kar je delal jirej, predno jc prišel sem, je bila bojj šola, tukaj se je začelo in izvršilo njegovo jiraktično delo, Dobro-dejni sadovi se poznajo povsod. Delal je tiho! Ne bo dobil za svoje delo svetiiij in svetnih priznaiý, ne bodo ga slavili. A nekdo je, ki je gledal vedno naig, štel njegove korake, s katerimi je premeril v duh. pastirstvu neštetokrat svojo hribovito faro, to je Bog in ta ga bo obilno nagradil če že ne tukaj, ]>a v večnosti gotovo. — Stal mu je na strani sv. Anton i'aduvanski s svojo mogočno priprosnjo, v katerega čast je deloval ves čas svojega bivanja in delovanja v Štaagi" . . , V župniško kroniko so .še čč. gg. duhovniki vpisali sledeče: Dne 9. septembra líílíi se je vršila „Conferentia Sodalitatis*' kot zadnja jired odhodom č. g. župnika in duhovnega svetnika Mihaela .Saje, ki je skozi 3(> let vneto iii vspešno deloval v župniji od (^1. dec. 1876 do oktobra 1912). Natančnejše je razvidno njegovo delovanje iz župnijsko kronike. Pri tej poslovilni konferenci so bili navzoči sledeči duhovni tovariši iz dekanije: Čč,gg, dekan Matej^Rihar, Gothard liott, župnik Zagorje ob Savi, Jože Cuderman iz Št, Lamberta, Jožef Ocepek, župnik na Dobovca, Indof, župnik Javorski, Karol Jaklič, župnik na Prežgar^em, J. Dobnikar, župnik na Jančenj, J. Dolinar, župnik Kresnice, And, Širaj, Sava, Anton Plešic, J. Filipič, kaplan ; „Najmlajši navzočih Vatn kliče v slovo. Dni srečnih še^mnogo naj da Vam nebo," Mihael Saje, župnik, duh. svetnik v Štangi. Potem še g. Karol Sparhakelj, osmošolec, nečak župnikov, pa še Janez Saje, bratranec njegov, nadučitelj v i)Ok. v Št. Jerneju na Dolei^skem, iz AiltešiČ\ Pred kratkim časom poročali so listi, da se klati okoli Bojanec ubežnik N. Vrlinič, ki je okral že več oseb, tako nekomu par volov, Bojančanu Kadojčiču 300 K i. dr. Fant je Bojančan, i)ravoslavne vere. Ljudje so imeli strah pred njim in se od nas skoraj niso upali hoditi na Vinico. Dolgo časa so ga zalezovali orožniki zastonj. A 10. t. m. se jo pa vendarle posrečilo dvema orožnikoma iz Dragatuša, da sta ga prijela po noči, ko jo ležal na štali pri Perotu Ikoviču na Bojancih, Naši pridni Amerikanci so ae zopet spomnili pred kratkim našo žu!>ne cerkve in nam poslali za njo 298 K, katero sta nabrala v Jolietu in nam poslala liudolf Požek iz AdlešiČ h. št, 7. in Gregor Grabrijan iz Vrhovec h. št. 7. Res lop dar. Tudi prej so natu poslali naši Amerikanci že prav veliko denarja za našo cerkve, kapele itd. Minuli teden jo tudi pri nas silno deževalo. Začelo je v pon-deljek zvečer ok. 10. ure iti je deževalo z malimi presledki skoraj noć in (ian do petka 13. ok. 10. uro dopoldne. V noči od pondeljka do torka je Kulpa kar nanagioma hudo narastlu in je ljudem, kakor je bilo videti, mnogo škode naredila. Po Kulpi so vidili ljudje, da je plavalo 5 sodov, 1 čoln, 1 škrirga, več obleke, več desk — žagauic, rkljev, mnoj^o otave, veliko buč — Hrvatje natn nasproti pod vasjo Mrztjaki so jih nalovili več voz — veliko tudi jabolk, katere je otresel po noči hud vihar, potem pa odnesla povodenj. To prav mokro in nenavadno mrzlo vrei^ie je škodilo turšici, ki ietos ne more zoroci, posehno pa grozdju, ki moćno poka in ^nije. Letošnja trgatev 1)0 prav žalostna in prav malo vredna. Ljubljiiiiii. — ISEekma loterija „Slovenske Straže. Zahteve, ki se stavijo na „Slovensko Stražo" iz obmejnih krajev, so od dne do dne večje. Na svojem g'lavnem zborovanju, ki bo letos v Mariboru, bo pokazala ,.Slovenska Straža", koliko je napredovala v prctečenem letu in kako mno^ostranako in uspešno je bilo njeno delo. Priznanrja je sicer vredna požrtvovalnost, s katero dobiva podpore za svoje delo iz vseh slojev našega ^udstva, vendar pa je „Slovenska Straža" še daleč od tega, da bi mogla količkaj zadostiti zahtevam, ki se stavijo nanjo. — Da si osnuje poseben fond v podporo ubogi slovenski deci (za otroške vrtce, božićnico, knjižnice itd.), zlasti po induitrialnih krajih, priredi „Slovenska Straža" efektno loterijo, ki jo je dovolilo finančno niinisterstvo. Loterija obsega 100.000 srečk, ki stanejo vsaka 1 krono, in 1554 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 kron. Dobitki so sledeči: 1 çlaviii doljitek v vrednosti -jOOOkron. Kompletna tina oprava za tri sobe iu kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedilnice, salonske garnituro, giasovirja in kuhinjske oprave ali 4—6Va UP. hencin-motor, mlatilnica z dvakratnim čiščet^era, slamoreznica. — 1 glavni dobitek v vrednosti lOOO ki-on. 1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana). — gliiviia (lotiitkii v vrednosti po 500 ki-oii. Oprava za spalno sobo za dve osebi ali l gepe^ z mlatilnico ali 1 stroj za košnjo. — 10 dobitkov v vriMliiosti po lOO kron. Zlata ura, kolo s prostim tekom, šivalni stroj, slamoreznica, brzoparilnik, jeklen plug itd. — 40 dobitkov v vrednosti po 50 kron. Fine nástropně svetilke, iine uinivalne oprave, decimalne tehtnico, salonsko stenske ure, zlate verižice, zlate dara-^ke ure, čistilnice, razne garniture, slike z okvirom itd. — 100 dobitkov v vrednosti po ',*(> ki-oii. Srebrne ure z vcrižico, garniture srebrnih žlic za kavo, aparati za britje, stroji za rezanje mesa, vloma varne denarnice, garnituro za kadilce, pisalne jiriprave, srebrne doze za cigareto, zlati obeski, stenske uro, naročilni listki za dnevnik „Slovenec" (za eno leto), balanc, tehtnic?, pralne garniture itd. — 200 dobitkov v vrednosti po 10 kron. Mizni nastavki, karaline, svečniki, tase, posode za dišave, mizarska orodja za domačo rabo, ptičje kletko, garniture nožev, žlic in vilic, doze za sladkor, nikelnaste ure, stenske nre, budilke, zlati prstani, kadilneniizice,dežniki itd.,itd. — r.;00 dobitkov v vrednosti po 5 kron. ivošarice za krtih (kina-srebro), nikelnaste ure, budilke, dežniki, mizni nastavki, žepni noži, razna vrtna orodja, mizarska orodja za domačo rabo, zali-Vače, kuhinjske tehtnice, srebrni obeski, fini okvirji za fotografije, travniška orodja, konjske škarje, jitičje kletke, vrči za vino, kavo ali čaj, denarnice, britve, srebrne moške verižice, srebrne zapestnice, srebrne oksidirane cevke za smodke, double zavratne verižice itd,, jtd. — Srečke so bodo dobivale po trgovinah in tratikah în se lahko naročajo tudi naravnost v pisarni „Slovenske Straže" (Ljubljana, Dunajska cesta št. 22.) — Žrebiiiije se bo vrSilo IS. novembra 1912 ob (i. uri zvečer v pisarni „Slovenske iStraže". — Od naše javnosti pričakujemo, da bo z ozirom na važni namen loterije in z ozirom na krasno dobitke podpirala „Slovensko Stražo" s tem, da se bodo vse srečke razprodalel — Vsak na delo za ubogo slovensko de«o! DomaČe in tuje novice. Oastui občani. Občina Stari trg pri Poljanah je izvolila za častne občane: dež. glavarja dr. Iv. Šusteršiča, dež. odbornika dr. Evg. liampeta in poslanca prof. Jarca. Diiíiovskii vest. Za župnijo Bela cerkev je imenovan č. g. Janez .Klemen, župnik v Lozicah. Šolske vesti. Začasna učiteljica v Novem Mestu Avgusta Arh pride v Isti lastnosti v Št. Jernej. Kandidat Leopold Xamorš tudi tjekaj za začasnega učitelja. Provizorična učiteljica v Zagradcu je imenovana bivša učiteljica na Ciril-Metodovi šoli v Trstu Julija Berlan. — Suplentinja Josipina Jager za prov. učiteljico v Čatežu, Friderika Povh v Krškem in Marija Rant v Veliki Dolini. — Ljudmila Soppa za prov. učiteljico v PolSniku pri Litiji. — lioza Gosak za prov. učiteljico v Št, jluprtu..— Albin Lajovic za prov. učitelja v Arabrusu. — Melita Šivic za prov. učiteljico v Selu pri Šumberga. — Pavla Zurc za prov. učiteljico v Stopičah. — Novomeški okrajni šolski svet je imenoval volonterko v Ljubljani Ano Schiffrer za provizorično učitetjico v Dobrničah, volonterko na dekli.