ISSN 7704-01993 RADIOPTUJ 89,8-98,£-I04t3mhz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 12. decembra 2002 / letnik LV / št. 50 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Prelomno leto Potem ko naj bi jutri na vrhunskem zasedanju ^-vrop-ske unije strli še zadnje, finančne orehe, ki so še ostali na poti približevanja deseterice držav sedanji evropski petnajsterici, bo tudi za Slovenijo končano še eno pomembno poglavje kratke, vendar pestre zgodovine odhoda iz balkanske in spajanja z evropsko zvezo držav. Za konec pogajanj je ostalo le še področje kompenzacijskih oziroma povračilnih plačil, ki naj bi jih evropska blagajna zagotovila Sloveniji in drugim državam po vstopu v unijo z namenom, da ne bi v skupno blagajno prispevale več, kot bodo iz nje dobile. Kaj bo Sloveniji še uspelo iztržiti, bomo vedeli že danes ali najkasneje jutri. Dobro so se po besedah ministra Buta končala kmetijska, najtežja pogajanja: relativno zadovoljni smo lahko s kvotami, s katerimi bomo sodelovali na skupnem evropskem trgu, tudi s kmetijskimi subvencijami, ki bodo v letu 2004 znašale 85 odstotkov evropskih in nato s petodstotno letno rastjo dosegle raven evropskih subvencij v letu 2007. Konec pogajanj je zagotovo pomembna prelomnica, kot jih je bilo (in jih še bo) v letošnjem letu precej. Recimo povabilo k članstvu v Natu, izvolitev novega predsednika države, nastop nove vlade. Globoko, v jedru našega gospodarstva se je dogodila prodaja pomembnega deleža največje banke, tuj prevzem enega največjih farmacevtskih podjetij, pivovarska afera, zapolnitev privatizacijske luknje PID-ov, divja rast tečajev na ljubljanski borzi in tako naprej. Zaenkrat se nas je vse skupaj dotaknilo površinsko, marsikaj komaj zaznavno. Odmevi pa bodo dolgoročni in občutni, vendar so težko predvidljivi. Nam bo šlo bolje ali slabše, bomo gospodarji ali hlapci, bogati ali revni? Gotovo je le to, da bomo kmalu začeli odštevati dneve in mesece novega leta. Ko bi vsaj vedeli, kaj prelomnega nam prinašajo. L X Á X .i. X X À Á Á J A VCLIKfl BOŽIČNO- A W NOVOLCTNA PRIACDITCV ^ ®»Zfl MflL€INV€LIK€«9 ^^ v petek, 27. decembra, ob 17. uri ^^ ®v športni dvoroni Center g^gm^ Ustvarjalne delavnice ^ Čarodej Jani Jošovc ©Klovna Bufeto Otroški zborcek ^^^ SinSebostjon & in deoascja Glovillpohrovitcg:MCSTNA OBČINA Ptuj Pr>»»>mh«.»»»><»«>l,MaliaiŠeika I IViiSkn a«ll.,Zadnižni 11^8,2251 Plu TEL.: 02/788-11-50 íMm ^^^^^^^^^g^^éSimsn d.0.0. ZÉ^aejo boljši Supermesto, OrmoSka c. 30 PTUJ / ODPRLI NOVO POLICIJSKO POSTAJO Slab zaietek - dober konec Vrvico pred vhodom v novo policijsko postajo sta prerezala notranji minister dr. Rado Bohinc (levo) in direktor slovenske policije Marko Pogorevc. Foto: M. Ozmec Po skoraj desetih letih dogovorov in aktivnosti ter po dobrih dveh letih nekoliko podaljšane gradnje so 9. decembra na popoldanski slovesnosti svečano odprli poslopje nove policijske postaje na Osojnikovi cesti na Ptuju. Ministrstvo za notranje zadeve je investicija veljala dobrih 560 milijonov tolarjev in pomeni pomembno kvalitetno izboljšavo za 96 delavcev PP Ptuj, ki imajo na voljo enkrat več, to je 1850 kvadratnih metrov tehnično sodobno urejenih površin, pa tudi pomembno kvaliteto pri realizaciji Shengenskega sporazuma in varovanju bodoče iužno evropske meje. Dogovori o nujnosti nove policijske postaje na Ptuju so se pričeli že leta 1993, v letu 1997 je mestna ob~ina Ptuj brezpla-~no prenesla zemljis~e, na katerem sedaj stoji policijska postaja, ministrstvu za notranje zadeve, leta 1998 so bila zagotovljena prva finan~na sredstva in projektna dokumentacija, leta 2000 pa so položili temeljni kamen in pričeli gradnjo, ki se je v lanskem letu nekoliko zavlekla. Nove pridobitve je bil zagotovo najbolj vesel prvi mož ptujske policije, komandir Darko Najvirt, ki je na tiskovni konferenci pred svečanim odprtjem med drugim povedal: "Za nas je to izredno pomembna pridobitev. V tednu dni, odkar smo se preselili, ugotavljam, da je zagotovljeno praktično vse. Dobili smo tudi želeno in nujno potrebno sodobno, računalniško podprto tehniko. Čeprav je nova policijska postaja odprtega tipa in je precej dostopna, je predvsem tudi bolj varna." Na slovesnosti ob odprtju so se zbrali številni predstavniki ministrstva za notranje zadeve, generalne policijske uprave, župani iz Ptuja, sosednjih občin in sosednje Hrvaške, predstavniki pravosodnih organov, slovenske vojske, gasilstva, ter nekdanji in sedanji delavci policije. Skoraj 10-letna prizadevanja in dveletno gradnjo policijske postaje je v pozdravnem nagovoru predstavil mag. Jurij Ferme, direktor Policijske Uprave Maribor. O pomembnosti pridobitve v Ptuju, ki ne pomeni le kvalitetne izboljšave delavcem policije, ampak tudi pomembno kvaliteto pri realizaciji Shengenskega sporazuma in varovanju južne evropske meje, je razmišljal direktor Slovenske policije Marko Pogorevc in poudaril: "V enajstih letih samos- tojne države smo vložili veliko znanja in truda, da smo zgradili novo policijo, ki je odraz sodobnega, demokratičnega in pravnega časa. Rezultati, ki smo jih dosegli, uvrščajo slovensko policijo med najboljše v Evropi." O pomembnosti nove policijske postaje v Ptuju za širši slovenski prostor, o pridobitvi pa je govoril minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc: "Vse oči slovenske in evropske javnosti so uprte v to, ali bo slovenska policija sposobna zagotavljati varovanje bodoče južnoevrop-ske meje po zahtevanih visokih standardih. Vsem lahko odgovorim: slovenska policija je in bo to vedno sposobna, vendar pa morajo biti zagotovoljeni tudi ustrezni pogoji - prostorski, tehnični in kadrovski." Tako Marko Pogorelec kot Rado Bohinc sta se zahvalila vsem, ki so pomagali pri načrtovanju in izgradnji nove policijske postaje, ter pri tem izpostavila pomembno vlogo in prizadevanja dosedanjega župana Mestne občine Ptuj Miroslava Lucija. Slovesnost ob odprtju so popestrili sekstet pihalnega orkestra slovenske policije, učenci osnovne šole Ljudski vrt v Ptuju, zaplesali pa so tudi ptujski koranti. Mestna občina Ptuj triraiTniTratnr- nnijrhfl M mrfllslm In j'flsnnlsnn H«.1flimn«t RnrfJn-TpHnlk Ptiil Športna dvorana Center Ptuj retrtek 26 deremhra 2002 oh 18 uri PO NAŠIH OBČINAH ORMOŽ: Preizkusni kamen odnosov s Ptujem bo cesta STRAN 2 IZOBRAŽEVANJE PTUJ: Prihodnji četrtek slavnostno odprtje gimnazije STRAN 3 IZOBRAŽEVANJE PTUJ: Že tretja javna podelitev Zoisovih štipendij STRAN 3 REPORTAŽE PTUJ: Bernarda Pulko se je vrnila domov STRAN 9 PO NAŠIH OBČINAH MOŠKANJCI: Kruh pa luk pa je južna vkup STRAN 9 ŠPORT MARKO KMETEC: "Najslabša odločitev je bil Korotan" STRAN 25 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI Dan Hovekovih pravic LJUBLJANA - Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, je Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pripravil posvet na temo Ali vemo dovolj o človekovih pravicah, na katerem so predstavniki vladnih in nevladnih organizacij ocenili uspešnost dosedanjih oblik izobraževanja za človekove pravice, dotaknili pa so se tudi učinkovitosti zagotavljanja institucionalnega in neformalnega varstva na tem področju. Ob tej priložnosti so predstavniki Amnesty International Slovenija in Mirovnega inštituta predstavili tudi knjigo z naslovom Dokumenti človekovih pravic, ki zajema sistematičen pregled mednarodno pravnih dokumentov s področja varstva človekovih pravic. Povraiilo škode mlaien afere LJUBLJANA - Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, kamor so morali upravičenci oddati zahtevke za povračilo škode zaradi mlečne afere, še ne morejo podati skupne ocene škode. V roku, ki se je iztekel minuli petek, je zahtevke za povračilo škode zaradi prepovedi oddaje mleka oddalo 25 kmetijskih zadrug in mlekarn, zahtevki pa vključujejo preko tisoč kmetov. Kot je povedala direktorica agencije Sonja Bukovec, so vsi predvideni oškodovanci pravočasno oddali zahtevke, nekaj med njimi jih je nato moralo še dopolniti, skupna ocena škode pa naj bi bila predvidoma znana čez dva dni. Agencija bo prve odločbe poslala v tem tednu, temu pa bodo sledila tudi izplačila, je dejala Bukovčeva. Ponovna podražitev goriva LJUBLJANA - Po treh zaporednih pocenitvah motornih bencinov, ko je najbolj prodajanemu bencinu cena padla najprej za 1,30 nato pa še za 6,30 in 5,60 tolarja ali v poldrugem mesecu skupno za 13,2 tolarja pri litru, se je to pogonsko gorivo v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov v torek spet podražilo. Najbolje prodajani, neosvinčeni 95-oktans-ki motorni bencin bo dražji za 4,80 tolarja oz. 2,8 odstotka, za liter bo po novem treba odšteti 179 tolarjev. Za pet tolarjev oziroma 2,7 odstotka bo dražji tudi liter neo-svinčenega 98-oktanskega bencina, ki bo po novem stal 187,70 tolarja. Podražila se bosta tudi dizelsko gorivo in kurilno olje za ogrevanje. Sanacija predora Ljubelj LJUBLJANA - Na avstrijski strani predora Ljubelj so pričeli s prvo fazo sanacije predora. Predor je od devete ure polovično zaprt, zapora pa bo trajala do 13. januarja. Ljubeljski predor bo zaradi prve faze obnove zaprt do maja prihodnjega leta. Prosta trgovina med Hrvaško in Slovenijo BLED - Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Renata Vitez in pomočnica hrvaškega ministra za gospodarstvo Olgica Spevec bosta predstavili sklepe 6. zasedanja meddržavne sloven-sko-hrvaške mešane komisije in 5. zasedanja skupnega odbora za izvajanje sporazuma o prosti trgovini. Na šestem zasedanju meddržavne slovensko-hrvaške mešane komisije bodo med drugim pregledali gospodarski položaj v Sloveniji in na Hrvaškem in gospodarsko sodelovanje med državama. Na petem zasedanju skupnega odbora za izvajanje sporazuma o prosti trgovini pa bodo med drugim pregledali izvajanje sporazuma v letih 2001 in 2002 ter obravnavali tekočo problematiko, vezano na izvajanje sporazuma. (STA) VELIKA NEDELJA / PRVA E-SOLA NA NAŠEM OBMOČJU E-{ola za otroke in star{e E-šola oziroma informacijsko-komunikacijski center je v nekdanji Medikovi hiši nasproti osnovne šole Minuli teden so pri Veliki Nedelji svečano odprli novo, 8,1 milijona tolarjev vredno pridobitev, ki je namenjena u~-encem O[ Velika Nedelja in krajanom. V prenovljeni Medikovi hi{i nasproti {ole so odprli prvo E-{olo na na{em območju, skupno pa jih po Sloveniji deluje že 10. Na letošnjem razpisu so odobrili še 12 projektov in prav veliko-nedeljski je bil v družbi osnovnih in srednjih šol najbolje ocenjen. Projekt poteka pod okriljem Ministrstva za informacijsko družbo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, država pa je doslej zanj namenila 130 milijonov tolarjev. E-šole omogočajo v sodelovanju z občinami in šolami po Sloveniji brezplačno uporabo računalnika in dostop do svetovnega spleta. Postale naj bi možnost učenja in zmanjševanja t. i. digitalne ločnice, ki ljudi loči na tiste, ki računalnike in sodobne informacijske tehnologije redno uporabljajo, in tiste ki v računalništvu niso vešči in niti nimajo možnosti, da bi svoje znanje dopolnili. Statistični podatki za iztekajoče se leto so spodbudni, saj govorijo, da so še obstoječe E-šole gostile po 400 obiskovalcev na mesec. Namenjene so za individualno uporabo - iskanje informacij na internetu, branje in pošiljanje elektronske pošte, opravljanje elektronskih storitev, pisanje se- ORMOŽ / S 1 KONFERENCE ŽUPANSKE TISKOVNE Preizkusni kamen odnosov s Ptujem bo cesta Pred prvo sejo občinskega sveta v novi sestavi je župan Vili TTofenik sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil cilje razvoja občine za naslednja štiri leta. Poleg že znanih investicij, ki jih je najavljal v predvolilnem času, je povedal tudi, da so te dni hrvaškim partnerjem predstavili projektno dokumentacijo mosta čez Dravo. Veliko dela bo potrebno tudi za pripravo najrazličnejših štiriletnih razvojnih programov, pred vrati pa je tudi nov proračun. Na vprašanje, kdaj se predvideva nadaljevanje obnove letnega kopališča, je povedal, da so vse finan~ne obveznosti poravnane, vendar sedaj za nadaljnje urejanja bazena ni niti predvidenega denarja, treba pa je tudi počakati, kaj bo z vrtinami tople vode. Potem bodo razmislili, kakšno vlaganje bi bilo smiselno. Glede parkiranja je bilo rečeno, da je občina odkupila prostor poleg blagovnice Mercator. Brezplačno parkiranje bo možno na parkirišču nasproti poslopja Cvetko, kako pa se bo uredilo parkiranje pred gradom, pa je odvisno od dogovorov okrog odkupa grajske pristave. Takrat naj bi padel tudi "kitajski zid", ki obe poslopji ločuje, in nastal bo povsem nov prostor. Župan Vili Trofenik je bil vprašan tudi o svojih odnosih s sosednjimi občinami in njihovimi župani. Za sodelovanje z ljutomersko občino je Trofenik povedal, da je dobro, vendar so rezultati premajhni. Povedal je, da je sodelovanje z bivšim ptujskim županom Miroslavom Lucijem prekinil zaradi znanih dogodkov okrog hitre ceste. Povedal je, da bo prav ta cesta tudi preizkusni kamen bodočih odnosov z novim ptujskim županom dr. Čelanom. Občani lahko kmalu pričakujejo bilten, ki jih bo informiral o delu občinske uprave, za novinarska vprašanja pa bo župan poslej na voljo na rednih tiskovnih konferencah. Omenil je tudi, da bo do januarja imenoval dva podžupana in da je za nemoteno delo v občinskem svetu zagotovljena potrebna večina. vki minarskih nalog, skeniranje in tiskanje dokumentov. Organizirali pa bodo tudi skupinske dejavnosti. Pri Veliki Nedelji je v novem informacijsko komunikacijskem centru uporabnikom na voljo 12 računalnikov z najsodobnejšo opremo, pa tudi optični čitalec, barvni brizgalni in laserski tiskalnik, projektor ter videokonferenčni sistem. Center bo občanom, zavodom in drugim institucijam na voljo od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro ter od 9. do 13. ure v soboto. Da pa bo potekalo vse, kot je treba, bo vedno prisoten tudi mentor, ki bo uporabnikom pomagal in jih naučil osnov računalništva, zagotavlja pa ga občina Ormož. Tu bodo potekale tudi izobraževalne in zabavne aktivnosti, usposabljanja, izobraževanja, delavnice in drugo. Program bodo tedensko prilagajali interesom posameznikov in ciljnih skupin. Otvoritev, ob kateri so šolarji pripravili krajši program, je bila izjemno dobro obiskana. Udeležili so se je številni predstavniki javnega življenja občine, prisotni so bili tudi predstavniki obeh ministrstev, nekaj lepih misli z željo, da bi šola čimbolj zaživela, pa je prisotnim namenil tudi župan Vili Trofenik. Ravnatelj Boris Skok je povedal, da so pismo o nameri podpisali že minulo leto, vendar so očitno zaradi pomanjkanja denarja morali še malo počakati. Sicer pa je šola v računalniških krogih dobro znana in njihovi učenci so redno dosegali prva mesta na računalniških tekmovanjih. Prvi, ki je posegel po naslovu najboljšega v državi, je bil Aleš Zamuda, ki je to še nekajkrat ponovil, potem pa še Mitja Skuhala in Matjaž Muhič. Uspešni so bili tudi pri natečaju za najboljšo spletno stran. Posebno mesto pri zaslugah za tako izjemen razvoj na področju računalništva ravnatelj pripisuje Darji Habjanič in kasneje Stanku Zamudi, ki sta poučevala ta predmet. Še posebej Zamuda je angažiran v številnih projektih izven šole, tako da je bolj zaposlen drugod kot na šoli, je bilo v šali, vendar s ponosom, povedano. V Veliki Nedelji so prve računalnike dobili 1983. Kmalu so morali svoja dva Galeba postaviti v muzej in so se posodobili, kar jim je ob posluhu občine tudi uspelo. Tako imajo danes dejansko že tretjo računalniško učilnico, kar je bilo tudi potrebno, saj so ob hitrem napredku tehnike iz najbolje opremljene šole v nekaj letih postali najslabše opremljeni v občini. vki ORMOŽ / S PRVE SEJE SVETA OBČINE Člani Koalicije Slovenija niso prisegli Minuli ponedeljek se je na prvi seji zbralo 26 novoizvoljenih svetnikov občine Ormož. Protokol je predvideval, da svetniki zaprisežejo in podpišejo izjavo. Tega pa svetniki Koalicije Slovenija niso želeli, saj se jim je zdel 11. člen poslovnika sveta nejasen in niso vedeli, pred kom naj prisežejo, svojo prisego pa so pogojevali tudi s tem, da naj pred svetom občine zapriseže tudi župan. Ponovno izvoljen in potrjen župan Vili Trofenik je obžaloval, da poslovnik tega ne predvideva. V krajšem govoru je povedal, da bo spoštoval zakon, statut in ravnal po svoji vesti ter zavaroval zakonitost delovanja občine in njenih organov. Svetniki so potrdili mandat župana in svetnikov, pri čemer so spregovorili tudi o pritožbi zoper delo volilne komisije oziroma o spornosti mandatov Veronike Jeromel in Borisa Skoka. Predsednica občinske volilne komisije Mateja Zemljak je svojo trditev, da je pritožba neutemeljena, podkrepila še z dodatnimi strokovnimi mnenji. Svetniki so izvolili tudi mandatno komisijo, ki jo sestavljajo Tanja Vaupotič, Vekoslav Kosi in Miroslav Hanželič. Pri izvolitvi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa so po krajšem usklajevanju in protestu Koalicije Slovenija, da je nedopustno, da ima v 5-č-lanski komisiji LDS dva člana in tudi predsednika, kandidati NSi in SDS odstopili od kandidature. V KVIAZ so izvolili Vekoslava Kosija, Miroslava Tramška, Franca Vajda, Borisa Skoka in Andreja Pučka. vki PO SVETU Mednarodni terorizem MOSKVA - Generalni sekretar zveze NATO George Robertson se je v Moskvi zavzel za tesno sodelovanje zavezni{tva z Rusijo v boju proti mednarodnemu terorizmu. "Zaradi groženj, kakr{nim {e nismo bili priča, lahko evroa-tlantska skupnost uporabi doslej {e neuporabljeno sredstvo: pravo varnostno zavezni{tvo, v katerem bi bila najpomembnej{a partnerja NATO in Rusija," je na konferenci Sveta NATO-Rusija o vlogi vojske v boju proti terorizmu poudaril Robertson. Boj proti mednarodnemu terorizmu je bila tudi ena osrednjih tem pogovora Ro-bertsona z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Stečaj zračnega mogotca NEW YORK - United Airlines, druga največja letalska družba v ZDA, je razglasila največji stečaj v zgodovini letalskih družb, potem ko ji zvezni odbor za stabilizacijo zračnega transporta pretekli teden ni dal garancij za najem kreditov v vi{ini 1,8 milijarde dolarjev. Stečaj je bil pričakovan, saj si je družba s sedežem v Chichagu v zadnjih dveh letih nabrala za {tiri milijarde dolarjev izgub, najprej zaradi počasne gospodarske rasti v ZDA, nato pa {e zaradi terorističnega napada na ZDA 11. septembra lani. Perspektiva v članstvu EU SKOPJE - Evropska unija bi morala na prihodnjem vrhu EU v Koebenhavnu jasno nakazati, da imajo Makedonija, Hrva{ka, Albanija, BiH ter ZRJ v evropskih integracijah svoje mesto, so v skupnem pismu zapisali predsedniki omenjenih držav - Boris Traj-kovski, Stipe Mesič, Alfred Moisiu in Vojislav Ko{tunica ter predsedujoči predsedstva BiH Mirko Šarovič. Ob tem tudi pričakujejo, da bo njihovim državam na vrhu obljubljena perspektiva članstva in s tem dana spodbuda za nadaljnja prizadevanja. Pedofilija ameriških duhovnikov VATIKAN - Sveti sedež je potrdil, da je bostonski nad{kof in kardinal Bernard Law v Vatikanu, da bi pojasnil {kandale z ameri{kimi duhovniki, ki so obtoženi pedofi-lije. "Kardinal je pri{el v Rim, da bi Sveti sedež seznanil z raznimi vidiki razmer v njegovi nad{kofiji v Bostonu," je dejal tiskovni predstavnik Vatikana Joaquin Navar-ro Valls, podrobnosti pa ni želel razkriti. Ameri{ki novinarji sicer predpostavljajo, da bo moral Law zaradi najnovej{ih protestov in bankrota bostonske nad{kofije zaradi izplačila od{kodnin žrtvam pedofilskih duhovnikov odstopiti. Boj proti naftnemu madežu iz tankerja Prestiž MADRID - Francoska raziskovalna podmornica Nautile je med raziskovanjem potopljenega tankerja Prestige, ki se je novembra prelomil in potonil pred špansko obalo, na krmi ladje odkrila tri nove razpoke, iz katerih izteka nafta, je sporočil namestnik španskega premiera Mariano Rajoy. Pri pregledu ladijske krme pa je raziskovalna ekipa kljub temu ugotovila, da je njeno stanje boljše od ladijskega premca, kjer so odkrili štiri razpoke, iz katerih tudi uhaja nafta. Na obalo španske pokrajine Galicija, ki jo je onesnažila nafta iz tankerja Prestige, pa je prišlo kakih 7000 španskih vojakov, ki so pri čiščenju obale in boju z naftnim madežem zamenjali prostovoljce. (STA) TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metllčar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 prl NovI KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 Izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno Izvoda In se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni llst 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radlo-tednlk.sl. E-pošta: tednlkeamls.net, nabiralnikeradlo-tednik.sl AKTUALNO PTUJ / ZE TRETJA JAVNA PODELITEV ZOISOVIH ŠTIPENDIJ V ospredju kulturna in izobrazbena raven V kulturni dvorani ptujske gimnazije je bila 6. decembra svečanost, na kateri so podelili 80 plaket novim Zoisovim štipendistom, 76 dijakom in štirim študentom. Ob prejemnikih so se podelitve udeležili njihovi starši, predstavniki občin, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in župan občine Markovci Franc Kekec, gospodarstva, generalni direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Jože Glazer ter nekateri drugi gostje. V kulturnem programu so nastopili Zoisovi štipendisti: harmonikar Dominik Cvitanič, flavtistke Julija Furek, Mojca Šosterič in Monika Kokot ter Petra Rašl z monokomedijo Malči. lil» 'i ^ j Slavnostni govornik no svečani podelitvi plaket novim Zoisovim štipendistom je bil Stanislav Brodnjak, predsednik uprave in generalni direktor Mercatorja, SVS, d.d., Ptuj. Foto: MG Slavnostni govornik je bil Stanislav Brodnjak, predsednik uprave in generalni direktor Mercatorja, SVS, d.d., Ptuj. Med drugim je povedal, da so novi prejemniki Zoisovih plaket dobili priznanje in pe~at bodo~e intelektualne sile ter so pred mnogo {ir{imi izzivi kot generacije pred njimi. Klju~na stvar, za katero je potrebno angažirati vse sile, je kulturna in izobrazbena raven naroda. To je še zlasti pomembno pri majhnih narodih, kot je slovenski. "Šole ne morejo biti in ne bodo ve~ dolgo mesto za zagotavljanje delovnih mest u~iteljev, temve~ za skupno delo u~ence-v, dijakov in študentov, z enim samim ciljem, da mladega ~lo- veka pripravijo za nadaljnje šolanje in življenje, skladno z največjimi možnimi standardi," je med drugim poudaril Stanislav Brodnjak, ko je nagovoril nove Zoisove štipendiste. Država pa je tista, ki mora poskrbeti za posebne talente. Aktivnost Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje s podeljevanjem Zoisovih štipendij je prava pot k temu. Novim prejemnikom štipendij je zaželel briljantno, evropsko in svetovno kariero, kljub temu pa naj ne pozabijo na svoje korenine. Zoisove štipendije so letos podelili že sedemnajstič. S štipendijami za nadarjene odkrivamo in spodbujamo nadarjene dijake in študente, je v svojem pozdravnem govoru med drugim povedala direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije na Ptuju Vlasta Stojak. Zoisova štipendija je spodbuda, potrditev in hkrati moralno priznanje. Generalni direktor Zavoda za zaposlovanje RS Jože Glazer je povedal, da se država zaveda pomena izobraženih ljudi za razvoj, zato temu vprašanju namenja posebno pozornost. Za štipendiranje gre letno okrog 25 milijard tolarjev. "Slovenija se zaveda pomena znanja, z vstopom v EU bodo naša velika prednost znanje, trdoživost in ustvarjalnost." MG PTUJ / SLAVNOSTNO ODPRTJE GIMNAZIJE Osrednja slovesnost prihodnji četrtek Naslednji četrtek bodo na slovesnosti uradno odprli novo ptujsko gimnazijo. Dijaki gimnazije so pripravili bogat kulturni program, prireditve pa se bo udeležila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport, dr. Lucija Čok ter direktor Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. "Za ptujsko gimnazijo se je s preselitvijo v nove šolske prostore pričelo obdobje, v katerem uresničujemo začrtano pot in sprejemamo nove izzive. V preteklem šolskem letu smo na vseh področjih dosegali vidne rezultate. Zavedamo se, da so ti rezultati povezani s podporo našega okolja in predvsem z izjemnim razumevanjem in spodbudami vseh, ki v znanju prepoznavajo zagotavljanje bodočnosti," je povedala ravnateljica gimnazije Melani Centrih. Od svečanem odprtju so v Gimnaziji Ptuj pripravili bogat program najrazličnejših dejavnosti. Jutri bo ob 9. uri srečanje partnerjev prostovoljnega dela, ob 12. uri bo odprtje razstave likovnih del ptujskih gimnazijcev, ob 18. uri pa koncert za dijake ptujske gimnazije, nastopila bo skupina Tabu s predsku-pino Hudobni volk. V ponedeljek bo od 8. do 14. ure dijaški turnir v malem no- gometu, ob 10. uri bo projekt Pravljice, ob 12. uri debatni klub Gimnazije Ptuj z naslovom Vstop v Nato, da ali ne?. Ob 17. uri bo košarkarska tekma - igrali bodo dijaki, profesorji, starši, nekdanji gimnazijci in predstavniki ptujskega gospodarstva. V torek bo ob 11. uri okrogla miza z dr. Maco Jogan na temo Družbena neenakost spolov — usoda ali konstrukt. Ob 14. uri bo športna prireditev ptujskih gimnazijcev, ob 19. uri pa koncert pevskega zbora. V sredo bo od 8. do 14. ure projektno delo in srečanje srednješolcev pod naslovom Biti gimnazijec. Ob 19. uri bo literarni večer mladih ustvarjalcev Gimnazije Ptuj. V četrtek, 19. decembra, pa bo ob 9. uri odprtje razstave Skrivnosti učenosti in predstavitev filma o zgodovini gimnazije, slovesno odprtje gimnazijske stavbe pa bo ob 14.30. Fl LJUBLJANA / PODELILI NAGRADO ZLATO OGLEDALO Zmagovalec jeseni - agencija Arih Na Zgornji Beli so v četrtek, 5. decembra, podelili zdaj že tradicionalno nagrado zlato ogledalo. Nagrada za kreativno ustvarjalnost na področju tiskanih oglasov je bila tokrat podeljena za oglase, objavljene v tiskanih medijih med septembrom in novembrom 2002. V ožji izbor za nagrado, ki jo Gospodarska zbornica Slovenije in Strokovno združenje slovenskih ~asopisov in revij podeljujeta štirikrat letno, so se uvrstila dela agencij Studio Marketing JWT (naro~nik Mladina), Arih (Delo) in Futura DDB (Mladina). Ob pomanjkanju dobrih oglasov so nagrado podelili oglasu za Bulvar — tedensko prilogo Slovenskih novic. Avtor oglasa je agencija Arih, naro~nik pa ~asopisna hiša Delo. Zmagovalni oglas promovira tra~, ki ga v svoji prilogi vsako sredo širijo Slovenske novice. Po besedah žirije ob gigantskem ušesu ni ve~ važno, kaj je res in kaj je govorica, važno je, da se sliši kot velika novica. Zmagovalni oglas sporo~a ciljni skupini, ki se ji ne da misliti, da bo zvedela nekaj, o ~emer bo lahko govorila. Po mnenju žirije Zlatega ogledala so bili jesenski oglasi nekoliko slabši, vsi pa tudi že videni v preteklosti, zato so se celo spraševali, ali bi nagrado podelili. Ve~ informacij o nagradi zlato ogledalo in o nagrajencih dobite na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije (Združenje za tisk in medije), www.gzs.si. Marjan Ostroško Dobitnik zlatega ogledala jesen 2002 — priloga Bulvar — Veliko uho PTUJ / LOVCI OPOZORILI NA ODLAGALIŠČE BLATA Je blato oporetno? V ponedeljek, 2. decembra, nas je poklical predstavnik Lovske družine Ptuj in sporočil, da so lovci med obhodom lovišč opazili, da iz Centralne čistilne naprave na Ptuju prevažajo v bližnji gozd nekakšno blato, za katerega sumijo, da naj bi bilo oporečno. Lovci so prepričani, da naj bi šlo za usedline iz čistilne naprave, v katerih so lahko tudi razne težke kovine in druge okolju nevarne snovi. Poklicali smo direktorja ~istil-ne naprave na Ptuju Jerneja Šomna, ki je pojasnil, da so v bližnji gozd resni~no prevažali in odlagali mešanico mulja, peska in gramoza ter z maso, ki naj ne bi bila okolju nevarna, izravnavali depresije v neposredni bližini ~istilne naprave. Ker pa so lovci zadevo prijavili tudi inšpekcijskim službam, je inšpektorica za varstvo okolja Marjana Mikola Terbuc delo prekinila, vse dokler ne bo znana analiza odloženega materiala. Pojasnila pa je tudi, da slovenska zakonodaja po 15. novembru prepoveduje kakršnokoli odlaganje na prostem. -OM Majhno ali veliko. Sladko ali barvito. Poiščite presenečenje zase in svoje najbližje. Obdarujte in se pustite obdariti. V predprazničnih dneh vas prijazno pričakujemo v Mercatorjevih prodajalnah, kjer smo vam ob bogati ponudbi pripravili tudi drobna presenečenja. ercator GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO PTUJ / NOVO IZ NOVE LJUBLJANSKE BANKE V Super mestu vse banine storitve Po štirih letih delovanja bančne trgovine v Super mestu je Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, ki je pred skoraj desetimi leti na Ptuju ustanovila podružnico, razširila njeno poslovanje na vse bančne storitve. Doslej so v njej opravljali le brezgotovinski plačilni promet za občane in pravne osebe ter vse ostale brezgotovinske posle. Izpostava s paleto vseh bančnih storitev oziroma storitev finančnega poslovanja je pričela delati 5. decembra. Zaposluje štiri visoko usposobljene bančne delavce, ki jih vodi Jelka Brumen. Direktorica podružnice NLB na Ptuju Marija Planine in vodja izpostave v Super mestu, kjer po novem opravljajo tudi gotovinsko poslovanje, Jelka Brumen ob odprtju novih prostorov. Foto: Črtomir Goznik V dosedanjem skoraj desetletnem poslovanju se je podružnica na Ptujskem in v Ormožu, kjer dela njihova poslovalnica, dodobra uveljavila. Direktorica podružnice NLB na Ptuju Marija Planine ocenjuje, da so s širitvijo poslovanja v Super mestu ponovno naredili kvaliteten korak pri svojem delu IN se še bolj približali občanom in pravnim osebam, zlasti še južno od Ptuja, kjer doslej z vsemi bančnimi storitvami ni bila prisotna nobena banka, ki dela na Ptujskem. V Novi Ljubljanski banki nudijo pravnim osebam in občanom vse bančne storitve, od plačilnega prometa doma in s tujino, dajanja kreditov, garancij do sprejemanja vseh vrst vlog. Pomembna storitev je finančno svetovanje pri nalaganju denarja in pomoč komitentom pri odločanju ter iskanje finančnih konstrukcij za investicijske zamisli. "Samo v letih 2001/2002 smo preko republiških in občinskih razpisov odobrili več kot 500 milijonov tolarjev zelo ugodnih dolgoročnih kreditov srednjim in malim podjetjem ter za naše komitente pridobili 37 milijonov subvencij za že odobrene kredite iz bančnih sredstev," je še povedala Marija Planinc. V ptujski podružnici NLB je trenutno zaposlenih 39 delavcev. MG SLOVENSKA BISTRICA / V IMPOLU PODELILI ZLATE, SREBRNE IN BRONASTE ZNAKE Razglasili inovatorje leta Konec leta je svečano tudi v Impolu, d.d., eni najuspešnejših slovenskih gospodarskih družb. Delavcem, ki