55. številka.
V Trstu, v sredo II. julija 1888.
Tečaj XI
„E D I N O S T"
izhaja «1va k rut na teden, vsako aredo in soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
ta vse leto gl. fi,—; izven A vat. 9.— gl. z« polu leta „ 3.—; „ „ 4,50 „ za Četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ PoRamif-ne številke so dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trste po «t nov,,
v Gorici in v Ajdovščini po •» nor. Na naročite brez priložene naročnine se upravništva ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi ho pošiljajo uredniStvu v ulici Torr«»nto št. 12. Vsako pi*ino mora biti frankovano, kor nefrankovana ko n< sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se riu-une po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove r debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga
obaeglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in insorato pro» jema npravniitvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije so prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
►V tdinoiti j« molit.
Vabilo na naročbo.
Nastopilo je drugo poTuletje; uljudno prosimo zatorej čestite gospode naročnike, da o pravem easu obnovd naročnino, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista. Nadejamo se, da nam vsi dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti in da nagovori še druge svoje znance in prijatelje, da se predbrojc na naše novine, ki se bijejo na naj-skrajnejšej in najvažnejšej meji in poziciji Slovenstva. Kolikor več se bode podpiral list, tim bolj bode napredoval, da zadovolji svoje čestite čitatelje. Za tega delj prosimo podpore, narodnjaki! Naroča so lehko z vsakim mesecem. Na naročbe brez naročnine se ne oziramo. Naročnina se pošilja naprej.
Posebno opozorujemo one gg. naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, naj ga prav kmalu poravnajo, da prihrane nam nekoliko truda, sebi pa morebiti nepotrebnih troškov.
List stane:
za polu leta 3 gld. — novč.
„ četrt „ 1 „ 50 „
Novci naj se izvolijo pošiljati samo s poštnimi nakaznicami, ki so najpripravnejše za gg. naročnike, kakor tudi za nas. Upravu ištvo.
Poziv.
Dureh dio Ortsmamon, die iilteaten umi dau«rndsten Denk-miiler, erziiliH oine Iiingat vor-gangone Kation gloichsam Bolbst iliro eigouon Scbicksalo umi es friigt sich nur, ob ihre Slinimo uns noeh verstiindlich bleibt	W. v. Humboldt.
V seji dno 13. julija 1. 1876. naročila je „Slovenska Matica" goap. prof. M. Pleteršniku, naj nabira krajepisna imena slovenskih dežol, katera naj bi „Matica" uredila in ob svojem Času na svetlo dala. Gosp. Pleteršnik nabiral je ta imena, ven-der vspeh temu nabiranju ni bil povsem ugoden. Mnogo tega, kar se mu je poslalo, porabilo so bodo prav dobro. Mnogi zapiski pu niso dosti obširni in i z mnogih krajev ni se mu nič poslalo.
Da bi to velevažno podjetje nadaljevali, sestavil se je poseben odbor, da z novo začne nabirati imena po vsem Slovenskem, da zatorej započeto delo popolni, dovrši in uredi.
Potrebo imenika krajevnih imen čutimo danes navzlic mnogim ednakim zbirkam tem bolj, ker vsi do zdaj uradno in neuradno sestavljeni imeniki niso zanesljivi in ker tudi ne ustrezajo znanstvenim namenom. Sestavljeni so namreč z večine v uradnih oblikah, katere rabijo okrajnim oblastvom.
Odbor si je v svesti svoje težavne naloge. Vse delo, zbrati imena po vsem Slovenskem, toli je ogromno in obsežno, da ga ne more izvršiti sam. To je delo, katero je vredno, da se ga vdeležuje ves narod slovenski; vredno, da se ga zdušno poprimejo vsi razumniki slovenski, ker se tiče celokupno naše domovine. In ravno radi tega obrača se odbor do vseh slovenskih razumnikov s prošnjo, da ga vsi podpirajo z nabiranjem krajepisnih imen, kajti edino z vzajemnim delovanjem moči bode doseči povoljen vspeh.
Odboru je v prvi vrsti do tega, da poda slovenska imena v pravilnih oblikah, da s tem koristi slovnici in slovarju in da raz-jasnjuje zgodovino našega naroda, kolikor se ravno daje razjasniti iz krajepisnih imen. In to je dokaj važno podjetje, za katero naj bi se danes, ko so jo tudi pri nas vzbudilo občno zanimanje za domačo zgodovino, brigali vsi razumniki.
Imenik krajev, ki ga misli izdati odbor, predočeval nam bode jednotnost našega naroda, kazal nain bode dobe, v katerih so se naseljevali prebivalci v slovenskih deželah; osobito pa nam bodo kazal pot nemškega naseljevanja tam, kjer molčč in nehajo zgodovinske listine. Iz vsega tega vidimo, da so krajepisna imena velike važnosti za jezik in zgodovino, kajti ona so najtrajnejši in naj-atarši spomeniki, v katerih je zapisana naša zgodovina in v katerih nam pripovedujejo naši predniki svojo osodo.
Slovenci! do vas obrača se odbor z uljudno prošnjo, da ga v tem velevažnem podjetji zdušno podpirate. Nihče naj se ne odteguje delu, katero mu bodo odbor izročil; vsakdo naj žrtvuje nekoliko časa in truda za to domovinsko podjetjo, če tudi ni p080be povabljen od odbora, kateri bodo vsacoga sotrudnika hvaležno sprejel v svoje kolo, in to upamo, da stori vsak tem raje, ker ve, da imenik slovenskih krajev, ki ga namerja izdati „Matica", bode le tedaj učakal belega dne, ako se dela poprimejo razumniki po vsem Slovenskem.
V	nekaterih dneh bodo odbor razpo slal pole, v katerih so zapisana obširna vprašanja. Na ta vprašanja naj odgovori vsak nabiratelj krajepisnih imen in kadar zbere vsa imena svojega kraja, to je dotičnih občin, naj pošlje popisane pole „Matici Slovenski" v Ljubljani. —
Slovenci! Popolen imenik vseh slovenskih krajev bode najlepši spomenik, ki ga postavimo dragi materi Sloveniji.
V	Ljubljani, na dan praznika svetih slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda I. 1888.
Odbor za nabiranje krajepisnih imen.
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
£eški Bpisul Svatopluk Čoch; prevol M. Vrnilo/.
(Dalje.)
V drugi sobi pa ste ostali obe deklici z bolno Htarko. No bodem rušil svete tajnosti dekličjo spalnico z opisovanjem povabnostij, nenadno nastopivŠih, ko so bile spono odvezane in igle za lase odložene.
Opomnim le, da je naposled gospica Irena v kostumu, čegar opisovanja so vzdržujem, akoprem bi bil kaj čaroven, še dolgo ogledovala v zrcalu jedno naj-kraanejših deviških obličij. Potem pa, ko so jo bila naglo zasukala na visokem na-petku, zasmejal a so je na ves glas.
Ko jo Jula začujena pogleda, reče še vedno v smehu: „Spomnila som se Su-povskega kantorčka. Veš, kako zaljubljeno je na nas s kora gledal? Ali se spominaš, kako je jednoČ v altani pustil očitovanjo ljubavi napisano v stihih?
Jula ni odgovorila. Ko se je kmalo
potem osvedočila, da sestra spi, vzela je iz nedrij pismo, katero je hitro razpečatila.
Pismo, ki je je Julija, predno je zaspala, prečitala, glasilo so je: Draga Jula!
Listonoša, ki ti poda z ozeblo roko iz posneženo torbo inoje pismo, bi pač ne veroval, da je bilo napisano pri odprtem oknu in da ga je osušil topli, pomladni vetriček. Da, tukaj imam uže pomlad. Ta čas, 86vć, „v naročji pustih skal" ; kajti ta ozka, skrita ulica Pere, v katero gledam z višino četvrtega nadstropja, podobna je globoki, tesni skalni soteski. Na obeh straneh dviga se vrsta visokih hiš in njih mnogobrojni pavlani segajo tako blizu drug k drugemu, da bi tu julija podala Romeju črez ulico lahko roko. Pogled na to ulico spomina me na ghetto sredove-škega kristijanskega mesta, v dobi, ko je princezinja Sabath v nji gojila svojo sveto, tajnostno poezijo. Bojazljivo so stiskajo turobne hiše druga k drugi in bojazen, nozaupnost, bere se iz vseh njih bitnostij: iz mogočnih zidov, dobro /atvorjenih durij in skrbno zagrnenih okon. Stanovniki hodijo z urnimi, nesigurnimi koraki po hodnikih, kakor bi hoteli čim prej, tem boljo
0 našem šolstvu.
(Konec.)