ški šoli v Novetn mestu Olgo Andrejčič in bivSo prov. učiteljico na Dvoru Ivano Draksler jia za prov. učiteljici na ljudski šoli v Sp. Karteljevem. Na deški šoli v Novem mestu je bil namesto veroučitelia p, Kornelija Petriča, ki je prestavljen v Kamnik, imenovan za veroučitelja p. Ambrozij Remic. — Suplentinja v Kostanjevici je ])Ostala Marija itladnik. — .Marija Rus je jiripu-ščejia za šolsko prakso v Ribnici. — Marija Ivern voditeljica v Žvirčah. — Začasna učiteljica Karolina Kuchler je prestavljena k sv. Križu pri Kostanjevici. — Ana Hirschman jta za Čadrež pri St. Jerneju. Osebne vesti. Imenovana sta za srednješolska učite^a dolenjska rojaka Ivan Krajec za Idrijo na realko, Josip Schweiger na gimnazijo v Ljubljani. Kiipuriiiski proviuf.ijiil v. 6. o. Edvard Bervar je prišel na obisk s^voje gospe mttere. Rezidencijo si je izvolil v Schwan-bergu na Štajerskem. Iz kapueinskfigd reda. Dne 14. septb. je bil v Celju ka-pitelj, pri katerem je bil izvoljen provincijalom novomeški rojak preč. p. Edvard Bervar. — Drugi rojak p. Metod Mišič je postal gvardijan v Sv. Križu na Vipavskem. — Tretji rojak p. Evgeu Merše je postal vikar v Wolfsbergu. UinrliL je včeraj vsled kapi gospa Ivana Grm, mati gg. župnika Mateja iz Železne Kaplje in tukajšiijega profesorja Grma. Vzgledno bogoljttbua gospa naj počiva v miru I Šolstvo. Deška ljudska šola šteje 216 učencev in sicer; L 37, IL30,II[.{)8,IV.71 ; 2 razreda vstarem poslo|!ju. — Dekliška ljudska šola šteje v 5. razredih 188 učenk. — Meščanska dekliška 39 učenk. Začetek obrtne nadaljevalne šolo. V soboto 28. seftt. se bodo vpisovali vajenci od 2. do 4. ure po))oliine v novem gimnazijskem poslopja. Pri vpisovanju imajo oni, ki so že obiskovali to šolo, vodstvu predložiti izkaz o preteklem šolskem letu. Novinci pa imajo sebo prinesti zadnje obiskovalno izpričevalo ljudske šole. Pouk se prične v četrtek .3. oktobra ob 2. uri popoldne. Vodstvo. Dve novi poštni iiabinilnici v novomeškem oknijii sta otvorjeni v vaseh: Žvirče In pa Dolerija Nemška vas. Prva na-biralnica, otvorjena dne 1. junija t.^ I., ima svojo poštno zvezo po poštnem selu, ki nosi pošto iz Žužemberka v Kinje. Druga pa, otvorjena dno 1. septembra t. 1., je v poštni zvezi s c. kr. poštnini uradom v Trebnjem. V začotkn šolskega leta jo v.stopilo v novomeško gimnazijo 286 učencev, in sicer v I. razred 6.S, v II. 47, v lil. 30, v IV. 49, v V. 42, v VI. 26, v Vil. 23 in v osmi razred 16. l^ogrešan umoboleii řlovek. Dne 4. t. m. je odšel Simo Radojčič iz Bojancev, velike suhe postave, obrit, v sivi suknji in belem klobuku, v domači platneni srajci, neznano kam. Iz Ameriko so ga poslali doniov, ker se mu jo že tai[i omráčil duh. Simo Radojčič je miren blaznik in spada v občino Adlešiče v Beli Krajini. Njegov oče prosi, ako so ga najde, naj^se ga odpravi domov ali pa na občino Adlešiči. Krenil jo proti Žužemberku. — Novomeška policija ga je odpravila domov. (iimnazija v Novem mestu. Poduk v novi gimnaziji se jo pričel. Prostori so lepi, zračni in svitli. Dobro so tudi oskrbljeni kabineti. Rodnih učencev je 27fi, dva privatista in osem priva-tistinj, skupaj Blagoslovljeiye poslopja bo početkom oktobra. Dijaška kuhinju v Novem mestu. Sprejetih je bilo za šolsko leto 1912/13 51 učencev, in aicer: 3 osmošolci, 6 sedmo-šolcev, 6 .šeatošolcev, 10 petoSolcev, 8 cetrtošolcev, 4 tretješolci, 4 drugošolci, 10 prvošoicev in 1 iz 4. r. tj. š. — Prosijn vse one dobrotnike, ki so v preteklih letih blagohotno- podpirali to napravo, naj tudi letos pridejo na pomoč bodisi v denarju, bodisi v živiiih. ('. Ažman. Začasni most čoz Krko v Straži, ki so ga naredili v ta namen, (ia se novi sezida, je narastla voda odnesla. Posamezna bruna so dobili ob bregovih, največ na Otočcu. Ljudje pravijo, da je to dobiček od Velike .Mašo. Kmečka/voza za novomeški okraj je v nedeljo priredila dva shoda. V Zalogu i»o službi