v tovarni delajo deset, dvajset in trideset let, podelijo zlate, srebrne in bronaste znake za dolgoletno zvestobo podjetju ter zlate znake inovatorjem, ki so samo letos na račun štiriinšestde-setih inovacij ustvarili 33 milijonov tolarjev gospodarske koristi, posameznikom pa so za nagrado izplačali pet milijonov tolarjev. Krajša slovesnost s kulturnim programom je bila minuli petek v viteški dvorani bistriškega gradu. Jernej Cokl, predsednik uprave Impola, d.d., je za deset let dela v Impolu podelil tri bronaste znake in 40 srebrnih znakov tistim, ki so v firmi neprekinjeno zaposleni 20 let, in {e 20 zlatih znakov Impola delavcem za tridesetletno zvestobo podjetju. Predsednik družbe Impol je nagradil {e inovatorje Mirana Mlinarja, Du{ana Raku{o, Draga Trobentarja, Draga Brenceta, Stanka Krajncica in Jožeta Justineka. Ob tej priložnosti je Jernej Cokl omenil, da nosi vsak dela- vec svojo zgodbo, ki jo je preživel v tovarni, v njej pa so veseli in tudi žalostni utrinki. V nadaljevanju je {e dodal, da zaradi vpetosti Impola, d.d., na svetovne trge, kamor prodajo skoraj vso svojo proizvodnjo, morajo nenehno skrbeti za posodabljanje tehnologije, veliko pozornost pa posvečajo {e izobraževanju zaposlenih, pri vsem tem pa je pomembna tudi pripadnost zaposlenih tovarni. VT ZAMUSANI / POGOVOR Z GRADBENIKOM VLADOM KELENCEM [e zmeraj prevei dela na irno Vlado Kelenc iz Zamušanov v občini Gorišnica je samostojni podjetnik za splošna gradbena dela, kot so strojni in sanacijski ometi, notranja in zunanja toplotna in zvočna izolacija fasad. Čeprav je še sorazmerno mlad obrtnik, se zaveda, da se lahko v hudi konkurenci v gradbeništvu, kjer je tudi zelo veliko sive ekonomije, obdrži le s kvalitetnim delom. Kvaliteta pa ni edino merilo za uspeh, tudi cena je pomemben dejavnik pri pridobivanju dela. Ob konkurenčnih cenah in kvaliteti sicer ni težko najti dela, težava pa je v tem, da pogosto že glavni izvajalci, samo da dobijo delo, cene nenormalno znižujejo, pogosto tudi do 30 odstotkov. V takih razmerah se je obdržati {e težje, ob tem pa zagotavljati delo in preživetje devetim redno zaposlenim in podizvajalcem. Trenutno ima Kelenc tri podskupine izvajalcev, ker ima odprtih več delovi{č. Najpo-membnej{e v tem trenutku je minoritska cerkev, kjer so vgradili 1.500 m2 fasadnega ometa. Delajo pa {e v apart hotelu v zdravili{ču Roga{ka Slatina, stanovanjskem bloku v Mariboru, kjer bodo vgradili 9.000 m2 ometa, v Rabelčji vasi na Ptuju, kjer poteka gradnja vrstnih hi{, in v Talumu, kjer bodo vgradili 2.200 m2 fasadnega ometa. Povprečna starost zaposlenih v Kelenčevem kolektivu je 25 let. Ker ima tudi sam mlado družino, se zaveda pomena kvalitetnega življenja, življenja, v katerem otroke vzgajata oba sta- Vlado Kelenc, samostojni podjetnik za splošna gradbena dela. Foto: MG r{a, zato traja delavnik v njegovem kolektivu od ponedeljka do petka. Ob sobotah in nedeljah ne delajo, če pa kateri od zaposlenih želi delati tudi v dela prostih dneh in tako zaslužiti več, mu to omogoča, zahteva pa ne. "Samo spočiti in zadovoljni delavci lahko dobro delajo. Od dobrega dela pa so v največji meri odvisni tudi rezultati firme in s tem plače zaposlenih," poudarja Vlado Kelenc. Trenutno ima vse zmogljivosti prodane že do marca 2003. Pomembno pri pridobivanju dela je dobro sodelovanje z velikimi gradbenimi podjetji. Na Ptuju sta to Gradis - Gradnje Ptuj in Gradbeno podjetje Ptuj, v Roga{ki Slatini pa GIC Gradnje. Veliko pa je tudi manj{ih podjetij, ki so za kvalitetno rast Kelenčevega kolektiva izrednega pomena. Za obrtnike je pomembno, da se aktivno vključujejo v delo Območne obrtne zbornice oziroma v posamezne sekcije, ki so organizirane po področjih dejavnosti, poudarja. Na ta način se lažje spopadajo s problemi, spoznavajo novosti v dejavnosti in se sprotno izobražujejo. Le načitan obrtnik se bo lahko uspe{no kosal tudi s tujo konkurenco, ki jo bo prinesel vstop v EU. Predvsem pa si Kelenc želi, da bi vsi, ki delajo v gradbeni{tvu, spo-{tovali enotno dogovorjen cenik del. V tem primeru bi se v največji možni meri ognili nelojalni konkurenci, ne pa tudi delu na črno, ki ga je v gradbeni{tvu izredno veliko - po nekih ocenah tudi do 30 odstotkov. Tu pa bi morali svoje odigrati in{pek-torji, prav tako pa tudi obrtniki sami, ki bi morali sproti prijavljati črnograditelje. MG PTUJ / PODJETNI[TVO ZA MLADE NA EKONOMSKI [OLI Mladi so pripravili štiri poslovne nairte Prejšnji teden je na Ekonomski srednji šoli v okviru Gea Collegea potekal celotedenski projekt "Podjetništvo za mlade". Vodja projekta je bila Zdenka Selinšek, ki poučuje na ekonomski šoli poslovno tehniko. je v mladih veliko neizkori{č- Projekt poteka že drugo leto, vsako leto izberejo zanj dijake po ključu: pridni, vestni. Dijaki v tak{nem projektu izobraževanja v enem tednu izdelajo poslovni načrt in ga ob koncu javno predstavijo. Delo je zanimivo in zahtevno, dijaki pa so nad takim izobraževanjem nav-du{eni in so veseli, da se ga lahko udeležijo. Ker izvajajo projekt v okviru Gea Collegea, ki ima svoje normative, je v delo vključenih maksimalno dvajset dijakov, ki se razdelijo v skupine po pet dijakov. Dijaki si poljubno izberejo dejavnost, za katero pripravijo poslovni načrt. Izobraževanje poteka v okviru predmeta poslovna tehnika, gre pa za interdisciplinarno znanje, saj je potrebno poznati tudi računal-ni{tvo, finančno poslovanje, potrebno pa je obvladati celotno ekonomsko področje. Pridobljeno znanje in izdelke se upo{teva tudi pri ocenjevanju posameznih predmetov. Mentor mladim podjetnikom je bil v okviru Gea Collegea tokrat Ale{ Kauc, sicer direktor poslovne enote banke Koper v Mariboru. Dejal je, da so se mladi analitično lotili izdelave poslovnih načrtov, z inovacijskimi prijemi, kar kaže, da enega kapitala, ki ga je potrebno v bodoče bolj vključevati. Gea College se v izbobraževa- Mladi so potem predstavili svoje poslovne načrte. V skupini so imeli razdeljene vloge od direktorja, finančnika, propagandista in podobno. Predstavili so {tiri poslovne načrte. Prvi je opredeljeval rekreacijsko dejavnost z jahanjem, lokostrelstvom in gostinstvom, Udeleženci projekta »Podjetništvo za mlade«. Foto: Langerholc nje vključuje iz različnih vidikov. Mladim s tem predstavi osnove podjetni{tva iz različnih segmentov, kjer so tudi osnove sodelovanja z banko, s katero se bodo venomer srečevali, navajajo pa jih na to, da bodo znanja znali uporabljati tudi v praksi. Omenil je tudi, da so vse poslovne načrte izdelovali že na podlagi novi računovodskih standardov. drugi je predstavljal ženitno posredovalnico, tretji organizacijo porok in četrti dejavnost čistilnega servisa. Po koncu predstavitve je komisija za najbolj{i projekt izbrala dejavnost rekreacije s pestro ponudbo. Projekt je po vsebini in obliki dejavnosti najbolje prezentiral. Franc Lačen PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Decembrska nestabilnost December je po navadi tisti del leta, ko tečaji na borzi ne glede na druge zunanje vplive pridobivajo na svoji vrednosti. V tem pogledu lahko rečemo, da je leto{nje leto izjema, saj kaže kapitalski trg v začetku zadnjega meseca dokajš-njo mero nestabilnosti, ki je pogojena predvsem s celoletno visoko rastjo cen delnic, še posebej v drugi polovici leta, in sicer po objavi novice o prevzemu farmacevtskega podjetja Lek v avgustu, ki je povzročila pospešen dvig cen skoraj vseh delnic, s katerimi se trguje na organiziranem slovenskem trgu. Naslednja logično pričakovana rast tečajev se je napovedovala ob plačilu kupnine Lekovim delničarjem, ob koncu novembra, vendar v realnosti do tega ni prišlo. Tečaji so predhodno konstantno naraščali in v tej rasti so očitno že bila vključena pričakovanja bodočih izplačil in potencialno povečanega povpraševanja, ob samem izplačilu pa so tečaji dejansko bili podvrženi negativnemu trendu rasti. Tako se je ponovno kot pravilna izkazala trditev, da je potrebno delnice kupovati, ko se pojavijo govorice, in jih prodati, kakor hitro se pojavijo novice. Sicer pa bo imela Slovenija, potem ko je na volitvah za predsednika države zmagal dosedanji premier Janez Drnovšek, novega mandatarja za sestavo vlade. Ni dvoma, da bo ta položaj prevzel dosedanji finančni minister Anton Rop, ki ima vse lastnosti odločnega in energičnega voditelja. V skladu z njegovimi karakteristikami se pričakuje, da bo tudi njegov naslednik na finančnem ministrstvu nadaljeval začrtano pot finančnega razvoja Slovenije in naredil še zadnje korake že skoraj desetletje trajajoče privatizacije. Pričakuje se, da bo v skladu z razvojnimi načrti v kratkem država (vsaj delno) izstopila iz podjetij, v katerih ima še vedno lastniška upravičenja (Aerodrom Ljubljana, Luka Koper). Prav tako v skladu s pričakovanji, ali celo nekoliko nad njimi, pa je uspela otvoritev Mercatorjevega trgovskega centra v Beogradu, ki je hkrati največja slovenska investicija v Srbiji. V Mercatorju, ki je investiral 8,6 milijarde tolarjev, pričakujejo, da se jim bo največja naložba v tujini povrnila v obdobju desetih let. Tovrstne poteze širjenja poslovanja uspešnih slovenskih podjetij v jugovzhodno Evropo močno vplivajo tudi na ostale upravljalce podjetij in pričakovati je, da se bo tok investicij v te države v prihodnosti še močno okrepil. Počasi pa se izteka tudi zgodba s pokojninskimi boni. 31. decembra 2002 se namreč izteče rok, v katerem je možno zamenjati pokojninske bone za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada. Glede na dejstvo, da boni po izteku tega roka ne bodo imeli več nobene vrednosti, je sedaj še zadnji čas, da se upravičenci odločijo, kaj bodo z njimi storili. Smiselno je, da se v primeru odločitve za zamenjavo bonov za zavarovalno polico vlagatelji odločijo za maksimalno število bonov, ki jih lahko fizična oseba menja za zavarovalno polico, kar je 10.000, saj bo sicer v ostalih primerih mesečna renta relativno nižja in postavlja pod vprašaj smotrnost takšne naložbe. Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d., Ljubljana Nina.Pulko@Ilirika.si POLITIKA KIDRIČEVO / ALOJZ SPRAN PREDAL ŽUPANSKE POSLE Lea in Luka že iakata na dedka Prvi župan občine Kidričevo Alojz Šprah je na torkovi konstitutivni seji novega ob~inskega sveta po dveh mandatih županovanja predal posle novemu županu Zvonimirju Holcu. Ob slovesu smo ga povabili na sproščen klepet; pa ne le zato, ker si je to kot miren in preudaren človek zagotovo zaslužil, tudi zaradi tega, ker je njegovih osem let na čelu kidričevske občine v tem prostoru zagotovo pustilo svoje sledove. TEDNIK: Preden ste bili leta 1994 izvoljeni za župana, se niste ukvarjali s politiko? "Ne, v politiki nisem bil, zaposlen sem bil v ptujski izpostavi Zavoda za gozdove Maribor, dokaj aktiven pa sem bil na sindikalnem podro~ju. Ko sem pričel županovati, sem zelo pogrešal svoje gozdove in naravo. Sicer pa so se sledi mojega odnosa do narave kazale tudi na naših občinskih simbolih, kajti v njih so zelena barva in listi divjega kostanja." TEDNIK: Kako je funkcijo župana sprejemala vaša družina? "Mislim, da kar dobro, za razumevanje in popolno podporo sem iskreno hvaležen ženi Ivanki, pravzaprav vsem, ki skupaj živimo v naši hiši v Mihovcah. Moje županovanje so vzeli kot del našega skupnega življenja." TEDNIK: Zagotovo pa je bil začetek težak? "Začetki niso bili rožnati, saj mi je manjkalo izkušenj in kar precej truda, pa tudi potovanj na seminarje v Ljubljano je bilo potrebno, da sem si pridobil potrebno znanje za odgovorno funkcijo. Veliko dela je bilo tudi z ureditvijo občinskih prostorov, saj jih do tedaj nismo imeli, treba je bilo formirati občinsko upravo, zagotoviti nekaj zagonskega denarja, ki smo si ga izposodili od bivših KS Kidričevo in Lovrenc. Spomnim se, da sem prvi akt o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi sestavljal sam, upravne zadeve pa nam je v prvem letu pomagala urejati ptujska občinska uprava." TEDNIK: Kako ocenjujete sodelovanje s člani občinskega sveta? "V obeh mandatih smo kar dobro sodelovali. V prvem mandatu je bila sicer velika politična premoč svetnikov stranke SLS, iz katere izhajam - kar 8 svetnikov SLS smo imeli - tako da res ni bilo težko delati." TEDNIK: Zagotovo se še spomnite, koliko denarja je bilo v prvem občinskem proračunu. Razlika v primerjavi s sedanjim je očitna, kajne? "Zagotovo, saj je nekajkratna. V prvem proračunu smo imeli Alojz Šprah v županski pisarni, tik pred predajo poslov. Foto: M. Ozmec Zadnji uradni županski nastop Alojza Špraha, ob odprtju trgovskega centra Jager v Kidri~evem. okoli 230 milijonov, lets pa se suče okoli 700 milijonov." TEDNIK: Katere pomembnejše investicije ste realizirali v prvem mandatu? "Na{ prvi ve~ji projekt je bila izgradnja mrli{ke vežice in po-kopali{ča v Kidričevem. Omeniti velja ureditev pločnikov v Kungoti, afaltiranje občinskih cest v Lovrencu, poleg tega pa smo obnovili va{ke domove v Apačah, Kungoti, Mihovcah in Lovrencu. Proti koncu prvega mandata smo raz{irili in dogradili OŠ Kidričevo za potrebe 9-letke, pričeli pa smo tudi gradnjo majnkajoče kanalizacije v Njivercah." TEDNIK: Leta 1998, ko ste bili med petimi kandidati ponovno izvoljeni za župana, ni bilo težko nadaljevati? "Za ponovno kandidaturo sem se odločil predvsem, ker sem menil, da bi bilo {koda kar tako zavreči pridobljene izku{-nje. Novi občinski svet se je v drugem mandatu sicer močno spremenil, saj je bilo v njem že več političnih strank, SLS pa je ostalo le 5 svetnikov. Ker so bile pred nami {tevilne obsežne naloge, sem se odločil, da funkcijo župana opravljam profesionalno." TEDNIK: Katere pridobitve pa bi izpostavili v drugem mandatu županovanja? "Kar precej smo storili. Izpostaviti morda velja dokončno OTOCEC / DRUGI REDNI KONGRES MSI Vstopi v prihodnost Na Otočcu je v petek in soboto, 6. in 7. decembra, pod geslom Vstopi v prihodnost zasedal kongres Mlade Slovenije - podmladka NSi. V petek, prvi dan kongresa, so delegati potrdili organe kongresa in dnevni red ter prisluhnili nagovoru predsednika MSi Jerneja Pavlina. Delegate in goste je po telefonu iz Bruslja nagovoril tudi predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Ba-juk. Mladim se je zahvalil, da si upajo delovati v politiki kot člani Nove Slovenije, ter jim zaželel poguma in odločnosti. Povedal je, da dober rezultat Barbare Brezigar na predsedniških volitvah kaže, da so spremembe v slovenskem političnem prostoru mogoče in predvsem potrebne. S pozdravnimi nagovori so na otvoritvi nastopili tudi predsednik OO Novo mesto Lojze Zupančič, direktor Urada za slovenski jezik Janez Dular, podpredsednika N.Si Alojz Sok in Janez Drobnič, predsednica ženske zveze Lidija Drobnič, častna članica MSi Slavica Navinšek, glavni tajnik N.Si Janez Mlinar, maratonski plavalec Martin Strel, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije Anže Logar, predstavnik HSS Andrija Damjanovic in predsednici Socialdemokratske mladine ter Nove generacije Alenka Jeraj in Nataša Kavaš Puc. Kongres je na slavnostni akademiji za častna člana Mlade Slovenije imenoval dr. Andreja Bajuka in Danijela Starmana, s priznanji pa se je zahvalil tudi tistim članom, ki so se s svojim delovanjem v preteklem letu še posebej izkazali. Drugi dan zasedanja so delegati najprej poslušali poročila organov Mlade Slovenije. Poročali so predsednik MSi Jernej Pavlin, podpredsednika Rajko Janžeko-vič in Jakob Kokalj, generalni sekretar Robert Ilc, predsednik sveta Silvo Sok, predsednica nadzornega odbora Polona Cučnik in predsednik razsodišča Aleš Jereb. Nato je kongres razpravljal o spremembah statuta in dopolnitvah programa Mlade Slovenije. Več kot 80 delegatov in delegatk je soglasno sprejelo kongresno resolucijo z naslovom Vstopi v prihodnost. Ta govori o vstopanju Slovenije v Evropsko unijo in NATO, hkrati pa nagovarja mlade, naj pogumno vstopijo v politiko in tako poskrbijo tudi za svojo prihodnost. Alen Salihovič ureditev in asfaltiranje centra Lovrenca, asfaltiranje povezovalnih cest med Župečjo vasjo in Strni{čem ter med Staro{in-cami in Cirkovcami ter seveda največjo pridobitev - večnamensko dvorano za OŠ Cirkovce. Lani smo v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim sredi{čem Bistra pripravili integralni razvojni program občine Kidričevo, ki je temeljni razvojni dokument na{e občine in temelji na sonaravnem razvoju. Nekateri njegovi projekti so že realizirani - predvsem na področju industrijskega razvoja v Talumu. Pomembno se mi zdi, da smo uspeli pripraviti strokovne podlage za sanacijo gramoznic na območju občine, ki je v okviru odloka za prostorske spremembe že v fazi preverjanja na mi- nistrstvu za okolje in prostor. Pomembno je, da smo se uspeli dogovoriti o trasi kidričevske obvoznice, to je ceste, ki bo vodila od glavne ceste G1/2 - {ikol-ske ceste mimo naselja Strni{če do Taluma in naprej do nove voja{nice v Apačah. Veliko dela je bilo opravljenega tudi s programom celostnega razvoja podeželja in obnove vasi Ravno polje 2 za naselja Lovrenc, Župečja vas in Pleter-je, ki je bil končan letos. Pripravljen je že tudi izvedbeni projekt za gradnjo novega vrtca v Kidričevem, ki ga načrtujemo skupaj z ministrstvom za {olstvo in {port, v zaključni fazi pa je že tudi pridobivanje gradbenega dovoljenja za izgradnjo večnamenske dvorane, ki bo stala ob OŠ Kidričevo. V posebno zadovoljstvo pa mi je tudi, da smo tik pred iztekom mandata izdali strokovno publikacijo Narava v občini Kidričevo, opremljeno s {tevilnimi barvnimi fotografijami." TEDNIK: V torek, 10. decembra, ste na konstitutivni seji občinskega sveta predali posle novoizvoljenemu županu. Izpregli ste - kaj boste počeli odslej? "Najprej si bom vzel malce predaha, da si po{teno oddahnem, čeprav nisem kandidiral za župana. Sicer pa komaj čakam, da se bom spet lahko posvetil gozdovom, ki sem jih v času županovanja zelo pogre-{al. Tudi gobaril bom spet lahko, končno se bom lahko bolj posvetil tudi svojima vnukce-ma, Lea in Luka čakata na dedka, pomagal pa bom tudi pri družinskih opravilih in delih na na{i manj{i kmetiji." M. Ozmec M^đjinj tOM SV. ANA / SVETNIKI O PRORAČUNU V petek, 6. decembra, so se na drugi redni seji sestali svetniki občine Sv. Ana. Obravnavali so predlog proračuna za leto 2003. Odhodki v proračunu občine znašajo skoraj 331 milijonov tolarjev, od tega je 167 milijonov tolarjev namenjenih za investicije ali 53,5 odstotka proračuna. V nadaljevanju seje so govorili o gradnji športnega igrišča; s tem projektom se bodo prijavili na razpis ustanove za financiranje športnih organizacij v RS. Pričakujejo 30-odstotno financiranje. Ob koncu seje so sprejeli še sklep o ugotovitvi prenehanja mandatov članov delovnih teles občinskega sveta. Nove člane odborov in komisij bodo imenovali na prihodnji seji, ki bo predvidoma 20. decembra. Zmago Šalamun BENEDIKT / PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA V torek, 3. decembra, so se na prvi seji sestali svetniki občine Benedikt. Najprej je predsednik občinske volilne komisije Drago Berden svetnikom podal poro~ilo o izidu volitev za člane občinskega sveta in za župana. Nato so svetniki potrdili mandate članom občinskega sveta in županu Milanu Gumzarju. Svetniki so imenovali še komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Damjan Rajšp, Jože Maurič in Janez Kaučič. Zmago Šalamun DESTRNIK / OBČINSKI SVET SE JE KONSTITUIRAL Podžupan je Branko Zelenko Prejšnji teden je bila prva, konstitutivna seja novoizvoljenega občinskega sveta Destrnik. Kot smo že poročali, je za župana že tretjič bil izvoljen Franc Pukšič, v občinski svet pa so bili izvoljeni: Irena Bauman, Jožef Flajšman, Janez Irgl, Ivan Karo, Venčeslav Kramberger, Ivan Slu-kan, Branko Širec, Marjan Tašner, Janko Volgemut, Srečko Vrečar in Branko Zelenko. Občinski svet je sestavljen iz enajstih članov. Na seji so najprej imenovali Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Venčeslav Kram-berger, Irena Bauman in Ivan Karo. Za podžupana so izvolili Branka Zelenika. Občinski svet je imenoval tudi člane stalnih delovnih teles po predlogu Komisije za mandatna vprašanja, in sicer: Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, Odbor za infrastrukturo, plan in finance, Odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva, Odbor za požarno varnost in civilno zaščito ter Statutarno pravno komisijo. Občinski svet je ustanovil tudi občasna delovna telesa, in sicer: Komisijo za odlikovanja in priznanja, Komisijo za pripravo obrtno-trgovske cone ter Komisijo za pripravo praznovanj v občini Destrnik. Franc La~en Novoizvoljeni ob~inski svet na Destrniku pred svojo prvo sejo. Od leve, druga vrsta: Jožef Flajšman, Ivan Karo, Ven~eslav Kramberger in Marjan Tašner. Prva vrsta: Sre~ko Vre~ar, Irena Bauman, župan Franc Pukši~, Branko Zelenko, Janez Irgl, Branko Širec, Janko Volgemut in Ivan Slukan. Foto: Fl PO MESTNI OBČINI PTUJ / BO PRIŠLO DO GRADNJE NA ORMOŠKI? na potezi nova mestna oblast Sredi septembra letos so postali javni načrti podjetja Paam auto, d.o.o., Zavrč, o gradnji največjega poslovno-trgovskega centra doslej na Ptuju. Lokacija je že določena, zgradili naj bi ga na delu Ormoške ceste od številke 9 naprej. Zemljišča so v glavnem že zagotovljena, razen za prostor sejmišča, brez katerega smelega projekta, ki v ureditvenem pogledu prinaša rešitev tudi za ta del vpadnice v mesto z ormoške strani, ne bodo mogli udejaniti. V mestni občini Ptuj se že dolgo pogovarjajo, da je potrebno za sejmišče najti nadomestni prostor, temu delu pa poiskati oziroma določiti novo vsebino. V zdajšnjem stanju v nobenem primeru ne more biti v ponos mestu, ki se ob vsaki priložnosti rado pohvali z rezultati tekmovanj v urejenosti doma in v tujini. Prejšnji sestav mestnega sveta se je z informacijo o načrtovani gradnji že informativno seznanil, vendar odločitve o prodaji sejmišča ni sprejel. Gre za center, ki bo imel 12.300 m2 poslovnih površin, ob njem naj bi uredili tudi blizu 400 brezplačnih parkirnih mest, ki jih mesto prav tako nujno potrebuje. Skupaj bo novi cen- ter imel 23.500 m2 površin. V to so zajete tudi dovozne in dostavne poti ter že omenjeno parkirišče. Denar za gradnjo, ki bo stala med 8 in 10 milijonov ev-rov, ni vprašljiv: še pred odločitvijo za gradnjo omenjenega centra si je podjetje zagotovilo potrebne vire financiranja. V podjetju Paam auto so prepričani, da Ptuj potrebuje takšen center. Celje na primer ima že pet takih centrov, Ptuj še nobenega, čeprav bi zanj bilo dobro, če bi imel vsaj dva takšna centra. Ker živimo v obdobju tržne ekonomije, je potrebno ljudem ponuditi različne možnosti za nakupe. V ptujskem primeru se hkrati rešujejo več za zdaj odprtih vpra- šanj. Najpomembnejši je, da mesto dobi z ormoške strani sodobno urejeno vpadnico, sejmišče za živino se preseli na primernejšo lokacijo, izboljšala pa se bo tudi kvaliteta življenja za nekaj družin, ki živijo v tem trenutku še v človeka neprimernih bivalnih razmerah: zgradba na Ormoški 9 je v razpadajočem stanju, stanovanja glede na standard več ne zagotavljajo potrebne kvalitete bivanja. Investitor jim bo zagotovil nova kvalitetna stanovanja, za katera bodo plačevali neprofitno najemnino. V tem trenutku je projekt v fazi, ko potrebujejo samo {e odločitev mestne občine Ptuj o prodaji sejmi{~a. V Paam autu so prepričani, da bo do prodaje pri{lo, če občina misli resno in odgovorno o razvoju. Novo občinstvo vodstvo in mestni svetniki bodo že kmalu morali javnosti dali vedeti, koliko resne so bile njihove predvolilne obljube. Konkreten projekt potrebuje tudi konkreten odgovor. MG PTUJ / O NOVI ORGANIZIRANOSTI KABELSKE TELEVIZIJE Upravni odbor se je odloiil Po dolgih in na trenutke mučnih razpravah (trajale so skoraj celo letošnje leto) je 5. decembra (na miklavžev večer) upravni odbor KTV Ptuj le naredil zahtevani korak - odločil se je o novi obliki organiziranosti KTV Ptuj. Po odloku je imel nalogo, da se za bodočo obliko organiziranosti odloči do konca decembra. Po temeljiti strokovni proučitvi so se med tremi predlogi odločili za dvojno komanditno delniško družbo. Zanjo so glasovali štirje člani odbora (Milan Ostrman, Boris Krajnc, Janez Rožmarin in Rudi Belšak), po eden pa za delniško družbo (Marija Cvetko) in družbo z omejeno odgovornostjo (Ignac Vrhovšek); dva člana (Miroslav Bernhard in Janez Polanec) se seje nista udeležila. Predlog odbora bodo v naslednjih dneh predložili županu. O novi organiziranosti naj bi odločal mestni svet, čeprav v odloku o tem ni nič napisanega. Neuradno je tudi slišati, da naj bi z enim predlogom o bodoči organiziranosti KTV Ptuj sodelovala tudi mestna občina Ptuj, čeprav je bila to - glede na sprejeti odlok - naloga in dolžnost upravnega odbora. Kaže, da zapletov s KTV Ptuj še ne bo tako kmalu konec, tudi zato ker je sistem vključen v bilanco mestne občine Ptuj kot del njenega premoženja. Pri dvojni komanditni delniški družbi gre za to, da se loči upravljanje od lastništva, poudarja predsednik UO Boris Krajnc. Za vodenje poslov operaterja se ustanovi d.o.o., ustanovitelji pa so lahko občina, mestne četrti ali tudi kdo drug, ki ima 2,1 milijona ustanovitvenega kapitala. Z družbeno pogodbo o ustanovitvi se opredelijo delovanje sistema in nadzor. Družba izvoli komplementarja, ki odgovarja za celotno poslovanje družbe. Ves kapital sistema se prenese v komanditno delniško družbo, katerega ustanoviteljica je družba z omejeno odgovornostjo oziroma prva družba. Vrednost premoženja se razdeli med lastnike oziroma tiste, ki imajo pravico do deleža. Ta druga družba predstavlja vso lastniško strukturo sistema. Predlagana oblika organiziranosti naj bi preprečila divjo privatizacijo, omogočila kvaliteten razvoj in primerno ceno. Postopek cenitve sistema KTV Ptuj bo končan do 15. januarja 2003, cenitev izvaja specialist za te sisteme iz Velenja, ki so ga izbrali na osnovi ponudb. Še vedno pa ni poročila o odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti v KTV Ptuj, ki so zapisane v predlogu ukrepov -na dolgo in široko so o teh zadevah razpravljali na 41. seji sveta mestne občine Ptuj septembra letos. Odprto pa je tudi vprašanje knjiženja amortizacije za letošnje leto glede na podpisano pogodbo o upravljanju s KTV Ptuj med mestno občino Ptuj in Ingelom. Če ne bo sprememb, se bo ta tudi za letos knjižila med stroške, posledično pa to pomeni zmanjšanje vrednosti sistema. MG PTUJ / O NOVI UREDITVI PTUJSKE TRŽNICE Neurejen »trebuh Ptuja« Na platoju pod mestno cerkvijo sv. Jurija domuje ptujska tržnica od leta 1923. Čeprav je z današnjega vidika že takrat šlo za nekvaliteten poseg v prostor, je brezno pod cerkvijo še danes šibka točka sicer odlično zasnovanega mestnega središča. "Tudi bogato in pisano obložene stojnice ne morejo prikriti, da so proti tržnici obrnjena gola pročelja hiš, ki bi se morala logično nadaljevati v sosednje zgradbe," je med drugim zapisala dr. Marjeta Ciglenečki na vabilu k predstavitvi projekta in odprtju razstave predloga nove ptujske tržnice, ki je na ogled privabil veliko število Ptujčanov. Dokaz več, da gre za zanimiv projekt, ki bi mu moralo okolje prisluhniti, saj naj bi tržnica danes živela drugače, drugače pa naj bi se vklapljala tudi v mestno središče. Na te in {e druge izzive je sku{al odgovoriti mladi ptujski arhitekt Lovrenc Cvetko v svojem diplomskem delu, s katerim je zaključil {olanje na Ljub- ljanski fakulteti za arhitekturo. Njegov mentor svetovalec je bil profesor Janez Koželj. Lovrenc Cvetko vidi novo podobo ptujske tržnice v dveh V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je na ogled razstava o predlogu ureditve nove ptujske tržnice. Prva javna predstavitev je bila 28. novembra, 30. novembra pa je avtor projekta mladi arhitekt Lovrenc Cvetko predlog predstavil tudi najvidnejšim ptujskim direktorjem. S te predstavitve je tudi posnetek. nivojih odprt objekt med Slom-{kovo in Miklo{ičevo ulico, s čimer premaguje vi{insko razliko med sedanjo pohodno po-vr{ino tržnice in precej vi{je postavljenim gotskim prezbi-terijem cerkve sv. Jurija. Pri tem uresničuje vedno iskani in želeni stik med prodajalci in kupci, obenem pa bo na tem prostoru mogoče posedeti in opazovati mestno dogajanje. Tržnica naj bi imela svoj odprt in svoj zaprt prostor, v pritličju so načrtovana tudi parkiri-{ča, zdaj{nja drevesa naj bi nadomestili z novimi, tržnica naj bi dobila tudi vodnjak, ki je nekoč že bil tu. Z novim konceptom oziroma podobo ptujske tržnice naj bi ta prostor polno celodnevno zadihal. Zdaj tržnica živi le dopoldne, {e najbolj živahno je v soboto dopoldan. Popoldan so stojnice prazne, prav tako samevajo v sejemskih dneh, ko bi se tudi na tem prostoru moralo tržiti. Še najmaj je tržnica tržni prostor v nedeljo. Ob problematiki ptujske tržnice se je Lovrenc Cvetko ve{če spopadel tudi z vpra{anjem tradicionalnih ptujskih sejmov, ki bi jih morali zastaviti na novo, za čas sejmov pa urediti tudi dovozne in interventne poti, ki jih zdaj ni. Cas bo pokazal, koliko je mesto zainteresirano za novo kvalitetno podobo tržnice, ki je lahko tudi pomemben element turistične ponudbe Ptuja. MG FOTOGRAFIRANJE Z BOŽIČKOM Ptuj Ormož 16:00 4.12. U:00-16:00 www.simobil.» OSO 40 40 Simobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana Letošnja Si.mobilova DONACIJA je novoletno darilo zdravju. Za nas so Ljudje na prvem mestu! Zanimajo nas njihove želje, potrebe, pričakovanja, hrepenenja ... in ni nam vseeno, kako se počutijo. Donacijo namenjamo petnajstim bolnišnicam in zdravstvenim domovom po vsej Sloveniji za najnujnejšo medicinsko opremo. Naj bo novo leto dolgo celo leto! vedno zame. s|mobil KULTURA PTUJ / MLADA DRAMATIKA Ni slovenskega gledališča brez slovenskih del V soboto, 30. novembra, je bila v ptujskem gledališču okrogla miza na temo Mlad dramatik v slovenskem gledališkem prostoru. Udeležba sicer ni bila takšna, kot si jo je organizator, Gledališče Ptuj, želel, saj so manjkali mnogi umetniški vodje slovenskih gledališč, avtorji in predstavniki AGRFT. Kljub vsemu je bila razprava o tej problematiki, ki jo je vodila dramaturginja Tatjana Doma, zelo zanimiva in tehtna. Dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega Ira Ratej je dejala, da pisanje dramatike ni nedonosen posel, saj so honorarji za avtorje zgledni, ~e pa je predstava uspešna, da ima vsaj petdeset ponovitev, pa pomeni avtorju še dodatni denar na njegovem ra~unu. Na{i avtorji premalo pi{ejo, posebno mladim pa primanjkuje obrtnih spretnosti. Te spretnosti se dajo priu~iti, res pa je, da