179. številka. Trst, v torek 7. avgusta 1900. Tečaj XXV „Edinost I haia enkrat n» dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. NaroČili mt zn»3n : Za celo leto . . .....24 kron za pol letn.........12 za četrt leta........ 6 „ ta. en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine bp uprava re ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne številke po (> stotink (3 nvč.i: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon 6U. H70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. H v edinosti je ! Ogl&at se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spie-jetna upravništvo. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. (Jpriivništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Mol in piccolo štv. .'5, II. iiadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik F^za n G o d n i k. ---at Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. *- Slomšekova slavnost na Ponikvi- (Poročilo.) Od vseh strani slovenske domovine so odhajali častilci na Slomšekov praznik. Mnogo jih je odšlo že v soboto in še več bi jih bilo, da ni bilo oblačno in deževno vreme tega in onega oplašilo še zadnji trenotek. Na Zidanem mostu sem pričakoval posebni vlak iz Ljubljane. — Deset minut prej je odpihal navadni z mnogimi gosti, a kmalu je prisopihal posebni in slovenske trobojnice, vihrajoče iz vagonov, so naznanjale, da se peljejo Slomše-kovi častilci. — Dični »Ljubljanski Sokol« je po svojih trobentačih glasno javil, da prihajajo tudi junaški sokoli. Vozili smo se dalje mimo Savinje. Na vsaki postaji so nas pričakovali novi izlet- i n tki. Na Ponikvi smo izstopili. Zastavonoše so nasadili droge in razgrnili zastave. Naštel sem jih sedem. Velečastiti gospod Marži dov-šek je v imenu slavnostnega odbora pozdra- > vil goste in za tem je zasvirala celjska godba.! Y dolgem sprevodu smo odhajali na Ponikve. ■ Pot je vodila skozi gozd na hrib, kjer stoji vas. Meti gosti sem opazil odličnjake, g. Hribarja, župana ljubljanskega, poslance Povšeta, dr.a Tavčarja, Spineića, dež. posl. Kompareta in mnogo duhovnov. Zvonenje in streljanje topičev s sosednjih gričevje poveličevalo'sprevod. Na Ponikvah je čakalo nešteto ljudstva. Z dekanom iz Ospa, veleč. »g. Komparetom, sva stopila v natlačeno cerkev. Tu sem občudoval krasni altar in pripovednico v rokoko-Štilu. Enako preoblo-ženo izrezljanega altarja in propovednice nisem videl še nikjer. Ker vladika v Mariboru ni dovolil slovenske liturgije, je maševal celjski opat veleč. Ogradi. Po tej svečanosti smo šli na bližnji holmec, kjer stoji lepo šolsko poslopje : J u bile j n a F r a n-J osi p o v a šola. V pročelju poslopja je vzidan Slomšekov relief iz marmorja, ki jako živo predstavlja slavnega vladiko. Na levi strani je stala uzidana plošča v spomin : Blaž Kocen, rojen 1. 1821. Slavnostni govor je imel gosp. učitelj Strmšek ; žal, da je deževalo, ko je govoril. Po slavnostnem govoru je bil v pritličju novega poslopja banket. ri u so bili zastopani vsi stanovi ; videl j si junaške sokole, dične gorenjske gospe narodnjaki nje v narodni noši, sveeeništvo iz vseh delov slovenske zemlje, Hrvatov, Dalmatin-cev. V imenu slavnostnega odbora je pozdravil goste gos. kapelan Mrzidovšek in je na-! pil papežu in cesarju. Za njim je nastopil tajnik prevzvisenega vladike Strossmaverja, sporočil pozdrav vladike, ker le ta ni mogel priti sam na to lepo slavnost. — Zatem je govoril g. dr. Medved, ki je pozdravil Slovence. Za njim se je oglasil poslanec Povše. G. župan ljubljanski, navdušeno pozdravljen, je imel krasen, pomemben govor. Za Hribarjem je govoril dr. Tavčar. Sledili so še razni govorniki, kakor: urednik »Mira« g. kapelan Rozman, učitelj in urednik GangL Ko je predsednik naznanil g. Spinčiča, nastalo je burno ploskanje in razglegali so se »živio-klici«. Govornik je v navdušenem govoru slikal naš položaj in svaril ter priporočal -ljubav med seboj. Želel je, da se domači prepir ublaži, ker je le tujcem na korist, nam pa v z as meh in sramoto! Po vsakem govoru je zasviraia celjska godba. Oglasilo se je še mnogo govornikov, a ker je bil čas odmerjen, se je zaključil banket in g. predsednik je povabil vse goste, naj gredo na Slomšekov dom. Godba je igrala, topiČi pokali, ko smo v nepreglednem sprevodu šli na bližnji hribček, kjer stojita na samem dve skromni hišici : jedna teh je bila zibeljka velikega škofa. Na njej kaže spominska plošča iz črnega mramorja, kedo se je pred sto leti rodil pod to streho. Tukaj naj slediti dve originalni pismi, kateri je milostna gospa Praprotnikova blagovolila dati Vašemu poročevalcu v prepis. Isti se glasiti : Vrli gospod Praprotnic ! Dragi prijatelj ! Xveselil i ste me opet z Vašimi Urnimi Pesmi, kojih ste mi HO. Rožnika poslali in mi dokazali, kako redno se neprenehoma tradite za omiko in krasoto našo. — Urala Vam in pa prav lepa pozdra r a s prilogo nekoliko slovenskega, drl naših rok. katero darilo prijazno sprejmite, pa se r ljubezni pomnite Vašiga prijatla V St. Andražu o. Julia 1850. Anton Slomšek. II. Pismo : 1'redragi. častiti gospod Praprot nik ! Prar lejio in prisrčno se Vam zahvalim za lepo