Božji otvori g. župan Zurc zborovanje, ki je biio dobro obiskano. Drž, in dež. poslanec Jarc jo iwročal o delovanja drž. in dež. zbora. Govorilo so jo tudi o starem vřivtoSkom mostu, za kojo^^a deželo prosijo posestniki iz Lok in Jiiilo^f«, — 01) uri pop. 90 je vršil shod v dvorani Ěimihel8ki, Možje ao z velika pokornostjo sledili poročilu poslanca Jarca. Na (iredlofr žuiianov so je poslancn Jarcu izrekla zahvala. Umrl je na izradu Volavče grasèak Karol Kudež v najlepši inoSki dohi 41 let. N. p, v m.! Na içiiiiiiazijah so jwstali sujtlentje gg.; Zidar na L ljubljanski, na n. ljubljanski Skerlj; v Novem mestu pravi učitelji dr. liožrnan, IVosen, Htopar, Ijotošiije iolsko leto na iiovomeSki i^iimiaziji sojo pri-ítílo v iiMV(iiii ])os1()]iJii. Torej so je vendar enkrat mladina resila .starega badlonosca, ki jib je spravil več pod zemljo, Po-alopje je precej higijensko urejeno. Število dijakov je pod ravnateljstvom g. Franca Brežnika, ki je kakor meti dijaki, katerim je stroji profesor in dober oče, tako tudi med Novomeščani in okoličani jako priljubljen, tako iiarastlo, da je biJo neobhodno potreba novega poslopja. Dosti se je trudil priljubljeni gospod ravnatelj, ao različne komisije pregledovale staro poslopje etc. in vedno jo deial na to, da se zida nova ^imnasiija. Slednjič je vendar dosegel v prid mladine, ki je podlaga vsakega naroda to, kar je biio neobhodno potrebno že zdavnaj prej. To je res odličen mož, vreden največjega spo.štovanja, ki posveti vse svoje moči dobri mladinski vzgoji. Skaiiiltiloziie plačo delavcev pri pudjetjili za belokranjsko žiileziiico. Vsak dan nam prihajajo pritožbe o prenizkih plačah, katere dobe ubogi delavci pri tej draginji na tej progi od avojih gospodarjev. Materijala so jo zbralo že toliko, da bo-. d« 10. ure ob nedeljah in zapovt^danili praznikih. Ker j« radi reda neobhodno pfptrobno, da imajo dijaki «ami zase cerkveno opravilo, sfi prosi ol>činstvo, da sp na to blairoboi.no ozira. Kai iio cerkveno opravilo jo istočasno v kapitfdjskl «erkvi. Prosta pa je v tem éasii lurška kapelicu pri fninči.škaiiili. Dr. Ciril Aiinian, gimn. katehet. Gospodarske drobiine. — Delitev vzrejevalnili ])rein^ za teleta I. 1912 se vrši za pol. okraj Novoiiiosto in Krško v sledečih krajih in sicer: 1) Dne )5, oktobra 1912 ob 9. dopoludne v Št. Jerneju, ob 3. po- poludne v Kostanjevici. — 2) Dne 16, oktobra 1912 ob 9. dopoludne v Cerkljah, ob 3. pojioludne v Čatežu ob Savi. — 3) Dno 17, oktobra 1911Í ob 9, dopoludne v Kandiji, ob 3. popoludne v Toplicah. ~ 4) Dne 18. oktobra 1912 ob 9. dopoludne v Žvirčah, ob 3, popoliidne v Hinjah. — 5) Dne 19. oktobra 1912 ob 9. dopoludne v Žužemberku, ob 3, popobidne v Dvom. — Premoviiiije goveje živine za leto 1ÎH2 je priredil deželni odbor kraigaki v raznih krajih. Na Doleigskem samo v Lo,škcm Potoku, ki bo 28. septb, ob 9. uri dopoldne. Pasma za Doleirjsko je siva. — Vinogradnike in sadjerejce opozarjamo s tem, da ae dobe aamočiate (čistorejne) vinske droži za pokipenje vinskega in sadnega mo.šta tudi letos jiri kmetijsko-kemijskem preskuša-lisču za Kranjsko t Ljubljani. Cevka s samočistimi drožmi stano z navodilom o uporabi 25 vin., a poštnino in zavojem pa 50 vin. Kdor odvzame skupaj v.saj 6 cevk, jilača za cevko s poštnino in zavojem 40 vin. Znesek so mora plačati najirej, ker se aicer povzame. Pri povzetju se zaračuni tudi povzetnina in ae s to cevka znatno podraži. V plačilo se sprejemajo tudi pisemske znamke. Ena cevka s samočistimi drožmi zadostuje za pokipenje 6 do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Naročiti je aamočiate droži vaaj 5 dni pred uporabo, S jiravilno uporabo čistih drož so zajamčene vinstvii tako veliko koristi, da bi se jih mogel posluževati vsak vinogradnik v svojem vinogradstvu. Ne Je, da čiste droži pospešujejo čisto in zanesljivo kipe^je mošta, ampak a pomočjo teh pridelana vina se tudi hitreje čistijo in imajo mnogo botj.