na AGRFT-ju za to ni posebnega predmeta, je zgolj dodatek pri študiju dramaturgije. Naša gledališča bi morala vzgojiti mlade avtorje. Igor Samobor, igralec ljubljanske Drame, je opozoril, da ne more biti slovenskega gledali-{~a brez slovenskih dramskih del. V tujih gledališčih uprizarjajo v glavnem svoje avtorje, saj aktualizirajo življenje v svojem okolju. Gledališča bi morala razpisovati natečaje za slovenske dramske tekste. V tujini, posebej v Angliji, dramatiko gojijo. Nastajanje dramatike je timsko delo in tako se avtorje vzgoji. Za to so primerne male scene. V timu lahko nastajajo dobra besedila, saj igralec najbolje ve, kaj je narobe s tekstom, repliko. Dramatika je najtežja literarna zvrst, je dejala Branka Beze-ljak Glazer in opozorila, da je ptujski Teater III. redno posegal po slovenskih krstnih predstavah. Pri nas ni specializiranih dramatikov. Kot mladi se najče-šče poskušajo v poeziji, kasneje pa se posvetijo prozi in tuintam posežejo v dramatiko. Samo Strelec, umetniški direktor mariborske Drame, je opozoril, da kljub vsemu veliko tekstov gre v predale, saj je premalo dobrih avtorjev, ki jih moramo naučiti pisati dramatiko. Tekst zaživi na odru, pred tem je zelo težko oceniti, ali bo pravšnji ali ne. Avtorju je največja nagrada uprizoritev predstave. Rešitve so tudi v koncertnih izvedbah z nekaj Martina Šiler, dobitnica nagrade. Foto: Fl igralci in manjšim številom vaj, ki posebej ne obremenjujejo gledaliških blagajn. Včasih so se mladi avtorji kalili v Beogradu in Pragi, tudi danes bi morali v svet, da se priučijo ustreznih veščin, ki so pač za to zvrst literarnega ustvarjanja potrebne. Pred dvema letoma je dobila nagrado na natečaju "Mlada dramatika" na Ptuju Martina Šiler, študentka dramaturgije, za delo Pikado. Šilerjeva je dejala, da se je ob študiranju predstave veliko naučila v zvezi s pisanjem teksta oziroma replik. Zvečer je bila v gledališču na Ptuju svečana razglasitev nagrajenega dramskega besedila v okviru natečaja "Mlada dramatika". Na razpis je prišlo dvanajst besedil devetih avtorjev. Žirija, ki so jo sestavljali Ira Ra-dej, dramaturginja, Igor Samobor, igralec, ter režiser Eduard Miler, je za najboljše besedilo nagradila Reykjavik avtorice Martine Šiler. Nagrada znaša 400.000 tolarjev, ptujsko gledališče pa bo predstavo uprizorilo, kot je uprizorilo tudi avtoričin Pikado. Franc Lačen PTUJ / GLEDALIŠČE SKUC V CENTRU INTERESNIH DEJAVNOSTI Ime mi je Damjan Prejšnjo sredo so v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju pripravili "komi—^mono—tragedijo" igralke Neve Jane Flajs v režiji Alena Jelena. Predstava je nastala v Gledališču Škuc v Ljubljani. Avtorica Suzana Tratnik je v delu z naslovom Ime mi je Damjan prikazala devetnajstletnika, ki na svojstven način izgublja na križišču spolnih identitet in usmerjenosti. Damjan kot upornik, ki jih je med mladimi veliko, ima za vsa svoja dejanja določene razloge. Starši ga ne razumejo, šola ga ne privlači, kolegi mu težijo, punce pa so svojeglave. Sicer pa je vseeno, "tanizki" nima smisla, da se v življenju napreza, saj je svet tako ali tako narejen za "taviso-ke". Na svoje probleme najlaže pozabi, ko žurira, popije, potegne koko in, če mu drugi dajo mir, bo vse v redu, sicer bo znorel in se stepel. Zgodba se odvija v skupini za samopomoč in gledalci smo bili del te skupine, v kateri se Damjan počuti odlično in nam pripoveduje svojo zgodbo. V vlogi Damjana je nastopila absolventka igre in umetniške besede na AGRFT-ju v Ljubljani Neva Jana Flajs, ki je že prejela študentsko Severjevo nagrado. Franc Lačen PTUJ / TA VESELI DAN KULTURE Likcvna razst^^a in literarni veier Prejšnji torek, 3. decembra, sta Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih organizacij Ptuj pripravili prireditev, posvečeno rojstvu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Prireditev so naslovili Ta veseli dan kulture. V stari steklarski delavnici se je najprej s svojimi slikami predstavil Samo Vrabič iz Kidričevega. Samo je svoji razstavi nadel ime "To sem jaz". O razstavi je spregovoril akademski slikar Tomaž Plavec, ki nas je tokrat popeljal od slike do slike. Sama Vrabiča je predstavil kot romantika, ki ga ne moti ne rojstvo ne smrt, ki se kot samouk ne boji naslikati tudi "grde slike". Kot najboljšo sliko je Plavec ocenil Samove Soline, sicer pa vsaka slika pripoveduje drugo zgodbo o Samu in njegovem pogledu na naravo in človeški značaj. Raz- stava v stari steklarski delavnici je resnično vredna ogleda. V drugem delu je Gledališki studio Ptuj predstavil dela udeležencev Območnega srečanja Samo Vrabič in Tomaž Plavec literatov, ki je bilo pred kratkim v Narodnem domu na Ptuju. Za literarni večer z naslovom Moja beseda so dela poezijo in prozo prispevali: Ivanka Galun, Marija Zamuda, Janez Ožinger, Rezika Filipaja, Sanja Metličar, Andreja Svenšek, Urška Kolar, Barbara Čeh in Tadej Urbanija. To je pisana druščina ustvarjalcev, od mladih do tistih s kar nekaj življenjskih križev. Gledališki studio je pripravila Branka Bezeljak Glazer. Prireditev je vodila Nataša Petrovič, vodja območne izpostave Sklada za kulturne dejavnosti. Franc Lačen PTUJ / VIKTORINOV ADVENTNI VEČER Bozii vet kot Boziiek Advent je čas duhovne in zunanje priprave na božič. Zunanje so že krepko stekle. Ulice, trgi, izložbe, vse je že osvetljeno. Oglašajo se že božične pesmi, po možnosti angleške. Nakupovanje se je že začelo, da bo Božiček dobro založen. Veseli december, ozaljšan z lučmi in prepreden s tekanjem po trgovinah, potiska pomen adventa — pričakovanja. Advent-ni venec smo sicer naredili ali kupili v cvetličarni in mu določili mesto foklornega okraska v hiši. Vendar se advent kot priprava na božič omenja v cerkvi že od šestega stoletja. Najstarejši način priprave na božični praznik je bil post. Razen posta in drugih spokornih vaj je obiskovanje jutranjih maš bila ena od glavnih duhovnih priprav. Slovenski človek je, kot pravi dr. Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev, do nedavnega občutil svojevrsten čar teh jutranjih opravil, ki jih imenuje zornice ali svitanice. Danes je post le še arhaičen ostanek nekega časa; za zornice ali svitani-ce več niti ne vemo. Pa vendar, poskusimo se poglobiti v simbo- Društvo izobraženc^ev Viktori-na Ptujskega vabi tudi na jubilejni, 10. boži~ni koncert 25. decembra ob 19. uri v refekto-rij minoritskega samostana na Ptuju. Gosti bodo: Zbor sv. Viktorina, sopranistka Dunja Spruk in tenorist Janez Lotri~, ki so bili gostje tudi na prvem boži~nem koncertu pred desetimi leti. liko adventnih znamenj vsaj ko prižgemo sveče na adventnem vencu ali se vsaj za hip ustavimo pri Svetem pismu. Adventna odrekanja - podarimo ljubezen znanim in neznanim ljudem. Zato tudi Viktorinov večer v adventnem času posvečamo poglobljenemu duhovnemu pričakovanju božiča. Letos z željo, da bi božič bil več kot Božiček. Gostja letošnjega adventnega večera bo diplomirana pedagoginja Betka Vrbovšek iz Celja. Po končani srednji medicinski šoli se je preusmerila na področje vzgoje predšolskih otrok; diplomirala je tudi na pedagoškem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Izkušnje in razmišljanje mame treh otrok, vzgojiteljice in pedagoginje podaja širši javnosti s strokovnimi članki v revijah in časnikih ter s predavanji po slovenskih krajih. Na povabilo urednika dr. Vinka Škafarja sodeluje v Naši družini (mesečni prilogi Družine). Pri založbi Salve je izšla njena knjižica Vzgajajmo s srcem, pri Mohorjevi družbi pa dve knjigi meditativne poezije Pismo prijateljici in Sredi navadnega dne. Ob prebiranju njenih misli, klicev, hrepenenj in želja v knjigi Sredi navadnega dne, ki jo bomo tudi predstavili, sem se ustavila ob njenih besedah: "Ni mogoče "Kdo bi hodil po temi brez Luči, ce ima v posesti dragoceno svetilko? Ti si prižgal luč, zdaj je le eno potrebno: sevati Ljubezen!' Betka Vrbovšek utišati prahrepenenja po trajni Ljubezni in polnem zaupanju, popolni varnosti in večnem bivanju v izsušenih in žejnih človeških srcih." Glasbeni del adventnega večera bo oblikovala skupina sester Trobec Žagar. Sestavljajo jo pevke dveh družin, ki se poznajo že od najzgodnejših let. Glasbo so začele spoznavati ob petju staršev. V času študija in ustvarjanja družin so izgubile stik; lanskega septembra pa so se ponovno srečale in znova zapele. Od takrat so nerazdružljive. Pojejo na raznih mašah po Sloveniji, imele so nekaj samostojnih koncertov in krajših nastopov. V avgustu so posnele zgoščenko in kaseto otroških ljudskih pesmi z otroškimi solisti. Z našimi gostjami bomo doživeli duhovno bogat in prijeten večer. Zato vas prisrčno vabimo na adventni večer z mislijo Božič več kot Božiček v nedeljo, 15. decembra, ob 17. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. B. C. MARKETING Zlato ogledalo Pretekli teden so podelili še eno zlato ogledalo, nagrado za kreativnost v oglaševanju. Zlato ogledalo podeljujejo {tirikrat letno za najboljši oglas v dolo~enem obdobju. Zmagovalci posameznih obdobij se ob koncu leta pomerijo še enkrat in eden od njih prejme veliko zlato ogledalo — nagrado za najboljši tiskani oglas leta. Za podelitev nagrade so se od-lo~ili pri Strokovnem združenju slovenskih ~asopisov in revij. Akcijo podpira ve~ina tiskanih medijev, ki tudi finan~no prispevajo k podeljevanju nagrade. Zakaj pa bi mediji podpirali podeljevanje take nagrade? Preden odgovorimo, se vprašajmo, ali smo zadovoljni z oglasi, ki jih vidimo v naših medijih. Nekateri boste rekli, da ste zadovoljni, drugi, da niste. Nekateri boste celo rekli, da je oglase potrebno prepovedati, ampak to je že druga zgodba. Vsi si želimo dobrih oglasov. Naro~niki bodo z dobrimi oglasi prodali ve~ izdelkov ali pa vsaj izboljšali svoj imidž; oglaševalci bodo z izdelavo dobrih oglasov dobili ve~ naro~nikov in si prislužili odobravanje s strani konkurence, stroke in nenazadnje »navadnihNapaka! Ne najdem vira sklicevanja.obrim in vše~-nim oglasom, ki jih bodo ljudje radi pogledali. Prav ta razlog (želja po dobrih oglasih in ve~ji branosti) je medije vodil k temu, da so nagrado fi-nan~no podprli. Dejstvo je, da ob za~etku akcije kakovost oblikovanja oglasov za potrebe tiskanih medijev ni dosegala kakovosti in naporov, ki so jih oblikovalci vlagali v pripravo oglasnih spo-ro~il za druge vrste medijev, predvsem elektronskih (televizija). Ker je trženje oglasnega prostora eden od temeljnih virov prihodkov vsake ~asopisne hiše, so mediji ~utili potrebo, da stimulirajo pripravo oglasnih sporo~il posebej zanje, tako da bo njihova odmevnost in sporo~ilnost pritegnila kupce ter zaradi njih še naro~nike. Nagrada zlato ogledalo je po-sledi~no dvignila kakovost oglasov, saj so naro~niki in agencije hitro spoznali, da bodo z dobrim oglasom prišli do zastonj publicitete in novih naro~nikov ter kupcev. Tudi podoba ~asopisov se je izboljšala, saj se v njih pojavlja vse ve~ oglasov, ki pritegnejo pozornost bralca, ~etudi ga izdelek ne zanima. In nenazadnje — z boljšimi oglasi in ve~jo branostjo se je pove~al tudi dobi~ek vseh vpletenih. Pišite na e-naslov: zlato. ogle-dalo@radio-tednik.si ali fidel_ forever@yahoo.com. Vaši komentarji, vprašanja in pripombe bodo dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog POSLOVNA SPOROČILA PTUJ,Obrtniška 11 tel:02/780-09-90 pAmsn mosH vAsm 2aupanja KUHINJE argento modelno leto 2002/2003 30% GOTOVINSKI POPUST ZA KUHINJE V NOVEMBRU IN DECEMBRU » AKCIJA « trend kuhinja 2,5m že od « 64.900 sit » DELOVNE PLOŠČE, POMIVALNA KORITA, KUHINJSKE PIPE IN LAMINATNA TLA J/n<»«.oy«o*o«fol KUHINJSKE NAPE, VGRADNE PEČICE IN KUHALNE PLOŠČE sedež podjetja: Spona d.o.o.. Spodnji trg 35, 2344 Lovrenc na Pohorju Ali pa več let. Letos lahko komu izmed svojih bližnjih podarite nekaj, s čimer ga boste razveseljevali več let, podarite mu rentno varčevanje Nove KBM. Ponujamo vam zares široko izbiro rentnih varčevanj z enkratnim ali obročnim vplačilom. Pričakujemo vas v eni izmed naših enot. Informacije z izračuni na www.nkbm.si Rentno varčevanje .Nova KBMi PO NAŠIH OBČINAH MOSKAJNCI / TRETJI LÙKARSKI VEČER Kruh pa luk pa je južna vkup Mladi lukarji iz Moškanjcev, ki že sedmo leto delujejo kot sekcija Prosvetnega dru{tva Ruda Sever iz Gori{nice, so minulo soboto, 7. decembra, pripravili v va{ki dvorani v Mo{kanjcih lukarski ve~er pod naslovom Tudi mi se imamo radi. Zbranim so predvajali film Tin~ka Ivanu{e pod naslovom Tri leta do luka, ki je bil nagrajen z zlatima son~nicama. V skrbi za ohranjanje kulturne dediš~ine babic in dedkov pa so ve~er obogatili z ljudsko pesmijo, plesom in zvoki tamburic, v katerem so nastopile domala vse skupine iz gorišniške in iz nekaterih sosednjih ob~in. Čeprav je sneg ves večer pridno naletaval, je bila minulo soboto, 7. decembra, va{ka dvorana v Mo{kajncih napolnjena do zadnjega koti~ka, pisana dru-{čina, od babic in dedkov do pravnučkov, pa je nestrpno zrla v pražnje odet oder, okra{en z lukom, lukecom in s predmeti, ki sodijo k pridelavi najznač-ilnej{ega sadeža Ptujskega polja. Kulturno-zabavni lukarski večer so pričeli z lukarsko himno, ki jo prepevajo že 30 let; tokrat so jo zapeli mladi lukarice in lukarji. Tega je bil v pozdravnem nagovoru vesel >u s OJ >s II s (D2 Od 1. novembra 2002 do 31. januarja 2003 : pri vašem prodajalcu gospodinjskih aparatov. gorenje doDro 2Qmis6l NE ZAMUDITE! Opekarna Opté Ptuj, d.o.o. Pričela se je, TRADICIONALNA NOVOLETNA AKCIJA! Od 6.12.2002 do 25.12.2002. tudi predsednik va{ke skupnosti Jože Petek, ki je povedal, da je to že tretji tovrstni večer in da ima tudi zanj največje zasluge teta Fefa - Genovefa Vucak, ki vztraja z mladimi in nanje prenaša tradicijo lukarjev v besedi, pesmi in glasbi. V treh letih ji je uspelo zbrati več kot 200 nastopajočih, največ mladih, in prav to je porok, da stari običaji in navade babic in dedkov še ne bodo tako kmalu zašli v pozabo. Tudi po zaslugi filma o luku in lukarjih ne, ki ga je na Do-minkovi domačiji posnel Tinček Ivanuša s Ptuja in ga naslovil Življenje na deželi včeraj, danes in jutri. Dobrih 8 minut trajajoč film, za katerega je scenarij napisal novinar Franc Mi-lošič, je prejel tri mednarodna Vsi nastopajoči s svojo teto Fefo na sredini. Foto: M. Ozmec priznanja, in sicer zlati sončnici in posebno nagrado za izvirno glasbo. V njem je zajeta zgodba njihovega življenja; zgodba o treh letih, ki so potrebna do luka, o dolgih večerih, ko so ga čistili in pletli v vence, zgodba o trženju luka, ki so ga po okoliških vaseh in krajih prodajali kar peš, s "hrvaškimi cekarji in rukzaki", vse do Maribora. Vse to je prevevalo tudi nadaljevanje lukarskega večera v Moškanjcih. Zaigrali so mladi tamburaši iz Zagojičev, s katerimi se trudi Ivan Vojsk, s skečem Tri leta do luka, od luke~vega semena do lukeca in luka. o babici in vnukinji sta zbrane nasmejali Nina in Doroteja, zaplesala in zapela je otroška folklorna skupina Lukarji iz OŠ Dornava in z njimi pa zaplesala tudi mentorica Darinka Žni-darič. Zadonele so pesmi deklet mladinskega cerkvenega zbora, ki jih vodi študentka glasbene akademije Jana, ki je njihovo petje spremljala na kitari, dlani je ogrela tudi odrasla Lukarska folklora iz Moškanjcev, za konec pa je vse skupaj v narečju obrnila na hec Miškova Tilika. Piko na i pa so z zahvalo neumorni organizatorici "teti Fefi" in vzpodbudnimi besedami nastopajočim postavili novi gorišniški župan Jože Kokot, dosedanja predsednica občinskega odbora za kulturo Slavica Cvitanič in tudi nova predsednica Bernarda Kolar. Solze pa so v oči Genovefe Vučak privabili njeni najmlajši folkloristi, ki so ji v zahvalo izročili šopek rož. To, da so dvorano v nekaj trenutkih spremenili v vabljivo jedilnico, saj so uresničili stari rek: kruh pa luk pa je južna vkup, ter da so zacingljale kupice z rujnim, pa je že zgodba zase. M. Ozmec ORMOŽ / RAZSTAVA SLIK IN VOSCILNIC Vida Rajh se predst^i V prostorih Gimnazije Ormož je od minulega četrtka na ogled likovna razstava amaterske slikarke Vide Rajh. Ob otvoritvi so priložnosten program pripravile dijakinje, ravnateljica Sonja Posavec pa je razstavo med ljubitelje slikarstva pospremila z lepimi mislimi in željo, da bi uživali ob zakladih, ki nam jih na platna polaga Vida Rajh. Vida Rajh se s slikarstvom intenzivno ukvarja šele zadnjih 15 let, odkar je upokojena. Vendar je bilo slikarstvo njena neizpol- www.petovia-avto.si njena ljubezen že vse življenje, saj je naredila sprejemni izpit pri Božidarju Jakcu, vendar se je njena življenjska pot potem zasukala v pedagoške vode. Prva služba na Runču in življenje na tem hribu sta se za vedno vtisnila v njen spomin in se še vedno odrisujeta v njenem slikarskem ustvarjanju. Klečaje, s slamo krite panonske hiše, tipična pokrajina in cvetje, predvsem sončnice, bučna polja, so njeni motivi. Tokrat je razstavljenih tudi nekaj tihožitij in portretov, kar za njeno ustvarjanje ni tako tipično. Loteva se predvsem oljnih in pastelnih tehnik. Že nekaj let izdeluje tudi novoletne voščilnice, ki so vsaka zase mala umetnina in neredko končajo na stenah v okvirjih kot dragocene miniature. Vida Rajh je aktivna članica ljutomerske slikarske sekcije in je imela veliko samostojnih in skupinskih razstav. Redno se udeležuje tudi slikarske kolonije pri Sv. Tomažu. Razstava bo na ogled do konca januarja 2003. vki PTUJ / BERNARDA PULKO SE JE VRNI^ DOMOV "Najlepši košiek na Zemlji je Ptuj!" 35-letna Ptujčanka Bernarda Pulko je v torek končala svojo pot po Zemlji okoli Sonca. Ob 10. uri je prestopila, bolje rečeno prevozila mejni prehod v Središču ob Dravi, na zadnjih kilometrih, kjer so jo spremljali kolesarji KK Perutnina Ptuj, pa je niso ustavili niti oblaki, snežinke in temperature pod ničlo. Po dva tisočih dneh vandranja po zemeljski krogli v spremstvu 650-kubičnega BMW-ja je naredila svojo samostojno, rekordno pustolovščino, s katero se namerava vpisati v Guinnesovo knjigo rekordov kot prva, ki je prepotovala z motorjem vseh sedem kontinentov oziroma 75 držav. Benka znova na Ptuju. Foto: Borut Cvetko "Življenje je bilo pisano in nepredvidljivo. Padalo je sonce in deževal je sneg. Vijugale so se ravnine in mavrice so se prikazovale v črno-belih odtenkih, da dokažejo, kako prazna so človeška pričakovanja in kako še bolj prazni so naši strahovi pred neznanim. Vse to se je zelo obrestovalo glede na današnji sprejem tukaj med mojimi Ptujčani. Zelo sem vesela, da sem doma," je kar nekajkrat ponovila Bernarda Pulko. Potovanje se je zaključilo pred poslovno zgradbo Perutnine Ptuj, prav tam, kjer se je junija leta 1997 začelo. Kljub mrazu jo je pričakala in pozdravila velika množica ljudi. Ob tej priložnosti ji je župan Miroslav Luci izročil priznanje Mestne občine Ptuj, pečat mesta Ptuja z likom svetega Jurija, novi župan dr. Štefan Čelan pa ji je čestital ob nenavadnem podvigu. Dobrodošlico sta ji izrekli tudi mama Teja in sestra Nina ter številni sorodniki, znanci in prijatelji. Čestital ji je tudi generalni direktor in predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser, saj ji je Perutnina vsa leta kot glavni pokrovitelj stala ob strani. Zdaj čaka pogumno Ptujč-anko veliko dela, perdvsem napisati in izdati knjigo o svojem podvigu. Obširnejši pogovor z Bernardo Benko Pulko pa bomo objavili v prihodnji številki. Marija Slodnjak DORNAVA / PREDPRAZNICNA RAZSTAVA SPRETNIH UMETNIKOV Za lep{e praznike Utrinek z razstave Približujejo se prazniki, ko mnogi poskrbijo za prijetno vzdušje. Člani sekcije za aranžiranje v okviru TED Lukari Do-rnava (vodi jo Zvonko Mikša) so, da bi bili prazniki lepši, izdelali veliko izdelkov iz naravnih materialov ter jih prikazali na prodajni razstavi. Videli smo povoščene rože iz krep papirja, izdelovali in vlivali so dekorativ- ne in novoletne sveče, adventne venčke iz različnih materialov, novoletne jelke iz vrbe in novoletne okraske različnih materialov. Razstavili so tudi izdelke, ki so na osnovi komisije za ocenitev izdelkov domače in umetne obrti prejeli naziv izdelek domače obrti. Še posebej so ponosni na povoščene drobne rože iz krep papirja. Fotozapis: MS OD TOD IN TAM PTUJ / JUTRI PREMIERA V GLEDALIŠČU Steven Berkoff: Jamr Jutri bo v Gledališču Ptuj premiera komedije Stevena Ber-koffa Jamr. Delo so na tiskovni konferenci predstavili nekateri ustvarjalci te premierne predstave. Dramaturginja Tatjana Doma je predstavila delo in avtorja, ki ga poznamo kot filmskega ig- ralca (ruski general v enem od Jamesov Bondov). Leta 1991 je Jamr (Kvetch) v Združenih drž- Utrinek iz predstave. Foto: Gledališče Ptuj avah Amerike bila proglašena za najboljšo komedijo. V delu je kot glavna tema vzpostavljen problem socialne neustreznosti, osamljenosti in izolacije. Osredotoca se na problem spolne identitete, paranoje, stalnega občutka tesnobnosti in krize srednjih let. Režiser predstave Tomaž Latin, ki je ptujskemu občinstvu že dobro znan, je dejal, da ne gre za klasično komedijo, bolj za farso, oziroma komedijo o dvoličnosti, saj je Berkoff s kombinacijo odrskega dogajanja in izpovedovanja, v katerem se nekontrolirano izražajo vsa čustva, želje in strahovi, svojim junakom snel prav vse maske. V igri bodo zaigrali: Kristijan Ostanek, Maša Židanik Bjelo-brk, Boris Mihalj, Alenka Ci-lenšek in Nenad Tokalic Nešo. Scenograf je Djordje Bjelobrk. Predstava bo jutri ob 19.30. Franc Lačen SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Boj za zaupanje Te dni imamo (najbrž ne zgolj po naključju) opravek s kar nekaj "klasičnimi" primeri, v katerih igra odločilno vlogo zaupanje. Predvsem zaupanje je odločilo pri končni izbiri (in odločitvi) slovenskih volivcev za dr. Janeza Drnovška kot novega predsednika države. Zaupanje v lastne zmožnosti je skakalca Primoža Peterka po dolgih letih dobesednih tekmovalnih polomij znova dvignilo na zmagovalne stopničke. Zaradi zaupanja, ki mu ga je uspelo pridobiti med državljani, odhaja sedanji predsednik republike Milan Kučan s svoje pozicije s splošnimi simpatijami in priznanji. Zaupanje je nedvomno pomembno vplivalo tudi na odločitev Mercatorjevega vodstva, da se (ponovno) na veliko vrne v Beograd - in to v času, ko se je le-ta mnogim drugim poslovnežem (po Sloveniji in po svetu) zdel še prevelika neznanka in preveč nestabilen za kakšna večja poslovna vlaganja. STARI OBRAZI Volivci so se z opredelitvijo za Drnovška pravzaprav obrnili proč od mnogih "resnih" nasvetov in namigov, da Slovenija po dolgem obdobju vladavine Kučan - Drnovšek zdaj potrebuje na predsedniški poziciji Nedrnovška oziroma Nekuč-ana. V bistvu so negirali večino doslej znanih tez o "naveličanosti" in "zasičenosti" volivcev z vedno istimi političnimi obrazi, kar naj bi imelo za tako rekoč nujno posledico izbiranje novih obrazov in novih imen. Dr. Janez Drnovšek je za razliko od svoje tekmice Brezigar-jeve, ki je imela polna usta domovine in neideoloških fraz, v bistvu igral na "kontinuiteto", obljubljal je nadaljevanje življenja, na katerega smo se navadili v zadnjih desetih in nekaj letih. Zagotavljal je stabilnost in trezno ukrepanje ob morebitnih izjemnih in nepredvidenih, neprijetnih dogodkih. Očitno je to za večino ljudi več kot dovolj. Hočejo mir, življenje brez velikih obljub in pretresov, brez hrupnih bojev za boljše življenje in proti različnim (še zlasti namišljenim) sovražnikom. Očitno sta to (večinsko) razpoloženje med vsemi slovenskimi politiki za zdaj še najbolje (seveda vsak po svoje) dojela ravno Kučan in Drnovšek. Kučanov odhod in Drnovškov prehod z "operativne" premierske funkcije na "reprezentančno" pred- sedniško seveda pomeni izjemen premik v slovenski politiki. Lahko bi celo rekli, da gre kar za novo preizkušnjo in nov izziv za celotno slovensko politiko, tako za vladajoče kot za tiste v opoziciji. Zadnje volitve so dale nekaj jasnih namigov, ki jih kaže še kako upoštevati v tekmi za parlamentarne sedeže čez dve leti. Volivni čas se pravzaprav sploh ni končal. Vsi resni politiki se morajo zavedati, da se takoj začenja odštevanje časa za parlamentarne volitve 2004. Vladajoči (LDS, ZLSD, SLS, DeSUS) v najnovejših javnih izjavah poudarjeno opozarjajo, da vidijo v preostalih dveh letih izjemno možnost za svoje "potrjevanje", za pridobivanje še večje naklonjenosti volivcev. Seveda bo zdaj izjemno veliko odvisno od nove Nedrnovškove vlade in novega mandatarja (Antona Ropa), ali bo koaliciji uspelo delovati produktivno. Dosedanje izkušnje s posameznimi vladajočimi koalicijami (tudi s tisto, ki jo je kratek čas vodil dr. Bajuk) namreč kažejo, da se zelo lahko zgodi, da se le-te zapletejo v mrežo medsebojnih napetosti in konfliktov, ki imajo za nujno posledico tudi neučinkovito delo in izgubljanje ugleda med volivci. Dr. Janezu Drnovšku je velikokrat uspevalo združevati tako rekoč nemogoče. Vzpostavil je poseben način zaupanja in vladanja, ki je bil za mnoge moteč, preveč monoton in umirjen, pragmatičen, kompromi-sarski, marsikdaj tudi neodločen, vendar je bil očitno uspešen. V tem "mojstrstvu" bo najbrž Drnovška težko posnemati. Zato zagotovo ni naključje, da se opazovalci zdaj tako intenzivno ukvarjajo predvsem s karakternimi značilnostmi novega premierskega kandidata Ropa in da s strahom opozarjajo na njegovo nagnjenost k nervoznemu, vzkipljivemu reagiranju. KAJ BO STORILA OPOZICIJA Pozicija se očitno zaveda svojih priložnosti in tudi pasti, ki jo čakajo v naslednjih dveh letih. Seveda pa bo zelo pomembno, kako se bo na vse odzivala opozicija. Za zdaj se zdi, da ta še ni sposobna za soočanja z novimi izzivi. Predvsem jo čaka veliko bolj trezna analiza vzrokov in posledic (ne-)pričakovanega uspeha Barbare Brezigar na predsedniških volitvah. Dosedanje izjave opozicijskih liderjev o "fenomenu Brezigar" lahko štejemo bolj za vljudnostne (in propagandistične) fraze. Če bodo ostali zgolj pri njih, pa to pomeni, da pravzaprav ne vedo prav, kaj naj po~nejo v prihodnjih dveh letih, da bi si zagotovili ~im ve~ji uspeh na volitvah. Nekatere njihove o~itno na hitro domi{ljene teze o tem, da uspeh Brezigarjeve (kot formalno odvisne kandidatke) govori o naveli~anosti in razo~-aranosti volivcev nad obstoje~imi politi~nimi (strankarskimi) strukturami in njihovo prakso, namre~ v kon~ni posledici ni samo kritika "konkurentov", ampak tudi njih samih. Tudi to, da pravzaprav {e vedno ne vedo, kaj naj bi po~eli s "kapitalom", ki ga je priredila Brez-igarjeva, predvsem pa, kak{na naj bi bila njena nadaljnja politi~na usoda, ne kaže kak{ne posebne usklajenosti in odli~ne organiziranosti. Predvsem pa je pomembno, kako se bo opozicija organizirala za spremljanje in kontrolo "mo-nopolisti~nega" vladanja Liberalne demokracije. Že v ~asu predsedni{ke kampanje je bilo sli{ati veliko iskrenih (pa tudi skonstruiranih) opozoril o nevarnostih prevelike koncentracije oblasti zgolj v okviru ene stranke -konkretno LDS. Volivcev to za zdaj o~itno ne moti in preprosto ne verjamejo, da to že a priori pomeni tudi zlorabljanje oblasti. Seveda nevarnost realno obstaja. Predvsem opozicija bi morala biti organizirana tako, da bi lahko nenehno prepri~ljivo opozarjala na vsak primer morebitnih zlorab. Zgolj posplo{eno in marsikdaj namerno {kodoželjno in napihnjeno govori~enje o napakah vladajo~ih volivci sprejemajo kot nena~elno in zlonamerno politi~no propagando in kot tak{no tudi zavra~ajo. V Sloveniji nasploh postaja ~eda-lje ve~ji problem u~inkovita kontrola izvajalcev oblasti. Seveda to ni samo stvar opozicije in parlamenta. Čedalje usodnej{e postaja tudi vpra{anje, v kolik{ni meri vsakokratnim upravljalcem države uspeva vklju~evati in združevati vse najsodobnej{e nacionalne potenciale pri iskanju in ponujanju najbolj optimalnih re{itev za posamezne razvojne in druge izzive in dileme. Tudi pri tem gre v bistvu predvsem za medsebojno zaupanje. Jak Koprive ZAVRH / 17. TRADICIONALNE MAISTROVE PRIREDITVE Duh generala Maistra živi V petek, 22. novembra, so na Zavrhu potekale 17. tradicionalne Maistrove prireditve, ki so jih organizirali ob~ina Lenart, Turisti~no dru{tvo Rudolfa Maistra — Vojanova in Zveza kulturnih dru{tev ob~in Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Prireditev se je pri~ela z okroglo mizo z naslovom General Maister v zavesti ~asa. Na njej so spregovorili prof. dr. Bruno Hartman, prof. dr. Sergej Vri{er, mag. Marjan To{, Stane Kocutar in prof. Ale{ Arih. Vsi udeleženci pa so poudarjali, da je k ohranjanju spomina na generala Maistra veliko pripomoglo tudi Turistično dru{tvo Rudolfa Maistra Vojanova iz Zavrha. Na okrogli mizi je ravnatelj OŠ Voličina prof. Anton Goznik predstavil anketo, ki so jo naredili med 103 učenci o poznavanju gene- Na okrogli mizi so sodelovali (od leve) mag. Marjan To{, Stane Kocutar, prof. dr. Sergej Vri{er, prof. dr. Bruno Hartman in prof. Ale{ Arih rala Rudolfa Maistra. Dobri poznavalci Rudolfa Maistra so bili z anketo zadovoljni in so ugotavljali, da rezultati omenjene ankete kažejo, da duh generala Rudolfa Maistra v naših krajih živi. Pred kulturno prireditvijo sta venec ob kipu generala Maistra položila polkovnik Slovenske vojske Jože Murko in župan občine Lenart mag. Ivan Vo-grin. V kulturnem programu so nastopili Inge Šipek — Vod-njov, kvartet pozavnistov Srednje glasbene in baletne šole Maribor, Mateja Firbas, flavta, in Slavica Kurbus, klavir, ter vokalni kvintet Završki fantje. Udeležence, zbrane na Maistrovi prireditvi, so pozdravili polkovnik Slovenske vojske Jože Murko v imenu načelnika generalštaba Slovenske vojske brigadirja Ladislava Lipiča, predsednica TD Rudolfa Maistra — Vojanova iz Zavrha Dragica Bezjak in mag. Ivan Vogrin, župan občine Lenart. Zmago Šalamun RADIOPTUJ 89,8-98,2 •I04;3mhz PTUJ, ORMOŽ / DRUŽABNO SREČANJE SLOVENSKIH TAJNIC Resni in veseli del Predzadnjo novembrsko soboto je na Ptuju in v Ormožu potekalo sre~anje upravnih odborov Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark Slovenije, ki združuje 12 klubov. Družabnega sre~anja se je udeležilo blizu sto tajnic. Sre~anje so pri~ele na ptujskem gradu, kjer so jih pozdravili ptujski župan Miroslav Luci, podžupan Ervin Hojker in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ale{ Arih, ki jih je tudi popeljal na ogled mesta. Ptujski župan Luci ni pozabil omeniti, da tajnice opravljajo izredno pomembno delo in da njihovo delo {e pridobiva na pomenu. Za vsakim uspe{nim direktorjem, ministrom, državnim sekretarjem, skratka mene-džerjem stoji tajnica, ki mu razporeja ~as in mu pri delu izredno pomaga. Družabno srečanje na Ptuju in v Ormožu so tajnice izkoristile tudi za seznanitev s poslovanjem nekaterih uspe{nih podjetij. Na Ptuju je bila njihova gostiteljica Perutnina Ptuj, njeno proizvodnjo je predstavil Jure Bojnec. Ob tej priložnosti so lahko tudi poskusile {tevilne odlične izdelke tega ptujskega podjetja. V Ormožu jih je najprej pozdravil župan Vili Tro-fenik, za prijetne trenutke je z orgelskima skladbama poskrbe- la Klavdija Zorjan Škorjanec. Iz ormoškega gradu jih je pot vodila v Oljarno Središče ob Dravi, kjer so prav tako imele degustacijo. Med drugim so po-kusile tudi šarkelj iz bučnega olja. V zidanici Malek na Jeruzalemu so spoznale poslovna darila VVS Jeruzalem in poskusile nekaj njihovih odličnih vin. Celodnevno druženje so zaključile v gostišču Brenholc, kjer je potekala tudi krajša slovesnost ob podpisu pogodbe o sodelovanju med Zvezo klubov tajnic Slovenije in na novo ustanovljenim klubom tajnic in poslovnih sekretark Pomurja, ki sta jo podpisali Marta Pikalo in Suzana Kerčmar. MG Slovenske tajnice so 23. novembra, blizu sto jih je bilo, obiskale tudi ptujski grad. Foto: ČG KMETIJSTVO, PODEŽELJE SREDIŠČE OB DRAVI / LOVSKO SODELOVANJE Z DANCI Uredili bodo novih 75 arov remize V zadnjem času potekajo v lovski družini Središče ob Dravi še nekoliko živahnejše aktivnosti kot sicer. Pred leti so si neuspešno prizadevali ustanoviti krajinski park ob Dravi od Ormoža do Središča ob Dravi. Njihovi poizkusi pa niso ostali neopaženi. Finančno in logistično podporo jim je ponudila danska naravovarstvena fondacija The small Grant Facility, ki z njimi sodeluje preko danske lovske zveze in lovskega kluba Blaavand (BHC), katerega del lovišča se nahaja na polotoku Skalingen, ki je zavarovan kot naravni rezervat. Danska ima že dolgo tradicijo, ki vključuje lovce in druge organizacije v upravljanje zaščitenih območij. Kot posledica obiska srediških lovcev na Danskem in kasneje, ko so jim danski kolegi obisk vrnili, je nastal tudi povsem konkreten rezultat - Danci bodo vložili v izdelavo 75 arov remize v središkem lovišču okrog 3 milijone tolarjev. Lovišče LD Središče ob Dravi obsega 3300 hektarjev, od tega sta dve tretjini obdelovalnih po-vr{in in tretjina gozda. Stare{i-na LD Boris Ko~evar pravi, da je lovišče doživelo najhujši ekološki udarec po letu 1974, ko je zaradi zajezitve reke Drave pretok vode padel s čez 100 kubič- nih metrov na sekundo na le 8 kubikov. Začelo se je zaraščanje, ki je kmalu vzpodbudilo družbeno kmetijstvo, da je začelo melioracije. Skrčene so bile obsežne površine grmišč in obrežnih gozdov, ki so imeli funkcijo varovanja tanke plasti humusa pred vodno erozijo. V preteklih "Razstave nismo pripravili le zaradi ogleda, da bi videli, kaj smo člani društva delali čez leto in kaj smo pridelali. Zanjo smo se odločili predvsem zato, ker smo kmetijska občina in sta sadjarstvo in vinogradništvo pomembni panogi za zaposlitev doma in pridobivanje dohodkov ter sta dobri izhodišči za bodočo turistično ponudbo občine Sv. Andraž," je na otvoritvi CERKVENJAK Uina delavnica o negi mladega vina V četrtek, 28. novembra, je Kmetijska svetovalna služba Lenart povabila vinogradnike iz občine Cerkvenjak in KS Sv. Trojica na učno delavnico z naslovom Nega vina letnik 2002. Delavnice se je udeležilo 35 vinogradnikov, ki so s seboj prinesli 49 vzorcev vina. Vodila sta SV. ANDRAŽ / RAZSTAVA SADJARJEV IN VINOGRADOV Dobro izhodišie za turistiino ponudbo Ob 4. občinskem prazniku občine Sv. Andraž so člani vi-nogradniško-sadjarskega društva Vitomarci pripravili razstavo članov društva v domu upokojencev v Vitomarcih. Razstavljalo je 22 pridelovalcev, ki so predstavili 73 izdelkov. Pri pripravi razstave so sodelovali učenci OŠ Vitomar-ci, ki so na temo vinogradništva in sadjarstva razstavili več kot 20 risbic. 