rj j J ) H(d ........ TaV dan ra*«n sobot, nedelj in prasnikov. I daily Sat ur dar«. ~Sund,y. and HolkUr«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE MNMtPMI [ Uradnlftkl ln upravnllki proatorli 2657 South Uwndala Ava. Office of PubUcatlom 1667 South Lawndala Ava. Talaphona, Rockwall 4904 „year XXXI. Cena lista je $6.00 EnUrwl •• »^nd-cU« nittor J.nu»ry U, 1IU, .t t4« iK-t-ufftc »t thieno. Illlnoto. undr th« Act of Connr^. of March ». U7t. chicago. ilu, Četrtek, is. oktobra (october is), ms Accaptance for mailnvs at apecial ratc of poaUga providad for te eactioa M0S, Act of Oct. I, 1917, aiKhoriaed on J*M 14, 191tT Subacrlption |0.00 Yaarty fitev.—number 201 isti tepeni na fronti vzhodni Španiji Jitti zasedli »trate-! hribe pri Gandeti if AL IJ A NI ZAPUŠČAJO ŠPANIJO pjjre, Francija, 12. okt.— tke "ljudske čete so včeraj ftik upornike z novo otfen-„ v pandolskem gorovju in j vrgle daleč nazaj po ostrih ^ Poročilo iz Barcelone li, d* je splošna ofenziva sle-i naskoku na fašistične pozi-i v tem gorovju. A umiku upornikov so lojali-f vedli dva strategična hri-_ Eden dominira ozemlje pri esi, ki je važno komunika-) središče v vzhodni Spani-. čigar posest so se vršile i bitke v zadnjih treh me-_ Lojalisti trdijo, da je v ["bitkah padlo več tisoč faši- ska infanterija je pričela ti fašistične pozicije pod topniškega ognja. Upor-io v svojem prodiranju zad-teden dosegli višine pri Coll u, tu pa so naleteli na mo-odpor, ki jim je zaprl pot jugu. no poročilo pravi, da so potegnili nekaj čet iz sek-pri Gandesi, ostala sila pa morala umakniti pred lo-v včerajšnjih naskokih, nziva se je pričela po po-vi tujih čet s fronte v ni Španiji. Fašistična poro-javljajo evakuacijo italijan-Čet. Italijani, ki so se bo-oiemnajst mesecev v Fran-irmadi, so se prvi umakni-iCndno naznanilo se glasi, da 000 Italijanov kmalu od-domov. t iz Burgosa, fašističnega n stana, pravi, da je get Franco, vrhovni poveljnik iike armade, proti zuna-u posredovanju glede kon-vojne, ker bi to lahko re-lo v razkosanju Španije. Diaro Vasco, ki izhaja v Sebastianu, piše, "da mi ne ®o hudičevega premirja, zmagoviti mir." W ADF podprle likarje 1 Stavka uatavila ^tajanje listov *'ilkeH-Harre, Pa. — (FP) — ka časnikarjev pri tukajš-toh dnevnikih je učinkovi-V" w> prenehali izhajati, ko * časnikarjem pridružili tis-l'< Pisarniški delavci in voz-Y'ani unij Ameriške delav-Meracije. Stavkarje podpi-tudi rudarji, krajevna uni-^rnational I.adies Garment cestni železničarji in •tavbnih unij. arifupni k"nferenci unij CIO w bili sestavljeni načr-"»daljevanja Rtavke, do-*tjodo izdajatelji listov ^ zahteve časnikarjev, drugim uključujejo mi-» EZ' m<*Z(1°'7^I>rto delavnico, letne počitnice in skraj-^ovnega tedna na pet dni. k T T lif,ti prenehali izha-k>arji seznan- S^valoe z dnevnimi dota ,. ^ m< stu, ki ima 90,000 * ;r*ek iz poročila v Chicago Daily News z dne 11. t. m.—Ur.) Ogrske čete zasedle obmejne kraje Pogajanja med Cehi in Madžari pretrgana Praga, 12. okt. — Ogrske Čete so včeraj izvedle "simbolično okupacijo" dveh obmejnih mest — I)>oiysaga in Satoralja-Ujhe-lyja. Tu bodo ostale do poravnave zahtev ogrske manjšine. Deset tisoč madžarskih vojakov je slovesno vkorakalo v Ipo-lysag in zasedlo mesto včeraj popoldne. Pozdravila jih je velika množica in zvonenje cerkvenih zvonov. Ob vseh cestah, po katerih so korakali vojaki, so bile razobešene ogrske zastave in množica Je vpila: "Živijo Horthy!" Nicholas Horthy je regent Ogrske. V Komaromu, obmejnem mestu, je bila konferenca mini predstavniki Ogrske in Češke pretrgana. Praga poroča o zastoju v pogajanjih. Madžarska delegacija je zahtevala, da mora ozemlje, ki naj ga dobi Ogrska, uključevati Bratislavo, glavno mesto Slovaške, Nitro, Kasso, Ungvar in nekatera druga mesta. (Iz Budimpešte je prišla vest, da Ogrska zahteva 0000 kvadratnih milj slovaškega ozemlja, kar pa Cehi smatrajo za pretirano zahtevo.) Češka vlada je poslala nove čete na ozemlje v bližini ogrske meje, da prepreči morebitno vojaško akcijo s strani Ogrske. Naciji prevzeli židovska podjetja Bogati lenuhi bodo poslani v taborišča? Berlin, 12. okt. — Prvi proti-židovski ukrepi v sudetskih krajih so bili včeraj objavljeni. Nacijska stranka je imenovala posebne komisarje, ki bodo prevzeli Židovska podjetja. Der Angriff poroča o masnem begu Židov iz Sudetske v Češkoslovaško. Der Angriff, uradno glasilo nacijske stranke, piše, "da se je Češkoslovaška zavarovala proti židovski invaziji. Resignacija Beneša, zaščitnika Židov, bo imela dalekosežne posledice. Značilno s tem v zvezi je resolucija, sprejeta na zborovanju čeških odvetnikov in zdravnikov v Pragi, ki zahteva omejitev Židov v zdravniških in odvetniških organizacijah." Berlin. 12. okt. — Glasilo Hitlerjeve osebne straže priporoča avtoritetam, naj (»ošljejo vse bogate lenuhe v koncentracijska taborišča, zlasti pa sinove bogatinov, ki trošijo denar svojih staršev v gostilnah in nočnih klubih. Dalje priporoča policijske navale na gostilne in druge prostore, kjer se zbirajo bogati l< nuhi. Vsukega. ki ne bo dokazal, da opravlja koristno do-lo, je treba poslati v koneentra-cijako taborišče. FEDERALNI POSREDOVALO POSEGU V STAVKI Civilna vojna v Palestini o vznemirja Anglijo Driavna relifna uprava odklonila pomoč REAKCIJA NAPADA UNIJE CIO San Franciaco. Cal. — (FP) — Federalni posredovalci so posegli v stavko, ki jo je oklicala unija Retail Department Store Employes, včlanjena v Ameriški delavski federaciji. Federalni delavski department je poslala E. P. Marala in E. H. Fitzgeralda v San Francis-co, ki konferirata z represen-tanti obeh grup in županom Rossijem v upanju, da se bodo zedinili glede nadaljevanja pogajanj. VVIlliam Green, predsednik ADF, je sugestiral delavski tajnici Perkinsovi, naj imenuje Marsha in Fitzgeralda za posredovalca. V stavki je za-vojevanih čez 6000 klerkov. Harold Pomeroy, načelnik državne relifne administracije, ki je nedavno odklonil pomoč Iz-prtim skladiščnim delavcem, Je noče dati trgovskim klerkom. Stavkarjem je povedal, da se lahko vrnejo na delo, če hočejo. To pomeni, da jih sili v stavko-lomstvo. Pomeroy je ožigosal "silen pritisk za podporo v tej stavki, ki prihaja od unij CIO." Da prihaja s te strani, je gotovo, "ker Imam izkušnje, kajti z unijami ADF smo se vedno dobro razumeli." "Trgovine so odprta," ja dejal Pomeroy. "Ako stavkar vpraša za relief, mu svetujemo, naj gre k delodajalcu, pri katerem je bil nazadnje zaposlen. Ce noče iti in govoriti z njim, ne more dobiti relifa." Larry Vali, tajnik unije trgovskih klerkov, je direktno obdolžil relifnegu administratorja, da sili stavkarje v stavko-lomstvo i u da se Je zvezal z delodajalci. Reakcija hoče untvaritl vtis, da je v ozadju te stavke odbor CIO. Unije CIO sicer podpirajo stavkarje v boju, toda stavko vodi John F. Khelley, predsednik sveta unij Ameriške delavske federacije v San Eranclscu. Magazin Time kriv obrekovanja New York, 12. okt. — Državno prizivno sodišče jo spoznalo urednike magazina Time za krive obrekovanja v tožbi, katero je vložil pred štirimi leti CurtiM B. Dali, bivši zet predsednika Roo-sevelta. Time Je objavil izmišljeno vest pod velikim naslovom, ds je Dali izvršil samomor v Beli hiši. Dali Je tožil za odškodnino $250,OOO, ker je magazin z objavo vesti povzročil tkandsl v Javnosti in mu napravil sramoto. Kanadski delavci v preprečili razkol Bojkotna akcija proti agresivnim državam Niagara Falk Ont., Kanada. "Ekaekutivnl svet naj napne vae sile, da bomo imeli v Sever-nI Ameriki enotno delavsko gibanje, in koncentrira vse aktivnosti v to smer." Tako se je glasila resolucija, ki je bila soglasno sprejeta na letni konvenciji Kanadskega kongresa strokovnih in delavskih unij in katere se je udeležilo čez šeststo delegatov. S sprejetjem resolucije Je bila tudi odpravljena nevarnost razkola, ki ga je podžigala reakcija. Resolucijo je predložil Sam Lawrence, predsednik delavskega sveta v Hamiltonu Ih bivši član parlamenta. V svojem govoru je dejal, da razkola ni drugje kakor v Hamiltonu, "kjer se opaža razpadanje delavskega gibanja po krivdi nekaterih elementov." ld Kantona, glavnega meata Južne Kitajske, Japonske čete so rlos|*le v pristanišče na .12 tran športnih in bojnih ladjah. Opa /.ovalei napovedujejo novo japon *ko ofenzivo v Južni Kitajski. Tokio, 12. okt. — Js|»onska časopisns ageritura Do me I |*»ro-ča, da so japonske čete zsaedle Sinjsng, strategično mesto ob ,'eking-lfankov teleinlcl. Siri Iang leži sto milj aeverno od Hankova, glavnega kitajskega vojaškega mesta, proti katere-/ mu prodirajo ja|»on*ke armade i treh strani. Okupacija Hankova je cilj Ja|Kinske ofenzive. Peking. 