ši tor prijetnejši vonj in okus. — Kmetijski poučni t^čaj ]»riredi deželni odbor vojvodine Kraiqske v» Lo.škem potoku v soboto dne 28, t. m. in nedetjo 29. v prostorih društvenega doma s sledečimi predavanji: 1) V soboto, dne 28, t. m. predavata po dokončanem premovanju goveje živine ob 2. uri popoldne dež. mlek. in živ. nadzornik Kado Legvart o govoiioreji, ob polu 4. uri popoldne deželni veterinar-živinozdravnik Franc Čeme o ravnargu z bolno živino. — 2) V nedeljo, dne 29. t. m. predavata ob 8. uri zjutraj po prvi ma.ši dež. atrokovni učitelj na kmetijski šoli na Grmu Alb. Vederiqak o gnojenju in obdelovaiýu travnikov ter ob polu 3. uri pop. jio litanijah ravnatelj dež. kmetijske šole na Grmu Viljem Rohrman o mlekarstvu in prašičereji, I'o našib Iravnikili. Valed obilega deževja jo voda po nizkih legah povsod izstopila in preplavila travnike. Marsikateri gospodar trpi vsled tega občutno škodo. Eden in drug ima še otavo v kopicah zunaj, katero je zadnje deževje popolnoma pokvarilo, mnogim jo jo pa voda tudi odnesla. Nekateri imajo otavo še kositi. Ne le, da je vsleii poplav blatna, amjiak jo najbrž ne bo mogoče spraviti, ker je čas prepozen. Pri nas je zgodnje sfiravilo zmeraj več vredno ko pozno. Ijctos so se ljudje zakasnili jjri košn(}i sena in vslcd tega tudi pri košqi otave. Vse to je slabo pri naših vremenskih razmerah, slabo za sušenje in slabo za pridelke. — K spriivljaiijn krompirja. Letos so kaže gujiloba pri krompirju že v zemlji, kar jo posledica skrajno mokremu vremenu, ki ga imamo letošiqo jesen. Bati se je, da nam bo krompir gnil tudi po kleteh. Krompir je zaraditega z vso previdnostjo odbirati in v kleteh dobro spraviti. Paziti je dalje na to, da ae kleti od|)irajo in zrtičijo, zlasti v prvem času, ko se krompir poti, ko oddaja v kupih jireobilno vlažnost in se pri tem ugreje. Klet naj bo suha. hladna in zračna! — Redka liiceriia. Če je nova lucerna redka, ni druge pomoči, kakor da se po redkih in praznih mestih vnovič poseje. Dotične prostore je prekojiati. Če je lucerna v obče bolj slaba, naj se ji dobro gnoji, da so okrepča. j\led tako lucerno se lahko na spomlad nekaj semena zavlači, če je zeitilia dosti čista. — Tečaj za prvo pomoč pi'i nezgodati in pri porodih se priredi na kmetijski soli na Gritiu, Trajal bo 4 mesece od sredi novembra do sredi marca. V tečaj se bo si)rejelo 12 ude-Ježnikov v starosti od 18 let naprej. Raznoterosti. ♦ o novi vojni postavi. Nova vojna postava z dne 5. junija t. 1,, drž. zak. št. 128, stopila je že v veljavo in ae bo po nji vršil letošnji glavni nabor. Ta postava nudi veliko več olajšav v izvrše-vatgu dejanske vojne službe nego stara. Te olajšave so : 1, Ugodnost dveletne vojaške službo v stalni vojski in domobranstvu, § 20 v. p. 2. Ugodnost enoletnega prostovoljstva v stalni vojski in dvoletnega prostovoljstva v vojnem pomorstvu. § 21—28 v. p. 3. Ugodnost za kandidate duhovskoga stanu in posvečene duhovnike. § ii9 v. p. 4. Ugodnost za posestnike podedovanih kmetij, g 30 v. p. 5. Ugodnost rodbinskih ozirov, namreč za vzdrževatetie družin. §31 v. p. 6. Ufïodnost za vzdrževate^e družin in posestnike podedovanih kmetij v alncajn pomaqkanja popolne pravice do to ugodnosti, 7. Ugodnost za nuitelje in nčiteljake kandidate v teku 7 letne prehodne dobe g 21. (To ugodnost ima sedaj krai^sko učitelstvo radi primatqkaiqa učiteljev.) Daljo obstaja še ugodnost in sicer ta, uvrščenja čezštevllnih v nadoniestno rezervo § 37, točka 3. Izbera čezštevilnih, to je takih, ki preostajajo čez določeni okrajni kontingent, določa mešana komisija oziraje 6e na posebno ozira vredne razloge iz rodbinskih, poljedelskih, pridobninskih in stanovske izobrazbe razmer. Po žrebu se določi, kateri čezStevilni prosilci bodo te ugodnosti v posameznih kategorijah