Darilce, kteriga ste prav po otroško spisali in tudi meni poslati, blagovolil i. lio g daj, da bi redno delce tudi lepega sadja pri naši dragi mladini obrodilo! Dokler nimam druzega Povrnila sj>rej-mite lanske Drobtinice, kojih vrli podjtomik ste bili tudi Vi, Bog Vam daj dobro! Pomnite še v prihod no prijatelja Vašega Slomšek Antona. V Martmrgi 7. septembra 18/il. Tu imate le v glavnih potezah opis slavnosti na Ponikvi, kolikor sera mogel v naglici (kakor potni k) vreči na papir. V podrobnosti, vzlasti v vsebino govorov, se nisem mogel spuščati, ker mi je nedostajal > časa in podatkov. V zaključek rečem le toliko: bila je to krasna velepomembna slavnost, dostojna našega »edinega Slomšeka«. Divna po impozantni udeležbi in pomembna po duhu, ki je plaval nad njo. Slovenci že dolgo nismo imeli take slavnosti. Srca in misli vseli so bila posvečena spominu velikega vladike; zbrani so bili zastopniki vseh strank, kakor da nimamo — domačega prepira. Duh Slomšekov nasje zjedinil vseh na tej slavnosti — duh Slomšekov naj nas zjedinja tudi v bodoče, kjer-koli je potrebno skupno delo za blaginio in srečo na-i roda. Slava Slomšekovemu spominu ! In zopet irredenta. P O D L T S T K Iv 14 Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal Ivo Trošt. Dobili smo tudi pismo od strica Franceta. Sporočali so nam o premnogih stvareh, ki so se že zgodile, so se imele zgoditi al: se pa šele zgode v daljni domovini. Bil je večkrat pri teti Rezi, jej pokazal zadnje moje liste in razložil bedo nepre zidnih priseljencev. Stric pišejo : »Oitala je pismo, jokala se je tudi in je potem pokazala možu. Oba sta tarnala in Vam očitala, kako strašno ste bili lahkomiselni. Tudi ko je teta čitala prvo tvoje pismo iz Amerike, je zdihovala in točila solze, pa tedaj je bila še sama. Zdaj je drugače. Povedal sem jej vsoto, s kater-) bi bili rešeni Brazilije, rumene mrzlice in vseh drugih bra-zilijskih nadlog, pa vse prejšnje solze in vsa očitanja niso toliko izdala kakor sedaj njih strah, da bi bili potem pač vsi jednaki reveži. Teta ima, pa ima za-se in >;a svojega Jožeta. Tako je, ljubi brat! Kaj sta mi še rekla: Pa jim ti pomagaj, France, in me s tem tudi odpravila; kajti vsaki pameten človek mora vedeti, da poleg kopice otrok, katere mi je preživljati s trudom svojih rok, in poleg zadolženih njivic za solato in krompir, ne premorem dosti več. Moj svet je ta-le, Zinka: piši teti sama, če že nisi : piši večkrat. Ona ima srce za-te in se joče, ko čita tvoja pisma, in kako zelo te je škoda, ker moraš stradati v Ameriki. Tudi drugi trdijo tako. Tudi gospod Nado-slav jej kaže tvoja pisma in razlaga ljudem pred šolo, da bi bila ti lahko študirala za učiteljico. A ljudje so nespametni: mesto otrokom doma preskrbeti kruha, hodijo v Ameriko za slepo srečo«. — Sporočilo pripoveduje : Zinko in očeta je ožalostilcJ tako pisanje. Dobro vedoča, da rojaki doma prav govore, pa si oni v Ameriki ne morejo pomagati, sta jela nazadnje popoluoma zložno godrnjati, zakaj se rojaki Slovenci raje ne pogovarjajo več o tem, kako bi jim pomagali. Govoriti Baš sedaj, ko se žalno-vzvišena slavnost i — na kateri bi sicer rad sodeloval vsakdo, j ki ima čuteče srce \ sebi — v našem Pri- i j morju grdo zlorablja v demonstracijske svrhe, je tembolj potrebno, da beležimo vse, kar: meče luč na gibanje, ki bi — ako doseže! j svoj namen — požrlo lep in . prevažen del : slovenskega naroda in bi le-temu odvzelo kos teritorija, ki je po svoji zemljepisni legi celo evropske važnosti. Zato se hočemo nekoliko pobaviti z dopisom iz Rima, ki ga je priobčil te dni »A grame r Tagblatt* pod gorenjim naslovom ! in ki dobro označa nrav in cilje irredentovskega gibanja. Dopisnik zagrebškega lista se bavi z nekim pismom znanega tržaškega beguna in ir-1 redentovca Baz i la i a, v katerem je le-ta hudo j napadal vso vnanjo politiko Italije in se je najodločneje izrekel proti vsaki vojaški ekspediciji Italijanov v Kitaj in sploh v take kraje v inozemstvu, »v katerih .i e bije nijedno italijansko srce«. Gospoda Barzilai in tovariši nočejo, da bi Italija delila svoje vojaške moči, ampak zbira naj jih, da bo pripravljena za prvo primerno priliko, da potegne na se Trst, , Trenti n in Nizzo! ! Dopisnik pripoveduje nadalje, kako je tud; v italijanskem parlamentu ljudij, ki pri-; I poznavajo, tla Italija nima nobene pravice do , naših pokrajin, in ki vedo, tla tu bivajo Hrvatje in Slovenci. Na neko vprašanje Barzi-laia — kaj da misli storiti italijanska vlada 0 »tržaškem vprašanju« ? — je odgovoril italijanski minister za vnanje stvari, Visconti- ; Ve nos ta, da se Trst, žal i bog, nahaja v Dal-; maciji. Gospod Visconti - Venosta je sicer pokazal, da ni poseben znanec geografiji Avstro ogerske, ali iz njegovega obžalovanja, na | znajo, zabavljati znajo, a pomoč, ta je pa 1 zadnja. — Oče, Vi imate vsa znamenja mrzlice ; j prav taki ste, kakor mi je povedala Nina, 1 da izgledajo rumeno mrzlični bolniki. Zinka je prošla ravnokar iz graščine,' odložila jerbas z živili v kot, zložila roki v j krilo in gledala očeta. — Kaj pa Nina ve, — je odgovoril na- j lašč, da bi ji vsaj pregnal sum. In pretegnil se je