12. okt. — Kitajske t/uerilske čete so vč«*raj pretrgale progo Tientsin-Peking železnice In napsdle Irl glavna mesta med Pekingom in Tientsinom. 'fsponci ao mobilizirali letalce in čete za odbijanje guerilakih na akokov. Vojaške čete zatirajo arabsko revolto NAPAD NA ANGLE-SKEGA GOVER-NERJA i latndon, 12. okt. — Angleška vlada se je odločila za zatrtje arsbske revolte v Palestini, da ohrani svoj prestiž ns Bližnjem -vzhodu. V I.ondonu priznavajo, da je civilna vojna dosegla kritično točko. Harold MacMichaol, vrhovni angleški komisar v Palestini, se bo vrnil v Palestino a instrukci-jaml, naj se posluii vseh sredstev pri zatiranju revolte. Arabci kontrolirajo že velik del Palestine. Samo distrikt, kjer so mesta Jeruaalem, Tel Avlv iu Hai-fa in kjer so angleške vojaške garnialje, ae otepajo arabskega vpliva, f Komunikacijske zveze ao deloma pretrgane. Vlaki med Jeruzalemom in I m UkIm. *rUr, lum Cfctoaka) la MM m M-M Pol 1aU. »t M «* t*Ul l«a. m Cktoa«* te Cto.ro VM m cofe toto. P« - »M»f •• M.M. fll ■ rttal far tW U«it«d »uto «»»iH Chtca«o) •nd Canada M.M pw y«tr. Ckkaca »nd Ckrro |T M p«r )W. for*to« MMttrto H * l~r r—* po fcgriim Sak«»ir< mMm (trttor. po-»•u, dram*. »Mil tU.) M vrMi* roiiltotolja to * rlutaju. dr pri Ml i pod 1*1»«. i . AdT.rti.UiK rtUt o* MtfMioriil - Man ■llifll of aoMaal-Mttoa* »Ml oaralkltM krtki« «ill m* U rotur*«*. Otbrr *ani*rr1pt». radi ar rtortrr. piay., i**rm», at«.. «111 br mtrte te rr*4rr uol/ wto>a acco».pai.>»d by rrif-rddr—S and ataupod Naato. aa rar. kar iaa rUk • PBOHVETA MIT-M Sa. A«r».. (taka**. USa.U MKMHLK Of THK MCUKKATBD rUM Ltotum v otkpaju na primer (Juljr II. lili), pola* vaia*a MM aa aartova pjairnl, ua **m to r te« datum ■■ potekla aa* m/nlfia »ni>i 'lt> pra>u/t»mi da — m>i Ito« w aptarf_ Green in Lewis naj odstopita! (Ta tanek je bil i* ipiiaa, ko ao liati pri-nn.li raat, d« ie John L. U»ia Isjaril: "C* Hillia« (>rwo odaiopi. buai tudi jas." Živio Uwia! -ako bo d rta I braada.) liogodki zadnjih dni so i*>kazali v žarki luči, da se razkol med delavskimi unijami v Združenih državah suče v glavnem okoli dveh oseb, dveh voditeljev — Greena in Lewisa. Predsednik Roosevelt je apeliral te dni na oba delavska tabora, naj se pomirita in združita, ker drugače ni upanja na uspeh delavskega zakonodajstva. Apel je pred vsem veljal konvenciji Ameriške delavske federacije, ki adaj zboruje v Texasu. Daniel J. Tobin, predsednik unije voznikov in ene najmočnejših unij v ADF, je apeliral na konvencijo, naj upošteva Rooseveltov apel in ponudi mir unijam CIO, smpak Greenova gan-ga je arogantno odgovorila: Nobenega miru z Lewisom, ki je s svojimi komunisti vred diktator unij CIO! I*w|s mora prej odstopiti in CIO mora prej pomesti s komunisti ia svojih vrst, potem šele bomo govorili o združitvi! Greenova ganga je šla tako daleč, da je ob-doliila Roosevelta, da je Lewisov zaveznik, katerega ščiti z njegovimi komunisti vred! Na drugi strani je John Lewis prav tako aroganten kot je Green, ki je po njegovem mnenju diktator Ameriške delavake federacije in v službi ameriške reakcije—in ki mora prej odstopiti predno je mogoče govoriti o delavskem miru v Ameriki. Jasno je torej, da imata — oba prav. Oba sta diktatorja, ki hočeta, da drugi odstopi, ker za dva diktatorja ni prostora. Oba nimata nobenega smisla za demokracijo in demokratično taktiko v unijah! Kaj naj zdaj stori organizirano delavstvo na obeh straneh? Delavci na obeh straneh hočejo mir in spravo, ker dobro vedo, da konflikt koristi — le delodajalcem, kapitalistom, delavce pa tira v poraz In polom. Ali naj osem ali devet milijonov organiziranih delavcev nadaljuje civilno vojno med seboj samo zaradi dveh trmoglavcev, ki se nočeta sporazumeti za nobeno ceno? Ali naj milijoni delavcev priznajo, da Green je ADF in Lewis je CK) in da brez teh dveh sploh unije ne morejo živeti? Ako so člani unij na obeh straneh pametni, bodo zahtevali, nuj — oba, Groen in Lewis, odstopita, ker nista sposobna, da bi združila delavce na podlagi enakopravnosti in demokracije! Naj (Kadeta in zanaprej naj se sama te-peta kolikor hočeta! Delavstvo, člunstvo unij, naj si pa izvoli novo voditelje, kakršna sta Dubinsky in Tobin, ki imajo smisel za skupno konstruktivno delo in demokracijo v unijah in ki bodo sposobni voditi unije od boja do zmage! Klerikalizem zanje Avstrijska nacijska mladina je zadnjo so-I Kito zvečer navalila na palmo .kardinala in nadškofa Innitzerja na Dunaju in jo demoli-rala. Nacijska množica je zmetala skozi okna kardinalove palače na trg opremo, cerkvene knjige, krucifikae in druge kipe ter jih sežgala. Množicn je tulila, da Innitzer spada v konco-trseijsko kempo in grozila mu je celo s smrtjo. Kardinal Innitzer je navdušeno |>ozdravil naeijsko pobasanje Avstrlie z vzklikom "Heil Hitler!" Zakaj? Zato, kk4'je verjel, da je fa-šlffm najboljše zdravilo sopar boljševizem. Innitzer silno sovraži boljševizem, smatrajoč ga za (»oganski barbarizem. Ko je nacijaka drhal v Nemčiji aežigalH na grmadah — socialistične knji*c in svobodomiselne knjige, so klerikalci hvalili llogu . . . To ni bil pri njih barbarizem. Namen |*>svečuje vsaka sredstva! . .. Ce je kardinal Innitzer dosleden, mo-rs zdaj zaključiti, da nacijska grmada na dunajskem trgu Sv. Štefana, na kateri so gorele NJEGOVE knjige in NJEGOVI krucifiksi — tu^i ni barbarizem. Kako more biti barbarizem v enem slučaju liarbaritem, v drugem pa % , - Klerikalizem. to je katoliška politika, ki se zadnja leta krčevito obeša fašizmu za cofe In pas s pištolami v globoki veri, da fašizem odstrani boljševikko barbarstvo s sveta, zdaj tanje — In naj' ae nič ne pritožuje. In kadar pride še hujša žetev s grmadami In bombami UM* v 1 IZ naselbin K proslavi dneva SNPJ in dtrttgo Cleveland, O. — Skušnje nas učijo, da je dobro, če j« človek v gotovih alučajih pesimietišen. To se tiče tudi ženskega balin-carskega toeama društva Naprednih Slovenk, ki se ja pod* v Be-troit s trdno vero, da ne more biti zmagovalec nihče drugi kot one (seaj Mam. Poklar, Lundez in Shuttoe). Saj ni čuda, da so imele toliko zaupanja v same sebe. kajti povsod, koder so nastopale v Clevelandu, so odnesle smago in tako se jih je prijel pridevnik "nepremagljive". S tem v zvezi je pa njihova slava naraščala. Toda joj! Na prostorih parka Carpathia v Detroitu jim je pa sreča hrbet obrnila. Mogoče tudi, da so jih dotedanji uspehi ta-, ko omamili, da niso dovolj pazile. Rezultat v balinanju za prvenstvo je bil tak, da ao postale zmagovalke — I>etrdtčanke. Ta šampijonke so sestra Junca, Jun-ko, Cedilnik in Spendal. Tedaj srat> me pričele občudovati nove zmagovalke in prisrčno smo jim čestitale. Seveda, me smo morale na zadnji seji dajati odgovor za za-fučkano slavo. Izmuznile smo se nekako iz blamaže ter dodale, da lahko je sprejemati slavo junaško, toda me smo sprejele tudi poraz junaško. To tudi ni karsi-bodi. In članstvo na seji je poraženim junakinjam aplavdiralo. Potom Prosvete vam Detroit-Čankam še enkrat čestitamo! Ob tej jfriliki smo se pozdravili z dvema detroitskima prvakoma, s Frankom Česnom ih Johnom Jurco. Ta dva sta nas pa seznanila z drugimi vplivnimi o-sebnostmi. Tako sedaj poznam Berlisga, pevovodjo zbora Svoboda, mrs. Urban, eno najboljših igralk in njeno hčerko, ki je po zunanjosti in zmožnosti druga Shirley Temple. Z veseljem sem pozdravila družino Franka Zor|mana, zakonca Gorjup in druge. Ni bilo časa za obiske. Radovedna sem, kako so preboleli balinarski poraa člani društva Mir št. 142. Na vožnji v Detroit nam je nudila njihova družba obilo zabave. Zakonca Srebot sta imenitna pevca. Njima sta sekundirala Sušteršiče-va, John Rotar in drugi. Društvo Loyalites št. 590 je pa prispevalo k zabavi z njihovim članom prvovrstnim komikom Za-dellom. Petja in smeha je bilo za vse dovolj, še preveč. Antonu Gardnu iz Chicaga se odločitev, da se vrši prihodnji dan SNPJ v LaSallu, III., ni zdela dobra, ker mesto ne razpolaga dovolj primernimi hoteli za prenočitev zletnikov v velikem številu. Nič nisem rekla naglas, toda mislila sem si, da mladina, poaebno pa fantje, ne potrebuje nikakega zavetja pod streho. Prav pri|>oročlJivo bi bilo zanje, da si bi postavili zunaj Šoto kjer bi se zabavali po mili vo^ji do zgodnjih jutranjih ur. Te-troiter. Do tistega Časa bomo pa ša katero pametno pogodili. Claveiandske aktivnosti. Za nami je že par lepo uspelih priredb v letošnji sezoni. Združeni mlad. pevski zbori zaslužijo vsekakor veliko priznanje za gojitev slovenske pesmi. Slovenske tole in mladinski zbori so koristne ustanove med nami, ki daljšajo življenje slovenski besedi. In kdor zssluti hvalo pri teh zborih, je gotovo Louis Seme. Krasen je bil skupni nastop v zadnjih treh skladbah s sprem-Ijevanjem orkestra. Dobrohotno hI pa priporočala, da bi se izbralo za prireditve tegs znsčaja. o-znanjevalca z večjim odrskim In glasl>enim vpogledom. Vnaka o-seba ni za vsako delo. četudi Ima dober namen. Na nedeljo 9. oktobrs je pri redilo dramsko društvo "Anton Verovšek" Canksrjevo dramo Kralj na Hetajnovi. To je bil u-titek prvega reda. Igra je bila podana nad vse pričakovanje ta-res mojstersko. Cankarjeve igre so poučne in težke. To je vzrok, da sahtevajo najboljših igralcev in ti igralci morajo znati avoje vloge dobesedno, brez jecljanja ali pavz, na pamet. Vsi glavni igralei so nam pa dali v nedelj-*ki igri* več kot srno od njih mogli prifakovatii Steblaj v vlogi Kantorja, kralja na Betajnovi, je bil sijajen. Strmeli smo nad njegovim mojstrskim igranjem in ga občudovali. Ljubljansko gledališče nam ne bi moglo dati dveh boljših o-sebnoati kot sta bila John Steblaj v vlogi Kantorja in Milan Medvešek v vlogi Maksa, študenta. Milan naj se od sedaj naprej kar pripravi na sprejemanje vlog od vseh dramskih društev. Oseba, ki zna postaviti karakter tako naravno in resnično, mora imeti v sebi precej veselja za dramatiko. Ne bom šla tu v podrobnosti, toda priznati je treba igralske sposobnosti vsem igralcem z glavnimi vlogami, toda med njimi sta se p: najbolj svetila Steblaj in Med vešek. Toplo bi priporočala, da se ti igra ponovi na odru Slov. nared nega doma na St. Clair ju, in t cer pod avspicijo Cankarjeve i stanove, to ob času, ko bo C. i častno proslavila 20 letnico smrti Ivana Cankarja, avtorja igrt Kralj na Betajnovi. Mnenje ljudi je bilo, da bi jo bilo vredno ponoviti. Saj s pomočjo in sodelovanjem treh kulturnih ustanov kot so Verovšek, Cankar in Cankarjeva ustanova, bi moglp uprizoritev tudi v finančnem oziru dobro uspeti. Za igralce vemo, da nam bodo podali igro prvovrstno. Za občinstvo pa naj velja sledeče: Kdor jo je zamud iz različnih vzrokov prvič, je r kakor ne bo drugič, kajti takih iger je malo, in tako naštudira-nega igranja še manj. Louis Ka-ferle je igro režiral s pomočjo Etbina Kristana. Režiserjema ii igralcem gre vsa čast. Tončka Simčil, 137. Z obiska v Clevelandu Gowanda, N. Y. — Minulo je že precej čaša, odkar se nišam nič oglasil v Prosveti, zato bi morda kateri čitateljev tega lista mislil, da sem že odšel v krtovo deželo. Rojaki iz raznih naselbin mi pišejo: "Kaj je s teboj, da nič več ne pišeš, kakor si nekdaj?" Osebno ne morem odgovarjati na ta vprašanja, prvič, ker mi ne dopuščajo finance, da bi plačeval za poštne znamke, drugič pa, ker sem se nalezel "ameriške lenobe" od zadnjega januarja, odkar sem dobil brezplačne počitnice od no-torične Brovvn Shoe Co., za ka«. tero sem garal 13 let, dočim delavci po družbinem načrtu sta rosti delajo, kateri so ji služili komaj leto ali dve. Tretjič pa tem si mislil, da bo kdo drugi iz naselbine vsaj na kratko poročal o naših lokalnih razmerah, toda vse zaman. Kakor izgleda, vsak rajši čita (oprostite: vsi še čitati nočejo), kakor da bi nekaj napisal za javnost. Vsled tega sem sprevidel, da mi drugega ne preostaja, kakor zopet prijeti stari tipkalnik (pi salni stroj) za žrelo in če noče ubogati in poročati v javnost gospodarjevih mnenj, bom hu-dimana zadavil, magnri če me potem poatavijo "na knrpet* pred čistilca kriminalcev ter re-publiksnskega kandidata Toma> I)eweya v državi Nevv York za governerja. Revni tipkalnik se je neftatrr oatrašil, ta* saltteva od mttfa "kravje paattrtk* »atice," da ji dMKiramf a neratf Igram imetja, toda upam, da^ mi v tettf siuefeju čitfctoiji" oprosti ker ni drugega izhoda, in sedaj naprej Be tipkalnik pel zopet svo-staro pesem, pa če komu v Gowandi ali Ameriki ugaja al? ne, to me nič ne boli. Citatelje prosim, da mi opro-ste, ker se moram podati nazaj mesec avgust, kajti veže me dolžnost, da povem kje in kako sem proslavil delavski dan v letu gospodovem 1938. Bilo je 2». avgusta, ko me žena vpraša: "Kam pa za delavski praznik?" Kam pojetem," sem dejal, "saj veš, da sem brez cvenka. Ce mi daš pol dolarja* pojdem v svoje navadne prostore k prijateljem (sreča, da ona dela) v SNI), kjer bom vsaj par ur lahko v družbi." Ampak slučaj je naneael, da sem se znašel v nedeljo, 4. sept. ob 6. zjutraj v Girardu, Ohio, prt bratu Markotu in ženi. (Hvala za postrežbo!) Pri Turku in Johnu Jesenkotu, od tam pa kar naprej v Cleveland k trgovcu z gro-cerijo Antonu BartolU in ženi, dt-užbi mojih najboljših prijateljev iz Gowande, M&tha O mana, njegovega zeta in hčere, kateri m meni in ženi dali brez plačno vožnjo v Girard in Cleveland ter nazaj. Ce ni to prija-teljstvo; ko te eseba pelje čez 300 milj z družino brezplačno potem menda prijateljstva ne poznam. Ker so Omanovi naročniki Prosvete, jim na tem mestu izrekam prisrčno zahvalo! Prišel sem do Bartolove trgovine, a Tone je bil že na svojih prostorih izven'Clevelanda v pri jazni naselbini, katere imena si pa nisem zapomnil. Čakali smo ga in' ni bilo dolgo, ko se je pH peljal. Razkazal mi je velik del Clevelanda, in v resnici poveda no, da sem ga več videl kakor takrat, ko nas je šlo na piknik federacije SNPJ v Cleveland le4 ta 1905 okrog 60 oseb na proslavo iz Gowande, in več kot sem ga videl) ko sem bil na zboru kot delegat kluba JSZ in v splošnem kdaj prej. Na delavski dan sem bil pri-moran ob 9. s sinom na spre hod in sem opazil, da so bile ce katere trgovine po St, Clairju (kjer Barbič svojo karo voai) odprte. Zavil sem po ovinku ter videl poslopje slovenske šole pri Sv. Vidu. Dejal sem 10 letnemu sinčku: "Vidiš, tukaj je slovenska katoliška šola v Clevelandu." In par korakov naprej opazim cerkev Sv. Vidk. Na prvi pogled sem bil presenečen. Mislil sem si, da izgleda kot cerkev Sv. Petra v Rimu (katere še nisem videl) , toda Sv. Vida cerkev me jo v resnici presenetila. Je poslopje oziroma zgradba, ki je pojedla veliko dolarjev, Čigavih, si pa lahko vsak predstavlja. PrISedŠi domov — zajtrk. To ne Bartol nas je nato vzel nn vožnjo po mestu. Peljal nas je okrog SND na St. Clairju, kjer so pevci imeli vaje, balincarji pa svoje špase od zunaj. Peljal nas je v kulturni vrt evropskih na^ rodov. Seveda je razkazal najprej slovenski oziroma jugoslovanski vrt, ki je v prvi vrsti, če se ne motim. Poleg največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, sta spomenika Barage in Gregorčiča, in če se ne motim. je še eden. dočim imajo Hrvatje in Srhi enega. Posetnike zanima splošni napredek cleve-landskih Slovencev, kar je v čast vsem nam, ne glede na prepričanje. Veliko sem videl, veliko slišal, toda delavski dan sem letos tako "zapravil." Bil sem tudi na pikniku SDZ in o tem se & dalo še pisati, toda čas in prostor ne dopuščata. Rečem le toliko, da je slovenski narod lahko ponosen na svoje de|o. Ob zsključku izrekam prisrčno zahvalo Bnrtolovfm za ves njihov trud. za postrežbo, katere sem bil deležen z ženo in za raz-kazanje raznih zanimivosti. Sinček te ne bo pozabil, Tone. Hvala tebi in soprogi. John Matekovleh. 