deležni. — Posebno ozira vredni prosilci so: a) Vojni zavczancî, kateri so določeni, da vodijo kako podjetje, kmetijstvo, trgovino, obrt itd., katerih oče, mati, stari oče ali stara mati tega posîa vsled telesne slabosti no morejo več izvrševati v slučaju, da se iz tega podjetja izključno preživljajo in sicer tudi takrat, ako so še drugi rodbinski člani moàkega spola, ki pa vsled kakšnega drugega poklica dokazano niso v stanu označena podjetja v času prezenčne službe dotičnega vojaškega zavezanca voditi, b) Vojaški zavczancî, ki se priprav^ajo za kak posebni poklic ali ki se izobražujejo v kaki umetnosti ali obrti in bi vsled dolgega prckinjeiija trpeli občutno škodo, c) Ako brat ali bratje vojaškega zavczanca, ki pridejo v postev, datje prostovoituo služijo v stalci vojski ali v domobranstvu, oziroma ako so se zavezali, da bodo prostovoljno da^je služili. — Pravice do premestitve v nadomestno rezervo ali nadštevilne se nikakor ne pridobi: a) vsled ženitve vojaškega zavezanca, b) ako so se razlogi prošenj za vojaško olajšavo le zaraditega povzročili, da bi se dosegla ugodnost. Predstoječa določila večajo tudi za jiastorke, nasprotno pa niso taistih deležni rejenci, kateri niso bili po pravni obveznosti posinov^jeni. Dogovori radi posinov^cnja, ki se izvrše šele z nastopom dobe, ko postane vojaški obvezanec črnovojnik, t. j. ako dospže 18. leto starosti, ne dajo pravice ugodnosti. — Postopanje pri izberi. Neposredno po prejetju obračuna vojaškega kontingenta in s tem spojene razdelitve čezštevilnih posameznih okrajih pri dopolnilnih oblastih I. instance, se vrši komisijclna izbera čezštevilnih po vrsti obzira vrednosti. Tisti, ki prosijo, da bi prišli mod čezšte-viîne, naj vložijo sami oziroma tijih svojci tozadevne prošnje pri c. kr. okrajnem glavarstvu do konca oktobra 1912. Vlagairje drugih prošeig naj se vloži takole: Ad 1. Najpozneje takrat, ko prosilec prostovoljno vstopi, oziroma pri dotičnem naboru. Kdor opusti dotično naznanitev in opustitev trdno ne opraviči, izgubi pravico do ugodnosti. Ad 2. Najpozneje pri dotičnem naboru. Kdor so pravočasno ne priglasi in opustitev ne zamore trdno opravičiti, izgubi za ta nabor pravico do ugodnosti. Ad 3.) V mesecih januarja in februarja ali pa pri glavnem naboru pri pristojni naborni komisiji. Ad 4. in 6. Kavno tako ob popolnem dokazilu jtravice do teh ugodnosti. Ako je pravica do ugodnosti obstajala že pred vstopom v prezenčno službo, ampak do dneva vstopa v prezenčno službo ni bila uveljav^ena, nastane pravica do prenioščetija v nadomestno rezervo šele povodom najbližjega zamei^janja )no.štva. Ad 6. Meseca januarja do konec junija stavnega leta najpozneje pa do vstopa v prezenčno službo in ako pravica do te ugodnosti nastane šele pozneje po nastopu taiste pri pristojnem c. kr. okr. glavarstvu. Ako je pravica do te ugodnosti obstajala že pred vstopom v prezenčno službo, ampak do dneva vstopa v prezenčno službo ni bila uveijavtjena, nastane pravica do premeščenja v nadomestno rezervo šele povodom najbližjega zamenjartja moštva. Ad 7. Mescca januarja in febrnarja pri pristojnem c. kr. okr. glavarstvu ali v času glavnega nabora pri naborni komisiji, naj()ozneje pa do 1. oktobra stavnega ieta. Izjava. 201 Izjavljam, da sta bila gospoda kanonik Žlogar in vikar Supin o istinitosti podatkov za „Svobodno solnce" po mojem mnequ popolnoma prepričana in da jaz o kakem pobotartjii niti sanjal nisem, dočim je bilo to znano milostivému g. proštu dr. Elbertu. Daije izjavljam, lia sta omenjena gospoda podpisala ono izjavo tik pred porotno razpravo in da sta brez moje vednosti spravila v izjavo moje ime na izrečno željo g. župana K. Rosmanna. Novo mesto, 24. kimovca 1912. M. Sever, c. kr. profesor. Loterijske številke. GRADEC. 