po klopi iz opeke in po kosteh je čutil neko nasprotno moč, ki ga je vlekla k tlom. Morda bo pa ti res mrzlica ? Ob ti misli ga je stresel mraz. — Nina mi je povedala, da je v ti-le hiši že več ljudi zapustilo svet za to boleznijo. Očeta je zopet streslo, morda zares ? — S čim se pa zdravi ? — Oh ! — Se nič ne — zdravi o-če-oh ! Nina je rekla, da vsak umrje — — — — Ne joči, Zinka ! Ni tako hudo. Jaz sem zdrav, hvala Bogu. — Oče, saj Vas vidim, da niste. — tem, da Trst leži v Dalmaciji, zveni vendar želja, da bi Trst pripadal k Italiji. No, v resnici je italijanski minister se svojo opazko priznal, da je Trst na slovanskih tleh, a s tem je priznal tudi, da Italija nuna nobene pravice do Trsta, kar je prijatelje aneksije Trsta in Primorja silno ozlovoljilo. Tako je tudi sotrudnik lista »Italia« mladi odvetnik Urbani, ki je prepotoval naše kraje, priznal dopisniku »Agramer Tagblatta« : »Jaz sem nasprotnik Slovanov, ali pripoznati moram, da je, z malo izjemo v Trstu, prebivalstvo teh dežel slovansko. Reka je bolj Hrvatska, nego kar-koli druzega, in tista pest Italijanov, ki žive tam, so hoteli s pomočjo Italije le priti tlo svoje popolne avtonomije, druzega nič. Sedaj pa se vidijo razočarane in stavljajo svoje nade v Trst«. In camera caritatis je sicer to splošno prepričanje vseh onih Italijanov, ki poznajo razmere v našem hrvatsko - slovenskem Primorju; vendar pa društvi »Lega Nazionale« in »Dante Alighieri« nadaljujeti svoje delovanje in uporabljati vsa mogoča sredstva, da potom šole raznarod ujeti slovenske otroke. Avstrijska vlada molči k temu in ne ume te agitacije, ali je noče umeti. Strmeti moramo — pravi dopisnik — na tej potrpežljivosti Avstrije, ki bi bila dolžna v svojem lastnem iuteresu, da nekoliko previdneje gleda na prste svojemu zvestemu — zavezniku ! — Politični pregled. TRST, S. avgusta lfM M). Istrski deželni zbor. Včeraj je bila VIII. seja deželnega zbora istrskega. Predsedoval je dež. glavar tir. Campitelli; vlado je zastopal namestniški svčtnik Fabiani; navzočih je bilo 18 poslancev italijanske večine. Meti vlogami je bila vladna predloga o deželni dokladi na žganjarino. Poslanec tir. Ventrella je predložil resolucijo, ki poziva vlado, tla čuva solinsko obrt. Temu so sledile interpelacije do vlade. Dr. C a n z i a n i je interpeliral o zatvorjenju neke morske odprtine v Poreskem zalivu. Po»l. V i d u 1 i c h je zahteval premestitev sodnega uradnika dra. Cervarja v Malem selil, ker da dela propagando za Hrvate. Dr. Ghersa je poročal o načrtih zakona glede spremembe tleželnega zdravstvenega zakona in glede ustanovitve penzijskega zaklatla za občinske zdravnike: oba zakona sta bila z nekami spremembami sprejeta v drugem čitanju. Posl. Scampiccbio in tovariši so interpeiirali zaradi zaplembe lista >1/ lndi-pendente« z dne 4. t. m. o »narodnem žalo- Pojdimo domov, oče pojdimo. Tukaj po-mrjemo vsi. Zopet je Gregorja zazeblo po kosteh, in ona čudna moč ga je tiščala k tlom. Priznati je moral, tla dekle govori resnico. — Odkod pa denarja ? — Naj da Ivanka. — Ivanka ni prislužila toliko, da bi plačala nošnjo za-se. — Pa bi šli v Sao Paolu na avstrijski konzulat, bi prosili — — Da bi potem rekli doma : A-a, berača! Na državne troske je šel Ameriko gledat. Mi moramo plačevati zanj : raje nego to očitanje, naj me pobere rumena ali pa krvava mrzlica. — Kaj pa z nami — oče? — A? Tiste večere prej je Gregor vsled notranje bolezni malo spal, po tem pogovoru pa ni spal zastran skrbi prav nič. Po dnevu je polegal, po noči skrbel in sanjaril. (Pride še.) vanjuc. (K temu članku se povrnemo prihodnjič.) Vladni zastopnik names. svčtnik F a 1) i a n i je omenil na to, da vlada teško odgovori na to interpelacijo, ker se ista tiče zaplembe lista v Trstu, torej izven istrske pokrajine, ter so interpelanti, ki imajo zastopati le koristi Istre, s to interpelacijo prekoračili svoj delokrog. Posl. Vergottini je poročal o proračunu komisije za pogozdovanje Krasa za leto 1900. Izdatek 9000 kron je odobren pod pogojem, da država prispeva v isto svrho s 24.000 kronami. Posl. dr. C a ne i a n i je poročal o preosnovi poljedeljskega zavoda. Prihodnja seja bo v sredo. O poroki kralja Aleksandra poročajo iz Belegagrada : Že od prvega jutra je bilo v beligrajskih ulicah živahno življenje. Ob 6. uri so vojaki z godbo zastopili ulice, sojati. Nič ni namreč bolj /.opernega, nego če kdo zlorablja smrt za politiške namene, sosebno pa tako smrt, kakor je doletela nesrečnega kralja. Kdor zagreša tako zlorab-ljenje, kaže le, da ne čuti odkritosrčne žalosti. Zato nismo zgubili nijedne besede, ko so irredentarski listi otvorili posebno rubriko iz cRegione Giulia*. Nismo prigovarjali vna-njim znakom žalovanja, da-si so ti znaki pre-koračali dovoljene meje. Niti se nismo ogla- kralja Cmberta, ni mogoče opisati; trditi se more samo, da izvestno ni mesta v vsej Italiji, ki bi obleklo toliko in takšne sožalne obleke, kakor jo je o tej priliki ravno Trst v Avstriji. Vlada s policijo pa to gleda mirno in še nekako zagovarja to ne le protiavstrij-sko, temveč tudi protidinastiško demonstracijo, katero imenitno vodi slavni tržaški magistrat