Utegne mi marsikdo reči: „Brate, Čemu se toliko razburjaš? Je-li tolika krivda, če se hoče narod omikati, in deci njegovi lastiti še drug jezik? Ne veš li morda, da star rek voli:
„Toliko glav Človek velja Kolikor jezikov poznd?"
Prijatelj, res jo to, in jaz se podpol-noma strinjam z onimi besedami. A vedi, da to ni nikakor namen naših nasprotnikov. Če bi bila to res njih želja, tedaj bi bil jaz prvi, ki bi jim podal prijateljsko roko, Ti, prijatelj dragi, oprosti, nisi kaj bistroviden. Ne veš-li kam vse to meri? Ne ves-li, kaj nameravajo z usiljevanjom tujega jezika? Vničiti, vgonobiti in za-treti nas hočejo. In bahajo so s plemoni-tostijo in milosrčnostijo — trinogi! Da bi svoje mreže razpenjali le po odraslih, a no! Nedolžna bitja —• to so njih svrha! Ali ni to huje nego ubojstvo, umor ?! Ubijalci se kaznujejo se smrtijo in zaporom, ker so uničili telo — in oni, ki ubijajo dušo, Čuvstva mladim, nedolžnim bitjem — oni so opro-ščoni vsake kazni.
Pri nas ne smemo tedaj govoriti o čisto slovanskej šoli. Ubogi Comcmius ! Obrnol bi so v grobu, ako bi vedel, kaj se zdaj godi po svetu. Na ljudski šoli se poučujeta dva — in groza! colo trije jeziki. Menim, da bi so ti kar lasje ježili, če bi ti kdo kaj tacega le povedal. „Die deutscho Schule (Volksschule) pfloge allein die Mutterspracho" bilo jo eno glavnih tvojih načel in drugo tudi zelo važno načelo veli „Non inulta sed multum". Tedaj ti si zahteval, da na ljudski šoli, katero si zaznamoval z „deutsche Schule" se goji le materinščine in še v tem slučaji temeljito in korenito in nerazlično. Kako temeljito so mora poučevati, ko se
zginoti iz morja neprijateljske tujine v svoja brezskrbna, kamenita stanovanja. A tam Čutijo se, kakor čarom v mili, daljni domačiji. Tam so spominajo s pomočjo sa-gov, parketa in lustrov na prijazni salonok rodnega mesta, v katerih pozabljajo pri tikanji švicarskih ur, zvokih piana in pogovoru v materinščini, da jo deli skromen prostor od mosta, kjer vrše plešoči der-^iši svojo noro bogoslužje.
Včasih si predstavljam strašno možnost, da bi jednoč ta mohamedanski Ilim napadel svoj kriatijanski ghetto; da bi se dremajočo morjo fanatizma vzdvignolo in naglo od vseh stranij nabralo v te globoke, turobne ulice: ogorele, suhe postave v pisanih capah, z bliščečimi damascen-kami nad golimi bučami, t besom soviažtva v nakrivljenih potezah; da bi se hrupno za njimi privabili valovi turbanov, da bi te čvrste duri padale pod udarci sekir in zarjevelo omrežje se treslo pod besnečimi rokami; in morija, ropanje bilo bi v labirintu sob, hodišč in kletij v teh nagro-madenih, bojazljivo se stiskajočih hišah; pojavi groze napolnili bi to mnogobrojne balkone, visoka Hlemena in čudne podobe streli. —
poučuje v treh jezikih, ni mi
•r-smo tako daleč prišli, so pa dosti krivi naši učitelji sami. Zakaj pa molče in si nalagajo na rame vse, kar jim nakladajo? Zakaj ae ne potezajo za svoje pravice? Ako bi se bili oni uže pričetkom upali, bili bi zdaj izvestno uže na kopnem. No bi bilo treba, Bog si ga vedi! kakšnega upora, ne, nikakor ne, ali imeli so stvar pojasniti vaaj iz pcda;ogičnega stališča. Sedemletnemu otroku vsiljevati nov jezik! Moj Bog! Saj to se pravi ne imeti niti pojma o ljudski šoli. Da bi bilo to le v spodnje j okolici, kder otroci poznajo nekoliko tujega jezika, ali to se godi i v zgornjej okolici, kder je otrokom laški jezik — deveta dežela.
Vse to bo pa godi, ker smo Slovenci premehki in se preradovoljno vklanjamo v jarem. Nesmo li i mi avstrijski narod, ki ima iste pravico liki drugi narodi? Zakaj se nam one kratijo? Čemu so postave, ako niso za vse ednako veljavne? Saj pravi 10. članek postave 21. decembra 1867.: „Alle Volksstiimme des Staatea sind gleich-berechtigt und jeder Volksatamm hat ein goBetzliches Recht auf VVahrung und Pflege seiner Nationalitiit und Sprache". Ni-li tedaj v nebo upijoča krivica, da nam hočejo potujčiti še to malo slovenskih šol, kar jih imamo? In ako imajo vai narodje enako pravice, zakaj ne napravijo i nam Slovencem slovenske šole v mestu? Nimajo jih Italijani na ostajanje — zakaj se nam neČo napraviti one same? Je-li to toliko opevana enakopravnost? — Slabo jo tudi to, da je našo šolstvo v takih rokah, katerim je šola (poaebno slovenska šola!) kar — zajcu boben. Zato pa vlada v marsikateri šoli — despotizom. Kar hoče voditelj, to mora biti. In ali so njegove zahteve pametne ali nespametne, opravičene ali neopravičene — naj ao nikakor ne vpraša/Da bi se šolska oblast protivila, posebno ako odgovarjajo zahteve njih nakanam, bilo bi nespametno samo mis!it:. Kako daleč sega ta samovlada, priča nam tudi to, da nimati skoraj dve šoli enakih učnih sredstev. V tej šoli se rabi ta knjiga, v drugi ona. Želeti bi bilo, da bi se tu<fl deželna šolska oblast nekoliko potrudila in pogledala, kako je v slovenskem šolstvu ter prišla v okom enakim primerljajom.
Zastonj jo vender vso jadikovanje. Ker nam povsod odrekajo pomoči, moramo si sami pomagati in krepiti moramo svoje moči za trudapolno delo. V prvi vrati se pa sklicujem na vaa učitelje, v čegar srcih tli šo domorodna iskrica. Vi imate veliko moč, od vas je odvisna prihodnjost. mile domovine in naroda našega. Idite te-
Da, ugodnejših kulis k žaloigri barto-lomejske noči bi ne bilo, nogo so to visoke, temne, na gosto stlačeno hiše v Peri!
Ilvala bogu, da jo vse to le sen! Iz mohamedanskih Četvrtij dohaja sem le te-mon šum, kakor pridušeno, neškodljivo mrmranje, redko so objavlja turban mej temi hišami in grški nosilci bo ogibljejo mršavih, brezbarvenih psov po zvegani podlagi. — Mislim, da nisi zadovoljna z mojim začetkom. Gotovo si želiš, da pustim kristijansko Pero in ti mnogo, prav mnogo povem o poganskem Carigradu.
Pri najboljši volji ne morem danes tvoji želji ustreči. Morebiti drugikrat. Nikakor ne morem razrediti in vrediti te pestre megle podob, v koji ao vse v krogu obrača po moji duši, kakor v stekleni krogl ji. Mislim, da sem s to primero najboljše označil sedanje svoje duševno delovanje, ako so da tako nazivati samo mirno vspre-jemanje vnanjih vtiskov, razvrščaj"čih eo igraje na površju duše in brez sledu so gubečih.
Zdi se mi, da sem na svetu le gledalec in da je to mnogo razumnejšo, nego da bi ae s kako ulogo mučil. Gledam,
daj i vi na delo, vzbujajte v mladih bitjih ljubezen do prekrasnega našega jezika. Težavno je sicer delo, vendar „Tega ne strašite ne, mo<" neizmerna jo nklep, Volja popra* vam bodi in skrb — izida ni dvornbe".
Vsak, ki ima le količkaj srca do svojih bratov, ki ljubi lo količkaj drago domovino našo, prizadevaj si, da pripomo-reš do narodnega odrešenja.
Vi učitelji, ki ste si izbrali sveto, imenitno nalogo, izvršujte jo tudi uzorno. V mala otroška srca sejte semena ljubezni do ljube domovine, do predrage materinščine. Detetu uže cepite blage kali, da bodo enkrat rodile obilen sad in pripomogle, da se bode narod podpolnoma razvit vzpel. Sledite le pesniku, ki pravi: „V srca ljubljenih rojakov Sej seme plemenitih rož, I)a bomo narod poštenjakov, Da bomo narod vrlih mož".
Govor državnega poslanca Karola Kluna
v 223. državnozborskej Beji dne 1. maja 1888.
(Dalje).