20 letih so visoke vode odnesle humus s pretežnega dela površin. Tako so jih osiromašile, da je v zadnjih nekaj sušnih letih kmetijska pridelava na robu rentabilnosti. "Suše, porušenje vseh živih meja, zmanjšanje poljedelskih kultur na le tri - koruzo, sladkorno peso in pšenico, uporaba strupov ter veliki monokuturni kompleksi so povzročili biodi-verzitetni zlom, ki se je pokazal predvsem pri fazanu, jerebici in zajcu," je povedal Kočevar. Leta 1964 je bilo odstreljenih 410 zajcev in 1115 fazanov, dvajset let kasneje pa je bilo na isti površini lovišča odstreljenih le še 10 zajcev in 11 fazanov. Takrat so prišli lovci LD Središče ob Dravi do spoznanja, da je edina rešitev za ohranitev male divjadi nakup lastnih površin, predvsem manj kvalitetnih zemljišč. Na njih so zasadili grmišča z avtohtono floro in začeli mali divjadi ustvarjati pogoje za kritje, gnezdenje in vzgojo mladičev. Danes imajo tako v lasti okrog 16 hektarjev površin, ki so mozaično razporejene na 26 lokacijah v lovišču. Del poplavne dravske loke med Ormožem in Središčem ob Dravi pa je ob vseh teh posegih ostal nedotaknjen in ustvarja {tevilne brzice, zalive in trsti-šča. Zato so središki lovci skupaj z LD Ormož, Ribiško družino Ormož in Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije dali pobudo, da se to območje ob Dravi zavaruje kot krajinski park. Svetniki OS občine Ormož so pred štirimi leti pobudo zavrnili, vendar bodo lovci in ribiči, ki so spoznali svojo naravovarstveno funkcijo, kmalu poskusili znova. LD Središče ob Dravi ima 39 članov in enega pripravnika. Njihova povprečna starost je 54 let in otepajo se z enakimi težavami kot večina družin v Slo- Značilno dansko lovišče ... veniji, ki jim primanjkuje mladih ljudi. Na vprašanje, zakaj je tako, je Boris Kočevar povedal, da je današnje lovstvo v krizi, ker se ni bilo sposobno prilagoditi hitrim in obsežnim spremembam v naravnem okolju, ki jih je povzročil skokovit tehnični razvoj, in spremembi družbene miselnosti. Danes lovska organizacija ni več sposobna sama gospodariti z divjadjo, saj gospodarjenje ne pomeni le odstrela divjadi, ampak upravljanje njenega življenjskega prostora. Lovska organizacija je le eden od souporabnikov prostora, ki ga uporablja skupaj s kmeti, gozdarji, vodarji in drugimi uporabniki, ki s posegi v naravo znatno bolj vplivajo na populacijo divjadi kot lovska organizacija s samim odstrelom. vki Predsednik vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci Edi Kupčič na razstavi. razstave dejal predsednik vino-gradniško-sadjarskega društva Vitomarci Edi Kupčič in dodal, da v Sloveniji ni jasnih opredelitev, kaj ti dve kmetijski panogi čaka ob sprejemu Slovenije v EU. Razstavo si je ogledalo veliko občanov in učenci osnovne šole ter dijaki srednje kmetijske šole s Ptuja. Zmago Šalamun jo Cvetka Bunderla in mag. Anton Vodovnik. Po krajšem predavanju so pripravili pokušnjo vzorcev, na podlagi tega pa so vinogradniki dobili obrazložitve o kvaliteti svojega vina, o napakah in možnostih, kako jih lahko še popravijo. Zmagoslav Šalamun LENART / DELOVNO SREČANJE Z ovtarjem po Slovenskih goricah V torek, 19. novembra, je v Lenartu potekalo srečanje z naslovom Mreženje, povezovanje — sodelovanje na področju spodbujanja in razvoja človeških virov v Podravju. Namen srečanja je bilo poudariti pomen povezovanja pri izvajanju skupnih aktivnosti na področju razvoja človeških virov z namenom iskanja zaposlitvenih možnosti v Podravju, s poudarkom na povezovanju možnosti zaposlitev skozi dopolnilne dejavnosti na podeželju, konkretneje v Slovenskih goricah, in oblikovanja blagovne znamke Ovtar kot način trženja izdelkov in storitev, ki se ponujajo skozi zaposlitve. Za uspešno izgradnjo in delovanje takšnega projekta je potrebna povezava lokalnih skupnosti, vseh zainteresiranih podpornih institucij. Ti projekti pa zahtevajo dolgoročno vključevanje in aktivno sodelovanje vseh navedenih. Za pozdravnim govorom direktorja občinske uprave občine Lenart Bojana Mažgona je govorila državna podsekretarka na Ministrstvu za kmetijstvu Mihaela Logar o zaposlitvenih možnostih v kmetijstvu. O tem, da v Podravju ne moremo govoriti o zaposlitvenih možnostih brez turizma, kjer se odpira vrsta razvojnih in s tem povezanih zaposlitvenih perspektiv (blagovna znamka Ovtar — varuh Slovenskih goric), je govorila Jasna Radič, svetovalka vlade. Vanja Hazl iz Centra za promocijo malega gospodarstva je predstavila projekt, ki so ga pričeli izvajati letos, to je podjetniška prenova podeželja. V občini Lenart so v zadnjih dvanajstih letih odprli 1.300 novih delovnih mest, še vedno pa je 900 iskalcev zaposlitve, kar je pa bistveno manj kot v Podravju, je menil Žare Mar-kovič, direktor območne enote Zavoda za zaposlovanje Maribor. Govorila je še Marta Turk z Zavoda Meta, Sklad za razvojno usposabljanje človeških virov je pred- IZJEMNO! Opekarna Opté Ptuj, d.o.o. Tudi letos smo za vas pripravili Izjemne popuste (do 30% ), za vse opečne Izdeike. Do razprodaje zalog! stavila Dušanka Lužar, o projektu poklicnega uveljavljanja žensk je govorila Zlatka Zastavnikovič z Ekonomskega inštituta Maribor in Dragomira Zelenik iz podjetja Egida Maribor je spregovorila o podeželskem razvojnem jedru in o gurmansko—rokodelski poti skozi Slovenske gorice. V drugem delu srečanja pa je direktorica LTO Slovenskih goric Vesna Murko predstavila projekt z Ovtarjem po Slovenskih goricah. Predstavili so vse, kar so dosegli v dveletnem obdobju. Udeleženci pa so lahko Ovtarjeve dobrote poskusili in si ogledali razstavo Ovtarjeve košare dobrot. Sledilo je družabno srečanje, na katerem so predstavili slovenjegoriške jedi z izbrano kapljico, ogledali so si kmečki muzej in razstavo peščenih sveč. Srečanje pa je popestril kvintet Završki fantje. Zmago Šalamun LTO Slovenskih goric je pripravila tudi pokušnjo slovenjegori-ških dobrot;na levi ovtar - varuh Slovenskih goric mji/\jjJUPiLU četrtek, 12. decembra: 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Koledovanje v Halozah (Tatjana Mohorko in Zvonko Žibrat) 20.00 Orfejček (Danica Godec, Ljubo Huzjan in Jože Ekart) Petek, 13. decembra: 20.00 Peta noč (Marjan Nahberger) Nedelja, 15. decembra: 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev četrtkove oddaje) 12.30 Svetloba duha Ponedeljek, 16. decembra: 20.00 Vroča Unija radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec) Sreda, 18. decembra: 9.00 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun) Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 666! lacWOM^IOTSTOC^LC)' (telovnik, kombinezon, farmer hlače, plašč, rokavice, čevlji) POPUOSn, ; • ... âeKLi, AK-cijsK,e ceNez"""" " •■.,. '.•'-■■'■•'■i. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / 125 LET IZOBRAŽEVANJA V STROJNISTVU Brez sodobne opreme ni kvalitetnega pouka Ptuj ima bogato tradicijo za poklicno izobraževanje najrazličnejših strok. Zgodovinski viri nas popeljejo v leto 1877, ko bi naj bila na Ptuju ustanovljena Obrtnonadalje-valna šola za potrebe ptujskih obrtnikov. Naslednik tega izobraževanja na Ptuju je danes Poklicna in tehniška strojna šola in pred praznovanjem visokega šolskega jubileja smo se pogovarjali z ravnateljem Milanom Cimermanom, ki že 22 let vodi šolo, o prehojeni poti poklicnega izobraževanja in prihodnosti te šole. TEDNIK: Ali lahko na kratko opišete razvoj poklicnega šolanja na Ptuju? M. Cimerman: "Korenine segajo v leto 1877, ko je bila za potrebe ptujskih obrtnikov ustanovljena Obrtnonadaljeval-na {ola za vajence razli~nih strok. Najve~ je bilo kovinarjev, lesarjev in živilcev. Med kovinarji so bili urarji, klju~-avni~arji, kleparji, kova~i in mehaniki. U~ni jezik je bil iz-klju~no nem{ki, kljub temu da je bilo 99 odstotkov slovenskih vajencev. Šele po letu 1918 je sloven{~ina postala uradni jezik in takrat so se vajenci izobraževali kar v 30 razli~nih strokah, zanimiva je bila tudi za dekleta ({ivilje, modistke, fotografinje, pletilje). Leta 1939 je bilo na ptujskem obmo~ju prijavljenih 320 obrti. Med 2. svetovno vojno je poklicno izobraževanje zamrlo." TEDNIK: Kako je bilo po drugi svetovni vojni? M. Cimerman: "Od leta 1945 do 1961 so se kovinarji šolali v strokovno nadaljevalni šoli, ki je gostovala v prostorih mestne osnovne {ole. Pouk je bil po- poldan. Na šoli so se izobraževali vajenci za kovinsko, lesno, tekstilno in živilsko stroko. Z razvojem kovinskopredelovalne industrije na Ptuju je leta 1962 nastala nova šola za lesnopredelovalno in kovinsko stroko, ki je imela svoje prostore v mino-ritskem samostanu. To je bila periodična organizacija pouka. Tri mesece so pridobivali teoretična znanja v šoli, ostali čas so opravljali praktično delo pri obrtnikih in v podjetjih." TEDNIK: Kdaj je nastal center za kovinsko stroko na Ptuju? M. Cimerman: "Zaradi potreb industrije in velikega interesa mladih za kovinske poklice je 1967. leta bil ustanovljen Šolski center za kovinsko stroko na Ptuju, ki je pridobil svoje prostore v bivši ljudski šoli pod gradom. Šola je doživela organizacijske, kadrovske in vsebinske spremembe. Izboljšali so se tudi materialni pogoji šole ter nabavili stroji in uredile delavnice za praktični pouk. Pouk je potekal po celoletni in periodični organizaciji. Šola je dobila status republiškega centra za Ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Milan Cimerman. Foto: Fl izobraževanje kovačev." TEDNIK: Kaj je prineslo usmerjeno izobraževanje? M. Cimerman: "Desetletno usmerjeno izobraževanje je temeljito spremenilo koncept srednjega izobraževanja. Uvedene so bile skupne vzgojno-izobraževalne vsebine, ki so bile prezahtevne za triletne smeri izobraževanja. Premalo je bilo tudi praktičnega pouka, prva faza prenove je kasneje ločila izvedbo triletnih in štiriletnih programov." TEDNIK: Takrat ste že bili v srednješolskem centru ... M. Cimerman: "Srednješolski center je bil zgrajen 1979. leta, specializirane učilnice in delavnice za strojnike so bile zgrajene 1983. leta, športna dvorana pa dve leti kasneje. Vse srednje šole smo se združile v enovito delovno organizacijo Srednješolski center Ptuj s takrat dvema šolama: TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola in TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola. Vpis v programe strojništva in metalurgije se je takrat podvojil, izboljšala se je tudi kadrovska zasedba s strokovnjaki za splošnoizobraževal-ne kot tudi strokovnoteoretične programe." TEDNIK: Kako poteka izobraževanje v samostojni Sloveniji? M. Cimerman: "Dokončno je bilo odpravljeno usmerjeno izobraževanje, ki je bilo eno najbolj spornih obdobij v zgodovini srednjega šolstva. Prenovljeni so bili programi tudi v poklicnih in tehniških šolah. LJUBLJANA / SKLADATELJSKI VEČER Predstavila sta se Tadeja Vulc in Daniel Tement Na koncertu Mladi mladim, ki je v četrtek, 28. novembra, zapolnil Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma, sta se kot mlada skladatelja predstavila Slovenjgradčanka Tadeja Vulc in Zabovčan Daniel Tement, študenta kompozicije pri profesorju Urošu Rojku na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Skladateljski večer je pripravila Glasbena mladina ljubljanska, koncert pa sta podprla tudi MO Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS. Skladateljskemu večeru Vulč-eve in Tementa pa so prisluhnili številni Markovčani, med njimi tudi župan občine Franc Kekec. Na koncertu so obiskovalci prisluhnili delu Daniela Temen- ta, to so skladbe Abdeganus za altovski saksofon in klavir, Ti- betana za flavto, pozavno, tolkala in kitaro ter FreeSelect za večji komorni orkester. Tadeja Vulc pa se je predstavila s skladbami Vizija, Zvenket, Tri iveri in Zasnoj za komorni orkester. Mlada komponista sta ob zaključku koncerta v družbi nekaj glasbenikov zaigrala še skladbo Improvizacija I. Daniel Tement je doma iz Za-bovcev v občini Markovci. Rodil se je na Ptuju, kjer je tudi GORISNICA / V KULTURNEM DRUSTVU ZAMENJALI VODSTVO Za Kristino - Bernarda Kolar Kulturno društvo Gorišnica, ki združuje kar osem sekcij, je pred kratkim dobilo novo vodstvo, saj se je poslovila dosedanja predsednica Kristina Antolič, nasledila pa jo je Bernarda Kolar, članica mešanega pevskega zbora in vodja lutkovne sekcije. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z bivšo predsednico, ki je orisala delovanje društva. V društvu deluje pravzaprav devet skupin, saj ima dramska sekcija tudi otroško skupino. V letošnjem letu je društvo dobilo svoje prostore v stavbi zadružnega doma, ki so ga preimenovali v kulturni dom, ki je bil zgrajen pred petdesetimi leti. Prostori so sicer majhni za številno članstvo, so pa za delo društva dovolj funkcionalni in vse sekcije vadijo v kulturnem domu, razen pevskega zbora, ki se na vajah dobiva v starem delu šole. Občina Gorišnica je imela do sedaj velik posluh za delovanje ljubiteljske kulture v občini in člani društva upajo, da bodo tudi z novim vodstvom občine dobro sodelovali in da bo občina podprla delo in hotenja kulturnikov. Društvo je dom uredilo s sredstvi občine, s svojimi prispevki in s sponzor-skimi sredstvi. Pri obnovi odra, na katerega so posebej ponosni, jim je s sredstvi pomagal tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V bivši Šugmanovi hiši so uredili mali muzej gledališke igre, kjer so Kristina Antoli~. Foto: Laura razstavljena dela režiserjev, kot so Ignac Cokl, Danijel Šugman, Stane Stanič, Lojze Matjašič in Zlatko Šugman. Muzej priča o bogati tradiciji igralstva v Gori-šnici. Franc Lačen pričel glasbeno šolanje na nižji glasbeni šoli in ga nato nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Po končanem študiju teoretične fizike se je odločil za nadaljevanje svojega glasbenega izobraževanja. Leta 1998 je bil sprejet v kompozicijski razred Akademije za glasbo v Ljubljani. Na akademiji je Daniel prvič prišel v stik z resno moderno glasbo in povsem novim načinom razmišljanja pri snovanju kompozicij, ki jih je od začetka sprejemal precej omahovaje in nihajoče. Sam pravi, da se to vsekakor zrcali v njegovih delih, ki pa so iz leta v leto postajala prepričljivejša. Tement dodaja, da je njegova glasba spočetka temeljila na vnaprej določenih shemah, saj mu je bilo kot fiziku dokaj blizu takšno razmišljanje. Kmalu je ugotovil, da lepota, kakor tudi človeška duša ne moreta biti formalno matematično opisljivi in se kot taki prenašati v glasbo. Meni, da bi lahko prej rekel, da umetnikova intuicija in razumevanje sveta prinašata tolikšno mero resnice in lepote, da je ne moremo stlačiti v matematični formalizem. Iz čiste domišlije in svobode, ki sta po njegovem mnenju še vedno nad vsem, izhaja tudi njegova glasba. Daniel Tement pa že dolgo vrsto let kot organist in zborovodja vodi tudi markovski cerkveni pevski zbor, vokalno skupino KOR in fantovsko skupino Šarki. Mojca Zemljarič V poklicnih so se povečala stro-kovnoteoretična in praktična znanja, v tehniških pa splošno-izobraževalna. Spremenila se je tudi organizacija šole, postali smo enovit zavod s petimi šolami. Zaradi krize v kovinsko-predelovalni industriji pa se je zmanjšal vpis v šolo. Uvedenih je bilo veliko novitet. Pričeli smo izobraževati avtomehani-ke in avtokleparje ter krovce v obrtnem izobraževanju ter strojne tehnike v diferencialnem programu. V praktični pouk smo uvedli poučevanje po projektni metodi, ki je dalo odlične rezultate. Uvedli smo izobraževanje mojstrov za strojne mehanike in oblikovalce kovin. Dogradili smo avtomehanično delavnico in jo opremili s testno stezo." TEDNIK: Kako je z vpisom v šolo danes? M. Cimerman: "V zadnjih petih letih se je vpis ustalil, vpisujemo od dvajset do dvaindvajset oddelkov, to je okrog 620 dijakov in vajencev. Šola se trudi, da bi s 44 učitelji in strokovnimi delavci čimbolj kvalitetno izvedli programe. Učitelji so konstantno izpopolnjujejo predvsem na področju novih tehnologij in novih metod dela, v mednarodnih pove- zavah. Programi v strojništvu zahtevajo velika sredstva, obstoječi stroji so zastareli, nove tehnologije zahtevajo nove stroje, ki pa so zelo dragi. Eden od projektov je modernizacija učilnice za CNC in CAD/CAM tehnologije, ki je nujna zaradi prenosa novih znanj." TEDNIK: Kakšna je vizija šole za prihodnost? M. Cimerman: "Šola bo postala izobraževalno središče za poklicno, tehniško in višješolsko izobraževanje mladine in odraslih v strojništvu in metalurgiji, ki mora biti primerljivo v evropskem prostoru. Gradimo na novih programih, ki jih potrebuje industrija in tudi obrt. Sedanja struktura znanj zaposlenih in brezposelnih ni ustrezna za nove tehnologije in to je naloga šole da ta nova znanja prenese na mlade in že zaposlene. Potrebno bo uvesti tudi tehniško gimnazijo, ki predstavlja bazo za intelektualce na tehniških visokih šolah, v sodelovanju z gospodarstvom pa bo potrebno ustanoviti medpodjet-niški izobraževalni center, kjer bi se podajala najnovejša znanja iz tehniških ved. Šola bo svoj jubilej proslavila jutri v avli Šolskega centra." Franc Lačen TEDNIKOVA KNJIGARNICA ■k • »v • f*ff • • Dve novi prazni~ni slikanici S prazničnim decembrom se odpirajo tudi praznične knjige. Pravljic in zgodbic, ki se dotikajo decembrskih svečanosti (Božič v Hrupni vasi, Modri Božiček, Pravljica o Dedku Mrazu, Božična zgodba, Prinasalec daril, Božično drevo,Čarobne sani, Božični medvedek, Najlepše darilo, Jelen Jarko, Pikijev čarobni Božič, Božična drevesca ...), kakor tudi poučnih knjig (Velika knjiga o praznikih, Trije dobri možje, Praznično leto Slovencev, Božič ...) je veliko: od takih, ki pripovedujejo o decembrskih prazničnih opravilih in magičnih bitjih ,do takih, ki govore o praznični kuhi in peki, o okraševa-nju in pripravljanju daril ... In so take, ki razkrivajo pomen in nastanek praznikov ter orisujejo praznovanje skozi zgodovino. Današnja Tednikova knjigarnica predstavlja dve noviteti za najmlajše, ki sta te dni izšli pri založbi Kres, kjer vestno skrbijo tudi za aktualni, prevodni slikaniški program. TI JE TOPLO, LILE? Umetna pravljica z živalskimi junaki Jutte Langreuter se odvija na severnem tečaju, kjer se je znašel zapuščen kamion. Le-tega opazujeta dva pingvina, bodoča očka, ki vestno čuvata in grejeta svoj zarod. H kamionu se plazijo premra-žene severne živali in v zavetju kabine najdejo toplo pribežališče. Prvi, lisici, seveda ni pogodu, da se je zrinil na toplo še beli zajček. Enemu izmed premraženih pingvinov se zahoče jedače in se domisli, da bo svoje jajce zaupal novim prebivalcem v kamionu. Od nekod prilomasti severni medved, kljub utesnjenosti se zbaše v avto in začuda, prav nežno poskrbi za pingvinje jajce. Živali pesti mraz, sneg obilno naletava in sredi zimske tihote se znajde Lile — mali pingvinček, ki pokuka iz jajca v medvedovem naročju. Jutta Langreuter je ubesedila ritmično in zelo prikupno pravljico s severa tako, da gre z lahkoto v ušesa ter daje misliti o daljnih pokrajinah, kjer teče življenje povsem drugače. Avtorica je duhovito umestila trenutke odpiranja in zapiranja vrat avtomobila, ko se lučka v kabini samodejno prižiga in ugaša. Ljubeznivo pravljico je odlično ilustrirala Andrea Hebrock. VILIBALD Na naslovnici slikanice vabi k branju podoba dečka, ki krasi praznično drevesce. Ime Vilibald bi zato pripisali dečku, a resnica je drugačna. Je Vilibald morda dečkov očka? Ali je Vilibald morebiti škrat? Ime Vilibald bi pristajalo palčku, tudi kakšen lisjak, medved ali volk bi lahko bil Vili-bald. Ali kakšno drugo pravljično bitje. Toda ne! Vilibald je drevesce, majhna smrečica, ki se strašno jezi nad svojo majhnostjo. Celo zajci ga preskakujejo kot za šalo, in če se malček še tako trudi, da bi bil večji, ne more zajčkov niti poščegetati po trebuščkih. Se huje se počuti Vilibald, ko si ježek otresa in čisti svoje bodice na njegovih vejah. Kar trese se od jeze, ko ostajajo olupki s smetišča v majhni krošnji. Za jesenjo pride zima in Vilibalda skrbi, da ga ne bi bela snežna odeja povsem prekrila. V zimski tihoti obiščeta drevesce deček in njegov očka. Fantič je navdušen, ko zagleda Vilibalda, očetu pa se zdi drevce premajhno. A fantič vztraja, saj meni, da je to drevesce zanj ravno pravšnje. Na kocu postane Vilibald božične drevesce kar tam, kjer raste. Očetu se zdi škoda, da bi posekali tako lepo, majhno drevo. Karl Ruhmann je nežno pripoved o srečni usodi smrečice zapisal s posebnim ekološkim občutkom. Posebna lepota pa veje iz pravljice na koncu, ko drevesce zraste in z njim se fantič spremeni v postaranega moža. Ilustratorka Anne Móller je vabljivo naslikala zimske podobe in čudovito novoletno drevo. Obe slikaniški noviteti založbe Kres je prevedla Jana Osojnik in ju priporočam najmlajšim bralcem ter učencem razredne stopnje osnovne šole, kjer bodo lahko ob pripovedi premišljevali o prazničnih dneh ter razvijali občutek za lepoto narave. Liljana Klemenčič KULTURA, IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA / 18. KNJIŽNI SEJEM IN 5. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE Poglejte tja, kjer je že vse natisnjeno! Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri GZS je z otvoritvijo v torek, 26. 11., do nedelje, 1. 12., postavilo na ogled slovensko knjižno bero leta, ki odhaja. Veliko sprejemno dvorano Cankarjevega doma, prvo in drugo preddverje, je napolnilo čez sedemdeset založnikov, ki so knjige prodajali s popustom. Cankarjev dom je bil preplavljen s knjigoljubi, ki so obiskali številne prireditve ob sejmu: tiskovne predstavitve knjig, Debatno kavarno, knjižni kviz, knjigosled in pravljični maraton za mlade obiskovalce. Največ strokovne pozornosti pa je dosegla letos drugič organizirana Založniška akademija. Nasmejana Lila Prap ob uredniku Mladinske knjige Pavlu Uča-karju (skrajno desno je Milan Matos, prvi mož Mladinske knjige) ob prejetju nagrade Minulo leto je na Slovenskem izšlo dobrih 4.000 knjižnih naslovov, kar uvršča deželo med vodeče v Evropi. Žal pa je Slovenija na repu med prodanimi knjigami, kar kaže na razkorak med trgom in uporabniki. Svečani govorec na odprtju sejma je bil izjemna literarna osebnost, pesnik Tomaž Šalamun, ki je pronicljivo in ostro govoril o položaju knjige na Slovenskem. Le-tega je označil kot državno avtoteroristično dejanje, saj imamo Slovenci četrti najvišji davek na knjigo v Evropi. Očitno je tudi politično ne-lagodje ob knjigi, saj je nenehno poudarjanje pomena maternega jezika in knjig brez resničnega državnega efekta. V dolgoletni tradiciji knjižnega sejma se ni zgodilo, da bi ga odprl vrhovni državni vodja, pa tudi sicer je sejem praviloma deveta skrb politikov. V svetu velja pravilo, da prireditve takega pomena odpirajo državniki. Tako je Šalamunov govor izzvenel v ušesa tistih, ki se zavedajo knjižne problematike, tistih pa, ki imajo v rokah škarje in platno, pa ni bilo na spregled. Sejem knjig je bil kakor ptujski Katarinin sejem živahen, poln obiskovalcev, ki so bolj pasli radovednost, kakor resnično kupovali. Predvsem dopoldan se je trlo ljubljanske mladine, ki je vihrala med knjižnimi policami in razbijala iluzijo o največji slovenski knjigarni. Branje je pač dejanje tihote in sejemski trušč je omejeval na trenutke polemično dogajanje v Debatni kavarni, kjer so podelili tudi sejemske nagrade. Kot priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva je bila na otvoritvi sejma podeljena Schwentnerjeva nagrada Zorki Peršič, ki je slovenskemu založništvu odprla poti v svet. Med nagrajenci je veliko navdušenje požela avtorica Lilijana Praprotnik Zupančič, ki pod psevdonimom Lila Prap ustvarja avtorske slikanice iz zbirke Žlabudron. Nagrajenka za ilustracije, besedilo in oblikovanje knjig za mlade bralce je bila v novembru gostja Knjižnice Ivana Potrča s predstavitvijo ene izmed nagrajenih knjig Zakaj založbe Mladinska knjiga. Za literarni prvenec je bila nagrajena Lili Podpara (zbirka kratkih zgodb Zgodbe na dušek), Špela Trobec Jovanovic je odlično oblikovala zbirko Beletrina 2002, Robert Žvokelj je bil nagrajen za dve deli (zbirka Mediawatch in katalog razstave Vladimirja Makuca), Arhitekturni vodnik po Ljubljani je prinesel nagrado Beti Jazbec. Knjiga Moja Slovenija Joca Žnideršiča je zaslovela z visoko kvaliteto reprodukcije ter z grafično opremo. Na sejmu je bilo prvič podeljeno priznanje mladi prevajalki Ani Samardžija za Vidno in nevidno Mauricea Merleau-Pontyja (Nova revija). Največ polemičnega vzdušja je bilo v Debatni kavarni: o enotnem založniškem in knjigotrškem informacijskem sistemu je vodila pogovor Jelka Ovaska. Knjižnice tak sistem imajo in veljalo bi črpati iz knjižničarskih izkušenj. O marketingu v kulturi je stekla beseda v organizaciji Študentske založbe, pogovor je izzvenel v prepričanju o nujnih spremembah, ki jih terjata potrošniška družba in zakon kapitala. V Debatni kavarni se je predstavila Angleška bralna značka, Manca Košir je naslovila svoj prispevek Bralna ali nakupovalna kultura?; veliko besedi je bilo namenjenih izdajanju učbenikov in promoviranju humanistične in klasične literature. Voditeljica Vesna Milek, ki je bila tudi med nominiranci za nagrado, za najboljši prvenec (roman Kalipso), je predstavila sodobni francoski roman, dr. Miha Kovač, profesor s katedre za bibliotekarstvo in izjemen poznavalec knjižnega trga, je omizje posvetil desakra-lizaciji založništva in knjig. Druženj v Debatni kavarni je bilo v štirih sejemskih dneh kar 27 (po 1 uro), kar je za kvaliteto prireditve odločno preveč. (Nadaljevanje v prihodnji št^-vilki) Liljana Klemenčič Založba Kres je vedno izvirna. Na sejmu so ob Domačo pasjo kuharico postavili se pasjo utico IVANJKOVCI / 10-LETNICA ZBORA Moški zbor s pevko Moški pevski zbor iz Ivanjkovcev slavi te dni 10 let uspešnega delovanja. Zbor je nastal iz nekdanjega okteta in od leta 1997 deluje kot samostojno društvo. Ttenutno šteje 14 članov in ti bi radi k sodelovanju pritegnili še več navdušenih pevcev, saj jim le-teh primanjkuje. Šibki so predvsem pri prvih tenorjih, kjer jim sedaj s svojim glasom pomaga Angelca Krajnc. Moški pevski zbor iz Ivanjkovcev vodi Branko Fifnja. Člani moškega pevskega zbora Ivanjkovci. Foto: Žalar Predsednik Stane Polak je povedal, da največkrat pojejo slovenske narodne in umetne pesmi, od tujih pa so jim najbolj všeč dalmatinske. Njihov repertoar obsega okrog 70 pesmi. Nastopajo na vseh prireditvah v kraju, na revijah pevskih zborov in ob drugih priložnostih. Velikokrat zapojejo tudi na pogrebih, precej pevcev pa istočasno poje tudi v cerkvi. Pred pomembnejšimi nastopi se pripravljajo na intenzivnih vajah. Enkrat so si jih omislili v termah Lendava, sicer pa se na celodnevnih vajah dobijo v lovskem domu v Veličanah. Poleg ljubezni do pesmi jih druži tudi medsebojno prijateljstvo. Večina članov ima doma živino in vinograd, zato je čas za vaje šele zvečer, ko je delo že opravljeno. Ob