se svojimi različnimi delegacijami. pravice, za katere se borijo. Oblastvu naj vendar že storijo svojo dolžnost in postavijo učitelja na ono odlično mesto, ki mu gre po božjem in človeškem pravu! — Zato pa ne odjenjajmo, temveč borimo se neprestano vsak za svoje pravo. V borbi je zmaga ! Ce povemo, da je zapel tudi odsek naših simpatičnih »Slavašev* od sv. Marije Magdalene spodnje, tedaj si lehko mislimo, sili*proti deželnemu zboru istrskemu, niti proti mestnemu svetu tržaškemu. Ne prigo- valni iredentarski stranki : varjamo govoroma deželnega glavarja Carapi-tellija in župana Sandrinellija, v kolikor sta Stvar se bliža vrhuncu; kajti že Italijani da je nastala iz domače veselice prava Ijud-sami reagirajo usiljujoči in groze gospodo- ska slavnost, ki se je izvršila vsem v zado- Čemu hočemo j voljstvo in narodu v korist. Da, narodu \ demonstrirati, m! smo pošteni Italijani-Av- i korist so domače zabave, kajti kje naj se na? strijci*. Se vse to naj bi bilo, ako bi de-j delavec probudi, kje naj se navduši, kje naj proslavljala čednosti pokojnega kralja .n sta monstracija imela neke gotove meje — do zajema zavednosti, ako ne na javnih zbirali-izražala žalost na njega tragični smrti. Od- ločno pa moramo protestirati, ako hočejo irre-dentisti iz smrti kralja Humberta kovati kapital za strankarske namene in jo zlorabljati po katerih je imel iti sprevod. V sredini j za politiške manifestacije. cerkve je bil postavljen baldahin, bogatoj SlllO Že v Italiji! Torej, da veste: na ovenčan. Na-levi strani od najsvetejšega sta našem Acquedotto so navijali neko staro ženico, bila dva prestola za ženina in nevesto. Ob ! da mora razobesiti znake sožalja. /ena se je desetih so se zbrali v cerkvi diplomati. Za- branila, češ: jaz imam svojega kralja na Du- še m in ne dalje — dokler bi se ta sožalna ščih ? Zato pa so najpripravnejše domače za-komedija igrala le v mestu — ali stvar do- ; bave v vsacem okraju, kajti če je predaleč, biva še vse drugo lice s tem, da je ukazala j naš priprosti človek gotovo ne pojde, če je vladajoča magistratova klika se svojim tro- pa koj blizu, zajde mogoče še nevede, in če bilom * Piccolom* na Čelu, da se morajo po- j mu ugaja enkrat, pojde Še večkrat in tak kazati tudi po vsi tržaški okolici znaki in j se ne zgubi več. Culi smo tudi prigovore, da glej že vihrajo po vsefi šolah in občinskih si vsa društva napravljajo zastave, češ, to je hišah tržaške okolice dolge črne zastave in zavržen denar. Nekaj je že resnice na tem, različne Črne tkanine ter oznanujejo okoliČa-1 da je zavržen oni denar. Če se kupujejo stopane so bile vse države razven Anglije, j naju in je še živ! Ta opazka je silno razja- "om Slovencem, da leži na parah njih slavni p r e d r a g e zastave. Kdo neki ima dobiček, Ob K), uri 15 min. je prišel mitropolit s j rila dotičnega odposlanika, kije od signorov kralj Umberto, ki je bil umorjen od moža j če si nabavimo zastavo za več stota kov ? štirimi škofi, 6 dijakonov in mnogo drugih I prejel nalog skrbeti za to, da bo žena -- svojega rodu... Ne, to ni več šala, ni več j Narod nima gotovo nič koristi, pač pa še duhovnikov. Ob 10. uri in pol so naznanjali | žalostna!! V svoji patrijotiški jezi je v svoji ! demonstracija, to je že i z z i v a n j e, ža- streli, da se bližata ženin in nevesta. Mitro- misli potrgal vse zemljepisne knjige, ki učč, j 1 j e nj e in teptanje pravic s o d e- polit in duhovščina soju vsprejeli ob uhodu da je Trst v Avstriji, inje podrl vse mej- žela nov Slovencev, preziranje slo- v cerkev ter ju spremili do sedežev. Kralj nike, o katerih smo si vsaj mi pomišljali, da j venskega življa in zatiranje avstrijskega je nosil uniformo generala s trakom Miloše- še stoje med Avstrijo in Italijo, in izbruh- vega reda. Videti je bilo, daje srečen in nil je: »Ali ne veste, da jeste tu italijanski zadovoljen. NTevesta je bih oblečena v kitaj- kruh in da ste v Italiji?!* ski svili z benečanskimi čipkami. Pajčolan je Torej, da veste : smo že tam ! bil iz bruseljskih čipk. Nevesta je bila videti trpi, ker toliko zlatega denarja bi se porabilo za druge koristne narodne naprave. Ali nimajo morda Slavaši iz sv. Mar. Magdalene krasne zastave?! Po njih zgledu omislili so patrijotizma. Pa slavna vlada z organom tudi vrli Padričani pač nekoliko skromnejšo, mnogoštevilne policije to mirno gleda in še a vendar le divno slovensko trobojnico. mirneje dopušča te žalovalne komedije, ki Menim, da je vendar-le dobro it) zna-imajo vse znak najbrezobzirnejšega iredentizm i; čilno, da imajo društva svoj viden znak, svoj.) «Cr0vern0» je govoril! Ne eden. am-j vlada dopušča tako počenja nje, ki je škandal zastavo, za katero gredo tudi v boj če bi zelo resna. Za kraljem so stopali zastopnik pak dva «governa» sta nastopila in to tako za moderno veledržavo kakor je Avstrija; trebalo. A kakor smo že rekli, one visoke carjev, Man z uro v, z veliki kordonom takov- | strastno, kakor more storiti to le lačna hijena! naj le dopuščajo še dalje; vendar naj zna vsote dajati za zastave in nabirati leta skega reda, katerega mu je kralj podelil še Governo z lesnega trga in oni iz glavne i tudi že danes