14. avgusta 30 1 8 12 21 TRST, 21. septembra 21 78 27 90 40 Zahvala. m Prisrčno se zahvaljujemo blagorodnomu gospodu primariju dr. Strašck-u za požrtvovalni trud v času bolezni in srečno izvršene operacije naše Anice. Najtoi)lejša hvala tudi častitim sestram Elizabetne bolnice za izborno in ljubeznjivo oskrbo. RUDOLFOVO, 21. septembra 1912. Obitelj Itevéiu ~~ 4B7/12 5 Dne 1. oktobra 1912 dopoldne ob 10. uri bo pri toj Bodniji v isiloi St 8 draiba zemljišĚ v. 6t. 41)0, 7y,i, H71 k. o. Gaberjo obutojoÈih iz leseno hiio dveh njiv in vrla, cenjonili Bliiipaj tia 36« K 44 h. Najmanjši jionndelt sinaša 244 K 30 )>od t«m /ne«liom ee no prodajo. IJ raž hoc o pogoje in lifitino, ki bb tii'ojo nopreiiiičnino aniojo listi, ki žel» kupiti, pregledati jiri dpodiij o/namonjeni Hodniji, v izlji it. 5 mod opravilnimi urami. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 1«. avKiiBtft IH12. Driižbcni oklic. Dražbeni oklic. 194 E 513/12 Dne 9. oktobra 1912 dopoldne ob polu 10. url bo pri upodaj ozoa-monjeni sodniji v izbi št, B draitia KotnljiSii« vi. St. ri32 kut, oiií. Rudolfovo, obfitojoiefía )V, ononadstrojino liiSo v Novem iucnIu št, 144, v kateri jo Rostilnri. in kavarna z vrtom in gozdom v lUanom, b pritiklino vred, ki sestoji iz (î parov legaarjev, aparata za acetilenovo razsvetljavo za 24 luči in hiHnega elektriřDOga telegrafa. Ncjiremifnini jo doloteoa vrodnoBt 45.475 K, pritiklinani ."iSo H, tedaj Bktipaj 48 (WO K. NajmanjÈi ponudek znaša 23.030 K, pod tem zneskom bo ne jirodaje. Drazbene pogoje iii listine, ki Be iiÈcjo nepreniiĚoine smejo tiati, ki žele kupiti, pregledati pri »podaj oznamenjeni Bodni ■ C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II,, dne 14. avfjfuiita 1012. i, v izbi it. 5 mod opriivilniiiii urami. lî)3 ^eknj dobro ohranjeno obleke, obntvc in en cilinder za veliko močno juosko osebo je na prodaj v Kostanjevici št. 74. Posestvo na prodaj. Proda »o na Toplioali pri Novem mustii biša št. 4«, vrt ter vse zemljiSi'o. Hiía jo pripravna za vsako obrt. Kupec hí uhj ogleda. Cena tio poizve pri upravništvu Do). Novio. — tfiTimcíj Dergane, posestnik. 13'J-;i-ĚÍ MOJA STARA 38-24-1C skušnja jo in ostane, da je za odstranitev pê(î, kakor tudi v doscRO in ohranitev neino in mehko kože ter belo jiolti najboljSo sredstvo Bvetovno-znano milo „Steekenpferil-Lllienmjlchselfe" znamke Stecken-p/erd tvrdko iiergmann & Co., Telsehen a/K. Komad po fjO h Be dobi v vhoh Ickaruab, drozerijab, prodajalnah pariuinov in VBcb v to stroko Hpadajoiiih trgovinah. — Istotako bo pripor0í;a iîergmatinova lilijina kroma „Manera" kot izborno sredstvo za ohranitev nežnih, belih, ženskih rok; lonĚok po 70 h BO dobi v vseh trgovinali. Miša z vrtom v Novem mestu Št. 14 se odda v najem s I, oktobrom. Natančneje pri gospej Tirlik ravnotani. Posestvo na prodaj Na najlcp.šem prostoru v Kandiji pri Novem mostu je na prodaj krasno ležeče po-sestvo ob stari tlržavni cesti sestoječe ix samih stavbenih prostorov, ki niori približno IGfKJ m^ z hi.šo vred, ki je v prav dobrem stann. — Proda so vso skupaj ali pa tudi posamezni deli po pooblaščencu ff, Lavosliiv I{(>))as-H, tajniku mestne hranilnice v Novem mestu. i90-3-i Hiša, njiva in gozd : oddaljena četrt ure od Novega mesta, : je naprodaj prav po nixki ceni. Kje, pove upravništvo Dol. Novic. Odvetnik Dr. Ivan Kimovec je otvoril pisarno ^Wi TRST, ulica Caserma št. 15. 183-3-2 V Gor. Straži (postaja Straža) je na procîaj lepo posestvo vse šolshe potrebščine obstoječe iz bišo z velikim vrtom, 6 njiv, ^Oîsda in vinograda, V hiši BO jo vžtí nahajala [»rodajalna. — Več pove posestnica liil.3-1 Alcijzija Turk t (Jor. Straži št. 4. MOJ STARI 38-10-8 nnxor je in OHtniio la, da }D proti prhljaju, prt^zař-asni oBivdosti io iispadaiiju las, kuhor t^jiloh m ncf^ovanjc iftb, najboljAc RTcdRtvo hvo-tovaoKniiui „Sleck«npferd-Bay-Rum" /naiiiko Stock ca jiferd, trdko Horft-tiiHtiii & Co.. Tctm'lteu h/E. — Dobi bo v sloklenirab à 2 K in 4 K v vHch lokartiah, drožorijnb, prodajalnah parfumov in brivnicah. Oskrbništvo Ruprčvrli proda: Zgornje intalske-Montafonskc pasrne in Zgornje intfllske ;»asme. Ifl8-0-I V Kamiiji št. 20 so da v najem v pritličju primeren prostor za prodajalno T aii kako drugo obrt. Več se izve v ïîudolfovem pri C. (Jemi. Dva trezna, dobro izurjena mizarska ali stolarska sprejme takoj na.2-2 tuuro j/jurjtiiia pomočnika Stolárna v Sodražici pri Ribnici. 