325. McGrady, bivši pomožni delavski tajnik. diti za program in predvajanje slik, katere je Jakob Zupančič prinesel iz stare domovina. Glcw-ni predsednik SNPJ Vincent Calnkar nam je tudi obljubil, da nas poseti ta dan. Pfrifcetek programa točno ob 2. uri popoldne, potem pa bo zabava in ples. Društvo Illinois št. 47 in federaeija SNIPJ poživljata vse članstvo in sploh vse Slovence od blizu in daleč, da se udeležite te priredbe. Vstopnina 25 centov za ose bo. Martin Banich, 47. Domača zabava Oaage, W. Va. — Društvo 388 SNPJ priredi domaČo zabavo soboto, dhe 15. okt. ob 7. zvečer v dvorani Jožeta Zeleznikar-ja. Uljudno vabimo vse članstvo in prijatelje k veliki udeležbi na naši domači zabavi. Igralk bo domača godba in za lačne ter žejne bo dobro preskrbljeno. John Grohar, tajnik. LMvtnov, komisar u zunanje zadeve. j Srja, slike, veselica Springfield, HI. — Seja federacije SNPJ za centralni Illinois *e bo vršila v nedeljo dne Ifl. o-ktobra oh 10. dop. v Slovenskem domu v tej. naselbini. Po seji bo eno uro odmora za kosilo delegatov |n pa dvorano bo treba ure- Razno iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Dne 3. ok ftobra je na svojem domu preminil br. Andrevv Peternel, član našega društva št. 13 SNPJ in član društev JSKJ, HBZ in Eagles. Bolehal je dolgo in vs i znaki so kazali, da mu je vzelk življenje sušica, nekateri so mhenja, da je imel raka na pljučih, drugi pa, da se je naleze strupenih plinov v svetovni vojni. Doma je bil od Tolmina in bil ie samec. V starem kraju zapušča mater in dve sestri, Uniontownu, Pa., pa bratranca Jakoba Močnika. Star je bil 40 let. Bil je tudi član našega kluba Forward št. 11 JSt. V bližnjem Martina Ferryju je vodil gostilno in se je večinoma udejstvoval med drugorodci kajti tam ni naših rojakov. Zadnjič sem ga obiskal dober teden pred njegovo smrtjo in nisem mislil, da ga bo tako hitro pobralo. Prijel ga je napad in bruhal je kri ter je v petnajstih minutah izdihnil. Pogreb se je vršif 5. oktobra popoldne, ne po katoliškh obredih, pač pa so imeli protestantovskega pridigarja, četudi si je želel, kakor sem slišal, da bi bilo njegovo truplo vpepeljeno. V oporok ni tega bilo navedenega in mrtev človek pa ne more govoriti. Vse so vodili tujci, ne sicer tujci njemu, pač pa nam. V nedeljo, dne 9. okt. sem zopet poskusil z agitacijo v prid mladinskega oddelka SNPJ. Naše društvo št. 13 SNPJ je nam reč na zadnji seji določilo predsednika in podpisanega, da greva okrog rojakov. To sem storil, ker je bil predsednik zaposlen. Dobil sem štiri kandidate, kar je dobro za začetek, dne 30. julija pa dva, skupaj šest. To pa še ni vse. Dobil jih bom, ali pa sem jih Že, kakor se vaame, tudi par za angleško poslujoče društvo Cardinals št. 640 SNPJ. Saj sem rekel že v zadnjem dopisu, da smo bratje in sestre, pa naj pristopijo k našemu ali njihovemu društvu, glavno je, da postanejo člani SNPJ. V svojem potopisu iz Minne-sote je br. Molek omenil Hig-ginse. Da, teh nam manjka vsepovsod, tako tudi pri nas jih zelo pogrešamo.| Ako bi imeli med nami več Higginsov, bi tudi jed noti na društva bila v teh krajih mnogo na boljšem na članstvu in drugače. V sedanji kampanji mladinskega oddelka SNPJ imajo Higginsi lepo priliko. da storijo svojo dolžnost napram SNfU. jsz bom vfšil delo še naprej, kolikor ml bo pač mogoče. Imam pa skušnje, da samo ne pride na mizo, am- 7 (Dalj* aa I. strani.) tomn. oktop,! Zadnji potomec Inkov Mesečnik "Lasso", ki izhaja r u su, se trudi dokazati, da L ^i, posredn, potomec Roke, aina inik ^ Atahualpa, ki so ga 1. I5aa umohi? konkvistadorji. Na zunaj (TkažeTl " mak> cesarskega na sebi. Upot^ "L*—Pi*e, da je skupina zvestih i«, cev rešila Roko iz španskih rok. P0 nJ f *eročil s hčerjo nekega indijanski varja m odtlej se je cesarski na^ov neprekinjeno od najstarejšega „. ga srna. Sedanji Inka, don Luis Felir* h cara Guayaquil, ki ga hidlanci osem Z po roki častijo kot cesarja Luisa Felinei! v pristaniškem mestu Guayaquilu v Ekvld 86 preživljtt z* silo k pr< šolakih knjig in svinčnikov. Zaveda i svdjaga pokotenja in hrani z Ijubosumn vse znake svojega cesarskega dostojanstv Jih je podedoval po svojih prednikih, čelni naKra-, tri peresa iz naglavnega okrasa iir njo, ki je napravljena ia volne treh živali vilo tri ima tu zato veliko vlogo, ker s0 vladali trem deželam, ki ustrezajo nekaki našnjemu Peruju, Ekvadorju in Boliviji nji IVika pa nima nobene politične moči i ekvadorski Indianci L 1937 vložili na i prošnjo, da bi sprejela njihovega "cesar «>nčnega> duhovna" v parlament, jim ni odgovorila. Tudi na ponovno vlogo ni odi rila ničesar. - h ■' Nova domnev« o potopu Ameriški geolog prof. FVetz je pre« svoje tovariše z zanimivo teorijo, ki jo delal v zvezi z lanskim pojavom malega p ta Hermesa. Fretz se je postavil namn stališče, da bi mogel ta planet, ki nas je t šil samo za malenkost 700,000 milj, pova na zemlji podobno katastrofo, kakršne s preko zemlje v lednih dobah in v dobi vel ske poplave, ki jo poznamo pod imenom soljnega potopa. Fretz je prepričan, da so se vse takšna tastrofe v preteklosti zgodile po zaslugi Šnih malih planetov. Pri tem ni bilo niti trebno, da bi padla mala premičnica na ljo, zadostovalo je, da je vzvalovala vo| oceanov kakor mesec in ga koncentriral določeno črto. To je imelo za posledico val, ki je šel okrog zemlje in uničeval kar mu je prišlo na pot. Posledica tega j< spet ta, da se je zemeljska os preložila ii tem se je morala temperatura raznih < temlje spremeniti, dokler se ni oa vrni prejšnjo lego ali dokler se niso vodne t ki so nad kontinenti zamrznile, počasi spe tajale. Po Fretzovi domnevi bi ne bilo nič čudi če so bile Severna Evropa, Severna AziJ Severna Amerika nekoč pod ledom. Šlo je prosto za vodo, ki jo je potegnila majhna mičnica iz oceanov, jih potegnila preko in ki so potem zmrznile. Seveda je veliko vprašanje, koliko teh tev bi mogel prof. Fretz dokazati. Rib je čedalje manj t Df. 8tanley Kemp z ribarskega za*« Plymouthu opozarja na zelo resno nevar ki preti ribarstvu. Gostoba rib pokaže lahko od leta do dr« leta do SOkratno razliko. Od leta 1931. f opaziti stalno nazadovanje množine rW) Plymouthu so morali na primer lov na sli popolnoma ustaviti. Vzroka za to nazadovanje ril) doslej ni mogoče popolnoma pojasniti, zdi se i>a imajo tu razni činitelji neko ulogo. Mo voda spreminja primes fosfatov; v seve vodovjih pa je opaziti splošno porast " teperature za dve stopinji, kar je za ril* vsej' priliki usodno. Kako se bo U stvar i razvijala, ni mogoče vedeti, potrebo pa J« bi znanost v pospešenem tempu raziskala j ke, ker morda se bodo našli pripomočki, d nadaljnje nazadovanje ustavi. /z praktične medicine Bolezenske glivice rui denarju Pogostoma beremo svarilo, naj i <1«n>r rokujemo previdno, ker je posut z Hsci"-veda je dobro, da si po opravku z denw roke umijemo, toda po drugi stran. *> rw ve v tavodu Roberta Kocha v Berlinu po« le, da je nevarnost okužitve po denarj i « manjša, nego si običajno mislimo^ * ja je nevarnost z bankovci, ker m>dv«W štetju ž njih "oblaki" bacilov k. Jih hamo. Dobro ni tudi med štetjem «^ slinitl prstov, kakor to P0'09^^ kovancih so našli razmeroma mato kali. Domnevajo, d. jih ubija ^ nek svetlobe in tudi rnoriln« yf«v s sebno srebra. Saj se eden izmed , preparatov, hudičev ksmen. u^rabU« čevanje kali. (Dalja it P m > v - Italiji in Španiji, naj v»m< v de — in lepo molči--- __u ;«i kari _j — In lepo molči------,n >\ft Katolicizem Je izbiral ^-lk ^' ^ in izbral si je - tigra. AtftrtJ* ^ zem le potiva v tigru ... esti iz Jugoslavije r uvoz pšenice in le- SA v NEMČIJO Ljana, 25. sept. - Celotni ■^naši zunanji trgovini v , |Vftt8tu nam se niso na ^u-o vendar so že znani ne-Krobni podatki, iz kate-Ilildepati, da se J« vzve-Lt.no napetostjo v Evro-Untftu precej povečal naš r ^ v Nemčijo. V prete-, mesecu smo pričeli izvažajo pšenico. Celotni izvoz m je v tem mesecu dosegel -vagonov v vrednosti skoro rajonov din; od tega je šlo tn*n šest vagonov v Nem- _or poročajo iz Beograda, f v avgustu precej povečal tu-m lesa. in sicer prav tako )|j iivoz v Nemčijo. Medtem • doslej naš izvofc lesa zao-IM lanskim izvozom, kaže-rjlke za avgust prvikrat le-J7<*ji izvoz lesa, kakor lani. ffustu smo namreč izvozili »9,578 vagonov lesa in gozd/ j proizvodov (lani v avgustu UiO) v vrednosti 90.8 milijona (Jimi 83.1). Letošnji izvoz le-ibil torej v preteklem mese-[u 1,420 vagonov ali za 17.4 % iji nego v lanskem avgustu, iv juliju se je naš izvoz lesa nčijo povečal in je dosegel fvtfonov (lani 804), v av-i pa se je pospal na 2,578 (lani 684) v vrednosti I milijona din (lani 10.9). Po-1 se je tudi izvoz lesa v Ita* kkise je dvignil na 2,082 Va-(lani 1.923), v vrednosti [milijona din (13.1). Izvoz ir Anglijo, ki je prejšnje me-;hudo zaostajal za lanskim »m, je v avgustu skoro do-Ilansko količino; znašal jc Rti 1197 vagonov (1438). O-Titi je tudi povečanje izvoza i v Argentino na 434 vago-f (275) in povečanje izvoza v "jo na 608 vagonov (595). fljšal pa se je naš izvoz lesa rsko na 430 vagonov in v Nizozemsko na 136 , »v (663). Večji je bij že iz-«v Egipt, ki je dosegel 274 valj* (208), in izvoz v Alžir, ki p dvignil na 185 vagonov prvih osmih mesecih tekočega je znašal celotni naš iz-Iksa in gozdnih proizvodov * vagone (lani 79,879) v mM 568 milijonov din Od tega celotnega izvoza v Italijo 17,771 vagonov " 18.162), v Nemčijo 10,999 lov (9,575), v Anglijo 7,181 J»v (13,803) in v Madžarih vagonov (8,656), ^i« jugoslovanske produkcije premoga Pttjina, 25. sept. — Po u-■J statističnih |>odatkih se premogovna produkcija ■P*« avgustu ponovno dvig* J. i^osiovanskih premogovno ta mesec nakopali 500,-n premoga, nasproti 442,-tonam v lanskem avgustu in ^ tonam v predlanskem a-Nasproti lanskemu letu "Povečanje 11.8';, nasproti pskemu avgustu pa preko ^ukcija železne rude je bi-nekoliko manjša ne, L < Musila je 51,900 ton na- 'y sproti 60,600 tonam v lanskem avgustu in 35,900 tonam v predlanskem avgustu. Svinčeno-cin-kove rude smo v tem mesecu pridobili 70,800 ton (lani 68,200), bakrene rude pa 68.900 ton (lani 56,00). Znatna je bila produkcija bavksita, ki je znašala 56,i 600 ton (lani 54,700), produkcija kromove rude pa je navado* vala na 4500 ton (lani 7200), prav tako produkcija pirita na 3400 ton (13,200). Statistika naše topilniške produkcije v avgustu izkazuje, da smo v tem mesecu pridobili 4,-566 ton surovega železa (lani 4,-019, predlanskim 4583.) Produkcija bakra je znašala 2862 ton (8968), produkcija svinca 654 ton (338), produkcija cinka 419 ton (406) in produkcija antimo-na 264 ton (60). Problemi priseljenca Naturalizacija žene Vprašanje: Neki ameriški državljan se je baškar poročil s tu-jerodko in jo je pripeljal sem iz Kanade po izvenkvotni vizi. Ali je res, da ona lahko potsane a-meriška državljanka po enoletnem bivanju v tej deželi? Odgovor: Ni res. Ona mora živeti tri leta v Združenih državah, predno sme vložiti prošnjo za naturalizacijo. Ni pa potrebno, da dobi prvi papir. Le v onih slučajih, ko se je inozemka poročila z ameriškim državljanom pred 24. majem 1934, je naturalizacija mogoče po enoletnem zakonitem bivanju. Razdržavljenje mladoletnih Vprašanje: Neki naturalizira-ni ameriški državljan se je vrnil v rojstno domovino in se je odrekel svojemu ameriškemu državljanstvu. Vzel je s seboj ženo, kl ni bila nikoli naturalizi-rana, in dva otroka, 10 m 12 let stara, ki sta se rodila v Združenih državah. Ali sta ta otroka, ki sta rojena Američanca, zgubila svoje ameriško državljanstvo? t Odgovor: Vprašanje, da li tukaj rojen državiljan Združenih držav more zgubiti svoje ameriško državljanstvo za časa svoje mladoletnosti vsled razdržavlje-nja (expatriation) svojih roditeljev, je sporno, kajti federalna sodišča so v tem pogledu razsodila protislovno. V neki nedavni pravdi je šlo za slučaj, ko so starši odpeljali s seboj tukaj rojeno Američanko, ko je bila 4 leta stara. Starši so sicer zgubili ameriško državljanstvo, ali hči, ko je postala polnoletna, je zaprosila za ameriški potni list in ga je dobila, nakar se je vrnila v Združene države. Priseljeniška oblast je začela postopanje proti njej, češ da je zgubila ameriško državljanstvo, ko je njen oče prevzel državljanstvo svoje rojstne domovine. Ona pa je vložila priziv na federalno sodišče, katero je razsodilo, da je ona ameriška državljanka. Bržkone se bo oblast sklicala na vrhovno sodišče Združenih držav, tako da bo končno obveljalo splošno na- čelo glede državljanstva mladoletnikov, katerih starši so zgu- Jbili svoje državljanstvo. Krive navedbe ko zapreka Vprašanje: prišla sem v Ameriko leta 1913. Cim sem izvedela, da mož, ki sem ga pustila v starem kraju, živi z drugo žensko, in ker nisem imela denarja za razporoko, sem postala prilež-nica nekega rojaka, s katerim živim kot bi bila poročena in imam s njim tri otroke. Pravzaprav ne živim več z njim, ker sva se raz-stala in sedaj vzdržujem samo sebe in otroke. Jako važno pa je, da postanem ameriška držav-janka, kajti moja nadaljnja služba je odvisna od tega. Moj dozdevni mož je že zaprosil za državljanstvo in je v svoji prošnji navedel, da ima ženo in tri o-troke. Ali smem tudi jaz zaprositi za državljanstvo? Odgovor: Prav resno vas svarimo, da nikar ne poskusite postati ameriška državljanka, do-kler niste uravnala svoje zakonske zadeve. Morali bi začeti s tem, da zaprosite za prvi papir in pri tem morate priseči, da vse, kar ste navedli v prošnji, je popolna resnica. Zakrivili bi krivo prisego, ako ne bi omenili prve poroke in dejstvo, da imate tri otroke z drugim moškim, ne da bi bili razporočeni. Denar iz starega kraja Vprašanje: Ali je res, da iz-seljenci iz evropskih dežel smejo prinesti s seboj le neznatei\ znesek gotovine? Posebno rad bi vedel, koliko denarja sme izseljenec iz Poljske nesti iz dežele. Odgovor: Mnogo evropskih držav je strogo omejilo znesek gotovega denarja, ki ga sme odnesti iz dežele. Kar se tiče Poljske, oni, ki odhaja* za stalno, sme odnesti kvečjemu 200 zlo-tih (približno $40) v gotovini povrh potnih stroškov. Za večje zneske treba posebnega dovoljenja s strani finančnega ministrstva. Zapuščine državljanov Vprašanje: Nefcj naturalizira-ni ameriški državljan je nedavno umrl v inozemstvu, kjer je živel nekoliko let. Žena in otroci živijo tukaj. Kako naj se potegujejo za zapuščino? Odgovor: Ena izmed dolžnosti ameriških konzulov je, zaščititi zapuščine ameriških državljanov, ki so umrli v inozemstvu. Vdova naj piše ameriškemu kon« zulu v oni deželi, kjer je mož umrl. —FLIS. IZPRIM0RJA Židovski dijaki Ae lahko delajo izpite Šolsko nadzorništvo v Trstu je opozorilo židovske študente, ki odslej ne smejo pohajati italijanske šole, na sledeče: Prepovedano jo vsem židovskim,dijakom, da se vpišejo v vse italijanske šole, ki so priznane od države. Ta pre|>oved ne obsega tudi posameznihj izpitov in so k tem pripuščeni tudi židje. Vsi dijaki, ki se letos vpišejo v katerokoli šolo, morajo priložiti poleg običajnih dokumentov tudi izkaz, da starši (oz. eden mi staršev) niso židovske krvi. Ta dokument oz. izkaz je za sedaj samo začasen dokler ne bodo prišle druge odredbe. V opozorilu jie omenjeno, da morajo starši (ali kdor jih zastopa) napra-' viti izkaz na lastno odgovornost. AG1TIRAJTE ZA PROHVETO! Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani.) pak moraš ti za njim, moraš bodriti, moraš tolmačiti in pojasnjevati in jih prepričati, ako hočeš doseči uspeh. Ako bi bilo več Higginsov, je tudi pri nas polje in prilika, treba je le prijeti za delo in se žrtvovati. Ce pa je zanemarjanje, tedaj druge organizacije žanjejo uspeh. Upam, da bomo popravili kar smo zamudili, in fte voč: povečali naše aktivnosti s skupnimi močmi. Večkrat se uredništvu Prosvete očita cenaura in diktatura. Well, tudi meni cenzurirajo dopise, ampak uredništvo že ve kaj dela, da moja glava potrebuje še dosti poduka, predno bom zmoten pravilno skladati dopise. Večkrat pa moje dopise tudi tako lepo in dobro opilijo, da som kar vesel, in sicer bolj vesel kakor če bi imel slovnični tečaj ali pa tečaj o ekonomij u Tisti, ki "kikajo," naj bi vzeli to na znanje, pa stavim kurjo taco, da končno bi bilo njim v korist. Uredništvo se drži kon-venčnih sklepov in vzdržuje u-gled Prosvete in SNPJ. Nič se ne jezim, ako me kdo stvarno in dostojno pokritizira. Ako je kritika na mestu in če je dobrohotna, se pač v bližnji bodočnosti pokaže, če zastopaš pravo stališče. Zmotljivi pa smo vsi in vsak ima svoje napake. Glavno je, da delamo zu dobrobit SNPJ in za dobrobit delavskega gibanja. V glavnih stvareh, o glavnih problemih se vselej lahko zedinimo. Molkov potopis o minnesotskih naselbinah je bil zelo dober; taki opisi čitateljem ugajajo. Tudi Jakob Zupunčič naj se bi oglasil ln opisal svoj obisk v stari domovini. Cital sem v Prosveti, da sta se vrnila z obiska stare domovine Frank in Angela Zaitz. Gotovo bo imel letošnji Družinski koledar dosti gradiva in slik o starem kraju* Prepotovala sta precej dežel in mest in videla marsikaj zanimivega ter se sestala z mnogimi ljudmi. Ko sem pred Časom omenil konvencijo zadruge in delavskih unij, ki se je vršila v Dillon-vallu, se nisem mogel udeležiti vseh sej, kar mi je bilo žal. Po ročila govorijo, da je bila ta zadružna konvencija ena najbolj konstruktivnih v zadnjih letih. Med razpravami raznih grup Je vstala mladenka in vprašala, kako se bi moglo povprečnemu umeriškemu farmarju isbitl iz glave zmotno mnenje, da Je on nekaj več ko navaden delavec, da se smatra za nekakšnega kapitalista. Odgovor večine je bil, da z dobrimi in podučnimi tiskovinami in literaturo ter s shodi, katerih naj se bi udeleževali farmarji. V teh krajih jo zadnje čase farmski biro začel s konzumnimi tečaji in v i»oskus z raznimi stvarmi, ki se jnroda-jajo na konzumni podlagi. Ako se stvar obnese, bo to pod v zet je dobiio velik ruzmah med okoliškimi farmarji. V Prosveti smo čitall, da so se filmi SNPJ, ki jih j« prine sel Jakob Zupančič iz stare do movine, dobro obnesli. Upam, da jih dobimo tudi mi v bližnji bodočnosti, kakor je določila federacija. Ako jih ne bo dobila federacija, Jih bo pa dobilo dru Htv o št. 13 SNPJ. Ze mnogi so vprašali In urgirali, da jih čim prej dobimo. O tem bomo na znariili v I*rosvetl. Joaeph 8noy, 13. ■ l'S ■z Predsednik Kooaevelt konferlra a člani svojega kabineta o AMci krizi. Brezposelni, delo f pora 8lroj, ki žaaje in mlati lit*, aa neki farmi v bližini Diamonda, Wa*h Ameriške občine od obali do obali rajši pomagajo nezaposlenim osebam s tem, da jim dajo delo kot z direktno podpor« (dole). Da je temu tako, je ugotovi nedavni splošni pregled fed+rsi nega VVorks Programa, ki ga Je izvedla enajstorks organizacij, e intereslrsjo za socialno in meščansko napredovanje, kot so American Ass< rlition <$ Plan-ning Offlciais, American Public Welfare Association in United State« Confercnce of Mayori, Prejele so |>odrobna poročila is več ko 8000 občin v 42 drŽavah. Na vprašanje: "Ali je pomožno delo (relief work) boljše kot direktna podpora (dole)?" je bil odgovor iz vseh držav "da." V splo&nem poudarjajo iz držav, da je treba dajati prednost delu, prvič z ozirom na nesapo-slence, ker ohranja njihovo izurjenost in vzdržuje njihov ponos, in drugič s ozirom na cibčine same, ker direktna podj>ora ne prinaša nikake koristi, dočim ima program dela za posledico stalne izboljšave in isdatne postrežbe v zameno za potrošeni • denar. Večji del občin ne bi bil'mogel mnogo let uživati takih ilbolj-šav in postrežb bres federalne pomoči. Nekatere občine so poročale, da jim je 'work program' prinesel dobrote, kakršnih si ne bi bile mogle privoščiti prihodnjih dvajset ali trideset let. Idaho daje v svojem poročili^ prav tipičen odgovor: "Odločno dajemo prednost delu kot načinu relifa pred podporo." Odgovor is Californlje ua ooo-nilni odbor odseva še bolj splošno stališče napram temu vele-važnemu vprašanju. "O nikaki drugi strani bresposelnostnoga problema," trdi californijsko poročilo, "se mnenja tako izrecno ne strinjajo kot o relativni vrednosti obeh načinov oskrbovanja revnih nezai>oslencev, pomožnega dela oziroma direktne podpore. V pretežni večini občin Je izkušnja zadnjih petih let, kakor izvira iz občinskih poročil, dokazala odločno višino pomožnega dela toliko sa občine kolikor za brezposelne. "Splošno odobravanje federalnega delovnega programa s strani zastopnikov občin in okrajev severne Californije," dodaja poročilo, "je posebno pomembno, kajti obclodanja soglasno stališče napram brezposelnostnemu vprašanju bres osira na strankarske in krajevne interese." To je mnenje onih, katerih položaj je najbližji delu, ki ga nesaposlenci opravljajo pod VVorks Progress Administracijo. Poročila o višini pomožnega dela kot sredstva, da si* ohrani sposobnost nezaposlencev sa zopet ni povratek v privatne sapo-slitve, so prinesla na dan še drugo nadaljnje dejstvo. Mnoga so poudarjala, da na ocenjevatelje dela WPA je napravila glol*>k vtis okolsčina, da Isto ni le dslo delavcem priložnost za fiorabo o-ne izurjenosti, ki so jo že imeli, marveč da je delo VVPA v mnOi gih slučajih povečalo njihovo Izurjenost, jim dalo novo možnost in jih na tak način spravilo na pot k boljšim službam, kf Jih poprej ne bi biti mogli opravljati. Velika večina onih, kl so vodili pregled, je poročala, da kakovost rokodelstva na projektih VVPA Je presenetljivo dobra |>od danimi okolnostmi. Poročila pou-darjajo, da v mnogih slučajih dovršeni projekti so bili enako do br! kot stično delo, Izvršeno jhmI kontraktom ali po privatni in dustrljl. V splošnem so si bila mnenja edina, da je delo VVPA ohranilo sposobno za zaposlitev velikega števila delovnih moči, is katere ga industrija lahko Črpa in črpa ixl dne do dne. —VVPA. Protešt proti napadu na kardinala Berlin, 12. okt. — Monaignor Cesare Orsenigo, papežev nuncij v Berlinu, se Je oglasil v uradu qemškega zunanjega ministra in v imenu Vatikana protestiral proti nacijskemu napadu na dunajskega kardinala Innltzerjs« Zunanji minister je dejal, da je te odredil preiskavo in obljubil, da bodo napadalci kaznovani. Če mu spanje, Ker prebijemo ljudje tretjino svojega življenja (in nekateri še več) v spanju, je to problem, ki samo ob sebi umov no ne zanima samo znanstvenika, temveč tudi laika. Sprva so mislili, da je vzrok za spanje le v utrujenosti po dokončanem dnevnem delu. Čeprav je videti ta razlaga na prvi pogled preprosta, nam pokaže pri podrobnejšem pogledu vendar rasne nedostntke. Znano je n. pr., da baš zavoljo preutrujenosti pogostonm ne moremo zaspati. Tu imajo še druge stvari svojo ulogo. Mislili so tudi, da dovaja is-ločitev zuniMijih dražljajev do spanja. Tudi ta razlaga ne drži. $e prepogostnmu naletimo na primere, da saspijo ljudje, kl so predani neprestanim dražljajem, na primer v cerkvi, v gledališču, v vlaku. Kdo ni tega že sam okusil na svoji koži? Tn uspavanke, ki sazibljejo otroka v najslajše spanje, ali Jih ne velja označiti isto tako za zunanji dražljaj? Velik korak naprej smo napravili z raziskovanjem spanja, ko je sloviti ruski fislolog Pavlov nastopil s sledečim poskusom: s enakomernim žvižgom, kl se Je ponavljal vedno znova, Je dražil poskusne pse. Čeprav jo takšna žival spočetka reagirala na dražljaj s tem, da je strigla s ušesi in obračala glavo, je prej ali slej omrtvela In končno zaspala. Iz tega so sklepali, da po-vsroča neprestano draženje istega dela velikih možganov po krajšem ali daljšem času neko neobčuttjlvost v drugih delih možganov, s tom nastopi neka splošna pomiriUev živčnega ai stema, kl se končuje n spanjem. Toda znanost |M> takšnih posku slh še ni moglu V pega razložiti. Drug fiziolog, prof. Kcunomo ki se je bavil dalj časa a posebno obliko možganskega vnetja, "encephalitis letharglca", kakor ga Imenuje znanost, je našel potem dodatno razlago. To vnetje, ki se |K>javlja v času hrlpe, vodi do dolgotrajnega spati j a ali pa do |s>potne nesla nosti. Ko so pri ljudeh, ki so umrli za poaledl osmi takšnega olsilenja, prelska možgane, so našli v njih vedno ognjišč« bolezni, ki niso ležala velikih možganih, temveč ob meji srednjih in vmesnih možga^ nov v bližini živčnih središč za »česne mišice. To mesto v mož vranih Je prof. Fk'onom označi /m "krmilno središče spanja." Ko so tako odkrili, a nja primerjati z nalsijem aku mulatorja. Pri tem odpotujejo kalij in druge elektronegatlvm snovi med spanjem Is krvne te-točlne v žlvčno-mlšično substanc co, natrij in druge soli pa v so-krvco. S tem se izenači gibanje soli med dnevnim bdenjem v organizmu, pri katerem so kalij in drugi* elekeronegatlvne soli sa-pustile živčevje in mišičje. Z občutkom utrujenosti in pri vročičnih obolenjih gre sporodno neki padec električnega potenciala v organih in šokih, ki ga je mogoče jasno ismeriti, med tem ko se med spanjem slanice organov znova nabijejo s potencialno energijo. Potrebni pretik od praznitve do novega nabitja se sgodi |H> vsej priliki v krmilnem središču spanja. To središče dobiva bržkone od dolodenega stanja izprasnitve dražljaje doslej Še nosnane oblike, ki i>ovsročij^ spanje in s tem sačetek osvežu-oče reakcije. i Undbergh motit o rtnkih obdotiitvah Berlin, 12. okt.—Charles A. iindbergh, sloviti ameriški leta-ec, ni hotel komentirati izjave enajstih prominentnlh sovjetskih letalcev, kl so ga obdolžili, da je zaničljivo govoril o sovJeU ski letalski sili, Undbergh je včeraj dospel v Berlin s letalom, -jallstično Španijo. Potrebščine In živila bodo razdeljena med španske reveže, kl so sltežall is mest, katere Je sasodla fašistična armada. Urednik iidovtkega lišta — zaštrupil Praga, 12. okt. — Rudolf Tho-mas, urednik Židovskega lista v nemškem Jeslku Prager Tag- blatt, je včeraj umrl, On in nJe-» gova Žena sta prejšnji dan po-vžila strup. Zena mi še nahaja v bolnišnici In njeno stanje Ju kritično. n Gozdni poiari ob kanadšht mt/i International Kslls, Kanada, 12. okt. — Sedemnajst ljudi Ju izgubilo življenje v gosdnth požarih ob meji MinnesoUi in Kanade Čez |>et tisoč mož, katerim pomagajo tudi letalci, je bilo mobiliziranih sa gašenje požarov. BOŽIČNI IZLETI V JUGOSLAVIJO CAHMtfl II SS* VOS*A. .....21. novembra I, decembra 7. decembra 14. decembra 15. decembra KUKOPA .... l)KrTM< Ml.AND . HAMBURG . . . IIMKMICN .... NKW VOltK . . . |*t»*ft. MIM.IS, #»... m4 SmS*ih atrwli«»n|aAkl aa«vHl flaš* vls»)»« sa prl~l)»««» la uIiUIimiI««. t m t*>ntt«4U |wfc«lM«a ••«•>«• ali SS M. I<«»i'l«l|,h M. . • < Mrag«, III. Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1678 V Bralko Kraft PETIH DEJANJIH PASANEC: Na otroka me je spomnil. Vso noč tem slišal ječanje! Kadar se spomnim nanj, ga slišim. Ksj nsj storim? AH mi bo odpuščeno? Tegs ne prenesem več, rajii v smrt, ssmo da ne bom slišal več ječanja! 2UPNIK: Moli očenaš! PASANEC: Vso noč sem na tihem molil, a nič ne pomaga! Zakaj sem to storil? (Odmor. Ce* nekaj časa se odpro vrata. Gregorijanec auns skozi nje Gregoriča in Guietiča.) 3 GREGORIJANEC: Mrcini kmečki! Zdaj nam ne uideta več I (Vsi prepadeni.) GUBEC: Ilija! PASANEC: Guietič! (Ječar Ju priklene k zidu.) 2UPNIK: Gorje nam! , GREGORIJANEC: Zdaj ste skupaj, tički! Saj ne boste dolgo! (Ječarju.) Co se kaj igo-di, izgubil glavo! Uh, ves prezebel sem I (Odl- ^GUSETIC: Ne morem stati, vse me boli! Oh I GUBEC: Ali so vsju tepli? . GREGORlC: Se vprsšaš? 2UPNIK: Kako se je to godilo, Ilija? GUBEC: Kje je Noiina? GREGORlC: Njega niso dobili. GUBEC: Kje si hodil? , GREGORlC: Hitel sem vam na pomoč, a so nas pri Sv. Petru potolkli Thurnovi Uskoki. Noiina je preveč obljubljal, Sajnovič izdajal! Vse je propadlo! Tik pred ciljem! 2UPNIK: Zakaj? GREGORlC: Utrujenost, izdajstvo, straho-petnost in konjenica. GUBEC: Tudi nas so ugonobili konjeniki Zriniskega. GREGORlC: Ljudje nimajo prave vztrajnosti. Prve zmage banskih so bile malenkostne. Lahko bi Jim bili kos, če bi bili ljudje bolj vztrajni ln poslušni. PASANEC: Oboroženi sipo bili preslabo. OUftETlC: Vse je protfadlo. Zdaj nas bodo mučili ln obglavljali. ŽUPNIK: Ni še vsega konec. Se se puntajo. GUBEC: V boj smo šli z zavestjo, da zmagamo ali umremo. GUfiETlC: Ničesar nismo dosegli. Ali so bile vredne vse te irtve? ŽUPNIK: Kristus nI vprašal, ali Je človeštvo vredno njegove irtve. Gubec: Nobenega drugega izhoda nismo imeli. Morali smo in moramo. PASANEC: Nikar ne pljuvaj po sebi in nas! GUSETIC: Ne zdriim več! Vse bom izdal! Rekel sem jim, da ste me prisilili k puntu! GUBEC: To si rekel? GREGORlC: Pustite ga! Vse vzamem nase Jaz, Gušetlč! Jaz sem te prisilil! Ti nial kriv! GUfiETlC: Zakaj bom moral umreti, preden sem iivel? ŽUPNIK: Pomiri se! Izmučili so te in zdaj ne veš, kaj govoriš. GUBEC: Ns poniiuj se pred njimi! GUfiETlC: Ne morem, Gubec! Bojim se jih. Rablja se bojim, nstezalnice in smrti. Grozno me Je strah. (Tišina. Spet ee počasi odpro vrata, vetopi kanonik.) KANONIK: Hvaljen bodi Jezus Kristus! V8I: Na veke smen! GUdETlC (zavpije): Glejte, glasnik smrti! ŽUPNIK: Ksko si drzneš z Njegovim imenom med nss? KANONIK: Spovedatl moram Gubca in Pa-sanca. PASANEC: Zakaj? KANONIK: Prišla je vajina ura! (Trenutek tišine.) GUBEC: Mrzel pot me je oblil! ŽUPNIK: Ti ju naj izpoveš? Ti, ki si huj-akal zoper nas? Dovolj je ponižanja! Takšnih grehov nimata, da bi ae morala tebi izpovedovati ! Jaz, ki sem se z njima boril, Jima dam odvezo, ti pa izgini, orodje satanovo! . . . Gubecl Pasanec! Zdaj gre za zadnje! Pokleknite! (Poklekneta). Pasanec, obialuj, obudi kes, ker si umoril nedolžnega otroka in bog ti odpusti I PASANEC: Ali res? ŽUPNIK: Neskončna je njegova usmilje-nost! Moli in prosi ga ln odpuščano ti bo! (Pasanec moli.) Gubec naš vodja, tudi ti moli in prosi boga, da vama da moči za pogumno in častno smrt! (Župnik skoraj v solzah.) Odpusti jim, o Gospod, saj ne vedo, kaj delajo! GREGORlC: Ne, ne sme Jim odpustiti! Mi Jim ne moremo odpustiti! ŽUPNIK: Absolvo vos a pecatis vestris. In nomine patris et filii et cum špiritu sancto. VSI (razen Gregoriča, so se prekriiali): A-men! GUSETlC: In mi? ' KANONIK: Ti in Gregorič pojdeta na Dunaj, iupnlka bodo' tapOetlll. Prosil sem zanj. V-SUPNIIT: Ne rtfcfim Iflilosti VPuntar aem, z njimi hočem umrettJ .r • GREGORlC: Izkazali^ vam milost, da bo-<96 lahko rekli, kako dobro srce imajo. ŽUPNIK: Samo, da bi ne obveljala naša! Toda bog ,ye, da so bili kruti in zlobni! Zato itgini tudi ti, prečastiti kanoniki To je sveti kraj, kraj kmečkega punta! (Vrata se odpro, vetopijo Oubteva iena, Mara in Pasančeva lena. Jočejo.) 5 GUBCEVKA: Matija! PASANlCKA: Pasanec! MARA: Oče! (Se objemajo.) PASANlCKA: Kaj bom aedaj sama? PASANEC: Bo le kako, saj nisi edina! GUBEC: Nikar ne Jokajte, ženske! . GUBCEVKA: Zakaj ste začeli punt? GREGORlC: Zato, da bi nam bilo bolje! PASANlCKA: Vee je tvoje maslo! Zdaj morate na morišče, tebe bodo pa peljali na Dunaj. MARA: Ne govorite tako! GREGORlC: Kot grofa me bodo peljali, kajne? f MARA: Nobenih očitkov v zadnji uri njunega življenja! Ilija bo šel hujšo pot kot oče in Pasanec. Prihranili so mu daljše trpljenje. Njunega bo danes konec. GUBEC (ves začuden): Mara, ali si res ti? MARA: Saj Jočem, oče, ne mialite, da mi ni hudo za vas! Toda vsa, kar sem videla in pretrpela zadnje čaae, mi je srca spremenilo v kamen. Žaloat se Je spremenila v upor in ena sama ielja je v meni: Pogumno umrite! Ne dajte se! (V joku ee zruši Gubcu pred noge). Naj ve ves svet, kako so umirali kmečki pun-tarji! GUBEC (po kratkem odmoru): Hvala, Mara. Zdaj vem, samo take besede sem čakal! Potreboval sem Jo! To je bil krik kmečkih koč! Zdaj grem mirno v smrt. Z vso dušo spet verujem, da bo prišel nekoč dan stare pravde! V srcu jočem od sreče in ponosa, ker te imam. (Tišina. SlUi ee so mo jok Gubčevke in Pasa-ničke.) GREGORlC (po odmoru): Kje je moja iena? (Molk.) Nikar se ne bojte! Že Uskoki so mi povedali, kako je bilo z njo v Stubici. PASANlCKA: Noiina, Sajnovič . . . GREGORlC i Vem. ŽUPNIK: Ti al vedel? • GREGORlC: Vedel. CUBEC; Zakaj si molčal? .. y OI'T( Prl*VBdnjlč.) Peter Green: Prava ljubezen Noč pred poroko Je Charmia-na prebedela, kajti v tej noči je spoznala, da Phila res ljubi in da se kljub temu ne sme s njim poročiti. Pred tednom dni je bila Char-miana Dorssyeva, dedičns Dor-sayevlh milijonov, v vsem Chicagu najbogatejša in najbolj za-ieljena dekle. Zdaj je pa ssmo en dan še lahko igrala vlogo bo-gstinke, kajti 24 ur nato bo javnost izvedela, ds js banks Mor-rison, ki je imels v njej nsloften svoj densr, prišla ns boben in ds je Charmians Dorsayeva postala revna ko cerkvena miš. "fte imate čas," je rekel odvetnik zbegani mladenki, ki ji je pred tednom dni obzirno povedal žalostno resnico. "Na željo vod stva banke bod<> javnost šele čez teden dni obvestili o njenem polomu. Dotlej ste torej še zmerom milijonarka Charmians Dor aayeva Izrabite priložnost in se poročite • kskšnim bogatinom Zdi se mi. ds je to edins reAU tev, da J si1 zagotovite neakrbno bodočnost.'* Malodulno Je šla k dvigslu Ko so se odprla vratal dvigala* je stopila naprej, ne da bi prej fc* gledala vanj; zadela se je v mladeniča, ki je v naglici hotel stopiti iz dvigala. "Oprostite P* je »vzkliknil. "Zakaj pa ne pazite?" se'je rszjezils. Charmiana Dorsayeva!" Mladenič jo je šele ^daj spoznsl. Kako vam gre?" "Ah, Phil Clayton!" Ko sta se čez nekaj minut poslovila, sta se zmenila, da bosta skupaj večerjsla. Phil Clayton J« bil prav Uko premožen kakor Chsrmlsna Dorsayeva; njeno o-gromno premoženje js bilo prav tolikšno kakor Charmianina dediščina. Cez teden dni Je Phil zasnubit Charmiano. Zmenila sta se. da se bosta drugi dan sestala pred mestho hišo in da bosta šla na» tihem ns civilni urad. Charmia ns je ns tak, njenemu stanu neprimeren nsčin poroke pristala kajti zs veliko poročno slavje n imela več denarja. Jutri o pol desetih bo torej ie gonpa Claytonova. Spet bo mili jonarka! Rešila se bo vseh skrbi, ki so jo morile zadnji teden ln vendar je ("harmiana p r* bdela vso noč, »rdela pri oknu in sftffrfeOvala. S stisnjenimi ustnicami je strmela v noč. Pkil ji bo morda oprostil, toda — o tem je bila le pretrdno prepričana — to da ga je varala, ne bo nikoli po-aabil. Ko se je začelo svltati, se je Charmiana odločila. Okrog osmih zjutraj je na neki klopi v parku sedelo ljubko mlado dekle in vneto pregledovalo oglase v jutranjiku. Kljub krizi je bilo mnogo izpraznjenih služb. Modna trgovina Lau-pel je na primer potrebovala za trgovino tako nujno novo moč. da vodstvo ni niti zahtevalo pra-kae od prosilke. Medtem ko se je Charmisna peljsls proti mestu v avtobusu, si js prizadeva la. ds ne bi mislils ns sestanek s Phik>m. Vendar ni mogls za držati solz, ki so ji silile v oči Vss zhita in utrujena je prv večer, po vsednevnem delu prišla v majhen hotel in si najela poceni sobico. Ko je ležala v postelji. je v duhu še enkrat preletela vae dogodke zadnjih dni in Ugotovila, ds je prsv ravnala Drugi večer je še enkrst šla v veliko, krasno vilo Dorssyev morda je prišlo ksj pošte zanjo Res Jo je čakalo več pisem, a pi-sms od Phila Claytona, ki si g* je najbolj želela, ni bilo med njimi. Sredi zapuščenega sijaja te velike hiše, ki ni bila več njena, je sedela Charmiana Dorsayev* in bridko jokala. Odtlej jo je življenje težilo kakor mora. Ker je morala ves dan marljivo delati in ker ni bila vajena dela, je bila zvečer Uko trudna, da je vsa zbRa legla v posteljo. Kljub temu pa ni mogls nsjti spanca in zdelo se je; da se je boleča praznina v njenem srcu vse bolj in bolj širila. V soboto je dobila Charmiana •vojo plačo. Z ovojem v roki je šla k dvigalu. Vrata so se odprla in nekaj moških je izstopilo. Eden od njih se je zadel obnjo. r "Ali ne morete paziti?" se je ostro zadel obnjo. "Oprostite, prosjjn . . . Charmiana!" Charmiana je osuplo in nemo strmela v moža. Cez dolgo je komaj slišno in počasi dahnila: "Phil!" "Za božjo voljo, kaj pa vendar počneš tu?" jo je vprašal Phil. Potlej je nejeverno in osuplo pogledal njeno plačilna vrečko. "Moj Bog! To menda vendar ne pomeni, da si tu v službi?" t Ni mogla z besedo »a dan. "Kajpak," je nazadnje v zadregi zajecljala. "Toda kako . . . kako si pa ugotovit, da sem ..." "Kako dolgo si že tu?" ji Je segel v besedo Od ... od tistega dne, ko sva se hotela poročiti. Bila sva torej ves čas v isti liši, ne da toi bila vedela?" Je vzkliknil. "dele zdaj ga je razumela. "Ali al tudi ti tu v službi?" ga e začudena vprašala. "Kajpak! V oddelku za pošiljke sem. Kje si pa ti?" "V oddelku za perilo," je še zmerom zbegano odgovorila Charmiana. Phil Je potegnil dekle na nek* klop pri okhu, kjer sta se lahkb nemoteno pogovar-ala. J "Ne vem," je začel, "zakaj si tu v službi, toda prositi te moram odpuščanja za nekaj, kar me vse odtlej grize." Nekaj časa je molčal. "Vem, da me sovražiš, toda ... nisem mogel napraviti drugade, če sem hotel ohra niti spoštbvanje sam pred seboj." "O čem pa govoriš?" ga je vprašala Charmiana. "O najinem sestanku pri mestni hilf, ki nanj nisem prišel." Charmiana je pridržala dih. Vsa kri ji je šinila v glavo. "Mislila sem, da samo jaz.. Phil jo je razburjeno zgrabil za roko. 'Tudi ti nisi prišla?" jo je vprašal. "Nisi me dovolj ljubila! . . ." "Sem!" je vzkliknila. "Ker sem te ljubila, nisem prišla. Obmolknila je. "A ti?" "Moje početje je bilo nizkotno," je dejal in v zadregi po-besil oči. "Sele v noči pred poroko sem spoanal nizkotnost svoje namere. AU naj bi se poroči iz gole preračunljivosti? Char miana ... na lepem sem obubožal. In . . . začel sem ti dvorit samo zato, ker si bila Ijogata . Tako, zdaj vel vse in mi lahko pljuneš v obraz." Charmiana se je tako glasno zasmejala, da jo je Phil ves prestrašen pogledal. Toda koj se je spet zresnila. "Ali si imel svoj denar naložen v Morrisonovi banki?" Phil je prikimal. "In si izvedel za polom tist dan, ko sva se srečala v odvet nikovi hiši?" Spet je prikimsl. Ni si mogla kaj, ds se ne spet zasmejala. Toda to pot j bil drugačen njen ftmeh — sme olajšanja. "Phil!" je razposajeno vzklik nila. "Ko si avedel, da si priše ob ves denar, si se hotel poroč ti s menoj samo zato, ker sem bila bogata in bi si tako zagoto-^ vil brezskrbno bodočnost ? Phil je zardel do ušes. "In jaz," Je nadaljevala, "sem sc hotela iz istegs vtrbks poročiti s tebojr Nekaj trnutkov jo je zmedeno gledal, potlej se mu je pa obraz raztegnil v zadovoljen smeh Drug drugega sva hotela tore preslepiti, a ko je ljubezen zma gala nad hladno preračunljivost jo, obs nisva prišla na sestanek. Ali ni bilo tako?" "Da, Phil," je potrdila Char miana. "Kar se torej tiče zamujenega sestanka," pomolil ji je pred oči svojo plačilno vrečico, "ti povem, da lahko premoreš sto do-arjev . . ." "In ti pet in sedemdeset," je dodala ona. "Imenitno!" je veselo vzklik- nil on. "Skupaj da to sto tri in sedemdeset dolarjev . . " "Sto pet in sedemdeset!" "Slabo računaš, srček! Kajti dva dolarja bova čez pol ure plačala za poročne listine!"—(ba) ana Breaaani: 'e si nevljudnež... "Ali še kdo nima voznega listka?" Da — mlada dama tu-le! Razburjeno je bipkala, kakor mnogo dam, po svoji ročni torbici, da so covinski obrobki, ki so jo krasili, srebrno zvončki j ali. "Moj Bog! samo 50 para imam seboj," je živčno vzdihnila in pomolila denar sprevodniku, ki obžalovale zmi^h?! z rameni. V teh težkih gču^odarskih čar sih moramo biti p>revidni. Stal sem za dam&, videl sem jo torej •amo od zadaj — ali bi ji posodil denar ali ne? Ne, takšna trgovska buča kakor sem jaz ne sme niti za paro kupiti mačka v žak-u. "Ako mi milostljiva dovoli," je dejal tedaj a prijetnim glasom neki mladenič, ki je slonel na drugem koncu ploščadi. "Preljubeznivi ste! V zelo mučnem položaju sem." *Toda, prosim vas milostljiva," je prekinil mladenič s sve-tovnjaško prijaznostjo njeno tožbo, "tu vendar ne more biti govora o mučnosti. (Najbrže se večkrat vozite po tej progi in lepega dne bo že prišla priložnost plačam za damo," je končal nenavadno spretno ta res nekam mučni pogovor o denarju. 'Tu mate!" je rekel ostro in sijoč od ponosa nevljudnemu sprevodniku n mu pomolil 60dinarski kovanec z gibom, ki naj bi pokazal da drobiža sploh ne nosi s seboj. "Najlepše se vam zahvalju-em," je prisrčno rekla dama. V svojem kotu sem se namuzni n sem bil vesel, da se nisem prenaglil. 'Toda, proaim, milostljiva," se je prijazno smehljal vljudni sopotnik in jo dobrohotno posvaril: "Ne smete si delati toliko skrbi zaradi takšne malenkost — zaradi bore dinarja," "Saj ne gre za ta dinar," je povzela dama visoko in nebriž-no, "toda dobro se zazdi človeku, ko vidi, da so še vljudni ljudje na svetu." "O kako sem nevljuden," sem si mislil na tihem in sem nehote pogledal nekega drugega sopot nika, ki se tudi ni nič zapletel i to ližati. Mislil sem kajpak, da to ni nič hudega, saj je park vendar javno sprehajališče. Nesramnost," je tedaj na le pem zasikala dama in odhitela ;ezno dalje. Kavalir je obstal na mestu kakor Lotova iena. 'Tepec/ sem si mislil škodoželjno in sem bil vesel, da sem bil v tram- vaju tako nevljuden D, veliko, a Pe ed , n zi au,, peljem svojega p,u iz stanovanje. "Oprostite!" j« dejal U vljudnež in pristopil k v mu, zdaj osramočenemu 1 ju, ki si je pravkar m čevlje. Prisluhnil sem ki pogovor me je neznansk, mal. , "Oprostite," je „ ,nkJ jal in mu nekaj pomolil "Gospod, kaj .si drznet nevljudno vzkipel prejšnji než. "Saj vendar nisem Za vraga, zakaj mi vsilini dinar?" J JT "Saj vam ga ne vsiljujej kakor,, hočem vam samo kar ste prejle potroaili. Vs videl, gospod." "Vseeee?" je zategnil pJ vahr skoraj preplašeno. "No, skoraj vse," ga j« šal dobrodušno pomiriti ne1 než. "Da, ali vzlic temu ne mem, kaj naj to pomeni," kel gospod, "kako pridete ga . . ." "Ali vse to je zelo prepr je rekel veselo nevljudnež dnemu. "Tista dama je nj moja prijateljica — ,sam N. MICHIGAN AVE., CBICAGO V W » » - - - - - --- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET! Po sklepa 11. redna koarendje se lahke aarrfi rlklala «d#n. Hra. tri. Štiri ali Det o4 od drullne ta bo is^^^ |kar* tednik, bode moral tiiti član Is dotUne druita« »ttene aru»>"*. I* jj-t- to takoj nameniti or"™"™ Ako un na.očena na dnevnik ?roevete, ta obenem doplačali dotično v»ote listu ProtveU tedaj mora upravnlitvo snifteU datum sa to rtoto naroc 8LOVBNIC PUBIJSHING CO (Gle« Naroda—Trave! tturveu) tU Went IS m. Nov Terk. N. 1 I) I m Nealov P KOS V RTA. SNPJ. MIT Se. U^ndele Ave. t*4«** IMIolerut pelin a M naročnino m Itat PreeveU *eele -...................ČL dmlt*. ia ro pripiši« k moji eeročalal U Hatavlfe tvdeik In UMile druftto*: ..............& drult« ^ O. dre*« * v. a » i).......... Mesta V Nov aaročaik ........Ci ........d dr*"« Drlsve ........... narečnll .......... »■PPOS