Obrnimo svoje oči iz Trsta v Gorico. Nedavno iznenadila je svet novica, da je tamošnji deželni šolski svet sklenol uvesti nemščino v vseh, tudi ednorazrednih ljudskih šolah. (Čujte! na desnici.) Kakor sem uže omenil, mi znamo ceniti važnost nemščine in hočemo ji dati toliko prostora, kolikor ne škoduje elementarnemu pouku. Vprašam pa, kateri namen pa more imeti nemščina kot obligaten predmet v ljudskih šolah na Goriškem, kjer je po zadnji štetvi 63 odstotkov Slovencev, 36 odstotkov Italijanov in le 1 odstotek Neme o v? (Čujte! na desnici.) In kako more trpeti visoka učna uprava, da more le trenutek veljati sklep, ki nasprotuje jasnim besedam državnih zakonov in državne šolske postave in vsem pravilom zdrave pedagogike? Goriški deželni zbor jo tudi soglasno sklenol ugovor proti temu sklepu deželnega šolskega sveta, in gospod učni minister jo rekel v budgetnem odseku, da bode rešil ta ugovor po obstoječih postavah. Pričakujemo, da se bode to zgodilo brez pridržka in stranskih vra-tic. Opomniti pa moram, da Nj. ekscelencija ne sme tega zmatrati kot koncesijo Slovencem, ker je dolžnost njegova, da razveljavi nepostavne sklepe šolskega oblastva, in ker smo potem zopet tam, kjer smo bili pred tem sklepom. (Tako je! na desnici.)
Kaj naj rečem konečno o šolskih raz-morah na Koroškem (Klici na levici: prav nič! — Ugovori na desnici), kjer visoka naučna uprava še nadalje dopušča zatiranje, ki sem je opisal lani.
Ko je v zadnjem zasedanji deželni zbor koroški obravnaval o gradbi prisilne delalnice za koroške prisiljence, ki so sedaj v Ljubljani, preporočal je deželni predsednik koroški prisilno delalnico z opom-njo (Čujte ! na desnici.), da so prisiljene! v Ljubljanski prisilnici ne bodo poboljšali za to, ker ni za to sposobno slovensko narečje v tej prisilni delalnici (Veselost na desnici); na to je opomnil poslanecpl. Hillinger, da nikdo drugi ni kriv poslovenjenju tega zavoda, nego gospodujoči Bistom, ki uvaja take razmere. Grof Taaffe naj lo reče deželnemu predsedniku baronu
kako se nateza debelo, luknjičasto jadro z nekako morsko peto na vogli pod skriv-Ijenim drogom in kako se temnozelena senca prečudne turške ladije kot čista silhueta premika po jasnozeleni vodi; gledam, kako slikovito nasprotje tvorijo v dalji razpeta kajkina krila in lazurna morska gladina; gledam, kako na starem lesenem mostu za Galato vse gomazi tur-banov v vseh bojah. Na nasprotni strani brega pa je zelenje, so ploske strehe in prekrasen gozd neštevilnih belih minaretov. Gledam, kako se zvečer to bojno mesto šota v celi vrsti razkošnih divnokrasnih boj. Gozd minaretov včasih zaplamti v žaru, pa se odeva v bager, pa lepo rožno barvo v vijolčasto menja in zalesketavši še v deseterem bojinem odlesku, gine v tajnostno sivo paro.
Po tej predstavi prinaša mi sluga grške kavarne — „Kafeneion tu para-disu" je njeno vabljivo ime — poslednjo kavo in čvrsto natlačen čibuk na teraso in kmalo po tem se spotikam po vratolomnih stopnicah iz Galate v neprijazno Pero.
(Dalje prih.)
"NVinklerju, da naj koroški prisiljenci imajo nemšlfi krščanski nauk, kakor zahteva enakopravnost, in gotovo ga bodo imeli v nemščini in ne v nerazumljivem in nepriljubljenem slovenskem jeziku.
Tako telegram v Graški „Tagespost* z dne 18. januvarja t. 1. Kakor jo obširno razložilo vodstvo Ljubljanske prisilne delalnice v kranjskem deželnem zboru, so te trditve popolnoma naresnične, zato jih je kranjski deželni zbor tudi zavrnol po za-služenji.
Toda načelo, na katero se naslanjajo besede koroškega deželnega predsednika in opazka poslanca pl. Hillingerja, je popolnoma resnično. Prisiljenci se ne morejo poučiti in poboljšati, ako se poučujejo celo v krščanskem nauku v nerazumljivem jeziku. Pa to načelo ne velja le za prisiljence, marveč sploh tudi za otroke, ki se tudi ne morejo poučevati in vzgajati v nerazumljivem jeziku, in če se jim še razlaga krščanski nauk v tujem jeziku. Toda ne gospod koroški deželni predsednik, ne šolska oblastva in tudi ne visoka učna uprava nečejo tega načela priznati za slovenske otroke.
Koroški deželni predsednik jo rekel v koroškem deželnem zboru 1. 1883., da bode akrbel, da se bodo slovenski otroci učili v materinščini moliti, čitati in pisati. Te lepo besede je koroško prebivalstvo slovensko z veseljem pozdravilo. Ali ostalo jo pri besedah, dejanj ni bilo. Slovenski otroci na Koroškem ne znajo čitati v jeziku svojem, še manj pa pisati, ker so na teh šolah nastavljeni učitelji, ki ne znajo jezika šolskih otrok. (Poslanec grof La-žansky: Škandal!) Čo pa so učitelji, ki morda čutijo ljubezen in željo za slovenski uk, gospoda moja, potem uže skrbi koroška deželna šolska oblast, da ti učitelji neso nevarni, in premesti jih v nemške kraje, kjer imajo čas premišljevati, kako velika pregreha je ljubezen do naroda. (Poslanec grof Lažansky: To je absolutno gospodarstvo. — Poslanec dr. Stein-wender: Toda res ni I) Ako so mi kaj ta-cega očita, morem reči, da vsako stvar dokažem z akti. Koroški otroci pa tudi moliti no umejo slovenski. (Čujte! na desnici.) Veroučitelji so vedno pritožujejo o malih uspehih verouka in kot glavni uzrok imenujejo zanemarjenje materinščine, ker se nemščina začne poučevati uže v prvem razredu, dočim so ee otroci prej v prvih dveh letih učili slovenski. Odtod pride, trdijo veroučitelji, da otroci ne znajo čitati katekizma, zatorej se tudi ne morejo učiti iz njega.
Na to pritožbo jim je odgovoril kne-zoškofijski ordinarijat — tudi besede iz dotičnega dopisa — naj iščejo pomoči proti nepravilnostim pri šolskih oblastvih, ki bodo gotovo v interesu ljudskega šolstva objektivno presodila stvar. To se jo zgodilo v mnogih krajih; katehetje so se obračali do šolskih oblastev in eden je svoji prošnji priložil še peticijo starišev, da bi bolje utemeljil prošnjo. Toda od knezoškofijskega ordinarijata ni bilo odgovora, in dotičnega duhovnika, ki se je predrznol izročiti peticijo, tožili so pri ordinarijatu kot narodnega hujskača. (Čujte! Čujte! na desnici. — Poslanec dr. ltuss : Ordinarijatu pa ni treba verovati.)
Drugim veroučiteljem so odgovorili s cinično mirnostijo — navedem zopet besedo iz aktov: Čo otroci ne znajo čitati slovenskega jesika, naj se tak jezik upelje, ki ga znajo čitati. (Smeh in čujte! čujte! na desnici.)
Če pa ga razumiju, za to se ne briga deželno šolsko oblastvo. Slovenski otroci, ki so ravno tako dragi svojim starišem, kakor nemški svojim in ki so ravno tako veselje in ponos svojih starišev, cvet in upanje države ter imajo poklic, postati koristni državljani in trdni stebri države, niso toliko vredni v očeh koroškega deželnega oblastva, kakor nemški prisiljenci (Čujte! Čujte! na desnici), ki morajo bivati na deželno troske v prisilnih delal-nicah (Prav dobro ! na desnici) in delati koristna dela. (Dobro! Dobro! na desnici
—	Poslanec Ghon: To so pretiravanja!
—	Poslanec grof Lažansky. Bodemo videli!) —
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
5. t. m. odprl jo knez Vojnovič zasedanje dalmatinskega deželnega zbora. V svojem govoru spomina se pre8tolnika in njega potovanja po Dalmaciji, kakor nadzornika pehote, Poroča tudi, da je bila 7. maja t. 1. odprta že-
leznica Siverič-Knin, s čemer je storjen prvi korak, da se dalmatinske železnice zvežejo z bosenskimi. Obžalovati je, da je Dalmacija edina dežela v cesarstvu, ki ni šo spojena se železniško mrežo cesarstva, a kor se te dežele interesi popolnoma zlagajo z najbistnejšimi državnimi interesi, nadejati se je, da ostane Dalmacija le malo časa še osamljena. Predsednik pravi nadalje, da bodo deželni odbor poročal o svojem delovanji v teh šestih letih. Poroča nadalje, da je cesar potrdil lansko leto skleneno prenaredbo šolskih odredeb. — V Dubrovniku odprta je nova, izvrstno zidana in vrejena bolnica. Ker je lansko leto vsled velikega mraza in tudi vsled neprevidnosti prebivalstva počepalo več tisoč glav živine, zato jo deželni odbor dovolil mnogim občinam posojila. Občino so to upotrebile za javna dela. Tako se je gori omenjena nesreča nekoliko ublažila in ubogemu narodu pomagalo. Tudi cesar daroval je v ta namen 6000 gld. Svoj govor sklene predsednik s trikratnim živio cesarju. Na to spregovori namestnik, podmaršal Blažekovič ter pravi, da si bodo vlada prizadevala v zlogi se zastopniki naroda delati v prospeh in na korist dežele. Dalmatinski zbor ima sedaj svoje zadnje zasedanje; za prihodnjo-leto bodo razpisane nove volitve.
Hrvatskega sabora večina sprejela je veterinarski zakon, to je zakon, po katerega odredbah se ima dežela obraniti živinsko kuge in drugih živinskih bolezni. Ta zakonski načrt, katerega je mad-jaronska večina s takim navdušenjem sprejela, popolnoma je posnet po dotičnom zakonu ogerskem. Dr. Milan Amruš, ki je bil sedem let načelnik vetorinarstva v Bosni in Hercegovini, ki si je torej v tej stroki nabral mnogo več znanja in skušnje, nego vsi, ki so zakon navdušeno zagovarjali, pretresel je ves načrt Kritično ter koncem govora izrekel so v imenu opozicije proti predlogu. Kakor vsak nov zakon, tako tudi ta ruši samoupravo hrvatskih občin, kajti imenovanje živinskega zdravnika bode popolnoma v vladnih rokah, plačevanje pa ne. Živinskim zdravnikom bode plačevala država dve petini, tri petine pa občina. In vender no bode imela poslednja nikacega vpliva pri imenovanji živinskega zdravnika, baš nasprotno se bode vlada vtikala v imenovanje tudi tam, kjer bodo zdravnike občine same plačevale. Nadalje pušča ta načrt ogerskemu finančnemu ministru vpletati se v izvrševanje zakona, kar jo naravnost proti nagodbi od 1868 1., po katerej jo Hrvatska samoupravna država kakor Ogerska in Avstrija. Z eno besedo to, kakor vsak zakonski načrt, katerega sprejme in skuje madjaronska večina hrvatskega sabora, ruši državna prava Hrvatsko in tepta nagodbo od 1. 1868. Kolikor zakonov, toliko krivic hrvatskemu narodu. A „svaka sila do vremena", pravijo Hrvatje, in tudi Ma-djarskega gospostva bode kedaj konec.
O sramotnem postopanji Srbov v hrvatskem saboru piše „Branik", glasilo Srbov v Banatu na Ogerskem, jako ostro. Hvali pa g. Markoviča, ki jo tako izvrstno branil interese hrvatskega in srbskega naroda v debati o novem šolskem zakonu. Srbi pobirajo stopinje za vlado in so ne brigajo prav nič za koristi svojega naroda in tim manj za koristi kraljevine Hrvatske, v katerej so našli njih očetje gostoljubno zavetje in ki jim je sedaj druga domovina.
Vnanje dežele.
O pohodu nemškega cesarja, ki ga namerava napraviti te dni r u-skemu carju, govori se in piše po vsej Evropi. Vsi listi bavijo se s tem dogodkom ter ga sodijo iz raznih stališč, osvetljujo ga od raznih stranij ter delajo različne sklepe. Dunajski listi so začeli kar naglo nekako mrzlo pisati o Nemčiji in Bisrnarku, ki jo bil nedavno še njih bog. Teh listov pisava proti Rusiji je vedno ostrejša. Očitajo jej, da se je, dokler jej jo bila Nemčija sovražna, delala, kakor bi se hotela zavezati s Francijo, sedaj pa, ko veje v Berolinu drug veter, obrnola je tudi Rusija svoj plašč, sedaj baje da ne mara nič vedeti več o Franciji. Sploh dunajski listi pišejo uže tako, kakor bi Rusi ja bila Francijo izdala, z druge strani pa se zdi, da si ti dunajski gospodje želo zveze mej Avstrijo in Francijo. Nekateri angleški listi sodijo, da se potem zboljšajo tudi rusko-avstrijski odnošaji, češ, da so Avstrija odreče napredovanja v Macedoniji. V Bolgarskej pa bi so stvari tako provredile, kakor so uže bilo enkrat, t. j. ruski general prevzel bi vojno ministerstvo. Sicer so pa vsi ti načrti in vse razprave tako različne in nejasne, da se jo težko orijentirati. „Kreuz Ztg." izraža neko idejo o »delitvi Balkana". Ta
je jalova, in ne vede do sporazumnja, saj vemo, kako mislijo v Rusiji vsi krogi brez razlike o tem ; Rusi nečejo vedeti o nikakem delenji. Sedaj gre za vrejenjo bolgaskega vprašanja, ali kakor je oni imenujejo, o „vspostavi ruskega vpliva na Bolgarskem". V Petrogradu hočejo naj-pred to vrediti — potem pa ... .
Vse oči so uprte v Be lig rad, kjer kralj Milan vrši nečuvene stvari. Zadnji in največji škandal, kar jih je napravil ta kraljič, je njega ločitev od kraljico Natalije. Ta nepremišljeni korak mu očita vsa Evropa, ki se je postavila na stran razžaljene kraljice. Ta grdi čin svojega kralja zapomni si pa tudi srbski narod, in zdaj ne more še nikdo reči, kako še danes ali jutri Milan poplača to sramoto, ki jo dela sebi in deželi. General Protič biva sedaj v \Viesbadnu, kjer bi rad pregovoril kraljico, da odpotuje s kraljevičem v Beli-grad. Kraljica se temu še ustavlja. Privoliti bode pa morala, ko sinoda izvrši ločitev. No do tačas treba šo par mesecev in mej tem, bog ve, kaj se še lehko vso pripeti.
15. pr. m. dobil je veljavo novi gra-janski zakonik, katerega je knez N i k i t a potrdil. Ta zakonik, kateri je sestavil profesor dr. Bogišić, največje delo jo na pravniškem polji v novejšej dobi. Zakonik jo sestavljen po narodnih običajih in navadah v duhu narodnega prava in ni, kakor drugod, prepisano ali samo nekoliko predelano rimsko pravo. v To je pravo izvirno delo, ki dela čast Črnogorcem in vsemu Slovanstvu. Zanimljive so nekatere naredbe novega zakonika, po katerih nemajo tujci prava v Črnej gori posedovati ali kupovati zemljišč; samo knezu je dovoljeno tujcu darovati majhno posestvo v Črnej gori. Vsakemu črnogorskemu grajanu (meščanu) je pa prepovedano tujcu prodajati ali darovati posestva. Po drugoj naredbi jo prepovedano zbirati pod eno roko prevelika posestva. Dajati posestvo v nakup je tam čisto nepoznano.
Papež je izdal to dni encikliko, V katerej razpravlja o Človeškcj svobodi in pobija o tej sedaj vladajoče nazore ter razlaga to svobodo popolnoma v cerkvenem duhu. Enciklika je jako lepo pisana in nam je nova priča o sv. očeta velikej učenosti. Sv. oče pravi o zakonih: Kar je razum za pojedinca, to je za državno zvezanega človeka človeški zakon, proglašen za vzajemno imovino meščanov. Prava svoboda človeška ni v tem, da delaš po milej volji, valed Česar bi navstala največja zmešnjava, ampak v tem, da bi se s pomočjo državljanskih zakonov moglo laglje živeti po propisih Večnega. Odločno obrača so papež proti nasilstvu in proti hrepenenju po gospostvu. Svoboda vladarjev — pravi — ni v tem, da bi mogli drzno in po svojem mnenji vladati, kar je hudodelno in državi v pogubo ; moč človeških zakonov mora biti v tem, da bi se jim poznalo, da izvirajo iz večnega zakona in da ne obse-zajo nišesar, kar ne bi bilo v tem izviru našega prava. Cerkev ne zameta nobeno obliko državno uprave, ako so te prikladna občemu blagostanji in no nasprotujejo cerkvi, katera dovoljuje sodelovanje v državnem življenji in celo hvali tako podjetje. Cerkev tudi ne obsoja, da narod nečo služiti tujcu ne gospodarju. Sploh jo bila cerkev največja pospešite-ljica umerjenih meščanskih prostostij, pravi enciklika dalje, ter navaja v izgled prejšnjo državno in občinsko življenje v Italiji.
DOPISI.
Iz Gorice 8. julija 1888. Našo politično družtvo „Sloga" se je po dolgem času zopet enkrat oglasilo. To dni je imel odbor sejo in kakor slišimo in beremo, sklenol jo, da bo dne 24. avgusta, na semenj sv. Jerneja, letni občni zbor, kakor bi moral po pravilih vsako leto biti. Zakaj ga lani ni bilo, ne vemo. Mari ni bilo nobenega povoda za zborovanje ? Mari ni imelo polit, družtvo ničesa braniti, spodbujati in ustanovljati, ker je pri naB užo vse varno, živo in dovršeno ? Kaj še! Sto povodov bi Vam lahko naštel, ki bo tudi v tem času zahtevali živo družtveno delovanje, — a tacih ne, kakoršnih bo letos. Bližajo se deželnozborsko volitve, prede za mandato in zato se je treba užo zgodaj lotiti čvrstega delovanja. O, zdaj bo postala Sloga kaj gibčna in pozorna in skrbna, ker, kakor pravimo — predo za mandate.
A za zadnje prevažno volitve mestnega zastopa v Gorici — in za dopolnitveno volitev našo trgovske in obrtnijsko zbornice, — ki so so vršile lotos, ni se me-
nila Sloga. Dotični mandati so za kandidate „mi no rum gcntiuna", kdo bi se za nje brigal?
Koliko bi bili lahko dosegli, ako bi bila Sloga o pravem času pozvedavala razmere segajoče v volitev goriškega mestnega zastopa, to nam je kazalo znamenito število slovanskih volilcev prišedčih na volišče ; to nam je obelodanil tudi vspeh, ki ga je v zadnjem trenotku doseglo delovanje, oziroma paktovanje posameznikov. In koliko smo zgubili, ker se ni Sloga prav nič menila za volitve kupčijsko zbornice, to občutimo v tem, da so bili prav po gladkem potu, brez najmanjše opozicijo zvoljeni sami italijanski kandidati. In kaj je žalosten nastopek temu : da so iz tako važnega zastopa, kakoršen je kup-čijska zbornica, čisto pozgubljajo zastopniki mnogobrojnih slovenskih trgovcev in obrtnikov — in da je to polje popolnoma v nemar puščeno od naše strani — ter izročeno v izkljucljivo vporabo drugej de-želnej narodnosti.
Ker smo prav sedaj govorili o mestnih volitvah, naj mimo grede omenimo, da so bili v tukajšnjem slovenskem listu nekateri meščani razglašeni kot naši hudi nasprotniki, ker so bila njihova imena podpisana pod nekim volitvenim oklicem takozvane liberalne italijanske stranke. Toda kdor ne vč, kako so prišla nekatera taka imena pod oklic, ne moro pritrditi tako ostri obsodbi. Dva trgovca v gosposki ulici, gg. M a z z o 1 i in O r z a n, se nista, kakor smo zvedeli iz zanesljivih virov, prav nič vtikala v volitvene zadeve ; — prvi je dolgoletni čitalnični ud in v svojem občevanji vedno prijazen Slovencem, drugi je vse, kar hočete brže, nego 1 i b e r a 1 o c v zmislu dotične stranko in je s prvega početka do zdaj zvest član slovenskemu podpornemu družtvu. — In še kako drugo ime je bilo pod oklicem — katero je prišlo podanj kakor Poncij v „Čredo*. Al mnogo onih imen pa ni bilo pod manifestom, kojih nositelji so na vse kriplje delali in so strastno repenčili zoper kandidate konservativne stranke. Ti so tičali za grmom in so tako rekoč kot lek razglasili imena mirnih, tudi med Slovenci spoštovanih meščanov, samo da bi na trak vjeli še druge, tem enako misleče volilce. — Nam pa mora biti za to, da si ohranimo svoje prijatelje.
Iz brkinskih hribov dne 6. julija 1888. — Draga „Edinost", pisati ti hočem kaj novega z naših hribov, sploh nič veselega, a tudi ne posebno žalostnega. Sicer so obuvamo po starem, oblačimo pa se po novem v gizdave, malo vredne cunjo. Naš Brkin je fin, pa tudi trpin : dela ter trudi se od zore do mraka, kajti delati mora, če hoče živeti. Premožnih hiš v Brkini ni najti, pač pa kmetov, ki ob svojem imetku žive. Govejo živine more naš Brkin rediti le prav malo, ker nima obširnih travnikov in pašnikov. Navadno rede kmetje po 3, 4, 5, redko kodaj po 10 goved. Našega Brkina glavna dohodka sta gozdnarstvo in sadjarstvo. O tem hočem nekoliko govoriti. Vse hvale vredno jo, da se je naš Brkin poprijel sadjarstva, kajti izvestno mu bode donašalo dobička. Po nekaterih vaseh se mnogo sadi in cepi; par let sem dobiva se žlahtnih cepičev vsako spomladi iz drugih dežel, iz izkušenih sadjarskih vrtov in taka plemena se bodo v tukajšnjih legah prav dobro obnesla. Vesolje bode gledati v kratkem lepo rastoče sadno drevje polno žlahtnega sadja. Koliko upliva vesolje do sadjarstva na naše posestnike, dokazuje to-le: posestnik Jože Vato-vec, po domačo Matežin, iz Vatovlj, prosil je deželno kmetijsko družbo v Gorici, da mu pošlje nekoliko sadnih drovesec. Družba je marljivemu sadjarju ustregla, kajti poslala mu jo 800 drevesec in pozneje jih je še toliko nasadil na svojem posestvu. Za koliko so bodo temu sadjarju pomnožil dohodek v malo letih, misli naj Bi vsak umni sadjar. Sadje so lehko prodajo, kajti kupci nam prihajajo pred vrata. Priporoča so ti zatorej, dragi mi Brkin, sadi in cepi lo pridno, saj trud ni toliko težak, a donašal ti bode vondor veliko koristi. Letina uže dobro kaže; sadja bode užo nekaj in tudi vina; lo Iiog nas obrani hude ure! Nedavno nas je suša strašila, zdaj pa imamo dežja preveč, in ni mogoče niti krme posušiti in spraviti. Da bi nam dal Bog kmalo bolje!
Domače vesti.
Odbor za Dolenčev spomenik je Bkle-nol v zadnjej svojej seji, da se nadgrobni spomenik pokojnemu g. Viktorju Dolencu odkrije na pokopališči pri Sv. Ani dne 22.
t. m. ob 6. uri popoludne. Svečano odkritje vršilo se bode a primernim programom, kateri prijavimo pozneje. Opozarjamo na to uže danes vaa si. slovanska dru-žtva v Trstu ter pokojnega prijatelje in čestilce.
Upravni odbor družtva „Narodni dom"
je imel zadnji četrtek v Ljubljani redno sejo. Na dnevnem redu je bilo koštituviranje, razgovor o nasvetih in sklepih občnega zbora in druge posameznosti. Navzočih bilo je osem odbornikov pod predsedstvom dr. Antona Moscheta. Odbor potrdi dr. vit. K. Blei\veisa za podpredsednika, dr. J. Starata za blagajnika, J. Kotnika za tajnika, E. Laha za njegovega namestnika. Tajniku in blagajniku se izreče zahvala na marljivem in vspesnem delovanji pretočene dobe. Sklene se odbor „Sokola" naprositi, naj bi prevzel programu svoje 25letnice kot posebno točko bazar na korist „Nar. Domu" in v ta namen prepustil stekleni čitalniški salon. Vse potrebne priprave, da se bazar dobro obnese, prevzame odbor „Nar. Doma" sam. — Sklene se čitalnice in bralna družtva po deželi naprositi, da namenijo po edno besedo v letu „Narodnemu Domu". — Pozvati se imajo vso posojilnice, pri katerih ima družtvo kaj denarja naloženega, naj pošljejo vse obresti, kakor so se nabrale do 30. junija t. 1. in naj jih v prihodnjo pošiljajo dosledno vsacega pol leta. Prošnja neke posojilnico za primerno posojilo ae odbije. — Odobri se načrt odbora „Krajcarske družbo" glede iztirjavanja zaostalih doneskov in sklene se nastopiti v tej zadevi sodnijsko pot po odvetniku. — Deležniku, ki darujo družtvu 2 kuponski poli svojih deležev, ima se poslati zahvalno pismo. — Konečno sledi šo živahen razgovor o prostoru za zgradbo in o načrtu za poslopje ter se sklene prav pridno delovati za pridobitev novih deležnikov.
Za sv. Cirila in Metoda so nabrali Proseški, Openski in Zgoniški domoljubi zbrani dne 8. julija v Zagradci sodem gld. Hvala!
Gosp. dr. J. Vošnjak se jo odpeljal na Dunaj k sejam državno filokserne komisije. Odgovorno uredništvo „Slovenskega Naroda" prevzame g. Dragotin Hribar.
Občinski svet tržaški je imel v soboto 7, t, m. javno sejo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni, vlado je zastopal okr. glavar baron Conrad, navzočih je bilo 35 svetnikov. Po odobrenju zapisnika zadnjo seje čita drugi podpredsednik dr. Dom-pieri poročilo o današnjem stanju vprašanja ob obskrbljenji z vodo. Iz poročila je razvidno, da je vstalo vso pri starem, od kar jo bila aprila meseca 1886. imenovana posebna komisija, akoprav se je trudila da potrebno doseže, kajti razne atranke so ae uatavljale obskrbljenju mesta z vodo Bi-strice-Reke. Svetnik dr. Venezian ae zahvaljuje komisiji na trudu in vstrajnosti ter obžaluje, da so ta velevažna zadeva zavlačuje. Konečno se naloži enoglasno mestnej delegaciji, naj stori potrebnih korakov, da so doseže od ces. kr. okr. glavarstva v Postojni konečno rešenjo prošenj, katero je uložila komisija za dovoljenje vodovoda Bistrice-Reke.
Odobri se zatem račun mestnega carinskega urada o deželnej doklđdi na žgane pijače v koperskem okraju za leto 1887. Bilo je prihoda 6606 gl. 4 kr., troškov pa 0754 gold. 35 kr. tedaj primanjkljaja 148 gld. 31 kr.
Skleni so zgraditi posebno poslopje k Ferdinandeju, katero ima Blužiti za hlev ter remizo in dovoli se v to avrho 8650 gld,, katera svota so ima staviti v proračun za I. 1889.
Odobri ae glavni izkaz dohodkov za klavno pristojbine leta 1887. z 56.829 gl. 48 kr. in dohodki mitnic z 19.849 gl. 1 i/>kr.
Za napravo pohištva v novoj ljudskej šoli v starem meBtu dovoli se 5650 gl.
Sprejme ae predlog šolskega odseka za pomnožonjo učiteljičinih mest na dekliškem liceju za šolako leto 1888/89 od 24 na 26, odbije ae pa prošnja nekaterih trgovcev žganimi pijačami za začaano odpravo pristojbino, ki se ima plačevati carinskim uradnikom za nadzorovanje.
Poviša so plača podučiteljicam na mestnih otroških zabaviščih od 475 gold. na 500 gold.
Odobri se obračun patrijotičnega deželnega podpornega družtva (rudečega križa) za Trst in Tatro o upravnem 1. 1887.
Za posteljno perilo v mestnej bolnici dovoli se posojilo 3254 gl. in za dva kotla 4419 gold.
Odbije so prošnja ribarjev v ulici del Rivo za preloženjo ribnega trga v ulico Sette Fontano.
Prošnja Elija Trovesa za dovoljenje 230 gld. v podporo družtva za dvorenjo bolnikov se odbijo zaradi tega, ker so bo
baje da ustanovilo prostovoljno tako družtvo.
Seja je trajala do 9. ure zvečer.
Odlikovanje. Cesar je podelil korpo-ralu 17. Ljubljanskega pešpolka Josipu Dullerju srebrni križec za zasluge, ker je z veliko hrabrostijo rešil begunca iz reke Trebinjčice v Hercegovini. Begunec je skočil v vodo da uteče korporalu, kateri ga je gnal v zapor.
Premeščanje vojakov. Na jugu našega cesarstva vršile se bodo velike pro-mene v raznih posadkah, ker so ima končati teritorijalno premeščenje tretjega in trinajstega kora. V Trst pride na mesto 82. ogerskega polka štajerski polk št. 87 iz Gradca, v Pulj na mesto ogerskega polka št. 61 primorsko-kranjski polk št. 97 iz Gorice, v Gorico pa se premestita dva bataljona lovcev.
Izpiti zrelosti na c. kr. drž. gimnaziji v Trstu vršili so se od 2. do 7. t. m. pod predsedništvom ravnatelja gimnazijo v Pazinu, g. Viktorja Lešanovskega. Dijakov je bilo 30, izmed katerih so položili izpit z odlikovanjem gg. Ivan Cegnar, De-metrij Economo, Josip Froglia, Maks Kal-mua, Anton Podreka in Blaž Quarantotto. Pet kandidatov ima ponoviti izpit po počitnicah, dva sta odstopila prostovoljno.
Zrelostni izpit na učiteljišči v Kopru je bil te dni pod vodstvom nadzornika gosp. Klodiča. — Izmed 10 gojencev Slovencev četrtega tečaja je eden pal za jedno leto, 2 za dva meseca; jeden je napravil izpit z odliko, ostali pa vsi z dobrim vspehom; na hrvatskem oddelku so napravili vai štirji gojenci izpit z dobrim vspehom.
Učiteljsko službo na slovenskem oddelku kmetijsko sole v Gorici podelil je deželni odbor začasno g. V. Dominku iz Kobarida.
Pritožba občine Vrhniške, katerej je odbil deželni odbor isterski hrvataki piaano prošnjo ter zahteval od nje, naj priloži italijanski prevod, rešilo jo državno sodišče ugodno. Na temelju §. 19. drž. osn. zak. odredilo je, da se imajo rešavati uloge v istem deželnem jeziku, v katerem ao predložene. Nadejati se je zatorej, da mogočna gospoda vendar sprevidi, da so nad njo še mogočnejši, ki pa Bpoštujo zakon bolj, nego isterski Italijani. Ta slučaj bodi nam v spodbujanje. da se služimo tudi mi svojih pravic, katero nam zajam-čuje postava in ne dajmo bo plašiti po mogotcih, ki nas mislijo po sili poitalijan-čiti! Ako ae narod sam ne briga za dobrote, ki mu jih dovoljuje zakon, zastonj je ves trud in narodna enakopravnost ostane le na papirji.
Vabilo k slavnoati štiridesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva prcsvitlega cesarja Frana Jožeta I., katero priredi „Bralnodružtvo" v Selu dno 15. julija 1888. Vspored : I. Večernica in zahvalna pesen v Selski cerkvi ob 4. uri, II. Beaeda na R. Maitovem vrtu: 1, Godba, 2. Slavnostni govor. 3. „Ceaarjeva kantata" — Ilri-bar-llaydn; možki zbor z godbo. 4. Deklamacija: „Domovini", S. Gregorčič. 5. „Naša zvezda" — Vilhar; možki zbor. 6. Godba. 7. „Sam ne ve kaj hoče", gluma v enem dejanji. 8. Dalmatinski šajkos dvospev. 9. „Jadransko morje" ; — llaj-drih; možki zbor. 10. Deklamucija: „Ra-beljsko jezero" S. Gregorčič. 11. „Naprej" — Jenko ; možki zbor z godbo. — Beseda začne po blagoslovu ob 5. uri. III. Banket in prosta zabava z govori, petjem in godbo. Bankot bodo pod milim nebom. O neugodnem vremonu se slavnost preloži na naslednjo nedeljo. Vstopnina k besedi 20. kr., sedež 10 kr. Banket (a pol litrom vina) za osebo 1 gl. Kdor se misli banketa udeležiti, naj blagovoljno naznani vsaj do 12. t. m. predsedniku ,Bralnega družtva v Selu", g. Francetu Bavčarju. K obilnej udeležbi vabi vso rodoljube prav uljudno	„Bralno družtvo v Selu".
Iz Ljubljane javljajo, da jo reka Ljubljanica vsied neprestanega dežja jako na-rastla. Ljubljanskega močvirja je mnogo pod vodo.
Rimskih ostankov so našli v Ljubljani za vrtom nunskega samostana. Izkopalo so je mnogo kostij, opeke, steklenih posod in nekoliko denarjn. Visoke vrednosti jo bakrena kolajna iz 1. 17 po Kr., katero jo dal kovati Germanicus po svojej zmagi nad Germani.
Velika povodenj bila je vsled neprestanega dežja po Poljanski in Žirovaki dolini. — Trgala je mostove, naredila po polji in travnikih mnogo škode, kajti posula in poplavila jo vse sadeže po njivah blizo vodo in po travnikih odnesla za mnogo voz sena. V Žireh (na Solu) razdrla je hišo; komaj so se ljudjo rešili, vse drugo jim je voda odnoala. Trgala je tudi
po mlinih in žagali in v slednjih odnesla mnogo hlodov in druzega lesa. Odnesla je tudi skrinje, vsakovrstno orodje, mize, stole, zibelj, kokoši itd. Nekje drugje jo šel majhen fant po brvi črez narastlo vodo v šolo. Brv je pa prav v istem hipu voda vzela, in otrok je padel v njo. K sreči jo to videl nek srčen mož, kateri ga je rešil. — Prej je bila taka suša, da bi so bilo kmalo vse posušilo; a zdaj pa nalivi in tako huda povodenj, ki je mnogim naredila britkih ur.	(SI. N.)
Iz Voloskega se poroča, da se je dno 1. t. m. popoludne vsula toča nad vso Li-burnijo, ter napravila mnogo škode. Vso nadeje o dobrej letini so uničene.
Avstrijski begunci. Rimski list „Di-ritto", javlja, da je nedavno pobeglo iz avstrijske vojne mornarnice 11 vojakov in eden pešec. Vsi ti begunci so neki Isterci in pobegli so preko italijanske meje, akoprav jim je bila avstrijska žandarmerija za petami. — Tako „Diritto" ; a mi želimo zvedeti od poreške „babice", da-li so ti begunci hrvatske krvi, tedaj naši mladeniči, ali pa mladi, ognjeviti isterski Italijani, ki so vrgli prisego pod noge, ter izneverivši se cesarskej zastavi, pobegli v obečano zemljo ?	(„N. SI.")
Za razširjenje ceste v Miramar dovolila je mestna delegacija 700 gld. za nakup zemljišča, katero je ponudil gosp. Henrik Ritter-Zahony. Ob enem ima so zgraditi kanal ob cesti pred Ritterjovo tovarno ledu. Delo se začne še-le prihodnje leto.
Nezgode. Dninarju Boštjanu Sagmaj-stru padla je mej delom v Seatjani težka knala na levo nogo ter jo močno poškodovala. Res bi bilo uže treba pri delih g. Cec-conija nekoliko več opreznosti, kajti mnogo ljudij je užo ponesrečilo in baje da so kompetentne oblasti za to niti ne zmenijo! — Kočijažu Josipu Primožiču zlomila so je os njegovega voza, baš ko se je vozil proti domu. Kočijaž je padel raz voz ter ae pobil na glavi. Obvezali so ga v bolnici ter ga zatein odveli na dom.
Policijsko. Dimnikar Norbert Monzl jo razgrajal po noči na velikem trgu ter razbil mizo pred kavarno „degli specchi", da si ohladi vročo kri. Stražniki so ga odvoli v prenočišče v ulico Tigor.— Prodajalec Ivan Canziani bo je spri se svojo mlado soprogo, katera mu jo ardito treščila tezaloc 2 klg. težak v glavo, da mu dokažo svojo eneržijo. Siromak je moral v bolnico, a ljubezniva ženica bodo morala v zapor.
Dobro pečenko za sv. Mohor jo hotel imeti nekdo v Rojani iii ai jo je mislil zastonj najložo dobiti s tem, da je sel v sredo zvečer v župnijsko 'poslopje kokoši krast, pa ni bil posebno srečen, ker jo odnesel samo jedno, vse druge pa pustil, čeravno so bile skupaj.
Sodnijsko. Natakar Ivan Windischer iz Naklega bil jo obsojen zaradi iznever-jenja na mesec dnij zapora.
Književnost.
Josip Stritarja zbrani spisi 51. snopič. Ljubljana, Ig, pl. Kleinmavr i Fed. liam-berg. 1888. Cena vsakemu snopiču 25 kr.
Vrtnarstvo, založila c. kr. kranjska kmetijska družba, spisal družbeni tajnik g. Gustav Pire. Cena knjižici je 1 gld., za ude kmetijsko družbe kranjske in za gg. učitelje vsili slovenskih sol pa le 75 novč. Poštnina 10 novč. več.
Učiteljski Tovariš. Štev. 13. prinaša vsebino: 1. Otroška individualnost. 2. Knjiga slovenska. 3. O poočitovauji pri računstvu. 4. Iz šole za šolo. 5. Učila. 6. Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilako razstavo* pedagogiškega družtva v Krškem. 7. Ocene. 8. Dopisi. 9. Razpis učiteljskih služeb.
Vrtec. Štev. 7. ima vsebino : 1. Umirajoče dete. 2. Prva šola. 3. Opava. 4. O drevesci, ki si je želelo drugačnega listja. 5. V gozdu. 6.-Volk, medved, mrjasec — lisica in mačka. 7. Spomini. 8. Dober in priden otrok. 9. Pazite na otroke. 10. Listje in cvetje.
„Matica Hrvatska" razpošilja knjigo za 1. 1887. Prejeli smo tudi mi deset knjig, ki so odlikujo no satno po vnanjej obliki, papirji, in tisku, temveč tudi po svojej vsebini. Ker hočemo pozneje obširneje govoriti o posamičnih knjigah, za zdaj je samo oznanjamo:
1.	Prievodi grčkih i rimskih klasika. Zvezek V. Herodotova povieat, I. del, knjiga 1.—4. Zagreb, tisek „dioničke tiskare" 1887.
2.	Zabavna knjižnica „Matice hrvatske": Zvezek 93--95. „Pošurice"
pripovieđa Josip Evgcn Tomie; Zagreb, v lastnej nakladi, 1887. Cena 75 nvč.
b.	Zvezek 06—98. „Taras Ševčenko*, pjesničke pripoviesti. Preveo i uvodom popratio Avgust Harambasič. Zagreb v lastnej nakladi, 1887. Cena 75 nvč.
c.	Zvezek !)9—100: Wolfgang Gothe: „Ifigenija na Tavridi"; igrokaz u 5 čina. Prevel Vladislav Tezič. Zagreb, v lastnej nakladi, 1887. Cena 50 nvč.
d.	Zvezek 101—102. „Rane i Melem", crtice iz života. Napisal Davorin Trstenjak, Zagreb, v lastnej nakladi, 1887. Cena 50 nvč.
e.	Zvezek 103—104: „Tri pripoviesti bez naslova'4; napisao Ksaver Šandor Gjalski. Zagreb, v lastnej nakladi, 1887. 50 nvč.
Vatroslov Lisinski i njegova doba. Prilog za poviest za hrvatskog preporoda. Napisal Fr. Ksav. Kuhač. Zagreb, v lastnej nakladi, 1887.
4.	Poučna knjižica „Matice hrvatske", knjiga XII. Kukci. Prirodopisne crtice. Napisal dr. Miso Kišpatič: knjiga II. sa 88 slika. Nagradjeno iz zaklade grofa Iv. Nep. Draskoviča za god. 1887. Zagreb, v lastnej nakladi, v1887.
5.	August Senoa: Sabrane pripoviesti. Izdaje „Matica hrvatska*. Zvezek VII. Zagreb, v lastnej nakladi, 1887.
6.	Ivan F. Gundulič: Dubrovka; pastirska igra u 3 čina ; s uvodom Franje Markoviča. Zagreb, izdanje „Matice hrvatske" 1888.
Knjige za gg. „Matičine" članove so uže dospele ter se dobe pri čuvaju „Slovanske čitalnice".
Oesterreichischer Pilgerzug nach Rom 1888 von Dr. Carl Freiherrn von Taut-phoens. Mit 29 Illustrationen. Wien 1888. Verlag von Johann Heindl. — To je: Avstrijsko potovanje v Rim 1888. Cena knjigi elegantno v platno vezanej se zlatim i naslovom 2 gld. 50 novč., s pošto 2.75 — Ta opis je sestavljen z največjo na-, tančnostijo, sedržava razven dogodjajev na važnem potovanji tudi nagovore in propo-vedi, ima 29 ilustracij, pregledno karto o leži vseh cerkev in samostanov v Rimu, naposled je imenik vseh udeležencev razvrščenih po posamičnih deželah.
Kdor se zanima za to potovanje in zna ob enem tudi nemški, obavi naj si knjigo.
St. 392/K. Š. S.	I
Oglas natečaja.
V tem šolskem okraju razpisane so te-ie službe :	j
Mesto učitelja-voditelja II. vrste na dvorazrednej ljudskej šoli v Podgradu se slovenskim učnim jezikom;
mesto učitelja III. vrste na enoraz-rednici v Brezovici (slovensko) in v Lipi (hrvatsko) ter
mesto učiteljice III. vrsti na dvorazrednej hrvatskej šoli v Klani.	i
Plače in druge dohodnine, zvezane s temi službami, razvidne so iz pokrajinskih postav 3. novembra 1874, dež. zak. listi št. 30 in 10. decembra 1878, dež. zak. list št. 14.	|
Šolski voditelji morajo biti sposobni za pomočni katoliški veronauk.
Prosilci imajo vložiti svoje obložene prošnje, slučajno službeno, v štirih tednih podpisanemu svetu.
C. kr. okrajni šolski sv6t.
V Voloski, 8. julija 1888.
** M
O z
Z)
co
C ■ —
1
jC ►
u
O
H
zl
-i e
I I II 2
d -i ai - C
C * s r * r t
= — - 2
S r —
«s JS S £tz
fcS*
SŽCC S

•— X	* M ~ C.
a « 1 2 00 fi ST«-
X	1	# P*	■ Q *
; — --f s o "r_.g
S Ž l -Ž | = T
JćU
K
■r o -
2 a 2
Z g "ZCC^'Z c
o =
C s
o z
S I
l- c-
M re Iv rt —
k
QC i: ■ ®

Takoj delujoče.	Uspeh zajamčen.
Neizogibljivo !
Vsak dobi svoto nazaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči
ROBORANTI U M
(sredstvo za bradorast)
breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti plešivosti, izpadanju laseh, maholjicHm in osedenji. Vs: eh večkratnim trenjem zajamčen. Originalne steklenice po gld. 1.50. Steklenice za poskus po gld. 1 — prodaje
J. Grolich v Brnu,
v TRSTU pa samo A. Prnxmarer in P. Pren-dini - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GORICI lekarničarja Cristofoletti in Pontoni, A. Her-nianek. drogar — na RESI J Gmeiner, lekar - v CELJU Peli« - v MARIBORU J. Martinz
— v GRADCU K. Roth, Murplatz 1. 30* Tam se tudi dobi Eau de H6b«, iztočno sredstvo lepote, katero i'/drži svežost in belost kože.
|T IV'I SLEPARIJA !
Dunajska borsa.
dne 10. juliji, Enotni drž. do!p r bankovcih — — jjld n v »rebru — — — „ Zlata renta— — — — _ _ _
n
avstrijska renta — — — — _
. 81.10
62.. U
112.10
96.60 876.-308. ;o 124 95
9.90
5.91 61.24
5»/
Delnice narodne banke
Kreditno delnice — — — _ ___
London 10 lir aterlin--— —	_
Francoski napoleondori — — —	_
C. kr. cekini — ______	_
NemSke marke — — — — _ —	_
Št. 248/0. š. s.
Razpis učiteljskih služeb.
Razpisujo se službe: učitelja-voditelja na dvorazrednici v Povirju in na enoraz-rednici v Kobilaglavi, v Škocjanu, v Štor-jah in v Škerbini ter učiteljico na dvo-razrednicah v Povirju in v Tomaju, vse s postavnimi dohodki III. plačilne vrste.
Za službo učitelja-voditelja zahteva se sposobnost podučevanja v katoliškem ve-ronauku.
Prošnje naj se vlože pri podpisanemu v dobi 6 tednov po razglašenju razpisa v časniku „Osservatore Triestino".
C. kr. okrajni šolski svet
Sežana 7. julija 1888.
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. avstr.
KREDITN, ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnovnl odkaz 2'/,% 30-dnevni odkaz 2% „ 8- „ 2% „ 8-mese6ni „ 2l/, „ * 3 „ i C-	„ 2'/, „
> rodnostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonih brez obroBti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pefito, Brno, Lvov, Roko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd —brez troškov.
Kupnja in prodaja
vrednoBtij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku l0/00 provizije.
Predujmi.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Bor-I i ti ii ali v drugih meBtih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5»/,% letnih obrestih do 1000 gld., za vekše svote po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Tr»t, 9. marcija 1888.	48—16
<B
Podpisani javlja s tem uljudno p. n. tržaškemu občinstvu, da je odprl v mestu
podružnico ali filijalko
I. kranjske mlekarske zadruge v Ljubljani.
Prodajalo se bode vsak dan
sveze, ueposneto mleko, fino surovo maslo in namizni sir
ter jamči za izvrstno, jako ceno in pošteno postrežbo. . Naročbe na dom sprejema podružnica sama na trgu delle Legna št. 10, gospod Jran Srebotnjak v ulici Fontanone št. 18 in „Latteria
Jaz, Ana Csig
s6 svojimi 185ctm. dolgimi orjaškimi Loreley-vlasi, katere sem dobila po 14 mesečnej uporabi svojega samoiznajdene-ga mazila, jo edino
sredstvo proti Izpadanji vlas, za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, pospešuje pri moikih polno, jako bradorast in uže po krat-kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlost in polnost ter je obvaruje pred zgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Cena lon-čeku I gld. do 2 gold.
Pošilja se vsak dan za gotov denar ali s ^ poštnim povzetjem po vBom svetu. 20—3
Csillag & Comp.
Iludapest, — KOnigsgasse Nr. 52.,
kamorse morajo pošiljati vse naročbe.
<E
Vozni red na c. kr. drž. željeznici.
Odlazak iz Trata {hv. Andrej) za 1'nlu: 7.— u jutro l
10-3(> ^	osobni vlak za Pulu i Rovinj.
5.15 po podnej
Za Ljubljana pveka llerjitljah (osobni vlak):
7. - u jutro za Beč, Vilah, Celovac, Innsbruck itd. 10.30 u jutro za Beč, Tarviž. 2.45 po podne u nedjeljah i blagdanih do Divače. 5-15 po podne za Divaču, Beč. 8,30 na večer za Beč, Vilah, Celovac.
Dolazak• u Trat (sv. Andrej) iz Pult; 9.05 u jutro j
7.25 pu podne J osobni vlak iz Rovinja i 1'ule 10.H5 na večer j
Iz Ljubljane preko Htrreljah: 9.05 u jutro j
10.2« „	osobni vlak iz Divače i Heča.
7.25 na večer I
10.35 „ j „ „ iz Beča, Celovcaitd.
Svizzera" na Acquedottu.
V Trstu, junija meseca 1888.
A. Lavrenčič,
podružnica I. kranjske mlekarske zadruge v Ljubljani. Piazzu clolle Legna IV. i«.
----— ——-—--------—
Rajžev škrob (štirka)
tovarne na Reki
(z 1) o 1 e t o i n b r e z n j e)
Časi nam je preporučiti p. n. občinstvu
Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah. sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okruinice, račune, list. artijii I zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ala-znice, oglase, pravila, Izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako« vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručiteljo u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom. toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Torrente 12 u Trstu.
Žolodecne bolezni ozdravi brzo ln posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edina in nedosegljiva želodeSria pijača.
Da al človek izvoli pravi lek proti le-lodfintm boleznim, pafi ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, ižleflkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega ne«o škodljivasmea Edini jeruzalemski balzam si je zagotovil veled svoje priprosta sestave, odločno oživljajo«« in želodčne fcivcfi hitro krttpčalne moči pravico prednosti nad vsemi v t*j stroki znanimi zdra-vilami, kar dokazuj« tu<ii sA vsakim dnevom v«2e prašanj« po njeinii Ta balzam bogat na delajočlh Nnovih kineške rebar-bare, katera kor«nik» je poznana zarad ničnega narodnega upliva na prebavljanje in čiioenje, ju zanesljivo sredstvo proti težu vam v želodcu odvisnim od slabega prebuvljanja; zato pa ga v»i »tiokovniaki In zvedenci priporočnjojo proti neješćnosti. zabasanju, smrdljivi sapi. gniusu, riganju, bacanju, proti h«moro;daliiem trpljenju, zlatenci in VBakej bolezni v črevnnju
Steklenica z navodom vred Ntane 30 novcev.	1—15
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
V GORICI.
Skladišča v Trstu v lekarni Marka Ravan*t i G. B. Rovil, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner, v Korminn v lekarni A. Franzoui, v Tomlnu v loka'ni E. Palisca.	11—25
KMETIJSKO BERILO
prodaja
TISKARNA DOLENC
v Trstu
mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad Z pošto 5 kr. več.
FABRIKS- VARKE
Ljtl zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi tega se lehko upotreblja brezni TTLj strahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji se m UjjJ nobene konkurence, o čemer so lehko prepriča vsak, ako kupi z mali mi nove W
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
malo škatljico.	'	liFj
/f- .	Inil
m Dobiva se v zalogi via Carinlia N. 22 v Trsti	jjjjj
^^ kakor tudi v vseh glavnih mirodilnicah in prodajalnicrh jestvin.	llffl1
Najboljši
papir z,a cigarete
13-26	je pristni
LE HOUBLON
fraucozki fabrikat Caivlejev in Heorjev t Parizu.
Svari so pred ponarejenjem.
Ta papir gorko priporočajo gospodje dri. J. J. PohI, E. LiUdwig, E. Liprnann, profesori kemije na iiunajskem vseučilišču, radi njegove najboljše kakovosti, radi njegove čistote ln auto, ker v njem ni nlkake drugo
zdruvju Škodljive tvorine. Pozor: Vnuk naj paii na naslednji podpis:
vac-hihiiji d* L'ikTiQtiK-iTit 17, r« BeMHjir, i PAUI
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.