svoji desetletnici so člani moškega zbora iz Ivanjkovcev izdali almanah, ki predstavlja pregled njihove prehojene poti. Domači publiki so zapeli minulo soboto, ko so v družbi Spominčic s Ptuja in mešanega PZ Ivanjkovci praznovali svoj jubilej. vki ... PA BREZ ZAMERE Janez BO METAMORFOZA USPEŠNA? Tako. Pa je vse skupaj uradno. Za praznike bomo že imeli drugega prezidenta. Drugega očeta naroda. Drugega pater familiasa. Ni še sicer čisto izključeno, da ne bo ta pater familias vsaj nekaj dni hkrati tudi še šef države, alias premier oziroma v. d. premiera z v.d. vlado, a to pustimo ob strani. Dejstvo, ki je neizpodbitno in popolnoma jasno, je, da nam bo vesele božične praznike in srečno novo leto voščil nov prezident. Kar pa seveda ne pomeni, da nam bo sreče, zdravja in kar je še takih stvari, katerih pomena se začnemo zavedati šele takrat, ko jih nimamo ali so nam odtegnjene, da nam bo torej vseh teh stvari polno leto zaželela nova faca, nov obraz. Kje pa. Upravičeno lahko trdimo, da ga najverjetneje ni prebivalca naše države, ki Janeza ne bi poznal. Ja, Janeza, ne Drnavža, kot smo ga doslej imenovali na tem mestu, če si je slučajno kdaj zaslužil omembo. Poslovimo se od Drnavža, kajti prihaja Janez. Naš Janez. Tako kot je bil naš tudi Milan. Razlog, da lahko izpeljemo ta semantični obrat, je pa naslednji in zelo preprost. Zgoraj smo nekaj že omenili obe funkciji, se pravi funkcijo prezidenta in funkcijo premiera neke države, v tem primeru vsem nam mile naše domovine. In ravno v tem je štos. Ti dve funkciji sta različni. Pa ne samo zato, ker sta pač dve in ne ena sama, ampak zato, ker imata različne naloge, pravice in nenazadnje, različna pooblastila. Pa saj vam je to verjetno že popolnoma jasno. No, pa vseeno. Slovenija spada med države s parlamentarnim sistemom, kar pomeni, da funkcija prezidenta države nima kakega prav posebej velikega pomena pri najpomembnejših poslih države. Vsaj pravno gledano ne. Slovenija ima namreč tri med seboj ločene veje oblasti. Izvršna je v rokah vlade, zakonodajna pripada parlamentu, sodna pa, kakopak, sodstvu. In te tri veje so med seboj ločene ter naj se ne bi mešale. No, zgoraj naštete stvari si lahko podrobneje preberete v naši ustavi, torej v ustavi Republike Slovenije, če že hočete. Če se pa zdaj sprašujete, kje je tukaj omenjen prezident oziroma funkcija prezidenta, je treba jasno povedati, da omembe le-te tukaj ne boste našli. To pa iz preprostega razloga, saj je namreč ni. Pa ne v ustavi, ampak ni je na seznamu treh ločenih vej oblasti. Pa ne, da je na tem seznamu ni zaradi pomote ali česa podobnega, na tem seznamu je ni zato, ker je tam ne sme biti. V parlamentarnem sistemu (za razliko od polpredsedniških ali celo predsedniških sistemov ureditev držav) prezident nima kake pomembnejše funkcije. No, saj ne, da zastopanje države ne bi bila pomembna funkcija, celo zelo pomembna je, a kar hočemo tukaj reči, je, da v sistemih, kot je naš, prezident nima ali vsaj po črki zakona naj nikakor ne bi imel sploh kakih pooblastil v zvezi s sprejemanjem zakonov, njihovim uveljavljanjem ali, bognedaj, s sodstvom. Ne, tu nima kaj iskati. sSeveda lahko ima kot državljan (kar tudi je, se pravi, pred zakonom ni nič več in nič manj kot vi ali vaš sosed) pravico ime- ti mnenje o tako rekoč vsem, a to mnenje ni mnenje prezidenta kot prezidenta, ampak mnenje prezidenta kot državljana, in tega svojega zasebnega mnenja kot državljana prezident nikoli ne sme predstavljati kot mnenje prezidenta, se pravi uradno mnenje prezidenta Republike Slovenije. Zapleteno? Niti ne, boste videli. Tako kot večina državno-pravnih zadev in razmerij je tudi tole lažje umljivo, če ga izrazimo z drugimi, bolj domačimi besedami. Pa poglejmo. Za razliko od ustanov parlamenta, vlade in sodstva je ustanova prezidenta države bolj ali pa celo izrazito popularna funkcija. Ja, prezident države je popularna funkcija. Prezident države je pop zvezda. Estradnik, če hočete. sShowman. Če je predsednik vlade alias premier lahko nekako odmaknjen od ljudstva, strokovnjak, neumorni delavec, ki z ljudstvom ne komunicira v nekem domačem tonu, ampak mu racionalno daje vedeti, da sicer vse počne za narodov blagor, ampak da ravno zato nima časa, da bi se ne vem kako družil z njim, pa mora po drugi strani prezident biti človek ljudstva. Ljudstvu mora dati nek občutek domačnosti, varnosti in nasploh občutek povezanosti z njim. Fraza oče naroda nikakor ni privlečena za lase ali pa celo brez pomena. Včasih je zelo koristno, če malce analiziramo besedne zveze, ki so v masovni uporabi. V njih se skriva mnogo več, kot pa bi morda bilo pričakovati. Okej, čisto konkretno, kaj torej prezident počne? Hja, odpira šole (to je, prereže trakec), nove odseke avtocest, obiskovati mora take in drugačne prireditve, od kulturnih pa vse tja do navadnih veselic, kjer se mora družiti z ljudstvom, tu in tam obiskati kakšen vrtec, se fotografirati s skoraj vsemi, in tako dalje. Saj lahko sami dopolnite seznam. Kar se tiče pa nedo-mestičnih zadev, se pravi, zadev, ki vključujejo tujino, pa velja, da naj bi prezident predstavljal državo — seveda spet na nekem bolj pop nivoju, za razliko od premi-erske funkcije. Se sestajal z drugimi prezidenti, kramljal z njimi, kaj dobrega pojedel, se pofotkal in tako dalje. V grobem je to to. Torej, kaj pričakovati od Janeza? Janez s funkcijo prezidenta, vsaj kar se tiče zunanjih zadev, ne bi smel imeti preveč težav. Marsikoga pozna, marsikdo pozna njega (razen seveda tistih, ki mislijo, da je Drnavž zunanji minister Slovaške). Povsem drugače pa stojijo stvari, ko se obrnemo k zadevam znotraj države. Bo Drnavž znal razlikovatipremiersko in funkcijo prezidenta? Se bo lahko začel obnašati kot pop zvezda, se pravi kot prezident, ne pa več kot premier? Navada je železna srajca. Bo zmogel kak nasmeh več, kot se od prezidenta tudi zahteva? Mu ne bo grozno tečno hoditi po veselicah? Ali bo lahko izpeljal to metamorfozo? To bo verjetno pokazal samo čas. No, vsaj eno stvar lahko trdimo že sedaj. Novega prezidenta zagotovo ne bodo gledali tako zviška. Mišljeno popolnoma dobesedno, seveda. Torej: adijo, Drnavž, servus, Janez! Gregor Alič SREDI ŽIVLJENJA RAZMIŠLJAMO Kako reii ne? (OB ROB AKCIJI "POSVOJITE KADILCA!") V tem trenutku, ko začenjam pisati svojo redno tedensko kolumn^, nimam pri roki prav nobene škatlice cigaret, tako da bom bolj po spominu zapisala tisti znameniti stavek, ki je zapisan na vsaki škatlici in ki naj bi kadilca odvrnil od kajenja: Minister za zdravstvo opozarja — kajenje škoduje zdravju, kajenje v nosečnosti škoduje zdravju otroka. Tako nekako zvenijo te "opozorilne" besede. Koliko za-ležejo, lahko presodi vsak sam. Po moje bore malo. Redni kadilec jih niti ne zazna več, tisti, ki pa ne kadi, pa tako ne bere napisa na škatlici. 21. november je mednarodni dan tobaka. Tega dne se je tudi pri nas za~ela akcija "Posvojite kadilca", ki bo trajala {e skozi celotno leto 2003. Če povem po pravici, je ta dan kar nekako "zletel" mimo mene. Pravzaprav je bilo o tako veliki akciji malo zapisanega. Mediji, kot se zdi, so jo domala prezrli. Mogo~e tu in tam kak{no besedilo o {kodljivosti kajenja. To pa je bilo tudi vse. Je res bila politika tista, ki je pustila zasen~iti tako pomemben za~etek v boju proti smrtonosni igri s toba~nim dimom? Ali pa je to zgolj {e en problem vsakega posameznika, ve~na igra s samim seboj in prepričanje, da lahko neham kadarkoli, le če to hočem? Veste, težko je pisati o razvadah, saj ima sleherni izmed nas kak{no, ki ji ni kos. In potem je {e mnogo težje poslu{ati nasvete o tem, kako se te razvade re{iti. V smislu, če{, najprej pometi pred svojim pragom. Kajenje mnogi jemljejo kot nekak-{en "hobi", sprostitev od utrujajo-čega dela, 5 minut pavze samo zase, pri čemer se ne zavedajo, da jih ta "odvisnost" lahko stane nekaj let življenja. Namreč z vsakim dihom tobačnega dima, ki vsebuje kar 4.000 kemičnih snovi, potegne kadilec v pljuča tudi ogljikov monoksid. V slabih desetih letih je sluznica dihalnih poti obložena s kilogramom tobačnega katrana. Vsakdo, ki pokadi po {katlico cigaret na dan, z radioaktivnimi snovmi iz tobačnega dima v letu dni svoje dihalne poti "obseva" tako močno, kot če bi si 250—krat rentgensko slikal pljuča. Podatek je torej dovolj zgovoren. Samo v Sloveniji umre zaradi bolezni, povezanih s kajenjem — pa naj gre bodisi za rakava obolenja bodisi za srčni infarkt — letno okrog 3.000 do 3.500 ljudi. Čeprav je odločitev za kajenje zavestna, govorim predvsem o sta-rej{ih kadilcih, se le—ti mnogokrat ne zavedajo davka, ki ga od njih zahteva približno 10 cm dolga paličica, ki izgleda povsem nedolžna in hkrati uporabniku nudi veliko ugodja. Nikotin, ki ga cigareta vsebuje, je živčni strup, ki človeka oziroma njegov organizem pomirja le navidezno. Tobačna industrija je s pomočjo raziskav, seveda v domeni povečanja svojega dobička, uporabila nadvse zvit prijem — tobak obdeluje z amoniakom, tako da se nikotin med kajenjem hitreje spro{-ča in povečuje kadilčevo odvisnost. Tako se kaj hitro pojavi potreba po {e večjem ugodju, industrija tobaka pa cveti v neslutenem razmahu tržne ekonomije. Kajenje se po mednarodni klasifikaciji uvr{ča med bolezni odvisnosti. Je torej bolezen, ki povzroča odvisnost in ki jo je potrebno zdraviti. V javnosti se o kajenju kot o bolezni bolj malo govori. Prej o "razvadi", kot o ne{kodljivem početju. Če premočno dregnemo vanje, se kadilci začno počutiti ogrožene. Tako bo verjetno preteklo {e kar nekaj vode, preden bodo razne javne razprave, pozivi k prenehanju kajenja in opozorila medicinskih strokovnjakov dosegla svoj namen. Kajenje po dostopnih podatkih v Sloveniji upada. Delež kadilcev znaša 23,1 % in ga je mogoče pripisati enemu bolj restriktivnih zakonov o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov iz leta 1996. Vendarle so ti podatki precej vprašljivi. Namreč vse bolj narašča število kadilcev med mladimi. In tukaj se je potrebno vprašati, kje so ustrezni programi zanje. Vsi programi opuščanja kajenja so namenjeni odraslim, šolske inšpekcije pa svojega dela ne opravljajo in potemtakem kršijo omenjeni zakon. Zgled bi jim morali biti tudi starši. Ce pa otrok vidi očeta ali mater, ki zraven njega veselo vlečeta dim in ob tem na ves glas pridiga o škodljivosti kajenja, bo uspeh, da otrok ne bi niti poskusil kaditi, enak ničli. Mogoče ni odveč zapisati, da je Slovenija ena redkih držav, kjer zdravstveno zavarovanje krije stroške za strokovno pomoč pri odvajanju od kajenja. Akcija "Posvojite kadilca" naj bi v prihodnjem letu prinesla še več programov, ki bi kadilcem pomagalipri odvajanju, povečala pa naj bi se tudi dostopnost nadomestne nikotinske terapije, pri kateri so mišljeni razni nikotinski pripravki, kot so žvečilni gumiji, obliži, tablete za pod jezik, pršilo za nos, inhalator. Za zdaj je pri nas registrirana terapija, ki naj ne bi trajala več kot leto dni, žvečilni gumi. Obsežna akcija je stekla predvsem z namenom, da se ljudem pokaže, kakšne so posledice kajenja, in se jih osvesti predvsem do te mere, da začno razmišljati o kajenju ne zgolj kot o grdi razvadi, ampak predvsem o razvadi, ki jih lahko stane življenja. "Migati" so začeli tudi na pristojnem Ministrstvu za zdravje, kjer so nedavno tega ustanovili posebno delovno skupino za tobak, ki se bo posvečala najbolj ogroženim kadilcem, njena naloga pa bo tudi priprava Nacionalnega akcijskega načrta za obvladovanje tobačne epidemije. Na omenjenem ministrstvu so pripravili tudi novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki ni le posledica slabo pripravljenega zakona iz preteklosti, temveč tudi zaradi direktive Evropske unije, ki določa najvišjo dovoljeno vsebnost katrana, nikotina in ogljikovega monoksida v cigaretah, zahteva strožja pravila glede označevanja in zdravstvenih opozoril na škatlicah in prepoveduje uporabo oznak low, light, mild, zato ker te kadilcem prodajajo lažno sporočilo o manjši škodljivosti. Za konec še en zgovoren podatek. Četrtina kadilcev umre med 35 in 69 letom. Lahko bi zapisali še kakšnega. Ampak še zmeraj imam občutek, da niti ta članek niti katerikoli drug, tovrstne in podobne akcije, vsa opozorila na škatlicah ne bodo prinesli želenega. Preventiva je tukaj bistvenega pomena — predvsem pri mladostnikih. Zato naj dobijo dober zgled že doma in kasneje v družbi, da bodo znali oceniti, ali se jim splača pet minut užitka zamenjati za morda pet minut življenja. Bronja Habjanič 12. -18. decembra 2002 • 104,3 FM Četrtek, 12. december SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Pod klobukom. 9.55 Zgodbe iz školjke. 10.25 Risanka. 10.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Orion. 14.20 Parada plesa. 14.40 Cik Cak. 15.00 Intervju: Milan Kučan. 15.55 Hidak -Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 17.20 Kralj vetrov, kratki igrani film za otroke. 17.50 Dosežki, pon. 18.10 Resnična resničnost. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 City folk, ljudje evropskih mest: Koben-havn. 23.25 Režiserji, pon. 0.30 Resnična resničnost, pon. 1.00 Osmi dan, pon. 1.30 Tednik, pon. 2.25 Prvi in drugi, pon. 2.45 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 91.epizoda, pon. 3.10 Zame je bil Fassbinder edini, nemški film, pon. 5.05 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi, pon. 9.20 Val D'isere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje. 10.30 Video-strani - Vremenska panorama. 12.20 Val D'isere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. vožnje. 13.50 Pokljuka: Svetovni pokal v biatlonu, štafeta (m), prenos. 16.00 Prepovedane globine, pon. 16.50 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 91.epizoda. 17.25 Očarljivka, nemški film. 20.00 Ljubljana: Evroliga v košarki, Union olimpija - Unicaja, prenos. 22.20 EP v plavanju, posn. 23.00 Poseben pogled: Kagemusa - Bojovníkova senca, japonski film. 1.35 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Newyorška policija, pon. 14.00 Varuhi luke, 15. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 74. del mehiške nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 94. del mehiške nad. 17.15 Salome, 97. del mehiške nad. 18.10 Ko boš moja, 32. del mehiške nad. 19.15 24 ur 20.00 Trenja. 21.15 Popolni četrtek: Prijatelji, 15. del ameriške hum. nan. 21.45 Seks v mestu, 15. del ameriške nan. 22.15 Zahodno krilo, 15. del ameriške nan. 23.10 Tretja izmena, 7. del ameriška nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. 12.10 Čarovnice, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 34. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 168. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 20. del nan. 17.45 Korak za korakom, 21. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 5. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 23. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Krimi~: Moril~eva pisma, ameriški film. 21.50 Pa me ustreli, 6. del hum. nan. 22.20 Ned in Stacey, 17. del hum. nan. 22.50 Noro zaljubljena, 13. del. 23.20 Boj zmajev, hongkonški film. 1.05 Rdeče petke. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Auto-mobille. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Alen, pon. 23. dela. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Alen, 24. del. 15.50 Video strani. 16.20 Najina poroka, pon. 17.50 SQ Jam Show, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 Emillie, 4. del. 22.00 Dokumentarna oddaja. 22.30 Don Sergiovi nasveti, razvedrilna oddaja. 23.30 Videalisti, pon. 00.45Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanke. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanke. 16.30 Hugo. 17.00 Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Lugar-ske zgodbe, dokum. oddaja. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Izbrisani prostor, magazin. 22.00 Zgodba v zgodbi. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Videodrom. 23.45 Ekipa za privid. 0.30 Na zdravje!. 0.55 Blues Brothers, am. film. 3.20 Ameriška družina. 4.05 Don King: Samo v Ameriki, am. TV film. 6.00 Črna Guja. 6.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.15 Otroški program. 8.30 Amerika - življenje narave. 9.05 Usode. 9.35 Kultura. 10.30 Jazz. 11.30 Izobraž. oddaja. 12.00 Kaj se mi to dogaja?. 13.00 Enkraten svet. 13.30 Svet podjetništva. 14.00 Poslovni klub. 14.30 Planetarni zvok. 15.00 Planet glasba. 15.30 Svet pod nogami, am. film. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Ameriška družina. 20.50 Novice. 21.00 Na zdravje!. 21.25 Ekipa za privid. 22.15 Črna Guja. 22.45 Don King, am. TV film. 0.35 Zvezdne steze. HTV 3 9.30 Zasedanje sabora, prenos. 15.10 Riesa: EP v plavanju, prenos. 17.00 Nogometna Liga prvakov. 19.30 Potopisna serija. 20.00 Športna reportaža. 20.10 Košarka. 22.00 Šport danes. 22.10 Hit-depo. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.00 Varuška. 8.25 Superman. 9.10 Smučanje: Veleslalom ženske. 10.55 Sam svoj mojster. 11.20 Magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Smučanje. 13.25 Otroški program. 14.45 Simp-sonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X faktor 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25-magacin. 19.00 Chaos city. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet. 22.50 Četrtek ponoči. 23.20 Četrtek ponoči. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 serija. 10.15 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Modern Times. 12.30 Dežela in ljudje. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Vera. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evro co. 23.00 Primer za dva. 0.00 Čas v sliki. Petek, 13. december SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Risanka. 9.15 Kralj vetrov, kratki igrani film za otroke. 9.30 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.00 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke. 10.20 Prisluhnimo tišini. 10.50 Resnična resničnost. 11.20 Dosežki. 11.40 Prvi in drugi. 12.00 Klic divjine, kanadska nan., 13., zadnja epizoda. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.30 Pokal pležuh, dok. oddaja. 13.45 Slovenci v Avstraliji: Lipa šumi med Evkalipti -Pesnica Daniela Hliš. 14.20 Osmi dan. 14.55 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Čarobne dežele_ - čarobno drevo, risana nan., 3/13. 17.00 Iz popotne torbe: Šola. 17.20 Bine, Čuvaj parka - Neke zimske noči, risani film. 18.05 Zofijin svet, švedska nan., 6/8. 18.30 Deteljica. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Praksa, ameriška nan., 11/22. 20.50 Naravni parki Slovenije, 2/3. 21.20 Cik cak. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Polnočni klub. 0.00 Duh demokracije, norveška dok. oddaja, 5/6. 0.35 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 92.epizoda, pon. 1.00 Zemlja in voda. 3.15 Šport. 5.20 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.20 Orion, pon. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi, pon. 10.20 Val D'isere: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), prenos. 11.35 Dobro jutro, pon. 14.10 Pokljuka: SP v biatlonu, sprint (ž), prenos. 16.45 Hladna vojna, ameriška dok. serija, 9/12, pon. 17.35 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 92.epizoda. 18.15 SP v biatlonu, sprint (ž), posnetek s Pokljuke. 20.00 Sloves, angleška dok. serija, 4/7. 20.55 Osmi potnik II, am.i film. 23.10 Režiserji: James Cameron, ameriška dok. oddaja. 0.10 Moška liga, angleška nan., 5/12. 0.40 EP v plavanju, posn. 1.25 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 12.35 Lepo je biti milijonar, pon. 14.00 Varuhi luke, 16. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 75. del mehiške nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 95. del mehiške nad. 17.15 Salom, 98. del mehiške nad. 18.10 Ko boš moja, 33. del mehiške nad. 19.15 24 ur 20.00 Akcija: Legionar, ameriški film. 21.50 Kameleon, 15. del ameriške nan. 22.40 El mariach, mehiško-ameriški film. 0.10 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. 12.10 Svilene sence, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 35. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 169. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 21. del nan. 17.45 Korak za korakom, 22. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtar, 6. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 24. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Simpatije, 10. del nan. 20.50 Midve z mamo, 10. del nan. 21.45 Moške zadeve, 20. del nan. 22.40 Načrt S, hongkonški film. 0.30 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 V sedlu, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Alen, pon. 24. dela. 12.50 Emillie, pon. 4. dela. 14.20 Rad igram nogomet. 14.50 Alen, 25. del. 16.05 Popotovanja z Janinom. 17.05 Štiri Tačke, pon. 17.35 Bonanca, pon. 18.35 Automobille. 18.50 Pokemoni. 19.10 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Pod židano marelo. 21.30 Helenini ljubezni, am. romanti~na komedija. 23.30 TV razglednica. 00.00 Videalisti, pon. 01.10 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Novi način. 18.20 Split: Morje. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo Show. 20.55 Željka Ogresta z gosti. 21.55 Kultura. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Sestanek na slepo, mini-serija. 2.05 Poskusi Drakolino kri, britanski film. 3.35 24. 4.20 Tretji kamen od sonca. 4.45 Seks v mestu. 5.15 Remek. 5.25 Opuščeno mesto, am. film. 7.05 Glasbena TV. HTV 2 7.10 Otroški program. 8.25 Amerika - življenje narave. 10.05 Gospod Dadilja, am. film. 11.25 Tribute to Azra - Live in Tvornica. 12.25 Lugar-ske zgodbe, dokum. oddaja. 12.55 Kultura. 13.25 Zgodba v zgodbi. 13.50 Videodrom. 14.35 Planet glasba. 15.05 Spiceworld, britanski film. 16.40 TV koledar 16.50 Novice. 16.55 Pod povečalom. 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 24. 20.50 Novice. 21.00 Tretji kamen od sonca. 21.30 Seks v mestu. 22.05 Opuščeno mesto, am. film. 23.45 Zvezdne steze. HTV 3 9.30 Zasedanje sabora. 15.25 EP v plavanju. 16.55 Košarka. 18.40 Dokum. film. 19.30 Potopisna serija. 20.00 Witness protection, film. 21.40 K(v)ader 22.10 Šport. 22.20 Svet mode. 22.45 Pravi čas. ORF 1 6.05 Otroški program. 7.55 Varuška. 8.15 Sam svoj mojster 8.40 Starmania. 10.10 Smučanje, prenos. 12.35 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 Čarovnice. 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25 magacin. 19.00 Prijatelji. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.05 Newsflash. 21.10 Dolce Vita & Co. 22.05 Deep Rising, film. 23.40 Ameriški volkodlak v Parizu, film. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Življenjski umetniki. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva. 21.50 Pogledi s strani. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.00 Umor je napisala. 0.00 Čas v sliki. Sobota, 14. december SLOVENIJA 1 7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz školjke. 8.30 Biserčki iz Bisergore. 8.35 Kralj vetrov, kratki igrani film za otroke. 8.50 Arčibald, risana nan., 24/26. 9.00 Pod klobukom. 9.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.30 Kino Kekec: Vse za psa, ameriški film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.30 Študentska ulica, oddaja za študente. 14.00 Hidak - Mostovi. 14.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 15.00 Nogometni vratar, španski film. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Osvajanje K2, ameriška dok. serija, 3/6. 18.15 Mumini, risana nan., 9/14. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.15 Eu in Mi. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Povabilo na ples. 21.05 Trend. 21.25 Azurna obala, večna pomlad - Od Antibesa do Cannesa, 2. del oddaje TV Koper-Capodistria. 22.00 Poročila, šport, vreme. 22.30 Pod rušo, ameriška nad., 13., zadnji del. 23.30 Krik i, ameriški film. 1.00 Osvajanje K2, ameriška dok. serija, 3/6, pon. 1.25 Slovenski magazin, pon. 1.55 Gospodična ponedeljek, ameriški film, pon. 3.45 Šport. 6.10 Mario, nedeljski večer v živo, pon. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi, pon. 9.05 Murphy Brown, ameriška nan., 20/22. 9.25 Rastignac, francoska nad., 4/8. 10.20 Val D'isere: SP v alpskem smučanju, smuk (m), prenos. 11.45 Antonio, mali mojster Koride iz Portugalske. 12.00 Eva in Adam, švedska nad., 1/16. 12.25 Jasno in glasno: Moja postava - Moja težava, kontaktna oddaja. 13.45 Pokljuka: SP v biatlonu, sprint (m), prenos. 16.55 Aarhus: Ep v rokometu (ž) - polfinale, prenos. 18.30 SP v smučarskih skokih, 120 m, posn. 19.15 Videospotnice. 20.00 Asterix in Kleopatra, francoski animirani film. 21.10 Rastignac, francoska nad., 5/8. 22.05 Sobotna noč. 0.05 EP v plavanju, posn. 0.50 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 Ringa-Raja: Obuti maček. 8.25 Pujsek Zlatko. 8.35 Slonček Benjamin. 9.05 Palčica. 9.30 Mjav! Mjav! 9.40 Bobek in Ciril. 10.05 Malinji dol. 10.15 Sneženi mož. 11.10 Mali helikopter. 11.30 Šolska košarkarska liga. 12.25 Preverjeno, pon. 13.20 Smola pa taka, 8. del. 13.50 Zresni se že!, 8. del ameriške nan. 14.20 Diagnoza: Umor, 10. del ameriške nan. 15.10 Gangster na Aljaski, ameriški film. 16.50 Goodyear liga, Krka : Zadar, prenos košarke. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Pravica do umora, ameriški film. 23.05 Moje maščevanje, ameriški film. 0.45 Afera z neznancem, ameriški film. KANAL A 10.50 Obala ljubezni, pon. 165. - 169. dela nad. 15.00 Ledeno hladni, 15. del kanadske nan. 15.50 Film stoletja: Pot na Bali, ameriški film. 17.30 Xena, 15. del nan. 18.20 Herkul, 15. del nan. 19.10 Na sever, 11. del nan. 20.00 TV kriminalka: Težki časi: Hiša talcev, ameriški film. 21.40 Lov za zakladom, 2. del nan. 22.35 Izpovedi eksotične plesalke, ameriški film. 0.20 Ekstra magazin, pon. TV 3 8.00 Action Man. 8.30 Risanke. 9.00 Na zahod. 10.00 Upor na ladji Konvent. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Sijaj. 16.00 Avto-drom. 16.30 Koncert Tanje Zajc Zupan. 18.00 Rad igram nogomet. 18.30 Rokometna mreža, pon. 19.00 Automobille. 19.15 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Oder dobre volje. 21.30 Izbor za Miss Hawaiian Tropic 2003. 22.00 Retrospekita VU filma - Čudežni meč. 23.45 Reporter X. 00.45 Videostrani. HTV 1 8.05 Novice. 8.10 Kasiopeja. 8.35 Naravne lepote Evrope: Obale. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Parlaonica. 10.55 Risanka. 11.10 Felicity. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Biblija. 12.35 Prizma - multinacionalni magazin. 13.30 Koreni. 14.00 Fenomeni. 14.30 Kontakt program. 15.30 Novice. 15.40 Veter v hrbet. 16.25 Zadnji podvig, danski film. 18.05 Risanka. 18.25 Hruške in jabolka -kuharski dvoboj. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ledena steza, ameriški film. 21.45 Pol ure torture, zabavno-oddaja. 22.20 Novice. 22.35 Film. 0.30 Joeovo stanovanje, ameriški film. 1.50 Skrivnost. 2.40 Zakon in red - Oddelek za žrtve. 3.25 Zadnji podvig, danski film. 5.05 Zlata dekleta, serija. 5.30 Muhamed Ali, dokumentarna serija. 6.15 Naravne lepote Evrope: Obale. 6.40 Hit HTV-ja. 7.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.05 TV koledar. 7.15 Risanke. 8.30 Amerika - življenje narave. 9.35 K(v)ader, oddaja o filmu. 10.05 Kultura. 10.35 Svet mode. 11.00 Split: Morje. 11.30 Lorna Doone. 14.00 Hišni ljubimci. 14.45 Potovanje v Vučjak. 15.40 Zlata dekleta. 16.10 Melrose Place. 17.00 Beverly Hills. 17.50 Briljanteen. 18.40 Hit HTV-ja. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 ČB v barvi. 20.50 Novice. 20.55 Muhamed Ali, dokum. serija. 21.45 Skrivnost. 22.40 Zakon in red - Oddelek za žrtve. 23.25 Triler - Arhiv klasike: C.M.Guilini. HTV 3 14.00 Hit-depo. 15.30 Riesa: EP v plavanju (kratki bazeni), prenos. 17.05 Popuna. 17.25 Vaterpolo: Jug - Primorje, prenos. 21.30 Note, notice. 22.00 Šport danes. ORF 1 6.00 Otroški program. 10.00 Smučanje, smuk moški, prenos. 12.20 Tek na smučeh, prenos. 13.30 Nogomet. 13.45 Smučarski skoki, prenos. 15.45 Austria TOP 40. 16.40 Srčni list. 17.30 Streetlive. 18.00 Misija, film. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.10 Globok kakor ocean, film. 23.00 Psycho, film. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.35 Igrani film. 11.25 Igrani film. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nemški film. 14.25 Avstrijski film. 16.00 Slikanica. 16.25 Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Doživetje Avstrija. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zabavnoglas-bena oddaja. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Nebeško darilo. 23.25 Čas v sliki. 23.30 Igrani film. Nedelja, 15. december SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Čebelica maja, 6/26; Mačka Iz mišje luknje; Cofko cof., 7/26. 9.55 PromenadnI koncert v spomin Bojanu Adamiču, 3. del. 10.25 Med valovi. 11.00 Prvaki divjine. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 13.20 Predmet poželenja. 13.30 Kulinarika. 13.45 Kultura bivanja. 14.05 Motoring. 14.15 Avantura: Osamljeni planet. 15.05 Nedeljsko oko. 15.10 Privlačna nasprotja. 15.30 Kislo jabolko. 15.55 Šampioni. 16.00 Raymonda imajo vsi radi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Tistega lepega popoldneva. 16.50 Popoldne. 17.00 Glasbeni dvoboj. 17.20 Družabna kronika. 17.30 Vsakdanjik in praznik. 18.35 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Večerni gost: Nan Shuker. 22.40 Poročila, šport, vreme. 23.10 Dnevi radia, ameriški film. 0.40 Moška liga, angleška nan., 5/12, pon. 1.10 Poštenjak, nemška nan., 2/8, pon. 1.55 Vsakdanjik in praznik, pon. 2.55 Liga prvakov v rokometu: Mobitel prule 67 -Montpellier, posnetek iz Ljubljane. 4.10 SP v alpskem smučanju: Slalom (ž), posn. 4.50 SP v smučarskih skokih: 120 m, posn. SLOVENIJA 2 8.00 Rad imam Lucy, ameriška čb nan. 8.25 Bogataš in revež, ameriška nad., 11/12. 9.20 Val D'isere: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. vožnje. 10.25 Sestriere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos. 12.25 Val D'isere: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. vožnje. 13.40 Neustadt: SP v smučarskih skokih, 120 m, prenos. 15.30 EP v plavanju. 16.05 SP v biatlonu: Zasledovalno (m in ž), posn. 16.55 Aarhus: EP v rokometu. 18.40 Ljubljana: Liga prvakov v rokometu, mobitel prule 67 - Montpellier, prenos. 20.35 Prepovedane globine, zadnji del. 21.30 Homo Turisticus. 22.10 Murphy Brown. 