vlada, da Primorje je sedaj še in leta v to svrho a naposled si nakopati le v nedeljo, predsednik skupščine in zastop- ulice sta v včerajšnjih številkah naskočila na v Avstriji. Vnanjost sicer kaže, kakor da se še dolg na glavo — tega ne treba. Zato nik Francije, Marchand. Tem so sledile se- rojansko mladino, ker se je predrznila plesati j Primorje v najkrajšem času vtelesi združeni prosimo, da bi vpoštevala to ona društva, stre in bratje neveste, dvorni maršal, dvorne in celo peti (oh groza!) v teh za Italijo tuž- j Italiji, vendar predno se to zgodi, moralo bo katera si mislijo preskrbeti zastavo! dame itd. — Ko sta ženin in nevesta sčla, nih dneh. Godba, petje in še bolj slovenska j biti Jadransko morje ob vsej avstrijski obali! Zaključuje moram pohvaliti tudi sveto-so se jima priklonili diplomati in pričel je po- trobojnica sta «Impertinentu» tako zmešala 1 porudečeno s slovansko krvjo. — Tisti pa, ki ivansko godbo, ki je dobro izvršila svojo ročni obred. Mitropolit je začel z besedami: možgane, da že ne ve več, kaj blebeče. Po- hočejo tu Italijo, naj gredo Čez lužo, če so nalogo. V zakon stopata kralj Aleksander in Dragi- tem, ko je rekriminiral proti — podivjanosti oni že pri vladnih ali pa pri magistratovih Xa delu je ponesrečil včeraj 47-letni Fran Orzan, dninar v Dreherjevi pivovarni: neki stroj mu je odtrgal tri prste desne roke. V nja. Potem je menjal prstana. Ženin in ne- naših okoličanov in ko se je obregnil ob »na- jaslih.» vesta sta prijela sveči, kateri sta potem izro- j šemljene* (!!) mladeniče (v okolici je namreč; Placevalcem osebne dohodnine, čila svedokoma. Po končanem obredu sta navada, da se prireditelji plesa oblečejo v j smislu 4? 217. zakona 25. oktobra 1896 dr. Spravili so ga v bolnišnieo. kralj in kraljica sela na svoja sedeža, in mi- staro narodno okoličansko uošo), je šel tako zak. se javno naznanja da je en izvadek za ^ vrelo vodo se je poparila včeraj tropolit ju je nagovoril z govorom, katerega daleč, da je začel groziti z izgredi proti oko- leto 1900 izdanih plačilnih nalogov za osebno 6l"letna Jera Kuma« iz ulice Rigutti st. t. je zaključil z blagoslovom. Kralj in kraljica ličanom: »Sreča, da je bilo v nedeljo slabo dohodnino glede davkoplačevalcev za'cenilni re&lm postaji so jej podelili prvo pomoč, sta poljubila razpelo. Potem sta dva dijakona vreme, ker drugače bi bilo šlo več meščanov okraj štv. 1 — Trst - mesto in za ce- Uzmoviei na delil. Nekemu gospodu molila za carja Nikolaja II. Pevci so zapeli na izlet v Rojan in bi bili tu pri vsej svoji nilni okraj št. 2 — Trst-okolica od dne 20. a v- 'e v«eraJ neznan «umetnik» v bližini glavne sklepno pesem. Potem se je vršilo čestitanje, olikanosti (!) prisiljeni reagirati na rojauska ; gusta do 2. septembra 1900 v sobi št. 124 P°šte odščipnil verižico za uro, a pri Sv. Ob 1. uri pop. je bil dejeuner v rodbinskem krogu, ob 4. popoludne slavnostna izzivanja s — trikoloro!!! Mej tem, ko sta \ pri tukajšnji davčni administraciji o uradnih Andreju je drug tat vzel nekemu uslužbencu vse mesto in vsa Italija v eni žalosti, se urah od 9. predp. do 2. pop. razložen na la«lije delnice Sv. Marco verižico in uro. predstava v kralj, gledališču. Po predstavi je upajo ti divjaki, peti, gosti in plesati pod ? u pogled davkoplačevalcem osebne dohodnine bil dine v konaku, katerega so se udeležili svojo trikoloro!« diplomati. Zvečer je bilo mesto, vkljub dežju, sijajno razsvetljeno. Kralj je podaril kraljici bogat dijadem Tako pišejo «go verni® o Rojančanih in o Slovencih tržaške okolice ! Mi bi se, ako bi ne bila vsa ta stvar z briljanti, dijamantno rivijero in dragocen vendar-le preresna, od srca smejali tem ža- prstan. bam, ali sedaj ni več čas smehu, ampak po- »Zvezda« Iz Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih T)12 slučajev bolezni, f>93 oseb je proglašenih zdravimi, 910 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 120 takih, ki so ponesrečili na delu. V 201 slučajih so se bolniki pregrešili Predvčerajšnja veselica pev. društva .. j, i •> v j i * 1 proti naredbam zdravnikov, JNa podporah se reč. cenilnili okrajev. C. kr. davčna administracija. Trst, dne 4. avgusta 1900. K. Milkovič, s. r. brate. Dru-je šlo naproti z godbo in s to na čelu, vsi odšli na dru- Italijanska komora so je sešla v | veda ti moram,,, da se Kojanea,,; eisto nie ne To5no ol( 5. J "po,!." "priLnZli T vri! * ^l" sejo, da izreče svoje sožalje na ubojstvu kra- straš.jo lahonskili izzivalcev, ker ne samo, da Padnčnni se svojo krasno trobojnico. Spre- ", t""1""1"'""1 v ' U» Humberta. (glej brzojavke). Predsednik si laSka sod^a - bila go!oroka, bila v Kla9e-! jem - m isH£n. Občinstva je čakalo vse "^'T , 7 T '- 'T" ° — ■ J naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : pri Sv. M. M. Zg. št. 318, pohištvo; v R >-colu štev. 41??, 1 prešič in voz; uliVa Sanira 9, kože, oprema v zalogi in tehtnice: ulica Zovenzoni 2, železna blagajna, oprema v za-iogi in vozi; ulica S. Antonio 1, pohištvo: ulica S. fillino 14, pohištvo: ulica del Pešce 5, pohištvo. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj iti.0., ob 2. uri popoludne 23.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj T."><».7 — Danes plima ob S () predp. in ob »i.."»9 Villa je v dolgem lepem govoru najprej iz- rokovicah — ne upa reagirati v Rojanu, am- poino ob cesti> <|a sprejme drage b rekel svoj gnus na groznem zločinu in je pak so oaš Rojančani že pokazali, da se ne §tvo »Zvezda« je šlo naproti z potem proslavljal čednosti, ki so dičile po- strašijo iti celo na veliki trg pokazat zobe j p()tem go koj nega kralja. V posebno ganljivih besedah zbesnelim Lahonom — kar so tudi že storili! ] štveni vrt, ki je bil slikovito odičen z zasta-se je spominjal velike žalosti kraljice Marga- Ako so se pa ti pritepeni Lahoni že | vami Tu se je vršil prt,gram točno in hitro, rete in je proslavil heroizem, s katerim pre- tako daleč spozabili, da groze z, izgredi in z poselmo moramo pohvaliti mešane zbore naša veliko zgubo, ki jo je zadela. Zaklju- . dejanskimi napadi, jim moramo povedati, da društva »Zvezda« kakor tudi mešani zbor čujč je pozival poslance, naj se vsi zberejo j smo jim vedno na razpolago, da torej sprej- j 0l>0,n(,ne' smo vsi bežati z vrta, ker je dež, ki je že ves popoludne kapljal, začel resno padati. italijanske vojake iz Barkovelj ; in še več ; pokažemo vam, da smo celo — napredovali ! Domača zabava. Ibie 20. t. m. nasto- pak vsi morajo se združiti na delu, da se j Xe samo v okolici se vas ne bojimo, ampak j poricani so spravili najprej v varnost svojo P'J° l,rvikrat 11 a vrtu šole sv. Cirila in M«-vzame fanatizmu vsaki izgovor za take čine. i tu
  • katero je pri prvem izletu blagoslo- t0(lu mla
  • iag0Si0Vf ki je dobra in temelj orkestru je postavljen, člen skrajne levice Pantano. Poslanci z de- ižSite še t,alJe mi va,n "" "Strežemo ! |je rosil na nj0> 0brodiUad našega prerojenja. ^e(]:^ Je odvisno od slavnega občinstva, kako snice so kričali ven žnjim, ko je Pantano vskliknil: Mi ne spekuliramo z zločini, kakor vi ! Hrup je bil tolik, da se ni nič razumelo, ko je Pantano čital svojo izjavo. Kaj bo še le, ako so že ob tej priliki nasprotstva tako hudo trčila jedno o'o drugo. «Klin s klinom* bomo odgovarjali, ako j Da Ui 0l)r0(m cvetko ljubezni, ki vse pretrpi bo P°dprlo te vrle mladeniče ter jim tako a mirne duše! ! ;n *vge žrtvu|e, samo, da vidi svoj narod li- Citali se bo menda zdelo neverjetno, menili boste, Tvoj rokopis z zadivljenjem. Pri kosteh na- ge je vrnil iz Nankinga semkaj. Neki Kida Vas hočem mistificirati, ako Vam povem, i ših prednikov prisezamo, da še nikdar nismo i tajec je trikrafc ustrelil na nekega inozemca, da poznam moža, znanega v javnem življenju čitali tako mojstrskega dela. Ako bi je tiskali, k; • fie(lel na verandi. Kroglje so prebile kranjskem, ki se je nekoč, ko je bilo go- bi Xj. Veličanstvo cesar nam zapovedal, da knjigo, katero je čital. LONDON 7. (K. B.) »Dailv Mailc po vorjenje o postopanju laške signorie nasproti se moramo za vso prihodnjost po njem rav- , istrskim Hrvatom in Slovencem, postavil na nati in da ne smemo nikdar več tiskati kaj, straii _ signorie!! Bilo je po lanskem za- kar bi ne bilo jednako Tvojemu delu. In sedanju deželnega zbora istrskega, ko je slu- tako bi morali končno 10.000 let čakati na čajno nanesla govorica na tistega laškega po- kako ponavljanje. Torej Ti pošiljamo nazaj slanca v deželnem zboru istrskem, ki je na Tvoj rokopis z desettisoč prošnjami za opro- razpravi za protest proti osnutj;: hrvatskega ščenje, trepetajoči in boječi se. Glej mojo roko gimnazija v Pazinu, rekel: *Kdo bo pa pri mojih nogah in sem T\oj suženj.» Ne n a š e p u r e pase 1, a k o bodo kmetje zveni-li to res — kitajski ? hodili v šolo!« Možu seje zdel to silno statistiki odvetnikov. Začetkom leta roča predvčerajšnjim iz Shanghaia : Tukaj so izkrcali v varstvo ang topov. List »Times« javlja včeraj iz Shanghaia: Dne 2. t. m. je Šeng izdal proglas, ki javlja, da tuj! trgovci in misijonarji niso odgovorni za nemire in izgrede v severnem Kitaj u: isti proglas zapoveduje, da imajo oblasti čuvati domačine kristijane. važen dokaz, da brv. gimnazij v Pazinu ni 1900 je bilo v vseh 24 avstrijskih odvetni- PETROGRAD 7. (K. B.) Iz Habo- potreben, ali da je celo škodljiv. — Da ških zbornicah 4210 členov. V primeri z rovska javljajo dne 3. t. m.: Iz Harbina in se v javnih sejah navajajo taki razlogi proti lanskim letom je letos 115 odvetnikov manj. drUgj|, krajev, ki ležijo na severni strani tika dotičnih dežel. Zadnje dni so sicer padale večkrat vrednosti na borzah, a temu je bil povod v tem, da je v Kolonji neka ve-konzulata več lika tvrdka prišla na boben in da je na I>u-naju pobegnil poslovodja neke banke, ki je izdala rimes za 2 milijona kron. Tudi na pariško borzo je neugodno u plivalo dejstvo, da je pobegnil neki milanski menjač, ne tla bi plačal diference v znesku 200.000 lir. Trgovinske vesti. Budimpešta 7. Pšenica za april K. do— 7.83 Rž za Pšenica za november K. 7. 