134
Mlado smerečevje v gosp. Dr. Fuchsovih
gojzdih v Kokri.
Oskerbnik Dr. Fuchsovih fužin, gosp. Andrej Švener nam je na znanje dal skušnje s smerekovim semenarn, kteriga so letašnjo pomlad po naročili svojiga gospoda od kmetijske družbe kupili in po golinah gojzdov posejali. Take oznanila so nam prav ljube, od ene strani zato, ker zvemo , kako se naše semena obnašajo , od ene pa tudi zato, ker tako prizadevanje za rejo lesa je lep izgled drugim kmetovavcam, za pomnoženje lesa skerbeti, ki je sedajni čas v goratih krajih kmeta nar v eč i bogastvo.
Nima kaj žet j, kdor ne seje. Ta resnica je vsakimu znana. Cez malo let se bo pri naših gojzdih ali borštih tako godilo, de ne bomo imeli kaj sekati, če bomo le sekali, pa nič sejali. Grozno veliko kmetovavcov je, ki brez premislika sekajo les in ga hitijo prodajati, zato jim pa ni mar, de bi frate ali izsekane kraje zopet z drevnim semenarn nasejali in mlade gojzde redili.
Naši predniki so tudi sekali, pa takrat ni bilo potreba toliko lesa, kot ga je sedaj. Kolikor so ga za potrebo porabili, toliko se ga je po natori samo od sebe namestilo. Sedaj pa ni več taka: veči množica ljudi po vsih krajih stori, de se za nove pohištva, tedaj tudi za kurjavo več lesa porabi, kot ga po natori samo od sebe dorasti zamore. Čuda veliko je povsod novo narejenih fabrik in fužin, ki na kurjavi delajo; bark na morji in vozov po železnih cestah brez števila, kteri se z ognjem gonijo , so pobrali neizrečeno veliko lesa iz gojzdov. Vse te nove naprave porabijo v sedanjim času toliko lesa, de ga po sami natori brez č 1 o v e š k i g a prizadevanja toliko dorasti nemore. Huda sila za les in za kurjavo bo vstala, če se ne bo za bolji rejo lesa skerbelo.
Obernimo se zopet h gosp. Fuchso v i m gojz-dam nazaj in poslušajmo, kar pridni gosp. Švener nadalje piše , rekoč :
„Že pretečeno jesen smo hlapcam ukazali, sme-rekoviga semena naberati, de bi z njim frate ali goline po svojih gojzdih obsejali. Ker so pa hlapci premalo semena nabrali, smo ga še nekaj kupili od častite kmetijske družbe v Ljubljani, ga zmešali z domačim, in 60 oralov, kjer smo goline našli, z njim obsejali. Setev se nam je prav dobro obnesla, zakaj veči del semena je pognalo in mladina je veselo rastla.
To je perva gojzdna setev v tukajšnih fužinskih gojzdih, ktera je več bližnih in bolj umnih kmetov močno vnela, de so obljubili, prihodnjič tudi tako ravnati. Nam je prišla posetev na enim oralu z doma nabranim semenarn na 25 kraje, in pol.
De bi se pač kmetovavci s e j a n j a mnogih drevesnih semen po gojzdih prav ročno poprijeli, nekdanje požare in po nespameti ogoljene prostore obsejali, in za rejo lesa prav pridno skerbeli!"