22.30 Poštenjak. 23.15 Ob 70 letnici sopranistke Zlate Ognja-novič. 0.00 Evrogol. 0.55 Videospotnice. POP TV 8.00 Ringa-Raja: Obuti maček. 8.25 Pujsek Zlatko 8.35 Slonček Benjamin. 9.05 Palčica. 9.30 Mjav! Mjav! 9.40 Bobek in Ciril. 10.05 Malinji dol. 10.15 Hrastač. 11.20 ŠKL.12.15 Trenja, pon. 13.25 Zresni se že!. 13.55 Princesa in marinec, ameriški film. 15.35 Bolnišnica upanja, 19. del ameriške nan. 16.30 Močno zdravilo, 18. del ameriške nan. 17.25 Sestrino maščevanje, ameriški film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.25 Goodyear liga, Maccabi : Crvena zvezda, posnetek košarke. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Mladi in nemirni, pon. 31. - 35. dela nad. 14.50 Begunec, 15. del nan. 15.40 Film stoletja: Salome, ameriški film. 17.30 Beverly Hills, 12. del nad. 18.20 Melrose Place, 11. del nad. 19.10 Čarovnic, 15. del nan. 20.00 Družinski film: Mali bogataš, ameriški film. 21.45 Odvetnik z ulice, 12. del nan. 22.40 Svet je njun, ameriški film. 0.15 Dannyjeve zvezde, pon. TV 3 8.00 Action Man. 08.30 Biblijske zgodbe. 10.30 Najlepše božične risanke. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 Rad igram nogomet. 13.00 Sijaj, pon. 13.30 Oder dobre volje. 15.00 Čestitke iz domače skrinj. 16.00 Notredamski zvonar 17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 Izbor za Miss Hawaiian Tropic 2003. 18.00 Štiri tačke. 18.30 TV razglednica. 19.00 Policist s petelinjega vrha - 10. del. 20.00 Alfi med prijatelji. 21.00 Naš vrt. 21.30 Knjiga. 22.00 Reporter X. 22.30 Automobille. 00.00 Videostrani. HTV 1 8.00 Novice. 8.05 Risanke. 9.00 Prebujanje. 10.00 Risanka. 10.25 Dance of the Polar Bear, film. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.25 Plodovi zemlje. 13.15 Mir in dobro. 13.45 Fotografija v Hrvaški: Nenad Gattin. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Oprah Show. 16.00 In to mi je neko življenje. 16.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 17.25 Živi zid. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Gledališče. 22.20 Glamour Cafe. 23.25 Novice. 23.35 Microcosmos, film. 0.50 In to mi je neko življenje. 1.35 Ksena. 2.20 Joe's Apartment, am. film. 3.40 Rubyna ameriška pita, dokum. serija. 4.10 Oprah Show. 4.55 Kraljestvo divjine. 5.20 Obstanek, pz. serija. 6.10 Zgodba o mozgu. HTV 2 9.35 TV koledar 9.45 Biblija. 10.00 Dokum. film. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Maša, prenos. 12.05 Ksena. 12.50 Pleme. 13.40 Risanka. 13.55 Družinski vrtiljak. 14.25 Opera Box - Britten: Prince of Pagodas, balet. 16.55 Zgodba o mozgu. 17.45 Cirque Du Soleil: Une Nouvelle Experience. 19.10 Risanka. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Obstanek, pz. serija. 20.55 Novice. 21.05 Boris Novkovič - Live in Lisinski. 22.05 Komedija: A Man of no Importance, britanski film. 23.40 Rubyna ameriška pita, dokum. serija. HTV 3 9.45 Pravica do rojstva. 13.25 Košarka. 15.25 EP v plavanju. 19.30 Nogomet. 20.25 It. nogometna liga. 22.20 Šport danes. 22.35 Lidija Bajuk - Etnoambient Solin. 23.15 V nedeljo ob dveh. ORF 1 6.00 Otroški program. 9.00 Smučanje, smuk moški, prenos. 10.25 Smučanje, slalom ženske, prenos. 11.00 Šport. 11.20 Smučanje, prenos. 12.15 Smučanje, veleslalom moški, prenos. 13.45 Smučarski skoki. 15,45 Martial Law. 16.30 Zeus in Roxanne, film. 18.00 Gospod Bean. 18.30 Šport v nedeljo. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Enemy of the State, film. 22.25 Columbo. 23.55 Kraj zločina. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.45 Dokum. oddaja. 10.40 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hiša. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Magacin. 14.00 Univerzum. 14.30 Film. 16.00 Luč v temo. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše živeti. 18.00 Poštna loterija. 18.25 V kar verujem. 18.30 ^Slike iz deželnega studia Tirolske. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Sneženi mož išče ženo, film. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Odkrito rečeno. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Koncert Rodiona Schtschedrina. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. REZERVIRANO ZA ... ORMOŽ / HARMONIKARSKA SKUPINA HOLERMUS Koncert ob petletnici delovanja V soboto, 7. decembra, je bil v domu kulture v Ormožu koncert ob 5-letnici delovanja harmonikarske skupine Holermus. Za svoj tretji koncert pred domačo publiko so pripravili pester program, ki je prerez njihovega dosedanjega dela. Ob tej priložnosti so izdali tudi bilten, poleg vstopnice pa so obiskovalci prejeli tudi njihovo zgoščenko s 27 skladbami. Harmonikarska skupina Holermus se je na prvi vaji sestala 6. aprila 1997, ko so v osemčlanski zasedbi zaigrali nekdanji učenci in učenke harmonike iz glasbene šole Ormož, ki jih je poučeval Jože Barin-Turica. Od začetne zasedbe do danes je življenje prineslo nekaj sprememb, na sobotnem koncertu bodo na harmonike zaigrali Aleš Zad-ravec, Ines Ceh, Mitja Herga, Zdenka Hliš in Jože Barin - Tu-rica, na klaviaturi bo Damjan Štibler, bas harmoniko bo igral Damjan Rajh, tolkala pa Marko Janežič. Vodja skupine Jože Ba-rin - Turica zelo natančno vodi vso dokumentacijo in statistiko skupine. Tako je povedal, da so imeli doslej 112 vaj in skupno 25 nastopov. Nastopajo na različnih prireditvah. Igrali so na Ormoškem poletju, na večih dobrodelnih koncertih, proslavah, ob otvoritvah. Vsako leto pa natopijo tudi na vsaj enem božično-novoletnem koncertu. Precejšnje težave imajo s sestajanjem, saj so pretežno študentska zasedba in se je treba precej prilagajati. Naštudirali so okrog PTUJ / SREČANJE Z VIDO ZABOT S smehom nad stres Ptujske soroptimistke so drugega decembra v slavnostni dvorani ptujske knjižnice organizirale srečanje z Vido Žabot. Ob tej priložnosti so se širšemu občinstvu tudi predstavile. Ptujski klub je eden od slovenskih, soroptimistke se sicer družijo na vseh petih celinah. Druženje ni njihov osnovni cilj, ob tem tudi pomagajo ljudem v stiskah, se zavzemajo za povezovanje kultur, se bojujejo proti boleznim, prizadevajo si za zbiranje denarja, da bi kakšen mladi nadarjen um lahko lažje študiral, in še kaj. Srečanje z Vido Žabot je bilo njihovo darilo ob tretjem decembru. Želele pa so tudi zbrati nekaj denarja za dobrodelne namene, da bodo s prazničnimi darili razveselile pomoči potrebne otroke. "Moč ljubezni! Poklicana sem, da dosežem način življenja po njenem zakonu. Samo ljubezni bom sledila in jo potem vcepljala med ljudi kot misijonar, prerok, umetnik, poet, božji žarek, ki zdravi; poklicana sem, da stopim na pot proti misteriju onostranstva, v zavesti ljudi, da ga prebudim in jih spomnim..." (Odlomek iz Vidine avtobiografske knjige Križ na prsih, s katero je javnosti predstavila najgloblje kotičke svoje preobražene duše) Vida Žabot živi in dela v Torinu, kjer poučuje psihologijo, pedagogiko in didaktiko. Želja, da bi študirala medicino v Milanu, se ji ni uresničila, postala pa je "zdravnica za duše". Bolečina jo je vedno skrivnostno privlačila, poskrbeti za ljudi v stiski, je postala njena življenjska težnja. Vsi, ki so že bili na njenih predavanjih, ptujskemu občinstvu je predavala o konfliktih in stresu, vedo povedati, da so njena predavanja pravi balzam za dušo. S svojim toplim in pomir-jajočim glasom je pravi balzam za ranjene ali kako drugače prizadete duše. Orožij v boju proti stresu je veliko. Najimenitnejše zdravilo pa je smeh. Vsaj enkrat bi se po Vidinem nasvetu morali na dan tako nasmejati, da bi se od smeha valjali po tleh, pa bi že odgnali stres. Predvsem pa bi se morali naučiti preusmerjati nezaželene reakcije v nekaj koristnega. Od drugega decembra je Vida Žabot tudi članica ptujskega kluba Soroptimist International. MG 50 skladb različnega žanra - od velikih mojstrov resne glasbe, preko lahkotnejšega, tradicionalnega žanra, zabavne, folk, ljudske in domače zabavne glasbe. Od začetka so delovali pod okriljem KD Miklavž pri Ormožu, od letošnje pomladi pa so samostojno društvo. Zanimivo je, da skupina ne poseduje nobenega lastnega instrumenta, saj bi jim nakup ene harmonike odjedel celotno letno dotacijo. Zato vadijo na lastnih instrumentih, za nastope pa jim jih prijazno posodijo pri glasbeni šoli Ormož, saj je pomembno, da imajo vsi instrumenti enak zvok. vki Harmonikarska skupina Holermus. Foto: Žalar Vida Žabot, nekdanja salezijanka, danes vse bolj "zdravnica za duše", med ptujskimi soroptimistkami. Foto: Langerholc ZNIŽAJTE SVOJO DAVČNO OSNOVO! Izkoristite čas do konca leta - pridružite se več tisočim zavarovancem, katerim smo že olajšali skrb za njihovo pokojnino. Vključite se v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in uveljavite celoten znesek vplačanih premij za leto 2002! Zaupanje zavarovancev nagrajujemo z znižanimi stroški 2,6% in upravljavsko provizijo 1,2%. Zaupajo nam: ADK Maribor d.o.o., AGROGORICA d.d., AGRORUŠE d.d., Aliimat Slov. Bistrica d.o.o., ANDRAGOŠKI ZAVOD MARIBOR - LU, BELOKRANJSKA VET. SLUŽBA d.o.o., Bistral d.o.o., BONES d.o.o., CARE d.o.o., Center za socialno delo Ptuj, Dravska tiskarna d.d., EKONOMSKI INŠTITUT MARIBOR d.o.o., ENERGO PLUS d.o.o., FARMADENT d.o.o. Maribor, GEOIN d.o.o. Maribor, GORICA LEASING d.o.o., GORIŠKE OPEKARNE d.d., GP RADLJE d.d. Radlje, Grafika Soča d.d., HINCO d.o.o., HYGL\ d.d. Novo mesto, IMKO d.d., Impol 2000 d.d., IMPOL d.d., Impol Kadrii^ d.o.o., Impol servis d.o.o., INFOND Holdii^ d.d., ISKRA Avtodeli Bovec, ISOKON Slovenske Konjice, JERUZALEM WS, KBM Fineko d.o.o., KBM Infbnd d.o.o. Maribor, KBM Invest d.o.o. Maribor, KBM Leasing d.o.o. Maribor, KLAS Zadruga Križevci z.b.o.. Komunala Tolmin, Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina d.o.o., KRAS - PIVKA d.o.o. Veterinarstvo, LEKARNA RAČE - GOLUB MIRAN s.p., Lesnina EMMI Slov. Bistrica, MARIBORSKI VODOVOD, MBH d.o.o. Maribor, MENERGA d.o.o., MERKUR ZAVAROVALNICA d.d., MESSER SLOVENIJA d.o.o, Mežica Finance d.o.o., MG SOFT d.o.o. Ruše, MIKRO+POLO d.o.o., MLM d.d., MOJA NALOŽBA d.d. Maribor, MPI Žeijav d.o.o., NIGRAD d.d. MARIBOR, Nova KBM d.d. Maribor, ODVETNICA TRUNKL Jelena s.p., OKP d.o.o. Rogaška Slatina, OMEGATRANS d.n.o., Paloma Ceršak d.d., PALOMA PIS d.o.o., PALOMA Pievalje d.d., PALOMA Sladkogorska d.d., PEČI KERAMIKA d.o.o., Podlesnik Bojan s.p., POMGRAD SGP - GRADNJE d.o.o. Murska Sobota, POMURSKI SEJEM d.d. Gornja Računa, POZAVAROVALNICA SAVA d.d., PROAGENT Nova Gorica d.o.o., PROARC Nova Gorica d.o.o., PROINŽENIRING Nova Gorica d.o.o., PROJEKT Nova Gorica d.d., PROSAN d.o.o.. Radio Tednik Ptuj d.o.o., ReifFeisen KREKOVA BANKA d.d.. Rudnik Mežica Elektrarne d.o.o.. Rudnik Mežica Korlab d.o.o.. Rudnik Mežica Stanovanjsko podjetje d.o.o., SCHOP d.o.o., SGP Pomgard Mehanizacija d.o.o., SGP POMGRAD d.d. Murska Sobota, SILKEM d.o.o., SNAGA Maribor, Srce in ožilje d.o.o., SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR, Stampal d.o.o., STANINVEST d.o.o., STOTINKA d.o.o. Makole, STTC d.d. Maribor, SYLUX d.o.o., TAB Mežica d.d., TDR Metalurgija Ruše d.d., TLAKOVEC d.o.o., TOPLOTNA OSKRBA MARIBOR d.o.o., Unidel d.o.o., Upimol 2000 d.o.o., VARNOST d.d., VEČER d.d., VET. POSTAJA POSTOJNA d.o.o., VETERINA NOVO MESTO d.o.o.. Veterinarska bolnica Ptuj d.o.o., VETERINARSKA POSTAJA TREBNJE d.o.o., VIPAP Videm Krško, ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. Maribor, ZAVAROVALNICA TILL\ d.d. To so razlogi, da se pridružite Moji naložbi, kjer pod najugodnejšimi pogoji poskrbimo za vašo pokojnino. /Av m SHra po koj ni i ni s k/^. d ruzby^ d. o. Pridružite se zadovoljnimi Informacije: MOJA NALOŽBA, pokojninska družba, d.d., Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor e-mail: info@moja-nalozba.si, tel.: 02 229 2912, spletna stran: www.moja-nalozba.si REPORTAŽE, AKCIJE WWW.BIGBANG.SI 32x pO Sloveniji BIG mm Prenovljena in povečana trgovina Big Bang Ptuj, Novi trg 7, Ptuj kupovati drugje bi bilo potratno V 12. mesecu, kupujte na 13 OBROKOV BREZ OBRESTI! GRUNDIG Televizor samo 84.990 sit - black Line D ekran 70 cm - hi-fi stereo, TOP teletekst - v titan barvi ELTA Televizor - ekran 51 cm -scart priključek -teletekst samo 29.990 sit LIMIT Komplet za hišni kino samo 59.990 sit - komplet 5 zvočnikov ' I " ~ za domači kino in aktivni subwoofer ^^ - DVD/CD/CDIVCD-RW/MP3 predvajalnik - daljinski upravljalnik ELTA Masažna kad samo 4.990 sit NASE CENE SO DARILO -moč: 85 W - 4 nastavitve masaže ZANUSSI Pralni stroj -do 5 kg perila -1/2 polnjenje - pralni razred B ^^^H - velika vrata 30 cm H^H - ožemanje do 500 obr/ min - mere (v/S/g): 85/60/55 cm samo 54.990 sit ORION Mikrovalovna pečica samo 15.990 sit - barva: srebrna -prostornina: 17 L - Moč mikrovalow; 700 W - Nastavljiv čas do 30 min - 6 stopenj moči Ponudba vejja do razprodaje zalog. ^vejja do 31. 12.2002 TEDNIKOVA AKCIJA / KATERI JE NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK Marjan Fesel - duhovnik na Hajdini V novi Tednikov! akciji Izberite najbolj priljubljenega duhovnika si je Marjan Fesel, duhovnik, ki deluje v župniji sv. Martina na Hajdini, do sedaj prislužil največje število glasov naših bralcev. Marjan Fesel je svojo duhovniško pot začel pred 17 leti. Sam se je opisal kot vesel, odkrit in iskren človek. Kot je dejal, je duhovnik postal zato, ker je čutil, da bo tako lahko najbližje ljudem. Prvenstveno poslanstvo duhovništva pa je po njegovem mnenju vnašanje veselja v domove ljudi. Kaj je odločilno vplivalo na to, da ste postali duhovnik? "Odločitev ni prišla kar tako. Že kot otrok sem namreč bil seznanjen z ljubeznijo do ljudi in Boga. Družina je vedno dihala s cerkvijo. Po končani osnovni šoli sem se odločil za gimnazijo, nato pa sem nadaljeval s študijem na teološki fakulteti. Po drugem letniku sem moral na Kosovo v vojsko. In prav takrat se je ta moj poklic nekako izkristaliziral. Preden sem odšel na Kosovo, sem nihal med medicino, pravom in duhovništvom. V vojski pa sem začutil, da bom kot duhovnik najbliže ljudem. Kot zdravnik ali pravnik si sicer res v stiku z ljudmi, a je duhovnik edini, ki ima 24-urni delavnik. In ravno zato sem se odločil za ta poklic." Kako je potekala vaša duhovniška pot? "Začela se je leta 1985, ko sem imel novo mašo pri sv. Barbari v Zgornji Koreni. Nato sem odšel za kaplana v Prekmurje, kjer sem delal 11 let. Za tem sem se preselil na Hajdino, kjer župni-kujem od leta 1996 dalje." Se vam zdi, da je med ljudmi, ki živijo v mestih, in tistimi, ki živijo na vasi, kakšna bistvena razlika, kar se tiče medsebojnih odnosov? Kje vi raje delate? "Moja želja je od vedno bila biti nekje izven mesta. Mesto me nikoli ni privlačilo, gre namreč za to, da čutim, da mi je lažje delati nekje na vasi. Zdi se mi, da je na vasi veliko lažje biti v stiku z ljudmi in to je tisto, kar je meni osebno najpomembnejše. Kar se tiče odnosov med ljudmi, pa menim, da so v mestih veliko manj osebni in glede na to, da sem zelo odprt človek, mi to ne ugaja najbolj. Čeprav opažam, da so tudi na vasi nekatere stvari, ki mene osebno bolijo. Ljudje se velikokrat obnašajo, kot da se ne poznajo med Marjan Fesel (v sredini) v hajdinski cerkvi seboj. Predvsem otroci so se navadili slabega vedenja. Večina jih niti ne pozdravlja starejših in to je tisto, za kar bi se vsi morali truditi, da spremenimo. Res pa je, da je ta odtujenost med ljudmi v mestu še bolj opazna." Kaj menite o drugih verah in ateistih? "Glede na to, da je vera osebna, intimna stvar vsakega človeka, moramo ljudem pustiti popolno svobodo. Vsak se lahko odloči po svoje. Nikoli nikogar ne bi silil narediti nekaj, česar noče. Vera je božji dar, in če se kdo ne more najti v njej, ga nima smisla prepričevati, naj jo sprejmejo. Na druge vere ne gledam kot na boljše ali slabše od krščanstva. Na ljudi drugih verstev gledam kot na brate, saj menim, da če ne sprejemaš drugih ver, tudi svoje ne moreš živeti v polnosti. Sam sem se v Prekmurju veliko srečeval z evan-geličani in z vsemi sem bil v dobrem odnosu. Vera ne bi smela biti razdelilna, temveč združeval- na sila med ljudmi." Kaj bi označili kot najboljšo in kaj kot najslabšo lastnost svojega poklica? "Sploh ne premišljujem o takih stvareh. Vsak poklic ima dobre in slabe strani. Največkrat ljudje sprašujejo, ali me ne moti to, da kot duhovnik ne morem imeti družine. Vendar pa menim, da niti to ni slaba stran duhovniš-tva, saj se zavedam, da če bi imel družino, se niti njej niti cerkvi ne bi mogel posvetiti v celoti. Ljudje stvari označujejo kot slabe, zato ker si postavljajo previsoke cilje. Jaz poskušam ostajati na sredini. Niti uspeh niti neuspeh me ne spravita s tira.,Nikoli nisem razočaran, karkoli se zgodi, se zavedam, da bi lahko bilo še slabše oziroma bi lahko bilo tudi boljše. V življenju je tako, da imaš tako vzpone kot tudi padce, a sam sem tak človek, da vedno z veseljem preganjam žalost. In kot takega me ljudje poznajo. V domove ljudi zmeraj prinašam upanje, smeh in veselje." S katerimi lastnostmi bi se še opisali? "Kot sem že omenil, sem velik veseljak. Menim namreč, da je prvenstveno poslanstvo duhovnika ravno v tem, da mora prinašati veselje. Vera za moje pojme ni nič drugega kot veselo pričevanje za evangelij. Zraven tega sem tudi odkrit in iskren človek. Ljudi sprejemam takšne, kot so, zame so namreč vsi enaki. Ne delam popolnoma nobenih razlik, tudi v družini ne, ker so zame tudi najbližji sorodniki ravno toliko vredni kot vsak drugi človek. Torej iskrenost, veselje in odprtost so moje bistvene lastnosti." Do sedaj ste dobili največ glasov v Tednikovi akciji izbiranja najbolj priljubljenega duhovnika. Kaj je po vašem mnenju razlog za toliko glasov? "Ljudje najbrž začutijo iskrenost. Vesel sem, da so me tako počastili, saj so s tem na nek način priznali in pohvalili moje delo. In morda bo ta akcija pripomogla k temu, da se bomo duhovniki še bolj trudili pridobiti si zaupanje naših faranov in farank." Dženana Becirovic TËDM-OV duhovnik zime M03 NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK ZIME I (trenutni vrstni red): 1. Marijan Fesel, Sv. Martin, Hajdina 2. Edi Vajda, Sv. Andraž, Zg. Leskovec 3. Alojz Klemenčič, Sv. Trojica v Halozah 4. Janez Gogner, Svetinje ■ 5. Janez Maučec, Sv. Marko, MarkovcI Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega duhovnlla zime 2002/03 Glasujem za:_ Ime oz. naslov župnlšča:_ Ime in priimek glasovalca:. Naslov: Telefonska številka: Kupon velja do 18.12.2002 Ponedeljek, 16. december SLOVENIJA 1 6.20 Eu in mi. 6.25 Utrip. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Iz popotne torbe: [ola. 9.20 Čarobne dežele -Čarobno drevo, risana nan., 3/13. 9.35 Waitapu, mladinska nad., 3/5. 10.05 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 8/13. 10.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.20 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Osvajanje K2, ameriška dok. serija, 3/6. 15.55 Dober dan,^ koroška. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 16.50 Radovedni ta~ek: Žerjav. 17.00 Pipsi, risana nan., 23/26. 17.40 Barve jeseni. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Hujšajmo!, angleška nad., 4/6. 20.55 Gospodarski izzivi. 21.25 Umetni raj. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Knjiga mene briga - Paul Bowles: Zavetje neba. 23.05 Sveto in svet: Izzivi Biotehnologije. 0.05 Barve jeseni, pon. 0.55 Umetni raj, pon. 1.20 Gospodarski izzivi, pon. 1.50 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 93.epizoda, pon. 2.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi, pon. 2.35 Homo Turisticus, pon. 3.15 Studio City. 4.30 Kon~nica, pon. 5.30 [ort. SLOVENIJA 2 8.30 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 9.05 Dobro jutro. 14.10 Sloves, angleška dok. serija, 4/7. 15.00 Sobotna no~. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 93.epizoda. 17.40 Ber-tran, mali mojster formule ena Iz Francije, kratki dok. film za otroke. 17.55 Eva in Adam, švedska nad., 2/16. 18.20 [tafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Kon~nica. 21.05 Studio City. 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija, 10/12. 22.50 Brane Ron~el Izza odra. 0.20 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 [portna scena, pon. 14.00 Varuhi luke, 17. del nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 76. del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 96. del nad. 17.15 Salome, 99. del nad. 18.10 Ko boš moja, 34. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Pod eno streho. 21.05 Sedma nebesa, 12. del nan. 22.00 Raztresena Ally, 5. sezona, 16. del nan. 22.50 Tretja izmena, 8. del ameriška nan. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Izganjalka vampirjev, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 36. del. 13.50 Obala ljubezni, 170. del nad. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Super punce, risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, zadnji del nan. 17.45 Korak za korakom, 23. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 7. del nan. 18.45 Družina za umret, 25. del hum. nan. 19.15 [ov Jer-ryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: Beg iz L.A., ameri{ki film. 21.50 Pa me ustreli, 7. del hum. nan. 22.20 Ned in Stacey, 18. del hum. nan. 22.50 Noro zaljubljena, 14. del hum. nan. 23.20 Me~ mnogih ljubezni, hongkonški film. 1.20 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje. 11.40 Alen, pon. 14.20 Automo-bille, pon. 14.50 Alen - lunina svetloba, 26. del. 16.20 Čudežni meč, jugoslovanski film. 18.20 Auto Mondial. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti. 20.00 Marguerite Volant, 6. del. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 V sedlu. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videalisti, pon. 00.20 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 CRO expo. 18.20 Izobraž. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezi-komer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Dvogled - etika, bio-etika. 0.05 Zahodno krilo. 0.50 Frasier. 1.15 Pekleni udar, am. film. 2.45 Siska. 3.45 El Dorado, {p. film. 6.10 Remek. 6.20 Črna Guja. HTV 2 7.10 Otroški program. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.25 Željka Ogresta z gosti. 10.20 Dokum. film. 11.10 Lidija Bajuk - Etnoambijent Solin. 11.50 Note, notice. 12.20 Dokum. oddaja. 12.50 Družinski vrtiljak. 13.20 Novi na~in. 13.50 Fenomeni. 14.20 Pol ure torture, zabavno-oddaja. 14.50 Planet glasba. 15.20 Zgodba o Dorothy Day, am. film. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zahodno krilo. 20.50 Novice. 21.00 Frasier. 21.30 Siska. 22.30 Črna Guja. 23.05 El Dorado, šp. film. 1.30 Zvezdne steze. HTV 3 11.30 A Man of no Importance, britanski film. 13.05 Živi zid. 15.25 It. nogometna liga: Juventus - Lazio, posn. 17.15 Sijajna leta, ~eški film. 18.55 Auto-magazin. 19.30 Potopisna serija. 20.10 Petica. 21.25 [port danes. 21.30 Pekleni udar, am. film. 23.00 Koncert. ORF 1 6.00 Otroški program. 8.00 Varuška. 8.25 Misija. 9.50 Zeus in Roxanne. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.50 Newsflash. 15.55 Simpatije. 16.40 Smu~anje, slalom moški, prenos. 19.30 Čas v sliki. 20.00 [port. 20.15 [ov za milijone. 21.10 Starmania. 22.20 Newsflash 22.30 Starmania. 22.50 Velika pričakovanja, film. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Nemški film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Tirolske. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Hotel Orth. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Sti~iš~e kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 17. december SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Radovedni ta~ek: Žerjav. 9.15 Pipsi, risana nan., 23/26. 9.40 Fliper in Lopaka, risana nan., 11/26. 10.05 [tudentska ulica, oddaja za študente. 10.35 Barve jeseni. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Hujšajmo!, angleška nad., 4/6. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 14.15 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Gori~ko, 2/3. 14.45 Polno~ni klub. 15.55 Živeti je smrtno nevarno, dok. oddaja. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 16.45 Biser~ki iz Biser-gore: Biba. 16.50 Zlatko zakladko: Jabolka z orehi in medom. 17.05 Knjiga mene briga - Paul Bowles: Zavetje neba, pon. 17.30 Faust in Mefisto, francoska dok. oddaja. 18.25 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 16/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Dok. oddaja. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Pesnik iz rde~e ~etrti, nizozemska drama. 0.20 Faust in Mefisto, francoska dok. oddaja, pon. 1.15 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 16/26, pon. 1.30 Dok. oddaja, pon. 2.20 Aktualno, pon. 3.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 94.epizoda, pon. 3.40 Pesnik iz rde~e ~etrti, pon. 5.25 [port. SLOVENIJA 2 8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 15.10 Studio City. 16.05 Kon~nica. 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 94.epi-zoda. 17.45 Sirena, ameriški film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Kundun, ameri{ki film. 22.10 Skupnost, {vedski film. 23.55 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 34. dela nad. 9.55 Salome, pon. 99. dela nad. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 96. dela nad. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 76. dela nad. 13.05 Pod eno streho, pon. zadnjega dela sosedske nad. 14.00 Varuhi luke, 18. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 77. del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 97. del mehiške nad. 17.15 Salome, 100. del nad. 18.10 Ko boš moja, 35. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 21.00 Resnična zgodba: Pot k luči, ameri-{ki film. 22.40 Tretja izmena, 9. del. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. nan. 12.10 Na sever, pon. 11. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 37. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 171. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, risana serija. 16.55 Simpatije, 1. del nan. 17.45 Korak za korakom, 24. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 8. del ^ hum. nan. 18.45 Družina za umret, 26. del hum. nan. 19.15 [ov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Akcija: Heroj in teror, ameri{ki film. 21.50 Pa me ustreli, 8. del hum. nan. 22.20 Ned in Stacey, 19. del hum. nan. 22.50 Noro zaljubljena, 15. del hum. nan. 23.20 Legenda Bruce Lee, ameri{ki film. 0.55 Rde~e petke. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Alen - lunina svetloba, pon. 12.50 Margueritte Volant, pon. 6. dela. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Alen - lunina svetloba, 27. del. 15.50 Iz doma~e skrinje, pon. 17.50 Izbor za Miss Hawaiian Tropic 2003. 18.20 Naš vrt, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti. 20.00 SQ Jam Show. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Naš vrt - boži~ne zvezde. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videalisti, pon. 23.50 Automobille. 00.35 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Inter-nacional, magazin. 21.05 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Mestni ritem. 23.30 Pravica za vse. 0.15 Smrtna kazen. 0.40 Cainovo odra-š~anje, am. film. 2.15 Zopet znova. 3.00 Barbarella, film. 4.35 Glasbena TV. 5.25 Mestni ritem. 5.55 Črna Guja. 6.25 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Otroški program. 8.25 Amerika - življenje narave.^ 9.30 Pod pove~alom. 10.00 Prizma. 10.55 Dokum. oddaja. 11.25 ČB v barvi. 12.10 CRO expo. 12.40 Izobraž. oddaja. 13.10 Dvogled - etika, bio-etika. 14.10 Briljanteen. 15.00 Planet glasba. 15.30 Gospod Cory, am. film. 17.00 Slikica. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zopet znova. 20.50 Novice. 21.00 Smrtna kazen. 21.30 Pravica za vse. 22.20 Črna Guja. 22.55 Barbarella, film. 0.30 Zvezdne steze. HTV 3 11.30 Film. 13.30 Latinica. 17.20 Petica. 18.35 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.30 Potopisna serija. 20.05 Film. 21.40 [port danes. 21.50 Glamour Cafe. ORF 1 6.10 Otroški program. 7.55 Globok kot ocean, film. 9.35 Velika pri~-akovanja, film. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti tivi. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25-magacin. 19.00 Chaos City. 19.30 Čas v sliki. 20.00 [port. 20.15 Soko Kitzbuehl. 21.00 Newsflash. 21.10 Debelu-har. 22.45 Seks v mestu. 23.15 C.S.I. 0.00 Soprani. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evro co. 12.35 Tedenska poro~ila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na pri-zoriš~u. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki. Sreda, 18. december SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Biser~ki iz Bisergore: Biba. 9.10 Grdi ra~ek Tine, risana nan., 9/26. 9.35 Zlatko Zakladko: Jabolka z orehi in medom. 9.50 Knjiga mene briga. 10.10 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Gori~ko, 2/3. 10.40 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 16/26. 10.55 Faust in Mefisto. 11.50 Negibni gibalec. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.15 Umetni raj. 13.40 Gospodarski izzivi. 14.10 Dok. oddaja. 15.00 Aktualno. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 16.50 Male sive celice, kviz. 17.45 v divjini z..., 3/9. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pečat: Mestna hi{a, am. film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Ljubezen v ~asu osamljenosti. 23.25 Mozartov večer: Čarobne pi{čali. 0.45 V divjini z..., pon. 1.35 Mary Tyler Moore, pon. 2.00 Rondo, pon. 3.55 [port. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.25 Homo Turisticus, pon. 17.10 Mary Tyler Moore. 17.45 Posvojenec, nem{ki film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Mož beseda. 20.50 C.Davi-s-M.Moricone: Boži~na pesem, glasbeno-baletna oddaja. 22.20 Kraj zlo~ina: Usodno pivo, pon. 23.50 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Preverjeno, pon. 14.00 Varuhi luke. 15.20 Ljubezen brez greha. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo. 17.15 Salome. 18.10 Ko boš moja. 19.15 24 ur. 20.00 Nevarna psihologinja, am film. 21.50 Newyorška policija. 22.45 Tretja izmena. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Simpatije. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Mladi in nemirni. 13.50 Obala ljubezni. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Super punce. 16.55 Simpatije, 2. del. 17.45 Korak za korakom. 18.15 Veseli rovtarji. 