46*— za maj 46*50 Denar. vanja. Bolnike in ranjence so spravili v vo- Boj z anarhisti. Jaški 1:lzaret- CHICAGO 6. (K. B.) Včeraj so se j LONDON 7. (K. B.) Spodnja zbornica. spopadli anarhisti in redarji. Poslednji so ra- Parlamentarni tajnik Brodrick je prečital bili orožje ter so nevarno ranili 25 oseb. i brzojavko Tsung-Li-Yamena od dne 30. ju- srčna želja vseh Hrvatov in Slovencev: za ,....., , . , iija, katero je izročil kitajski poslanik in ki , ,t. - Pet oseb so zaprli, mei niimi udovo anarhista 'J11' ' J J uresničenje te zelje so morali biti orjaške ^___________________ ______„ 1 pravi, da so inozemski poslaniki vsi živi in Havre 7. Kava Santos good a vera g) za juli 50 kg. frankov 50.50, za november 50 k. frankov 51.25. Dunajska borza dne 7. avgusta. želje so morali biti orp boje, v katerih so jih spremljale simpatije vseh poštenih ljudi). A ko so vendar po težkih mukah dosegli svoj cilj, se pa oglaša lastni rojak, ki se postavlja na stran signo-rov-tiranov in tlačiteljev naroda in kateremu Parsona, katerega so svojedobno usmrtili v Chicagu zdravi. Večkrat da so jim že dali živil. Tuji K umoru kralja Humberta. poslaniki občujejo s kitajskimi oblastmi pri- DCJNAJ 7. (K. B.) Nadvojvoda Rajner j jateljaki. Pričakovati je uspešno rešitev Po-in odposlanci pešpolka št, 28. so danes v ^ v svrho, tla bi poslanike v spremstvu . ■ jutro odpotovali v Rim k pogrebnim slavno- vojakov spravili v Tientsm. Ker se je bati se zdi povsem prav m umestno, ako se na- J 1 , . novih bojev v Tientsinu, želi kitajska vlada, , * , „ , . , -. - stim. Nadvojvoda Kajner botle na istih za-, v ' •> rodu nad 230.000 dus krati najplemen.teja J i da bi se poslanikom ne pošiljalo šifriranih i i , niopji cesarja. • 11 " * ' PETROGRAD 7. (K. B.) Veliki knez j brzojavk. Nadalje je Brodrick priobčil brzo- Peter Nikolajevi« in velika k negi nj a Milica javko angležkega konzula v Tientsinu od Nikolajevna, sestra kraljice Jelene ital janske, Illne avgusta, glasom katere je tamošnji sta odpotovala v Rim k pogrebu kralja, japonski konzul imel o japonskem poslaniku ' v Pekingu vesti, ki so segale do dne 1. av- in najnaravneja pravica: pravic v izobražbo! Ne treba niti, da je človek so rt »j a k- S l o ve n e c treba le, da je — človek, da se zgraža, ko vidi razmere, ki omogočajo, da se večina v deželi proglaša brezpravno in se jej hoče zapirati pot do civilizacije. Gospod urednik, in vendar se je dogodilo tako nekega dne v zasebnem pogovoru ob vznožju našega Nanosa. Seveda bi se nam moglo prigovarjati, da je bil to le zaseben pogovor: mi pa menimo, da tudi v tem, kar človek govori zasebno, se zrcali njegova duša in njegovo mišljenje. Vaše str-menje pa doseže gotovo nedogledne dimenzije, akt> Vam še povemo, da je dotični veljak, ki pošilja naše rojake v Istri — pure past, tudi zastopnik naroda v deželnem zboru Kranjskem in člen konservativne stranke! In vse to imenujemo mi Slovenci — našo vzajemnost. O ironija ! ■■doruj tlnnes Državni dolg v pa j pirju 97.75 97.55 „ ., v sre bru 1)7.40 97.15 Avstrijska renta v ; blatil 1 lb.90 1 15.90 „ krona h V% 97.55 97.00 Kreditne akcije . 66o 75 604.25 London 10 Lsr. . . . ^42,95 243.55 'JO mark . . . . 23.60 Napoleoni . . • ' 19.: ».'i 19.33 100 italijanshih lir 90.50 90.45 Cilvini .... 11 .:J9 11.40 seg: gusta. Konzul javlja, tla so zvezne čete dne 4. t. m. odkorakale proti Pekingu. Napad na šaha perzijskega. PARIZ 7. (K. B.) Listi javljajo, da zaprtega anarhista Valetteja te dni bržkone Humberta. RIM 6. (K. B.) Danes v jutro je prispelo semkaj odposlanstvo srbskih častnikov, ki se udeleži pogrebnih slavnosti. Vsprejela jih je počastna stotnija z zastavo in godbo. Godba je svirala srbsko himno. ŽENEVA 6. (K. B.) Generalni proku- ZOpet izpuste, ker njegova sokrivda na Salso-rator je danes priobčil Lueheniju umor kralja novem napadu na šaha ni dokazana. Humberta v nadi, da izve kaj o zaroti. Lu- ( clieni n i hotel povedati ničesar. RIM 6. (K. B.) V seji za izraz sožalja j so v komori in v senatu sprejeli z najživah-nejšim odobravanjem in s klici »Zivio kralj !« spominska govora predsednika Ville in mi-nistra-predsednika Saracca. Sprejeli so predlog, da obdrži dvorana šest mesecev znake Pozor na ta užig na zamašku T I T v ^ žalosti. Kralju Viktorju Emanuelu in kra-Vosti iz Stajorsk©« ljici-udovi Margeriti pošljejo adrese, a kralju _ U botri Celjani! Slomšekova Humbertu postavijo spomenik. slat nost na Ponikvi je napravila nemčurskim RIM 6. (K. B.) Po sporazumljenju med Celjanom grozne preglavice. Saj bi l»ili tako kraljevim dvorom in kardinalom-vikarjem bo grozno radi napravili kako indijansko demon- vsa duhovščina v okraju Kvirinala pričako- straeijo proti slovenski slavnosti, a kaj se je ista vršila izven njihovega smetišča t. j. Celja, kjer edino imajo ti čedni ljudje še j ko vala rake v na kolodvoru ter jo spremljala do Pantheoua, kjer jo sprejme nadškof Ge-noveški z duhovščino Pantheona. V petek Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. H. del. Trgovina z blagrom. P r v i od ti e 1 e k. Delitev trgovine z blagom. Blago, ki prihaja v promet, moremo pred vsem deliti v surovine (prvotni, surovi pridelki, surove plodovine) in v u metne i z ti e I k e (obrtnijski izdelki, obrtnijski plodovi). Surovine prihajajo V trgovino v isti obliki, v kateri nam jih je podala narava: J OBUVALA! I PEPI KRAŠEVEC J prj cerKTi st. Petra (Piazsa Rosario pođ ijuisKo solo) ™ priporoča svojo ^ bogato zalogo raznovrstnega obu- M vala za gospode, gospe in otroke g Postne naroebe se izvrše v tistem dneyu. J Odposiljatev je poštnine prosta. ■ Prevzema vsako delo na debelo in drobno M ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ čevlj. mojster nekaj poguma. Ubožcem je ta slučaj poptd-j bo nadškof Genoveški daroval v Pantheonu j \e očistili, izluščili itd. smo jih. Semkaj spa-norna z medel glavo in kakor pravi blazniki ! slovesno sv. mašo ; navzoči bodo princi, po- j Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delili sveta. Centralne napeljave v delovanjn s jriMižno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni /.istem irlasom privilegija nemškega cesarstva št. ftS.7(i2 in 10S.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z liajodliciiejšimi uspelii. a^"* Apoeni oglilc najprve vrste, Ki dala največ plina, se prodaja po nzodnin cenah. Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Treiitin^ko, Dalmacijo, Kranjsko. Italijansko, ter angležko Indijo EDVARD TURECK V TRSTU. —yooooz— Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena ptimernO' zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. khk: Zaloga likerjev v sodeili in buteljkah. Perhauc Jakob f? A^ufdotto * v Zaloga vsakovrstnih, vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. K reme. PnlAPml/ Lmah imagostilno v ulici Ireneo- ruiuoniK rran st > toCi i8trsko dal. matinsko in belo vipavsko vino ter fSteiufeldsko pivo-vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. DpUnr Pa|Al* ulica Riborgo št. 2b. Velika * zaloga in delavnica vsako- vrstnega obuvala po naročbi. Pekarne i u sladeiearne. H. Stibiel ^Vg aVVe^V^L SAUNIG & DEKLEVA GORICA - alica Maaicipio 1. - GOBICA Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) lilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčit v kosih in v škatljieah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na doni in trgovcem v razprodajo. (Mehanična delavnica v Nunski ulici Št. 16.) imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 1*0 gld. naprej. Vsaka konkurenca nemogoča! odličnim Se toplo pri poročata z udana spotovanjem Jak. Perhauc svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. — —.....——»n: xaon Kavarne. Anton SorEi prip°ro£la sv°ji kavarni Wwl II »Commercio« in »Tedeseo« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVIlflir '— J™—% ^V v " » # # ♦ "f"" # # " " " " Saimig & Dekleva. vvvvvrrrrit Pran Hitty Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodaj al niča vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Muha Josip > l Tržaška posojilnica in hranilnica leelstrovana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega. če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po i~> na menjico po 60o na zastave po 5* 'a°/0. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku Oglje in drv«. v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim! Pohištvo. Prva slovenska loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, i-ene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec piše <>o«l I. Prelog i/ Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žuldersld in Valenčič v II. Bistrici. Original tesra lista z d ie 21. januvarja t. I. vsakemu na ogle« I. priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Iv.au Cink, ulica S. Daniele št. 2. Poštno hranilnični račun 816.004. Ugodna prilika. Radi preselitve se produ v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši (jedna dvonadstropna, dniga jednonadstropna), bogato mebiirani, z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico. vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.437 m2 velik, vzorno vrejen vinograd, eej>ljen na ameriški podlagi v rofosk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste k:ij pripravni za obrt posebno pa za letovišenike ter bi z ozirom na neverjetno skromno ceno do-našali velik letni dobiček. Iz prijaznosti posreduje Josip Štrekelj v Komnu. I Dr. Rosa Balsam -—IS Praško domače zdravilo \ iz lekarne B. Fraper-ja t Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., maia 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. |varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. je staro. naj|n*«'j v Pragi rabljeno domač«' zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hinili. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. V Gorici. Civilni in vojaški krojač. ..... . ... vsakemu koj razumifivi C. Kr. DrmligiMi kroj! |p tm Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 221, n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voščene sveee. I/ahaa svečar v Gorici ulica Sv. Antona l\U|JCtU - izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. J. S Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in li flvomep zaiaiateija „pri črnem orlu'- Praga, Malastran, <>^ol Spornerjeve uiiee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciani, t. Leitenburg. P. Prendlni, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer. || Tovarna nadplatov sko zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigovez^, it