174-3-8 Mala hiša : v sredini Novega mesta : IP^ se proda, -»i l'rav pripravna za kakeffa pcnzijoiiîata, obstoječa iz treh sob, in drugih potrob.ícin. — K hiši «pada vrt, na zahtevo tudi gozd. — Več pove iz prijaznosti upravništvo Dol. Novic. Popolna mllnslia oprava za 5 tečajev se radi opustitve obrti poceni proda. Vsa pojasnila daje .los. Kofiovšek v Idriji. i77-a-a v najlepši izbiri pri .P. Krajec nasi, in U. Morvat-ii 1 Nov. mestu. Jos. Bcrgmann v Rudolfovem kupuje po najvišji ceni štupo (seme) (fflej podobo) gorcično seme (/enoť), kíiiiiilico ill (Inigii zdravilna zelišča ill cvetje, 18Í-0-2 „Slovensko StražD" v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka ki hi so(l«l()viil pri „Ijiidskiiiii ZiiTarovaiijii". Zaííotovljeii je (]a1)er in trajen zaslužek. — Ponndbe |km1 ^^IJtidsko zavarovanje" na SIovenNko Stražo v ]Ju)>ljani. ien i2-l 171-0-8 poštenih staršev, ne pod 14 let, star, ki ima veselje do iiiťsarske oln'ti, se sprejme kot vajenec pri Jos. Windischerju v Kandiji pri Kudolfovem. Hiša v Novem mestu z ugodno, prijetno lego, novo in udobno prijiravljena, z dvema vrtoma, so da takoj v iiajeiu, ali pa tudi proda. Več v upravništvu tega lista. lits-s-l ter. 18. I M I Î t Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Kanďjo in ohoiicp res', zadruj^a z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je iqen nd ali ne, ter obrestuje po "m 5-0-17 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za hranilno vlo^ kakor xa. vse poeojilnLSne oliVMnofiti — jamSj poleff xozfirvneRa zaklada in deležev iez 2200 zadruínikov z vBom svojim prcmoicnjom. I/ tcgs se razvidi, da nialokatcri denarni zavod nudi tolike varaosti kakor kandijacska liraniltiioa. ifr HK-* iilt- t t ■mmi*- 5«-SK Hf- Ht* nt- Milijoni zdravijo Kasalj hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S RaisepjEuimi prsnimi ttaramelami „s tremi smrehami". ^(V^O tiotarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri- • - Tatnih oseb dukazuje ii^otov uspeli. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa, Paket 20 ill 40 vinarjev, «vojček 60 viiiarjovj se dobiva pri lekarnarjih: 168-21-3 Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. TTroTi TTiiti'^qt^q ■ dekoratnik : IVan Jiunia>raotrebnc hi.sno oprave in na|iravo 1er pripadajočeg'a zemljiSča, vrta, nekaj travnika in i^ive. Ker ni v obsežni in obljudeni vasi še nobene trgovine, bi se ta hiša prav lahko uporabila tudi za prodajalno. Vsa natančnejša pojasnila so vsakemu kn[)Cii na razpolago pri g. .ieriicj Tnrku, posestniku in gostilničarju v Mokrcmpoljii pri ňt. .Jerneju. 105-1-4 Parna opekarna u Zalogu - BPBítenau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana zarezana ^ in stavbena opeka vveiikimnožini narazpolagoin se zamore takoj dobiti. Kakovost izborna. Cena za 1000 komadov 80 kron. Naročuje se lahko po dopisnici, 4h-o-h HEll-ou LUK iz meliifega lesa. Koil-ovo loSťiilo Ka pfitie 90 v. Keil-ov lak xa, klobuke v rass-liCnili barvali. lÎBil-ûva bela provlakn fglaKuia) za uinivaino mizo 00 v. Keil-ova paata za Sovljo 80 t. Koil-ov lak za. ïlatcnjo okvirjov 40 v. J. PICEK, Novo mesto. ima vedno v iftlopi tvrdka: Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Val. I-ajiajac. Kamnik: I. 1'otek. Koievja: Fran/ Jxiy. Kranj: Franti JJolcoc. yut)ljana: LonkovtíR^Mfíden. ŠkDfja Loka: M. ^.if^on. Zagorja; Kih. K. Mihol^ič. Radovljica: Otto Uoman, (178-fl-2)