18.45 Družina za umre, 27. del. 19.15 [ov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 15. del nan. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Pa me ustreli. 22.20 Ned in Stacey. 22.50 Noro zaljubljena. 23.20 Zastava, ameri{ki film. 1.00 Rde~e petke. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Naš vrt. 09.45 Iz doma~e skrinje. 11.40 Alen, pon. 14.20 [tiri ta~ke. 14.50 Alen. 15.50 Knjiga. 16.20 Automobille. 16.30 Helenini ljubezni, am. komedija. 18.20 Rokometna mreža, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Bonanca. 21.00 Sijaj. 21.30 Mo~ polnega življenja. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Oder dobre volje, karaoke z Dejo Muši~. 00.45 Videalisti. 02.00 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Duhovni izzivi. 16.30 Hugo. 17.00 Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Barve turizma. 18.20 Usode, dokum. serija. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kontakt-oddaja. 21.00 Enkraten svet. 21.30 "M" magazin. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.30 Reševalna služba, serija. 1.15 Serija. 1.40 Prepovedan prehod, am. film. 3.10 Nikita. 3.55 Cosi ridevano, it. film. 6.00 Črna Guja. 6.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Otroški program. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.40 Koncert. 10.40 Koreni. 11.10 Plodovi zemlje. 12.00 Mir in dobro. 12.30 Kultura. 13.00 Govorimo o zdravju. 13.30 Internacional, magazin. 14.00 Globalno naselje. 14.30 Mestni ritem. 15.00 Planet glasba. 15.30 Dr. Quinn - žena vra~, am. film. 17.00 Slikica. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Reševalna služba. 20.55 Novice. 21.05 Serija. 21.35 Nikita. 22.25 Črna Guja. 23.00 Gosi ridevano, It. film. 1.05 Zvezdne steze. HTV 3 9.30 Zasedanje sabora, prenos. 19.30 Dokum. oddaja. 20.00 Film. 21.30 Glasbeno-dokum. oddaja. 22.15 [port danes. 22.25 Planetarni zvok. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.00 Varuška. 8.20 Columbo. 9.50 Debeluhar. 11.20 25-magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25 - magacin. 19.00 Chaos City. 19.30 Čas v sliki. 20.00 [port. 20.15 Indiana Jones in tempelj smrti, film. 22.05 Newsflash. 22.15 Straight Shooter,film. 23.40 Sinan Toprak. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Policijska inšpekcjja 1, serija. 10.15 Nemški film. 11.45 Vremenska poro~ila. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Trapper John, serija. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Združena v ljubezni, film. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Svetovni žurnal. 23.15 Dokumenti. 0.00 Čas v sliki. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V prvem delu bo na programu prvi del glasbene oddaje "Dobrodelni koncert" - z glasbo do pomo~i tistim, ki jo potrebujejo, ki je bila posneta v Vinski Gori, v drugem pa poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". Vsak ponedeljek med 21. in 22. uho na phoghamu hadia ptuj pripravlja in vodi: Vladimir kajzoVar 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 u; PARADA 2002 2 vami bodo: Ans. DORI IGOR IN ZLATI ZVOKI VESELE ŠTAJERKE VITEZI CELJSKI Ans. VRISK Ans. KOMPROMIS Ans. POGUM VAGABUNDI NAVIHANKE Ans. EKART ŠPELA LUKA IN PEPI UROŠ SAGADIN in TAMBURAŠKI ORKESTER KD URŠKA KORADO IN BRENDI MARINERO BENO IN KONČI MALIBU GENERACIJA 69 MILI SAŠALENDERO KARIZMA ALEKSANDRA KRAJNC BRINA PTUJSKIH 5 ZLATKO DOBRIČ ALENKA KOLMAN DRUŽINA KOLARIČ TRIO PREDOR 2 MONIKO HERIČKO ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ četrtek, 26.12.2002, ob 18. uri RADIOPTUJ 89.8-98.e-l04:3MHz ČETRTEK, 12. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Horoskop. 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT. 12.00 Poročila Radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Koledovanje v Halozah. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PETEK, 13. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC,^ 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SOBOTA, 14. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (pon.). 11.15 Kuharski nasveti (N. Pignar). 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (T. Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (J. Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (D. Breznik). 22.10 ŽIVIMO LEPO (S. Einsidler). 23.00 Mitjah in Petjah show (F^ Janž-ekovič in M. Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). NEDELJA, 15. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOf. 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLU[ALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PONEDELJEK, 16. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 ODMEVI IZ [PORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago [alamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman -Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLAS- BENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). TOREK, 17. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vprašanja in odgovori. 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNI[KI nasveti. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasbene želje prek SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). SREDA, 18. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HORO-SKOF. 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago [alamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 18.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM: [krjančkov ropot. 22.00 Glasbene želje prek SMS. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). S POTI PO BELI KRAJINI TURISTIČNI TEDNIK Po Županiiievi deželi in poti Bela krajina je posebna v geografskem, etičnem in kulturološkem pogledu. Razprostira se med @umber{kimi hribi, Gorjanci, obsežnimi kočevskimi gozdovi in reko Kolpo, za katero pravijo, da je s svojimi 113 km najdaljša slovenska plaža. Lani so ji namerili 30 stopinj Celzija, letos 29. Bela krajina obsega okrog 600 km2, ima tri občine (Metliko, Črnomelj in Semič) s 26.500 prebivalci, ki živijo v 192 naseljih. Najstarejša poselitev sega v čas mlajše kamene dobe. Bela Krajina je dobila ime po belih brezah, ki jih je v tem kraškem svetu veliko, in po belem domačem platnu. Nekoč so v vsakem belokranjskem gospodinjstvu sejali lan in izdelovali belo domače platno, za vse domače potrebe, od oblačil do posteljnine in brisač. Belokranjski muzej je bil odprt leta 1951, domuje v metliškem gradu. V njem so na ogled arheološka zbirka in kulturnozgodovinska zbirka, večji del stalne razstave je posvečen življenju Belokranjcev v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Gre za obdobje, v katerem sta bili Metlika in Črnomelj izrazito obrtniški in trgovski mesti. Kulturna in gospodarska društva iz tistega časa so se ohranila do današnjih dni. Metlika, podobno kot druga slovenska mesta, izgublja dejavnosti v mestnem jedru, vse bolj pa se v gospodarskem pogledu razvija njeno obrobje, kjer že nastaja industrijska cona. Dokaj intenzivno se razvija tudi gospodarstvo. Stopnja nezaposlenosti je na tem območju občutno nižja kot na drugih območjih Slovenije. Čeprav se turistična infrastruktura šele razvija, turist najde na tem območju veliko. Prijazni domačini se po najboljših močeh trudijo, da bi se celotno območje turistično razcvetelo. Mimogrede, edini metliški hotel že dolgo kliče po obnovi, mesto pa je tudi še brez taksi službe. Vse za turista zanimive in potrebne informacije so na voljo v TlC-u Metlika. Belokrajnci zelo cenijo in častijo vinsko trto. Metlika je središče belokranjskega vinogradništva. Vsako leto v drugi polovici maja v starem mestnem jedru zaživijo vsi trije metliški trgi. Tradicionalna "Vinska vigred" privabi vsako leto množico obiskovalcev. Metlika je znana tudi po Slovenskem gasilskem muzeju. Dragatuš in Vinica sta tesno povezana z življenjem pesnika Otona Župančiča. Dve leti po rojstvu v Vinici (leta 1878) se je pesnikova družina preselila Metliški grad (z dvoriščne strani), v katerem je Belokranjski muzej in kjer so poleti potekale prireditve pod naslovom »Pridi zve~er na grad« Ena od značilnih hiš v Velikem Nerajcu; čeprav jih je veliko praznih, so jih vaščani obnovili, zato so leta 2000 v evropskem projektu CRPOV dobili posebno priznanje @upan~i~ev hram v Dragatu{u, kjer si obiskovalci lahko ogledajo tudi spominsko sobo enega najve~jih slovenskih pesnikov Otona @upan~i~a. V hi{i s tradicijo, kjer je danes gostilna, je pesnik živel do svojega 12. leta. v Dragatuš, kjer so odprli trgovino in gostilno. V Dragatušu je mladi Župančič začel odkrivati skrivnosti narave, spoznavati pisano druščino domačinov in prisluškovati živahnemu utripu sta-rosvetskega življenja. S pastirčki je hodil na pašo in počel nešteto drugih stvari, ki jih počenjajo mladi v tem obdobju. Dragatuš je ostal v pesnikovem spominu nepozaben. Z Župančičevo potjo, prehoditi jo je mogoče v štirih urah, ki je zaživela ob 120-letnici pesnikovega rojstva, ki žal v slovenski kulturni javnosti ni imela dostojnega širšega pomena, sta se povezala Vinica in Dragatuš, vmes pa so pridobili tudi drugi kraji te obrobne slovenske dežele. Oba Župančičeva kraja povezuje krajinski park Lahinja, ki obiskovalcem odkriva značilnosti in lepote kraškega sveta: reko, potok, jame, močvirja, ste-ljnike, rastlinje in cvetje. Na robu krajinskega parka leži Veliki Nerajec. Vas je v evropskem projektu CRPOV dobila posebno priznanje, bila je šesta med 32 evropskimi vasmi, ki so se uvrstile v Pri Veri Vardjan v Velikem Nerajcu si je mogoče ogledati in tudi kupiti izdelke domače obrti, "gudala" (lončene base) izdeluje sama. Foto: MG leta 1402, od leta 1854 je v njem sedež župnije. Ima okrog 250 prebivalcev. Že od nekdaj je bil žarišče izseljevanja, ker poljedelstvo in živinoreja nista dajala dovolj za preživetje. Tudi Župančičeva gostilna ni mogla uspevati brez kmetije, občasno so jo morali, ker ni imela prometa, tudi zapreti. Pol vasi je bilo med vojno skoraj do tal porušene, med porušenimi zgradbami je bila tudi cerkev. Danes je Dragatuš sedež krajevne skupnosti in krajevnega urada, ima šolo, pošto, župnijski urad, trgovine in turistično društvo. Kjer je stala Župančičeva hiša, pa je moderno urejeno gostišče Rajka Štefaniča, Župančičev hram, s spominsko sobo pesnika Otona Župančiča. Gostilničar nadvse toplo pripoveduje o življenju in delu velikega pesnika, posebej pa je ponosen, da se lahko obiskovalci spominske sobe seznanijo tudi s pesmijo, ki jo je mladi Oton posvetil neki točajki. Napisal jo je leta 1900 in ni bila objavljena v nobeni njegovi pesniški zbirki. MG zaključni del tekmovanja za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi v letu 2000. Posebno priznanje so Nerajčani prejeli za izjemne dosežke na področju naravovarstva in za skupno vaško delo. V obnovljeni vasi živi danes v 18 hišah 80 prebivalcev, od tega jih je kar 30 mlajših od 20 let, ki se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom. V dvanajstih hišah se, kot je povedala Vera Vardjan, ki se ukvarja z domačo in umetno obrtjo, med drugim izdeluje tudi gudale, ukvarjajo se tudi že s turizmom. Vstopnica za ogled vasi in zanimivosti, obisk informativnega centra, ki ga je ustanovilo Društvo Krnica, izdelkov domače in umetne obrti, je kos ajdove potice. Ker jo peče pet domačink, bo potrebno vas obiskati petkrat, da boste okusili slast vseh, se radi pošalijo domačini. Ob našem obisku je bila še topla. V njihovi vasi boste lahko kupili tudi izdelke nizozemskega kiparja Dirka Heijsa, ki si je za stalni dom izbral Dragatuš. Dragatuš, ki leži ob cesti Črnomelj-Vinica, je bil prvič omenjen V vasi Veliki Nerajec je potrebno turistično vstopnico dobesedno pojesti -ajdova potica, ki jo peče pet vaščank, je nadvse okusna. To je dobro razvidno tudi na obrazih Ptujčanov, ki so bili njihovi gostje 18. novembra POGLEJ IN ODPOTUJ DUNAJ, 1=2 8.490 23.12., enodnevni Izlet, avtobusni vstop: MB, FTUJ, cona za 2 osebi POMUBJE. Sončkov klub 10.990 vikendi do 9.2., 3' Diana, bogat program, izlet, kopanje, 2D,POL,otrakdo7letbrezplalino LENDAVA, Sončkov klub 12.990 vikendi do 2.3., 3- hotel Lipa, bogat program, 2D, POL, otrokdo12letbrezplal!no LENDAWL DožIčnI 24.990 med 22. - 27.12., 3' Lipa, Sonikov klub, 4D, POL, bogat bigllini program_ TUim. Monastir 34.490 14.12., 4* hotel, 7D, POL, odhod Iz avstrijskih letališč TURČIJA, Antallh J" 39.100 14.12., 3* hoteli (ali bol|il), 70, POL, Kemer -Pamukkale - Side, odhod iz avstrijskih letali« UMAG, Sončkov klub 39.990 29.12., 3* SIpar, 3/40, POL, sllvestnka velierja, bogat program, gost: Matjaž Jaňnik SONČEK TUI potovalni center PTUJ, Krempljeva 5, teL 02/749 32 82 ZANIMIVOSTI PTUJ / MEDNARODNO LETO GORA IN PRIMOŽ TROP V ŠOLSKEM CENTRU PTUJ Razstava planinskih fotografij Primoža Tropa V sklop prireditev ob mednarodnem letu gora, ki se je uradno začelo že 11. decembra lani, spada tudi razstava planinskih fotografij Ptujčana Primoža Tropa. Da bi si del njegove bogate zbirke — imenujmo jo kar Hodil po zemlji sem naši in fotografiral nje planinske prelesti - lahko ogledalo čimveč mladih, je tokrat razstavo (že tretjo) pripravil v Šolskem centru. Otvoritev razstave - pri postavitvi so mu pomagali dijaki strojne šole, knjižničarke so uredile panoje in vitrine s planinskimi rekviziti in literaturo -je bila v torek ob 12. uri. Vse prisotne je pozdravil profesor Branko Polanec, nato pa je še predstavil obetajočega fotografa. Primož se je po končani gimnaziji na Ptuju odločil za univerzitetni študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je oktobra letos tudi diplomiral. Za planinarjenje sta ga že zgodaj navdušila starša, za kar jima je zelo hvaležen, saj je sedaj že kot planinski vodnik, inštruktor planinske vzgoje in alpinist lahko zgled mnogim mladim, kako koristno izkoristiti prosti čas. V kulturnem programu so sodelovali dijaki ekonomske gimnazije: Denis je zapel Gregorčičevo Zakrivljeno palico, Vida in Žiga pa sta recitirala planinsko poezijo. Enako dolg aplavz si je za recitacijo prislužila še drugošolka Petra Pinta-rič iz OŠ Olge Meglič. Tone Purg, predsednik PD Ptuj, je nagovoril zbrane in jih še posebej lepo povabil na vse društvene prireditve, ki se bodo odvijale v letu 2003, ko bodo obeležili 50-letnico planinskega društva in že 20 let haloške planinske poti. Nato je spregovoril o mednarodnem letu gora, ki ga je razglasila generalna skupščina OZN že leta 1998, posvečeno pa je predvsem razmišljanju o razvoju, ki bi zagotavljal boljše življenje prebivalcem gora, hkrati pa ohranjal dragocene naravne vire, biološko pestrost, kultur- Razstavo je odprl predsednik PD Ptuj Anton Purg no dediščino, divjino in duhovni pomen gora tudi rodovom, ki prihajajo za nami. Življenju na Zemlji grozi ekološka katastrofa. Gorata območja obsegajo kar petino vse kopnine na našem planetu. Najmanj desetina vsega prebivalstva živi v gorah in ti ljudje so življenjsko odvisni od naravnih dobrin, še veliko večje pa je število ljudi, ki so odvisni od pitne vode z gora. Gore niso torej le velikanski, brezoblični kupi kamenja. Prav tako polne so življenja kakor oceani in prav tako pomembne za življenje na Zemlji kakor tropski pragozdovi. Gore so domovanje tisočem vrst živali in rastlin. Za milijone ljudi so nekatere gore svete še danes - ponekod so nedotakljive in vzpon nanje pomeni ne-odpustljivo žalitev, drugod se vsako leto stotisoči kot romarji vzpenjajo na svete vrhove. Delovanje PD Ptuj je predstavila načelnica mladinskega odseka Jasna Drakšič. Vse prisotne je povabila na številne krajše ali daljše izlete, ki jih organizira mladinski odsek za mladino. S tem šolskim letom so namreč na novo ustanovili dijaško— študentsko planinsko skupino, za katero je že nekaj uspelih izletov. Izbor 21 fotografij je predstavil avtor razstave, se zahvalil dijakom in zaposlenim Šolskega centra, še posebej pa zunanjim obiskovalcem - mentorjem planinskih skupin na osnovnih šolah - in drugim ljubiteljem planin. Prijazno je odgovarjal na zastavljena vprašanja ob ogledu fotografij. Razstavni prostor je ves čas napolnjevala prijetna glasba. Terezija Kekec ZETALE / REGIJSKO RAČUNALNIŠKO TEKMOVANJE MnožUno in uspešno V soboto, 23. novembra, je na Osnovni soli Žetale potekalo regijsko tekmovanje iz znanja ra~unalništva, ki ga je organizirala Zveza za tehniško kulturo Slovenije s pomo~jo Osnovne šole Žetale. Udeležile so se ga osnovne šole Jur-šinci, Majšperk, Leskovec, Cirkovce, Dornava, Ljudski vrt in Žetale. Vsako šolo sta zastopala dva u~enca. Na državno tekmovanje sta se uvrstila Jan Ambrožic z osnovne šole Ljudski vrt ter Andrej Jazbec z Osnovne šole Žetale. Tekmovanje poteka na treh nivojih. Prvi izbere dva najboljša ucenca, ta pa zastopata šolo na regijskem tekmovanju, ki je tokrat bilo na Osnovni šoli Žetale. Ucenci so se pomerili v znanju iz programa Microsoft Word in CorelDRAW. Tekmovalci so pokazali veliko mero znanja in spretnosti, tako da je imela ocenjevalna komisija težko delo. Cilji tekmovanja so širjenje znanja in poglabljanje že usvojenega znanja tudi nad raven zahtevnosti rednega programa na podrocju računalniškega programiranja, oblikovanja besedil in likovnega oblikovanja, primerjanje znanja med učenci na področju računalništva ter odkrivanje in spodbujanje nadarjenih za računalništvo in informatiko. Obenem pa motiviramo učence za nadaljnje poglabljanje znanja s področja računalništva in informatike. Ob tem pa tudi združuje mlade z različnih šol in iz okolja. Uspešnost in množičnost tekmovanja dokazuje, da je računalništvo v šoli potreba in izziv. Damjan Šimenko Foto: Milan Fakin PTUJ / RAZSTAVA NA EKONOMSKI ŠOLI Forma viva v fantazijskem parku V ~etrtek, 14. novembra, je bila v knjižnici Šolskega centra Ptuj otvoritev razstave z naslovom "Forma viva v fantazijskem parku". Pripravila so jo dekleta 2. b razreda programa ekonomske gimnazije. Avtorice so na otvoritvi povedale misel Pietra Montegaz-za: "Vse, kar je živo, išče lepoto, človek pa jo išče in ustvarja." Kipar svoje misli izrazi tako, da jim da obliko (formo) v gmoti ali masi - jih opredmeti. Doživetja in misli izrazi z volumni, ki so otipljivi in fizični. V tem smislu je to umetnost, ki daje več, kot pa dajeta beseda in slika, saj omogoča večjo, tudi ti-pno neposrednost. Kipar lahko oblike modelira, kleše, reže, vliva v raznih materialih: glina, kamen, les, kovina, ki imajo različne strukture in lastnosti. In ko vrne kiparske oblike v pro- stor, od koder je vzel material, se rodi "forma viva" ali razstava na prostem. Stvaritve dijakinj so makete - prostorske upodobitve parkov, kamor so postavile abstraktne kiparske oblike. Njihovi parki so domišljijski tako v zasnovi kot v barvah in tudi v poimenovanju: "Habibi park, Paradise, Park mladosti, Iluzija, Sanjski park pozimi, Utrinek, Zmešnjava v parku, Vodni park". Predstavljajo izdelke, ki so jih ustvarile ob koncu šolskega leta 2001/2002, ko so se počitnice z vsakim dnem bolj približevale in je prijetna narava kar vabila na sprehode po parku. Zanimive naloge so se lotile na pobudo mentorice profesorice Vesne Emeršič. Otvoritev razstave sta glasbeno popestrili Nina Kukec s harmoniko in Dolores Frlež s saksofonom. Dijakinje 2. B/EG FRANC FIDERSEK / O DOGAJANJIH PRED 40 LETI Spoznajmo tudi napol zamol~ano ••• Nadaljevanje ZA MNOGE USODNA POT DOMOV Iz opisanih primerov Stanka Rogine in Igorja Slavca je razvidno, po kako zapletenih poteh jima je uspelo, da sta se srečno vrnila med svoje domače, čeprav precej mesecev po koncu vojne. Žal vsem ni bil dan tako srečen povratek. Podobno kot na fronti, sredi bobnečega ognja, je tudi na poti domov nekatere spremljala sreča, mnogim pa se je izneverila. Nekateri so na tej poti naleteli na zlobne "prometnike", ki so jih usmerili skozi vrata, ki so vodila v smrt in še danes nihče ne ve, kje in kako so se zgrudili in kje trohnijo njihove kosti. Mnogi pa so morali pred prihodom domov že na ozemlju svoje domovine v taboriščih prestajati nepopisno trpljenje in ponižanja. Največ naših povratnikov je trpelo v taborišču Begunje na Gorenjskem, nekaj pa so jih tudi strpali v Strnišče in tako naprej. Po pričevanju sotrpinov so se nekateri srečno prebili do Maribora, tam pa je za njimi izginila vsaka sled. Kaj se je dejansko dogajalo, bodo prav gotovo opisali zgodovinarji in drugi raziskovalci, ki bodo imeli možnosti vpogleda v vojaške arhive, preučili razne depeše in izdana dodatna povelja za konkretne primere. Že v času osvobodilnega boja, ne le pri nas, enako je bilo v praksi tudi v odporniških gibanjih drugih narodov, je veljalo pravilo, da je treba izdajalce in sodelavce okupatorja likvidirati. Bil je to kruti čas, ko so tudi neuki ali vsaj premalo razgledani ljudje dobili pooblastilo za pobijanje soljudi. To so posamezniki tudi na odgovornejših mestih svojevoljno izkoriščali, si dajali duška svoji osebni maščevalnosti. V oktobru 1944 je vrhovni štab NOVJ izdal depešo, ki jo je podpisal vrhovni poveljnik maršal Tito, da je "treba sodelavce okupatorja likvidirati", marca 1945 je bila vsebina te depeše ponovljena. Pri tem pa ni bilo nedvoumnega tolmačenja, kaj točno to povelje zahteva, zato so si v po- sameznih okoljih tolmačili po svoje in izdajali dodatna povelja za posamezne primere. Obstaja domneva, da so to povelje izvajali tudi še po vojni, vse do 3. avgusta 1945, ko je zvezni parlament, dejansko Avnoj, razširjen z nekompromitiranimi poslanci predvojnega jugoslovanskega parlamenta, na 3. zasedanju sprejel zakon o amnestiji. Takrat so tudi zahodni zavezniki začeli vračati vojne ujetnike v večjih organiziranih transportih. Od takrat vračajočih ujetnikov niso več zasliševali in obtoževali, temveč samo na kratko izprašali in popisali, potem pa poslali domov. Na priporočila je večina tudi "prostovoljno" oddala vojaške uniforme in drugo opremo. Kako je bilo pred tem, mnogi pričevalci so še živi, zato nekaj povzetkov iz njihovih pričevanj. - Iz ujetniških taborišč v Angliji se je zbralo okoli 2.700 Slovencev v "Slovenski bataljon". Iz Liverpoola so jih prepeljali v Italijo, od tod pa v Split, kjer so 23. decembra 1944 ustanovili Peto prekomorsko brigado, ki je bila ena najštevilčnejših ter najbolje oboroženih in izvežbanih slovenskih brigad. Toda v Splitu so iz brigade izločili tri skupine vojakov in jih nekam poslali, kjer so za vedno izginili. Podobno se je zgodilo tudi s Slovenci, ki so se v ujetništvu prijavili za NOV, kamor naj bi odšli kot Šesta prekomorska brigada. Večina se jih je junija 1945 vrnila na domove, celo v angleških uniformah, nekaj pa jih je za vedno izginilo v Splitu. Z ladjami so zahodni zavezniki začeli vračati tudi druge ujetnike, državljane Jugoslavije, med njimi največ Slovence. Sprejemali so jih v Splitu in Tro-girju, kjer so jih strpali v taborišča in pošiljali na morišča. Največ Slovencev je bilo v ujetniškem taborišču pri Marseillesu, ki so ga upravljali Američani, in so julija 1944 pripravili transport za vrnitev v Jugoslavijo po morju. Vendar so v zadnjem trenutku transport odpovedali, ujetnike izkrcali in jim povedali, da transportov po morju ne bo več, ker v Splitu in Trogirju vlada zelo sovražen odnos do vračajočih. V avgustu so iz tistega taborišča ujetnike poslali z železnico na Jesenice, iz nekaterih drugih taborišč pa po železnici skozi Italijo v Ljubljano. Veliko fantov in mož tudi z našega območja je že ob koncu vojne, še pred uradno nemško kapitulacijo, poskušalo najti pot domov, zlasti tisti, ki so jih zadnji tedni vojne zatekli na območju Avstrije in delno Madžarske, pobegnili so iz lazaretov in podobno. Večina teh je imela srečo in je konec vojne dočakala že v domačem okolju. Manj sreče so imeli tisti, ki so se vračali v dneh po kapitulaciji. Nekateri, sicer redki, so se pridružili slovenskim partizanom in jim celo pomagali razoroževati umikajoče nemške in kvizlinške vojake. Na podlagi tega so jih potem kar vključili v slovensko vojsko. Pogubno za vsakega vračajoče-ga pa je bilo, če je prišel v roke vojakom iz drugih enot jugoslovanske vojske. Najtežje je bilo povratnikom v Mariboru priti čez Dravo ali levo na območje Slovenskih goric, kjer so številne straže puščale skozi le domačine s posebnimi prepustnicami. Vse druge so vodili v posebna zastražena zbirališča, kjer so se začela zasliševanja in pošiljanja neznano kam. Vendar se je marsikateremu ob pomoči razu-mevajočih domačinov, tudi stražarjev, uspelo izmuzniti. Prišel je domov, se prijavil na krajevnem odboru OF, kjer so mu naročili, da se mora prijaviti še na komandi mesta Ptuja. Kdor je temu poslušno sledil, se je znašel v posebnem zbirališču, potem pa v Strnišču, ali pa se je sploh "izgubil" neznano kam. Nekaterim se je prav po zaslugi razumevajočih uradnikov na komandi mesta in njihovemu zaupnemu nasvetu: "Čimprej se zgubi domov in se nekaj časa v javnosti ne prikaži!", posrečilo, da so ostali pri življenju ali se vsaj izognili nekajmesečnemu trpljenju. So pa bili tudi primeri, da so jim celo na krajevnem odboru OF svetovali, da naj s prijavo na Ptuju počakajo. Konec prihodnji~ NASVETI Kuharski nasveti Cim et V srednjem veku so bile začimbe v Evropi znamenje premožnosti in gospodarska spodbuda za raziskovanje sveta. V skupino začimb, ki lepo dišijo, spadajo muškatni oreh in muškatni cvet, cimet, kardamom, klinčki, piment in brino-ve jagode. Vse naštete začimbe uporabljamo najpogosteje pri pripravi sladkih jedi. Pri nas najpogosteje uporabljamo cimet, klinčke in kardamom in ravno te začimbe najpogosteje zaznamo v decembrskem času. Cimet je edina začimba iz dre-vesenga lubja, ko jo uporabljamo v sodobni kuhinji in izvira iz cimetovca. V Evropi največ uporabljamo pravi cejlonski cimet, v nekaterih neevropskih državah pa kot cimet pogosto uporabljajo kasijo, ki ima nekoliko ostrejši okus od cimeta. Kasija je temnejša, prodajajo pa jo v bolj ploskih koščkih. Sladki orehom podoben okus pravega cimeta se ohrani, tudi ko cimet zmeljemo in zmešamo z drugimi začimbami in sestavinami. Zmlet cimet uporabljamo najpogosteje pri peki drobnih piškotov in drugega namiznega peciva. Z mletim cimetom po-tresemo kuhane pudinge in začinimo jabolčne sladice. Skupaj s surovim maslom je tradicionalna začimba za pečene buče. V Nemčiji cimet zraven slaščic uporabljajo tudi za pripravo pi-vove juhe. Cimet spada tudi med sestavine grških jedi, kot so različne mesne pastete. Tudi pri pripravi sladkih omak pogosto uporabljamo cele cimetove palčke, a jih pred serviranjem odstranimo. Klinčki ali nageljnove žbice so ostrejšega okusa kot cimet, vendar jih uporabljamo podobno. Tako pogosto v različne piškote mešamo mlet cimet in klinčke. Klinčki so drobni posušeni cvetni popki dišečega žbičevca, ki jih oberejo, preden se odpro. Najboljši klinčki rastejo blizu morja. Majhni, žebljičkom podobni klinčki so kot nalašč primerni tudi za zatikanje v zelenjavo in meso. Uporabljamo jih pri močnih jedeh, kot so tudi enolončnice in goste juhe. Pogosto jih pred kuhanjem zataknemo v čebulo, da jih kasneje iz jedi enostavneje odstranimo. Še vedno pa jih najpogosteje uporabljamo za sladke jedi, sploh če sladica vsebuje tudi jabolka. V primerjavi s ci-metov klinčkov damo vedno vsaj 2/3 manj, ker je njihov okus močnejši in izrazitejši in bi v drugačnem razmerju popolnoma prekril okus cimeta. Pogosto v mešanici sladkih začimb uporabljamo tudi kar-damom. Najpogosteje uporabljamo tako imenovani zeleni kardamom, katerega plodovi se med sušenjem včasih pobelijo. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 412. NAD. Duiev^j^o z^d/avje oJ/ok in uJ^ladosJni^^ov 124. nadaljevanje Družina in duševno zdravje otrok -6. nad. Revščina in slab socialni položaj mnogih družin je danes žal zelo konkreten del resničnosti. Družine, ki so prikrajšane v osnovnih življenjskih potrebah, težko izpolnjujejo svoje vloge - tudi tiste, ki jih imajo pri otrokovem razvoju. Nezaposlenost, gmotna stiska, pomanjkanje perspektiv, negotovost, napetost, nezadovoljstvo, strah pred prihodnostjo ne uravnavajo le družinskega ozračja, ki je za otroka nespodbudno in pogosto mučno, ampak neposredno vplivajo tudi na duševno ravnovesje staršev.Zatekanje le-teh v škodljive tolažbe in sprostitve, največkrat v alkohol in tablete, umik v kronično zlo-voljnost, apatijo in depresijo, stopnjevanje občutij prikraj-šanosti, ki se prav rade spremenijo v sovražnost do okolja in povečano konfliktnost v odnosih z najbližjimi, so le nekatere od posledic težkih življenjskih razmer, ki se odražajo v motnjah duševnega zdravja odraslih. Te pa hudo motijo tudi otrokov duševni razvoj.Poleg tega je z dolgoletno gmotno prikrajšanostjo in slabim socialnim položajem družine pogosto povezana tudi slaba izobraženost in nepoučenost o osnovnih načelih zdrave vzgoje in o otrokovih razvojnih potrebah. Družine, ki žive na obrobju socialnega dogajanja, ne morejo ustrezno pomagati otroku pri harmoničnem vključevanju v okolje, saj ga preko staršev doživlja kot odklonilnega in nespodbudnega. Zato je prav pri otrocih iz družin, ki se čutijo nespreje-te v konkretnem družbenem prostoru in so še dejansko prikrajšani, pogostejši razvoj delinkventnega in disocial-nega vedenja. Naslednjič pa o duševnih motnjah staršev. V kuhinji ga uporabljamo največ pri pripravi slaščic iz krhkega testa. Posebej okusne pa so tudi sadne juhe in kompoti, ki jih začinimo s kardamomom, včasih lahko zaznamo, da tudi kavne mešanice izboljšajo z aromo mletega kardamoma. Iz cimeta si lahko pripravimo številne slaščice iz krhkega, kvašenega in umešanega testa. Z njim dišavimo tudi vse vrste medenega testa, ki ga prav tako najpogosteje pripravljamo v decembrskem času. Cimetove preste pripravimo tako, da presejemo pol kilograma gladke moke, dodamo 12 dekagramov sladkorja v prahu, 1 jajce, 1 rumenjak, 1 deciliter kisle smetane, malo soli in grobo premešamo, nato dodamo še 25 dekagramov masla. Na hitro zgnetemo gladko testo, ga zavijemo v folijo in ga damo 2 uri na hladno v hladilnik. Nato pekač narahlo premažemo z margarino, delovno površino dobro pomokamo in na njej razvaljamo testo približno pol centimetra na debelo. Iz testa narežemo dolge trakove, na primer 15 centimetrov dolge in 1 cm široke trakove, jih obli- kujemo v preste in položimo na pomaščen pekač. Pečemo jih pri 200°C 10 minut. Posebej damo v globok krožnik 4 žlice mletega cimeta in 4 žlice sladkorja v prahu in dobro premešamo. V mešanici sladkorja in cimeta povaljamo še tople preste, nato jih položimo na mrežo, da se ohladijo. Kekse, odišavljene s cimetom in klinčki, pa naredimo tako, da 30 dag gladke moke presejemo v skledo, na sredini naredimo jamico in vanjo damo 2 žlici cimeta, 1 žličko mletih klinčkov, 15 dekagramov sladkorja v prahu, 2 jajci, en beljak in zmešamo z malo moke. Nato dodamo 15 dekagramov masla, na hitro zagnetemo gladko testo in ga damo počivat na hladno vsaj eno uro. Nato ga na pomokani delovni površini razvaljamo za pol centimetra na debelo. Z različnimi modeli izrežemo poljubne oblike. Polagamo jih na pomaščen pekač. Pred peko jih premažemo z mešanico enega rumenjaka in eno žlico ruma. Pečemo pri 180 do 200°C 10 do 15 minut. Preden ponudimo, jih po želji povaljamo v sladkorju v prahu. Nada Pignar, profesorica kuharstva PREJELI SMO Zgled vreden posnemanja! O Halozah se malo piše, pa vseeno se tu v teh od središča mesta Ptuja oddaljenih krajih vedno nekaj dogaja, za kar poskrbijo tukaj-{nji vedno delavni krajani. 3. novmebra so se zbrali Darko Lozin{ek, njegov sin Edi Dre-venšek in Anton Jelen, vsi iz Sp. Gruškovja, nedaleč od hiše gospoda Antona Pulka, starega 82 let, ki sam prebiva v hi{i, da mu pripravijo drva za zimo. Ko sem opazoval te vrle može, ko so si osvežili suha grla z dobro haloško kapljico, ki sem je bil tudi sam deležen, se je že oglasila žaga, zapele so sekire, drevo je padlo. Nato so možje drevo razžagali na dolžino, ki ustreza za kurjenje, in dostavili gospodu Pulku do drvarnice. Upam, da gospoda Pul-ka to zimo ne bo zeblo, za kar gre zahvala tem plemenitim možem. Posnemajte te može, mogoče pa se v Halozah nahaja še kak Pul-ko. Možje pa si zaslužijo vse priznanje za tako humano delo, zato so te vrstice namenjene njim: HVALA VAM. Posnemajte jih! Pomagajte ljudem v stiski! Udeležencem se oproščam za pozno objavo, ker sem bil med tem časom nekaj časa v bolnišnici. Joie Juric Krvodajalci 26. november - Makslmiljan Kolarič, Mali Brebrovnlk 57; Andrej Kotar, Berce-tova 16, Sredi{~e ob Dravi; Du{an Le-ben, Formin 35; Marija Arklini~, Presika 18; Leon Turk, Gerečja vas 32; Matevž Mohorko, Apače 3; Andrej Resman, Ul. Šercerjeve brigade, Ptuj; Vekoslav Cestnik, Zg. Hajdina 98; Milan Kelc, Gru{ko-vec 101/a; Janez Fajfarič, Gori{nica 35; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Stanislav Trstenjak, Ul.B.Kraigherja 18, Kidričevo; Franc Turn{ek, Apače 140; Grega Mazovec, Brajnikova 32, Ljubljana; Jože Galun, Stogovci 14; Ivan Nah-berger, Zg. Hajdina 37/a; Robert Bezjak, Bukovci 168; Branko Dreven{ek, Mi-hovce 48; Jože Muzek, Muretinci 57; Hedvika Koro{ak, Trubarjeva 10, Ptuj; Sebastijan Matja{ič, Jur{inci 34; Ivan Petek, Žabjak 54; Mirko Sambolec, Župe-čja vas_2/a; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Janez Ču{, Gabrnik 20; Stojan Dajnko, Ptujska Gora 105; Silva Mlakar Rojs, Tr-žec 31/a; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Janez Čeh, Volkmerjeva 9, Ptuj; Martin Turk, Kraigherjeva 20, Kidričevo; Gregor Kovačič, Le{je 13; Zoran Bilic, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Bo{tjan Pesek, Dolič 33; Terezija Krajnc, Sp. Velovlak 24/a; Du{an Jau{ovec, Apače 275; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Du{an Krajnc, Strejaci 14; Vlado Bel{ak, Vareja 28/a; Štefan Bukvič, Žetale 84/a; Srečko Toplak, Vičanci 98; Milan Gajser, Gru{ko-vje 31. 28. november - Zdenka Vidovič, Velika Varnica 32; Katja Korpar, Podgorci 87/a; Milica Korpar, Podgorci 87/a; Stanko Janžekovič, Prerad 40; Anton Per{uh, Trnovec 4/a; Jože Turk, Lovrenc na Dravskem polju 2; Nevenka Maruh, Žnidari-čevo nabrežje, Ptuj; Anton Murko, Sela 1 ; Janez Skledar, Apače 209; Miran Va-lenko, Draženci 10/b; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Danilo Preac, Mihovci 17; Alojz Kelc, Oslu{evci 7; Irena Šprah, Krčevina pri Vurbergu; Dejan Šibila, Apače 250; Anton Brodnjak, Placar 19; Danica Gonza, Podvinci 42; Rudolf Jer-nej{ek, Stoperce 52; Jožef Karneža, Do-klece 26/a; Albin Avgu{tin, Lovrenc na Dr. polju 6; Franc Korže, Le{je 40/a; Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj; Marjan Vindi{, Dragonja vas 8/a; Marjan Meglič, Spuhlja 65; Vido kavarič, Prerad 50/a; Milan Jerebič, Moravi 148; Bogdan Ko-res, Medvedce 2/a; Dragica Molnar, Vol-kmerjeva 5, Ptuj; Franc Kump, Senčak 11; Branko Mohorko, Apače 284; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Stanko Fr-čec, Apače 175; Ale{ Meglič, Spuhlja 61; Janez Gerečnik, Apače 33; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Leopold Za-bukov{ek, Dragonja vas 2; Ivan Brglez, Stogovci 3; Peter Nahberger, Župečja vas 20; Vinko Matja{ič, Gabrnik 22; Bo{tjan Le{nik, Prvenci 29; Marijan Per-nek, Ul.B.Kraigherja 1, Kidričevo; Anton Cenar, Mezgovci 55; Boris Kosi, Milčin-skega 14, Maribor; Metka Bolcar, Ribi-{ka pot 17, Ptuj; Mojca Gorjup, Pleterje 15/a; Slavko Vek, Tovarni{ka c. 21, Kidričevo; Jože Kokovnik, Draženci 16; Herman Špes, Leskovec 48; Štefan Đurkin, Vurberg 40/a; Maksimilja Gornik, Cvetlična 1, Spodnji Duplek; Branko Mur{ec, Jir{ovci 8; Jože Čeh, Nova ulica 26, Sp. Duplek; Bo{tjan Fekonja, Vanetina 3, Lovrenc na Dr. polju. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Vrt v znamenju po~jjka Vreme v minulem novembru je šlo na roke vrtnarjem, saj je omogočalo večji del jesenskih opravil opraviti v suhem in toplem jesenskem ~asu. Zelenjavne in okrasne gredice ter drevesni kolobarji so predzim-sko obdelani, vrtovi pospravljeni, trajno rastje pa je že v znamenju zimskega počitka. Pot s čela si bo obrisal tudi vrtnar, v sivih poznojesenskih dneh bo posedal za zapečkom, občasno pa se bo sprehodil in po potrebi kaj postoril v vrtu. V SADNEM VRTU ob prehodu novembra v december oberemo in pospravimo še najpoznejše jesensko sadje, nešplje. Nešplja je sadni plod z najdaljšo vegetacijsko dobo, ki traja od cvetenja do zorenja več kot šest mesecev. Ko plod pozno v jeseni drevesno dozori, pa mu je do užitne zrelosti potrebno še dva do pet tednov, da se omedeni. Omeditev pospešita in požlahtnita ena do dve manjši slani, ki sta v letošnji jeseni dosegli plodove v pravem trenutku stopnje njihove zrelosti. Plod nešplje je okusen, prijetno osvežujoč in zdravilen. V njem je veliko rudninskih snovi, ogljikovih hidratov, organskih kislin in vitaminov, ki blagodejno vplivajo na človekov organizem. Nešplja je sadna rastlina, skromna glede rastnih razmer, ki ne prenaša dolgih vročih letnih obdobij, ni pa občutljiva na nizke zimske temperature. Cvete pozno, da povečini uide spomladanskim pozebam. Glede odpornosti spada nešplja med najbolj zdrave sadne vrste, saj je tako rekoč ne napada noben škodljivec niti bolezen, zaradi česar odpade vsakršno varstvo s kemičnimi pripravki. Priporočljivo bi bilo, da bi nešplja rastla v vsakem sadnem vrtu, saj si z njo popestrimo sadni izbor, ni pa zamerljiv njen tudi okrasni učinek. Ima izjemno lep cvet, najizrazitejši iz botanične družine rožnic, in velike voščeno zelene liste, ki se v jeseni pred odpadanjem pisano obarvajo. Nešplja kot sadna rastlina ni zahtevna glede na vrsto tal. Uspeva v vsakih vrtnih tleh, v ravnini do visokih vinogradniških leg, nekoliko ji škodi visoka podtalnica. Sadimo jo enako kot druge sadne sadike, bolje v jeseni, dokler zemlja ne zmrzuje, pa še večja izbira sadik je v sadnih drevesnicah kot spomladi. V OKRASNEM VRTU je še čas, da pred nastopom ostrejše zime zavarujemo grme vrtnic pred pozebo. Dokler zemlja še ni pričela zmrzovati, grme osipljemo s kompostovko ali vrtno zemljo, če pa je pričelo zmrzovati, je škodljivo zmrznjeno zemljo nasipati k cepil-nemu mestu vrtnice, zato jih obložimo s hlevskim gnojem, šoto ali smrekovimi vejami. Zemljo pod okrasnimi trajnicami in drevninami lahko obdelujemo le, če to dopuščajo primerne talne in vremenske razmere. V razmočeni zemlji prekapanje in rahljanje povzroči poškodbe na njenem zlogu, v zmrnjeni pa ne samo, da je delo težavnejše, temveč preveč poškoduje korenine. Obdelava v globino naj bo tolikšna in s takšnim orodjem, da ne poškodujemo korenin. Globina korenin je med posameznimi vrstami drevnin različna, kar je pri globoki jesenski obdelavi potrebno upoštevati. Prezimajoče lončnice počivajo, zato z njimi ni mnogo dela, niti jih ni priporočljivo motiti. Pogosto jih pregledujemo in odstranjujemo odmrle in odpadle liste, da ti ne gnijejo med rastlinami, zalivamo pa le toliko, da se ji ne presuši koreninska gruda. Rododendromom bolj škoduje zimska suša kot mraz. Ne glede na način, kako smo jih zavarovali pred pozebo, skrbimo, da bodo redno oskrbljeni z dovolj vlage. Če nimamo kam s snegom, ga na-mečimo mednje. Sneg je namreč najboljša zaščita pred mrazom in izsuševanjem. V ZELENJAVNEM VRTU se je v letošnji topli in suhi jeseni lahko odlašalo s spravilom pozne zelenjave iz gredic do pozne jesni. Ker letni časi nikoli ničesar ne podarijo, temveč se gibljejo v nekem normalnem vremenskem krogu, lahko pričakujemo tako tudi od prihajajoče zime. Pravočasno je potrebno pospraviti ali zavarovati pridelke vrtnin letošnje letine in jih ohraniti primerne za uporabo. Pridelek radiča je s porabo njegovih korenov mogoč le, če so na voljo primerni prostori. Radiča na prostem ne pridelujemo le za pridelavo listov ali glavic na prostem, marveč tudi za uporabo korenov, iz katerih lahko silimo zelene liste ali glavice pozimi pod posebnimi pogoji v zaprtih prostorih. V minuli jeseni so tudi pozneje sejani radiči dorastli in dosegli dovolj močne korene, sposobne za siljenje. Preden zemlja zmrzne, radič previdno izkopljemo, da mu ne poškodujemo korenov. To storimo najbolje z vilasto lopato. Rastline, katerih korene smo namenili za potrebe siljenja, obrežemo za kakšna dva centimetra nad koreninskim vratom, pri čemer liste uporabimo za solato, korene pa presortiramo po dolžini in debelosti ter ohranimo za potrebe siljenja. Ker je moč siljenja odvisna od velikosti korenov, jih je potrebno po velikosti in kakovosti izenačiti. Korene položimo vodoravno v plitve lesene sadne platoje in prenesemo v hladen kletni prostor, kjer jih hranimo do časa, ko jih bomo v toplejšem prostoru pričeli siliti. Za setev vrtne kreše v korita ali posode še ni čas, saj je mnogo kaj od zelenjavnih začimb še mogoče nabrati na vrtu, lahko pa si že pripravimo prst v zato namenjene posode in vložimo v prostor, da ne bo zagate, ko bo ta težko dosegljiva, morda izpod globoke snežne odeje. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, od 16. do 19. decembra, zaradi cveta 20 in 21. decembra, lista od 12. do 14. ter 22. in 23. decembra ter rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 15. in 16. decembra. Miran Glušič, ini. agr. AVTO-MOTO PREDSTAVLJAMO VAM / RENAULT MEGANE 2 Prepoznavno drugoten Inovacija, gonilna sila, ki se kot rdeča nit vije skozi vsa obdobja Renaultove zgodovine, je znamki prinesla splošno priznanje. Na začetku tretjega tisočletja, je ta inovativna moč ne le v središču Renaultovih hotenj, temveč tudi želja vsakega ljubitelja avtomobilov, ki pri vozilu upravičeno pričakuje varnost, zmogljivost, skrb za okolje in inteligenco. Z vpogledom v jutrišnji vsakdan so že danes uresničili sanje o inteligentnem vozilu, ki nudi užitke v vožnji in zagotavlja optimalno varnost vseh potnikov. Tako se je megane 2 uvrstil kot najvarnejše vozilo v svojem razredu na osnovi rezultatov preskusnih trkov pri neodvisnem evropskem konzorciju Euro NCAP. Oblika Pri meganovi obliki so pri renaultu naredili radikalen korak. Namesto da bi avto razvijali naprej, so kupcem postregli s pravo {ok terapijo. Kot futuristicna laguna želi tudi megane prikazati novo renaultovo oblikovno filozofijo. Z zadkom, ki ga je doslej imel le eksotični avan- time, želijo dodobra preme{ati {trene v razredu kompaktnih vozil. Tako trivratni kot petvra-tni megane imata enako oblikovan zadek in prednji del. Notranjost Megane voznika in potnike sprejme v udoben in prostoren potni{ki prostor. Ergonomsko in domi{ljeno oblikovano voz- nikovo mesto je zasnovano po vzoru pilotske kabine. Od ročne zavore v letalskem slogu do merilnikov na instrumentni plošči. Ključ ni več potreben, s kartico za prostoročno delovanje je za zagon motorja dovolj pritisk na gumb "start". Regulirana klimatska naprava (serijska pri opremi luxe) skupaj z atermičnim vetrobranskim steklom zagotavlja idealno temperaturo v vozilu. Panoramsko strešno okno in informacijsko navigacijski sistem Carminat GPS zagotavljata brezskrbno potovanje tudi na daljših razdaljah. Pri izbiri avtomobila lahko povsem svobodno izbirate med različnimi ambi-enti. Odločno športni ali prefin-jeni toni, oblazinjenja iz tkanin s tehničnim pridihom, imenit-nost usnja in vedno skladna notranja okrasna oprema. RADIOllITEDNIK Spoštovani, postanite naročnil TIP in LETNIK_ \ FIAT BRAVA l.i LS. 1997 CENA V SIT 1.350.000 ; NISSAN MICRA 1.0 5V. 2000 i FIAT BRAVO l.i SX. 2000 1.950.000 •^RENAULT MEGANE 1.9 Dti 5v. 1999 gFIATPUNT0 55S5V1998 ■5FIATPAIIDA900 CU(.1993 2.200.000 590.000 340.000 ► AUDLMJJim. 2.990.000 ÎKIASEPHIA1J16VLS.1998 1.150.000 g ALFA 1551,7 TS, 1993 590.000 i'ALFA ROMEO 156 1,6 TS, JMâ j VW PASSAT 1,9 TDI, 1997_ a RENAULT R5 CAMPUS 5V, 1992 2.250.000 270.000 1-2M.000 e FIAT BRAVA 1,6 SX, 1997 o CITROEN AX 1,1 TRE, 1993 g VOLKSWAGEN GOLF1,6JXD3V,1990_390J0 JMO Rabljena vozila TIP LETNIK CENA OBUUBA KUPCU: AUDI A6 1.8 T 1997 3.230.000 - Brezplačen preizkus -105 točk AUDI A6 2.8 quattro 1994 1.680.000 BMWM5 2000 11.900.000 kontrole CHRYSLER VOY 3.3 LE 1996 2.000.000 na vozilu FIATPUNTO 1.2 16VELX3V 2000 1.700.000 - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih OPEL VEQRA 1.8 1991 450.000 OPEL VEQRA 1.8 16V KAR 1998 2.040.000 OPEL VECTRA 2.0 GL 1991 350.000 kilometrih R-CLIO 1.2 3V 2000 1.230.000 - Pomoč na cesti, vleka ali R-MEGANE 1.9 DCI 2001 2.500.000 popravilo - 3 mesečna R-IVIEGANE 1.9 DCI 2001 2.500.000 R-LAGUNA 1.8 EXP 2001 3.690.000 tehnična R-MASTER FURGON 2.5 D 1998 1.800.000 garancija SEATINCAl.gP 1998 1.190.000 (za določena vozila) VW CADDY 1.6 1998 800.000 REItAULT Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si fZA KRATEK CAS Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Katra, orion, resje, liske, postanek, oglatost, resor, šoba, pravek, Ancona, trak, radikal, Na, Josette, Ada, slast, triumf, ar, NA, stiskanje, lokal, Ošep, Niro, svitanje, Samos, Irena, oje, Jos, trata, kosar, dar, Ant. Ugankarski slovarček: ATONON = beseda brez naglasa, EGEDE = norveški misijonar (Hans, 1686-1758), ELLIS = ameriška rock pevka (Shirley, 1941), OLA = vzdevek italijanske pevke Gigliole Cinquetti, REDON = francoski slikar in grafik (Odilon, 1840-1916), TOKSAFEN = učinkovit pesticid, TROIL = mlajši sin Priama in Hekabe, Troilos, TRURO = mesto v jugozahodni Angliji, glavno mesto grofije Cornwall, VRANC = drug naziv za hudiča. wOVORI SE... ... DA tudi Mikl^-vš in par-kelj nista več to, kar sta bila. Nič nismo namre~ sli{ali, da bi vklenila in odnesla kakega la-šnivega lokalnega politika. ... DA novi šupani sicer po vrsti izpolnjujejo prvo svojih obljub, da bodo poskrbeli za dobro počutje občanov. Vabijo namreč na novoletne zabave. ... DA volivce, ki so nasedli obljubam, izvoljeni vabijo k postavitvi skupnih jaslic. Se enkrat letos potrebujejo osle. ... DA smo dobili novega predsednika, nove šupane in svetnike, dobivamo novo vlado. Da bo v dršavi res bolje, je treba zamenjati {e dršavljane. DA se ponovno izvoljeni ormo{ki šupan ni pritošil zaradi kr{itve volilnega molka, čeprav je bil vso volilno nedeljo na vseh voli{čih na mizi sSOK. ... DA nam je EU priznala zahtevano kvoto mleka. Mleko naj bo, so priporočili, brez antibiotikov. ... DA je v zraku nova reklama: za preprečevanje angine, pljučnice in drugih vnetij uporabljate mleko slovenskh pridelovalcev. ... DA bo najbolj{e darilo za leto 2003 naslednja novica: zaenkrat ni predvidenih nobenih volitev. VIDI SE... ... DA je sedaj še biv{i mestni šupan poslanki iz {iroke proti-lucijeve koalicije odločno pokazal, kje je prostor za obljubjene erado-ve. V oblakih vendar! Aforizmi b^ Fredi Najlikvidnejši borci za človekove pravice so trgovci z orodjem. *** Tanki so najdražji krematoriji za enkratno uporabo. *** Redni dohodki so za vse več Slovencev nekaj izrednega. *** Starim delajo sive lase leta, mladim pa sivolasi. *** Moja napaka je v tem, da kažem zobe vsem, le zobozdravnikom ne. *** Odprte glave hitro spregledajo politiko zaprtih vrat. *** Politikom: "Ne trkajte se po prsih, dokler nam na vrata trka revščina!" *** Najbolj zanesljiva vera je nejevera. LUJZEK Dober den vsoki den! Ju, hu, hu, zima je tu! Ja, ja, Matjašek de gujdeka kla ... in tak dale naprej po zimskih vižah, zasneženih in poledenelih cestah. Glih zaj, ko vam pišem toto pismo, v pondelek, devetega decembra, tak simpatično sne-guvle, ke me mika, da bi se ša malo po snegi skotat, kak je to nareda tudi naš hišni čuvaj pes, moj najbojši prijatel, ki me vsakokrat vzeme na kvantir v list-iak. če me Mica vun zaklene, za menoj nudlvalek vrže in zapopo-tnico kozje molitvice zmoli. Saj ne vem, kaj vam naj gnes napišem. Valitve so za nami. Stric Drnovšek je grota oča naroda, teta Brezigarovapa si bo do drugih valitev nohte brusla, ke bo lehko drgoč naskočla na predsedniški stolec. Dedek Kučan še neje javnosti sporoča, kaj bo dela do ta prove penzije. Baje, ke bo najpret svojo sta-novaje preštriha, Štefka pa naj bi garažo in del kleti v roke vzela. Pa kak zgleda, s toga nede nič, saj sta ugotovla, da njuni vnukec rad po stenah riše, in bota počakala, ke de tejko zrosa, da nede stenčasov po stenah pisa in risa. Ja, vsoka šola nekaj košta, če je ne ploča pošta. Vete, ko sen jaz še bija mali, butasti, še boj kak gnes, sen si želeja, da bi na pošti službo doba. Pri okenci bi jezik vun drža, ke bi lehko lidje znamkice navložli in jih na pisma nalepli. To bi bija kar dober kšeft, samo je komisija ugotovla, da man predugi jezik in bi blo bojša, če bi se prijava na delovno mesto rito-lizca. Tam pa tudi nesen uspeja, saj ma vsoki šef, vsoka stranka in vsoka ženska toto delovno mesto že zasedeno. Zato pa sen, kaj sen, in na stora leta se več nemren prekvalisicirati, čeglih mi moja Mica provi, da sen tak pameten, ke bi lehko meja štiri noge in še rogle poleg. Pa smo tan, ke nega več papira, provega možgansekga nemira in ko več ne pomoga nibena manira. Dobro se jemljite do drugega tjedna, pridni bote do sobote, v nedelo pa ite k spovedi, če bote vmes preveč grešili. Vas lepo podavlja Vaš grešnik LUJZEK. nBDNIK OVEN 21. 3. DO 20. 4. Dnevi, ki so vas obremenjevali, so že za vami. Pred vami je obdobje razbremenitve in ponovno boste lahko hiteli v objem novih, boljših ~asov Bodo pa dnevi, ki so pred vami, dinami~ni. BIK 21. 4. do 20. 5. Veselo bo skoraj ves teden, posebno pa še od petka naprej, saj si boste z drugimi sodelavci ali pa prijatelji živahno izmenjali mnenja. Zvezde pa vam bodo naklonjene tudi pri romantiki. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Sreča vas še ne bo zapustila, zato se le podvizajte in jt j izkoristite pozitivne vibraci / cije. S silno močjo, ki jo imate, lahko veliko dosežete, zato ne odlašajte. Pred vami je še ves teden. RAK 21. 6. do 22. 7. Pred vami je dinamičen, strasten in adrenalinski teden. Pri vsem, kar boste po~eli, vas bodo vodila intenzivna čustva. Kar se osebnega življenja in ljubezni ti~e, bodo dnevi odli~ni. LEV 23. 7. do 23. 8. Se malo potrpite, pa bo dolg~asa konec in za~elo se vam bo dogajati marsikaj zanimivega. Če imate kakšen problem iz preteklosti, ki je povezan s financami ali ljubeznijo, se mu boste morali kmalu posvetiti. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Dinamičen teden, ki vam kaj lahko prinese zanimivo razkritje. Nekaj se vam bo začelo premikati v službi, toda vprašanje je, v katero smer. Tehtnica sreče ni ravno na vaši strani. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Tudi v teh dneh vas bo zaposlovalo postavljanje temeljev, takih ali drugačnih. V službi bo živahno predvsem v četrtek in petek, predvsem v petek boste pomagali tam, kjer bo drugim "zmanjkalo". ŠKORPIJON 24.10 do 22.11 V tem tednu boste izredno ustvarjalni, vse vam bo šlo kot po maslu. Poskušajte nadaljevati tak tempo tudi v bodoče, ker imate pred seboj izjemno obdobje. Problem, ki ga imate, boste razrešili. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Dinamičen, stresen in naporen teden, toda samo takrat, če boste hoteli vse narediti naenkrat. Imeli boste zelo veliko življenjske energije, zato se vam bo tudi zelo mudilo. Za vas je najbolje, da se umirite. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Vaši poslovni projekti najbrž ne bodo potekali po načrtih, toda kriva bo višja sila. Najboljše obdobje za dogovarjanje o pomembnih poslovnih zadevah je vsekakor druga polovica tedna. VODNAR 21. 1. do 19. 2. V teh dneh boste zelo uspešno dokazovali svoje intelektualne sposobnosti in strokovno znanje. Pred vami so dnevi, v katerih boste imeli zelo veliko živahnih stikov in izmenjave mnenj. RIBI 20 2 do 20. 3. Čeprav bo teden, ki je pred vami, zelo živahen, bo tudi zelo napet in stresen. V službi vas bodo priganjali, češ da ste počasni in neučinkoviti, kar vam ne bo posebno všeč. Potrudite se! Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: ururur :i<:trn<:tiiHin-m:iiH:i-<:n ci ODRASLIM PREPOVEDANO Nakupovalna mrzlica se stopnjuje, kar se odraža tudi v glasbi, saj so glasbeni nosilci med najbolj priljubljenimi darili za prihajajo~e praznike. *** Ameriška pevka WHITNEY HOUSTON v zadnjih letih ne napreduje na vseh področjih in osnovni vzrok za to so mamila. Svetovna diva je z zadnjim singlom Whatchulookinat dosegla skromen uspeh in v tem tednu se je na policah s ploščami pojavil njen deveti album Just Whitney. Pevka je znana v novi stereotipni soul skladbi ONE OF THOSE DAYS (****), kar spominja na dobre stare čase, in pri tem ji je dodobra pomagal "superman" med producenti Babyface. *** Glasbeno eksperimentiranje si je privoščila CHRISTINA AGUILERA v zadnjem katastrofalnem komadu Dirrty, ki pa je okužil kar lep del najstniške populacije. Nadarjena izvajalka izžareva svojo vokalno moč v izraziti, vendar zelo zahtevni soul popevki BEAUTIFUL (****) z albuma Stripped. V Sloveniji trenutno poteka turneja Popstars, na kateri nastopajo Bepop (njihov novi uradni single je Bodi zvezda), Game Over, Sebastian in Power Dancers. BRO SIS so drugi nemški produkt omenjene serije, ki je bil najbolj popularen s hitom I Believe, medtem ko njihov aktualni komad nosi naslov Hot Temptation. Plesno-pojoči kvintet je po kičasti glasbi zavil v pesmi THE GIFT (***) v soul vode in se je presenetljivo izkazal tudi z večglasnim petjem. *** Eden najbolj vplivnih afriških glasbenikov je YOUSSOU NDOUR, ki ga najbolj poznamo po uspešnici 7. Seconds, ki jo je zapel skupaj z Neneh Cherry. Senegalski pevec je v novi skladbi TAN BI (***) pomešal minimalne elemente afriške godbe in fini soul. Ameriški raper, pevec in producent JA FULE je zaznamoval leto 2002 s hitom Always On Time in s sodelovanjem z Jennifer Lopez v hitu Ain't It funny. Prvak govorjene besede se lahko pohvali z novo veliko plo{~o The Last Temptation in z nje prihajajo so~ne r&b in rap vibracije v komadu THUG LOVIN (***), pri katerem je sodeloval tudi Babby Brown. *** Če je Eminem najpopularnej{i beli raper, je NELLY trenutno najpopularnej{i temnopolti raper, kar je dokazal tudi z mega hitom Dillema. No, prvi naklada~ valuje v komadu AIR FORCE ONE (***) v letalsko-politi~nih vodah. *** Ben Watt in Tacey Thorn ali EVERYTHING BUT THE GIRL praznujeta 20 let glasbenega delovanja in ta praznik sta obeležila z izidom posebnega kompila-cijskega albuma Like The Deserts Miss The Rain. Duet je na novo posnel tudi Jabimovo brazilsko klasiko CORCOVADO (***), v originalu sta jo posnela za dobrodelno kompilacijo Red Hot and Rio leta 1995 in ji pridodala lahkotni jazz trip-hop pridih. *** Britanski band FAITHLESS je glasbeno najbolj zasijal s hitom Insomnia, medtem ko smo jih letos sli{ali v duetu z Dido v hitu One Step Too Far. Kvartet je ponovno k sodelovanju povabil pevko Dido in skupaj blestijo v magi~ni priredbi komada DUB BE GOOD TO ME (****), ki so jo posneli za dobrodelno ustanovo War Child. To pesem je leta 1983 izvajala skupina SOS Band, nato pa je {e ve~ji uspeh z njo leta 1990 požela skupina Beats International. *** Glasba je zelo povezana s plesom in tisti najbolj{i plesalci gotovo zelo radi zamigate ob super hitu Asereje (The Ketchup Song) skupine Las Ketchup. Podobne glasbeno-plesne kombinacije sta se spomnili tudi britanski najstnici oziroma transvestita Monica Irmia in Gabriela Irmia ali duet THE CHEEKY GIRLS, ki izvaja bizarni pop komad CHEEKY SONG (***). *** Glavni ~lan zasedbe Wet Wet Wet je bil njihov pevec MARTI PELLOW, ki je kot solist pripravil fantasti~ni album Smile. Z nasmehom pa se ta odli~ni glasbenik spominja zlatih ~asov omenjene zasedbe in tako je priredil lastno skladbo WISHING I WAS LUCKY (****) iz leta 1987. *** Ameri{ka glasbenica SHERYL CROW je dala najve~ji glasbeni pe~at s hitom All I Wanna Do. Letos je kantavtorica blestela na lestvicah s skladbama Saak Up The Sun in Steve McQueen. Pevka umirjeno brenka po svoji akusti~ni baladi v skladbi CMON CMON (***), ki jo spremlja dvopomensko "butasto" besedilo. *** DAVID GRAY je dobil naziv novi Bob Dylan po fantasti~nem albumu White Ladder, ki mu je letos sledil dostojen novi album A New Day At Midnight. Poet svetovnega razreda je svojo otožnost izlil v klasi~ni rock baladi THE OTHER SIDE (****). David Breznik r-sî^////1 ■^^•^ïQss^ i < W/J Ili .IV ww^ » -1 r ( ^ '//, 1 i» ».V-- ► 1 ^ ^ » 1 J fMi ^ zz FeeI - RDBBIE WI Ić?43 MiJz^ řDie Anather Day - MADD . Trií Gonna Getcha Good - SHANIA e've^Gat^Tanight - HDNAN KEATIN 5. Objection (Tanga] - SHAKIHA B. Lose Yourself - EMINEM TOATN-G^ 7yThe Last Goodbye - ATOMIC KITTEN 8. jlíiny From The Black - JENNIFEhIS^^Z 9. Ásereje (The Ketchup Song) - LAS KETCHUP_ ID. Dilemma - NELLY & KELLY ROWLAND Vsak^ s>o\?£A:o med 21. in 22. ui Bajaga blesti v živo! 1. december je bil uradni datum izida albuma Best Of -Live za Slovenijo, ki ga je za številno občinstvo, pridobljeno v dolgih letih plodne glasbene kariere, pripravil eden naj-ve~jih avtorjev na podro~ju biv{e Jugoslavije Bajaga. Na albumu, ki bo izšel pri založbi Dallas Records, so posnetki z velikih koncertov, med drugimi (Zagreb, Beograd, Sarajevo) tudi s koncerta v ljubljanskih Križankah jeseni letos. Album nekaterih največjih uspešnic pa ne pomeni, da bo Bajaga po~asi prenehal s pisanjem pesmi ali koncertiranjem. @e med samim 'miksanjem' albuma je namreč imel kar nekaj koncertov v republikah bivše Sovjetske zveze in tudi v Londonu. V sklopu nove promocijske turneje pa bo kmalu spet obiskal Slovenijo. Album, ki so ga {tevilni oboževalci Bajage težko pričakovali, vsebuje šestnajst pesmi, med drugim tudi številne uspešnice (Plavi safir, 442 do Beograda, Ruski voz, Ti se ljubiš na tako dobar način, Na vrhovima prstiju, Ruski voz, Da li da odem ili ne in druge) kot predzadnjo, 15. po vrsti, tudi pesem v slovenskem jeziku Slovenačka reč, ki je na jesenskem koncertu v Križankah požela veliko odobravanje (pa tudi smeha) publike. Pri tej pesmi je Bajagi z besedilom pomagala slovenska novinarka, ki nenehno potuje med Ljubljano in Beogradom, Sonja Dodig. Obenem je prav pesem Slovenačka reč novi single, ki smo jo že lahko slišali na radijskih postajah. Album je pestra kombinacija velikih uspešnic, ki imajo v živo prav posebno energijo oziroma glasbeno moč! E-va Breznikar NEVARNA SMERs Changing Lanes Režija: Roger Michell Producent: Scott Rudin Scenarij: Chap Taylor, Michael Tolkin Igrajo: Ben Affleck, Samuel L. Jackson, Toni Collette, Amanda Peet, Deen Ba-darou, Myriam Blanckaert, Bradley Cooper, Jonathon Gentry Nevarna smer je zgodba o prostranih razsežnostih jeze, besa po uni~enju in odkrivanju vsega tistega negativnega, kar spi v ~loveški notranjosti in pokaže svoj pravi obraz šele takrat, ko najde pravo podlago, da plane na površje. V jutranjem prometnem zamašku slu~ajna nezgoda, droben pripeljaj dveh neznancev sproži divjo in prera~unljivo vojno med njima. Vsak od njiju se loti svojega recepta, kako raz-dejati življenje drugega in si tako povrniti izgubljeno. Priznan odvetnik Gavin Ba-nek (Ben Affleck) in Doyle Gip-son (Samuel L. Jackson), o~e, ~igar pravica, da bi videval svoje otroke, visi na nitki, sta nasprotna pola, popolnoma razli~na moža — vsaj na prvi pogled. Prvi se po stopni~kah prebija k vrhuncu svoje kariere, drugi se obupano otepa socialnega pritiska. A majhna prometna nezgoda ta tujca pahne na rob samouni~enja in potrdi, da lahko bes ~loveka spremeni v pošast. Gavin Banek ima popolno življenje: ~udovito službo, ljube~o ženo, razkošen avtomobil... Trdno podlago, na kateri mirno kraljuje, pa za~ne spodkopavati moralna dilema, ko ga njegova odvetniška pisarna zaplete v eti~no sporen primer. Takrat se pokaže mo~ navidez majhnih stvari, ki lahko zavrtijo usodo ~loveka na glavo. Osebnostna nedotakljivost se skupaj z ideali sesuje pod težo institucije, kjer se kolesje ne glede na karkoli mora vrteti naprej. Banekov nasprotnik Doyle Gipson je zdravljen alkoholik, ki se z vsemi štirimi bori za dovoljenje, da bi obdržal stik s svojimi otroci, ki mu pomenijo najve~. Pri tem mu na poti stoji žena. Doyle je neobvladljiv in nepredvidljiv lik, ~udaški, neroden in popolnoma neprilagojen. Neopažen in na dnu družbene lestvice se prebija skozi življenje in slednji~ podleže demonski sili nenadzorovane jeze. Vsak povpre~ni gledalec bo nemudoma stopil na stran enega od obeh glavnih igralcev, ve~ina ljudi pa bo verjetno bolj naklonjena Doylu, ker Gavinov status mogo~nega odvetnika kar kri~i po stremuštvu in podkupljivosti. Vizualno podkrepljena rasto~a spirala maš~evanja z odli~no scenografijo da gledalcu ves ~as ~utiti, da sta ta dva moška nasprotnika, pa si vendarle delita iste težave. Ena od njunih sti~-nih to~k je o~itna: ~eprav je med njima ogromen socialni prepad, oba garata preko svojih zmožnosti. Osrednji kraj dogajanja je Ga-vinova mogo~na odvetniška pisarna, kjer velikanski, na videz neskon~ni stekleni prostori spominjajo na kraj, kjer morala kar kaplja skozi prozorne površine. Film poleg odli~ne igralske zasedbe odlikuje izviren scenarij, kjer dominira psihološka nota in odkrivanje ~loveške nepredvidljivosti, ko le-ta pade v primež nenadzorovane uni~evalne strasti. Darja Pristovnik n ' o NAGRADNO VPRAŠANJE Kdo je glavni igralec v filmu Nevarna smer? Odgovor:_ Ime reševalca:_ Naslov:_ Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujsl