PoStnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 200.
V LJUBLJANI, poudeljek, 5. septembra 1927.
Posamezna številka Diu 1.
LETO IV,
▼sak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike. mroSnina: V Ljubljani in po pošti: Dia 20*—, inozemstvo Din 80*—.
Neotfflss« političen list.
UREDNIŠTVO: SIB10N GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vrjJajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 1&J88.
-i
Pakt prijateljstva s Francijo.
SESTANEK MARINKOVIČA Z BRIANDOM.
prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo registriran pri Ligi narodov.
Žongliranje * številkami.
Znano je, da imajo zlasti napol izobra-žeeni ljudje silen rešpekt pred številkami in statistikami. Znano pa je tudi, da se more s številkami na vse mogoče načine žonglirati in da je mogoče z umetno sestavljenimi statistikami dokazati, kar je komu po volji. Na ves to se je spomnilo »Jutro« in v nedeljo žonglira z volivni- \ mi številkami, da je veselje, in dokazuje, kako SDS stalno napreduje.
Da pa to žongliranje s številkami ne bo rodilo onili uspehov, kakor jih pričakuje klika, bomo pa recept tega žongliranja malo pojasnili.
Predvsem treba poudariti, da so za napredovanje ali nazadvvanje strank me-
r°n.a re^a^vne» ne Pa absolutne številke. Treba primerjati procente, ki jih je dobfila ena stranka, ki jih je dobila druga stranka, ne pa samo absolutne številke svojih prejeti hglasov. Tako n. pr. je lahko dobila ena stranka leta 1923 10.000 glasov, leta 1915 pa 20.000, toda nasprotna stranka jih je morebiti dobila leta 1923 tudi 10.000 glasov, leta 1925 pa 30.000. Obe stranki sta torej napredovali, toda prva je v primeri z drugo ' napredovala sicer za še enkrat toliko. To pravilo pa »Jutro« seveda prezre, ker bi drugače njegov argumeent padel pod mizo.
Nadalje se sme primerjati samo rezul-Ut« istih volitev. Ne sme se primerjati rezultate skupščinskih volitev z oblastnimi ali občinskimi, ker so pač pri enih ko pri drugih volitvah čisto drugi argumenti odločilni. »Jutra« pa seveda tudi to ne moti in kakor mu je všeč, tako meša številke.
Pa tudi brez tega številke »Jutra« ne drže. Tako n. pr. je dobil napredni blok v Ljubljani leta 1923 3511 glasov, klerikalci pa 2814. Dve leti pozneje pa je dobil esdeesarski napredni blok 4000 glasov, ur. Korošec pa je dobil 4365 gloso v in je bil zato tudi izvoljen. Efekt tega esde-esarskega »napredovanja« je bil, da je lao *eta izvoljen »naprednjak«, leta ' P? klerikalec. Z drugimi besedami se torej pravi, da je »Jutrovo« govorjenje o napredku prosta neresnica.
V svrho pravilnega razumevanja vo-livnih številk pa je treba poseči še malo bolj nazaj v volitve v ustavotvorno skupščino. Tedaj je SLS zelo slabo odrezala, nepričakovano dobro pa kmetijci in socialisti vseh vrst, esdeesarji pa so bili komaj na četrtem mestu. Pri volitvah leta 1920 je SLS izgubila absolutno večino in združila je na sebe komaj eno tretjino glasov. Pozneje pa se je to silno predrugačilo in SLS je dobila zopet absolutno večino, dočim so silno nazadovale vse stranke, ki so leta 1920 dosegle svoje uspehe kar čez noč. Stara stvar pa je, da volivci, kadar zapuščajo svojo staro stranko, nikdar ne grejo vsi v en tabor, temveč se razdele na tri dele. Večina ostane doma in se od volitev ab-sentira, drugi volijo eno od glavnih obstoječih strank, tretji pa se odločijo za stranko, ki prvi nasprotuje. Na ta način je prejela tudi SDS dosti glasov iz vrst bivših kmetijcev, socialistov in komunistov. Da je šlo to tem lažje, si je nekatere nezadovljneže iz teh vrst pridobila naravnost s službami in tako smo videli, da danes nekateri bivši komunisti služijo tudi pri »Jutru«.
Je pač stvar taka, da nimajo vsi ljudje za boj dovolj trdnih živcev in ravno tako je jasno, da pri nekaterih tudi razsodnost ni ravno udomačena. Take ljudi je SDS tudi za hip dobila za sebe in jih s protiklerikalnim hujskanjem ter svojim tiskom pridobila. Ravno tako pa je znano, da so ti prehajači iz ene stranke v drugo nezanesljiv element in SDS bo
ženeva. 5. septembra. Sinoči se je sestal Briand z Marinkovičem. To je vzbudilo splošno pozornost in se je splošno opazilo, da je Marinkovič edini minister izmed mnogih držav, ki ga je Briand do-sedaj sprejel.
Na sestanku med Briandom in Marinkovičem je bilo ugotovljeno popolno soglasje obeh ministrov v vseh vprašanjih mednarodne politike, ki se tičejo interesov obeh držav. Briand bo podpisal pakt prijateljstva z nami, da bi tako dala Francija izraza svojemu tradicijonelnern prijateljstva do svoje stare iskrene so-truduice, Pakt ni naperjen proti nikomur in pomeni korak naprej v stabilizaciji stanja v južno vzhodni Evropi. Francija bi želela sklenitev Locarna za centralno Evropo.
(Marinkovič je podal v dolgem razgovoru z Briandom stališče naše vlade v odnošajih do Italije. Po podpisu bo pakt
Beograd, 5. septembra. Včeraj sta bili dopoldne dve zborovanji radikalov v Beogradu. Na obeh je govoril Boža Maksimovič. Na zborovanju radikalne Omla-dine je Boža Maksimovič obširno govo-voril v ulogi Omladine v radikalskem pokretu in konstatiral, da je radikalna stranka imelo vedno velik dotok omladine.
Po tem zborovanju je odšel Boža Maksimovič v hotel »Pariš«, kjer je bila dvorana nabito polna. Na tem zborovanju je imel -Boža Maksimovič zelo dolg in značilen govor. Omenjal je borbo radikalne stranke za pripravo zedinjenja in osvobojenja. Napada stranko, v kateri je Davidovič, Demokrati so skušali doseči, da bi se posojila sklepala v Avstriji. Radikalna stranka je to odklonila. Tudi na Krfu so delali demokrati ovire. Ti politični nasprotniki so odpovedali na Krfu kredite, ki so bili potrebni za vzdrževanje in obnovitev vojske. Ako bi se bila ta vojna končala s polomom, potem nihče me bi v tej državi rekel: »Bili so
Banjaluka, 5. septembra Včeraj ob 8. dopoldne je prispel sem predsednik vlade. Na kolodvoru ga je pričakala in pozdravila deputacija in se je vršila tu kratka konferenca. Nato je šel predsednika vlade v povorki skozi mesto na kraj zborovanja.
Vukičevič je rekel v svojem govoru, da si mora vsak radikal napraviti račun o svoji stranki. Lepo je kritizirati, a še lepše je delati. Navaja zasluge radikalne stranke za zedinjenje in osvobojenje, .govori o njeni sijajni prošlosti. Danes Pa imamo druge posle. Ti posli, ki nas čakajo so delo za gospodarski in ekonomski preporod, ki naj pretvori našo zemljo v raj, kjer bo blagostanje in kjer bodo vsi srečni. Poudarja potrebo, da
morala šele dokazati, če si zna te volivce tudi ohraniti.
Da bi se pa SDS ta dokaz posrečil, pa kaka verna ovčica že verjame, ne more verjeti pa tega nihče, ki pozna razmere. Kajti takih grehov ko SDS nima na svoji vesti niti ona stranka in ti grehi so poleg tega vsak dan bolj očitni.
Vrhu tega pa je SDS izgubila še vso politično moč, ki jo je znala sijajno iz-
Pakt prijateljstva ima tale določila: Obe stranki se zavezujeta, da se vzajemno podpirata v stremljenju, da se obdrži sedanje stanje in pogodbe, ki sta jih podpisali. V primeru mednarodnih komplikacij se bosta, ako bosta skupno smatrali, da so njuni interesi ogroženi, dogovorili za potrebne mere. Ako napada ni izzvala druga stranka, bo prva stranka nudila napadeni stranki vso svojo diplomatsko in politično pomoč, da odvrne nevarnost. Obe stranki se ob-zujeta na arbitražno rešitev sporov, ki bi se ne dali rešiti po diplomatski poti. Modalitete o tem se bodo določile s specialnimi konvencijami. Pakt traja pet j let in se bo ratifikacija izmenjala v Parizu.
Pakt bo v kratkem objavljen.
vico, da zahtevamo popolno priznanje, da se je ta borba končala s triumfom.
Naša država je edina, ki je iz velike vojne prišla brez vsakršnih revolucij in notranjih nemirov. Radikalna stranka je smatrala, da je treba obračunati s tistimi, ki so po političnih strankah ro-vali proti notranjemu redu v državi in inostranstvu. Radikalna stranka je bila, rešila ta k oz va no radičevsko vprašanje, a na jugu tudi vprašanje džemijeta.
Napada demokrate, da so sklenili pogodbo s takim odmetnikom kakor je Stjepan Radič, ki je na svojih zborovanjih kričal: Doli kralj! Demokrati niso nič storili proti njemu, morala je priti radikalna stranka in pokazati, kako se občuje s takimi ljudmi. Radikalna stranka je prisilila Radiča, da je priznal današnji pravni red in dinastijo. S tem . je za vedno likvidirano takozvano hr-vatsko-srbsko vprašanje. To je napravila prejšnja skupščina in mesto da bi bili naši politični nasprotniki to lojalno priznali, so zahtevali, da se predloži skupščini obtožbo proti tedanjemu ministru notranjih del.
se vrste radikalne^tranke prečistijo. Da Se obvarujemo zla, je treba napraviti amputacijo. 'Naj odpade, kar je gnilo, da se gniloba ne razraste po celem organizmu. Kakor smo začeli to delo, tako ga bomo tudi končali. Boriti se hočemo proti neznatnim ljudem v stranki. Razčistiti moramo, kdo sme v radikalni stranki sedeti in kdo ne.
USPEL RADIČEV SHOD V SPLITU.
Split, 5. septembra. Včeraj je imel v Splitu svoje zborovanje Stjepan Radič. Na zborovanju je govoril Stjepan Radič
o	o ideologiji seljaškega pokreta. Na tem zborovanju je bilo okrog 3000 ljudi.
Zborovanije so imeli v Splitu tudi samostojni demokrati. Na njihovem zborovanju je bilo 500 ljudi.
koriščati v svoje namene. Saj še danes sede nekateri eksponenti SDS na svojih visokih mestih in so pri tem celo tako neprevidni, da izkoriščajo svoj uraden položaj v strankarske namene.
Taka je resnica, drugo je seveda ju-trovsko žongliranje, s številkami. Komur je slepota političen katekizem, ta bo seveda očaran od tega žongliranja, dočim l)o za razsodne ljudi tudi to žongliranje samo argument vež za nastop proti SDS.
ZagrebSke občinske volitve.
Zagreb, 5. septembra. Včeraj so bile v Zagrebu občinske volitve, za katere je bilo postavljenih 12 list.
Od posameznih strank so dobili: Samostojni demokrati 1511 glasov in 4 mandate, komunisti 2466 glasov .in 7 . mandatov, Hrvatski blok 9749 glasov in 25 mandatov, radičevci 2351 glasov in 6 mandatov, najemniki 759 glasov in
1	mandata, socijalisti 396 glasov in 1 mandat, Židje 860 glasov in 3 mandate, demokrati 454 glasov in 2 mandata.
O priliki teh volitev se je konstatiralo, da so radičevci izgubili od zadnjih občinskih volitev, ki so bile v januarju tega leta, 2500 glasov, torej nad polovico. Samostojni demokrati so izgubili v primeri s preteklimi volitvami 300 glasov, komunisti so pridobili 300 glasov, medtem ko je Hrvatski blok porastel za 4000 glasov.
Ako se sodi po sedanjem volilnem rezultatu, je podoba, da bo Hrvatski blok dobil na skupščinskih volitvah oba zagrebška mandata.
DELO NAŠE DELEGACIJE V ŽENEVI.
Ženevo, 5. septembra. V noči od sobote na nedeljo je prispel v Ženevo dr. Voja Marinkovič. Na kolodvoru ga je pričakovala vsa naša delegacija. Delegacijo sestavljajo razen našega zunanjega ministra Marinkoviča Fotič, Rakič, Gju-rič in namestnika Stražnicki in Pitamic.
Dr. Marinkovič ostane v Ženevi do 10. septembra. Njegov namestnik še ni določen, a se imenujejo imena dr. Kuma-nudija, dr. Laze Markoviča, dr. Dušana Subotiča in dr. Korošca.
Dnevni red skupščine nima za nas ni-kake zanimivosti. Glavno ffežišče so najavljena pogajanja Marinkoviča v prisotnosti Rakiča s predstavniki Italije in Bolgarske. V komisijah bosta Marinkovič in Rakič prevzela politična vprašanja, Gjurič ekonomska, Stražnicki in Pitamic pa juridična.
SESTANEK MALE ANTANTE.
Ženeva, 5. septembra. Včeraj je prišlo do sestanka predstavnikov Male antante, na katerem je Marinkovič obrazložil odnošaje napram Italiji glede na tiranski pakt in razpravljal o odnošajih do Bolgarske, Grške in Albanije.
Dr. Beenš ie govoril o napadih Rother-merea in o mednarodnem položaju Češkoslovaške. Rumunski minister je razpravljal o odnošajih napram Bolgarski in Grški.
Na včerajšnjem sestanku Male antan-, te je bilo sklenjeno, da vztraja iMala antanta dosledno na politiki miru in spoštovanja pogodb v soglasju s svojimi velikimi zavezniki. t
PONESREČEN ATENTAT NA SPAHA.
Sarajevo, 5. septembra. Atentat, ki je bil izvršen na dr. Spaha, je zelo razburil muslimane in ga obsoja tudi vse nepristransko meščanstvo. Dejanje je posledica napetih odnošajev med radikalnimi in muslimanskimi organizacijami. Včeraj je državno pravdništvo zaplenilo muslimansko »Pravdo« zaradi opisa tega atentata.
GOSPODARSKI KONGRES V BEOGRADU.
Beograd, 5. septembra. Včeraj se je vršil tu gospodarski kongres, na katerem je med drugim podal poročilo o rudarstvu dr. Josip Pretnar iz Ljubljane.
""" 1   ..............
Maksimovideva shoda v Beogradu.
močnejši in so res premagali.« Rekel bi pa vsak: »Prokleta radikalna stranka, ta nas je upropastila!« Zato imamo pra-
VUKICEVIC V BANJALUKI.
Dr. Koroščev govor v Kamniku.
SLOVENCI IN VNANJA POLITIKA. - TEMELJI NOVE POLITIKE. — PROTI KORUPCIJI V DRŽAVNI UPRAVI. - SILOVIT
NAPAD NA KLIKO SDS.
Včeraj je govoril dr. Korošec na treh shodih, v Moravčah, v Kamniku in v Škofji Loki. Izmed vseh njegovih govorov je brez dvoma najpomembnejši govor v Kamniku. "V tem govoru je dr. Korošec povedal nekaj stvari, ki žo podrobno označujejo delovni program nove vlade, kar je za razumevaenje takozva-nega blejskega sporazuma prav važno.
Po kratkem nagovoru predsednika krajevne organizacije SLS za mesto Kamnik dr. Žvoklja je začel govoriti dr. Korošec. Rekel je:
Na zborovanju SLS v Ptuju pred 14 dnevi sem poročal našim (pristašem ter prijateljem tudi o glavnih smereh naše zunanje politike. Moja izvajanja v Ptuju še vedno ne dajo mirno spati nekaterim našim nasprotnikom. Tako je predsednik samostojne demokratske stranke pred par dnevi v Markušici z czirom na moj ptujski govor izrekel trditev, sedanji zunanji minister dr. Marinkovič popu Korošcu poveril vodstvo zunanje politike. Dovolite mi, da na to trditev odgovorim mirno in stvarrio. O zunanji politiki misli dr. Marinkovič s svojo glavo, tudi jaz mislim s svojo glavo. Če pa se kljub temu ali ravno zaradi tega v glavnih pravcih naše zunanje politike v nobeni važnejši točki bistveno ne razlikujeva, potem je še vedno dr. Marinkovič od mene popolnoma neodvisen voditelj zunanje politike. Sicer pa je SLS vedno smatrala za svojo patriotično dolžnost, da je potrebno posebno še v težkih časih službeno zunanjo politiko podpirati. To nam je pri dr. Marinkoviču tem lažje, ker je njegova zunanja politika na vse strani miroljubna, kar se popolnoma strinja z idealom o zunanji politiki, kakor si jo zamišlja SLS. Če je nekaterim drugim jugoslovanskim politikom glavna briga glede našega razmerja na zunaj, da molestirajo vlade prijateljskih držav za svojje osebno odlikovanje, je to njihova zadeva in njihov okus, mi pa imamo druge brige in skrbi. Naša glavna ambicija je, da po svojih skromnih močeh tudi doprinašamo svoj del, da se ohrani in zagotovi mir naši državi in našemu ljudstvu.
Abotno in smešno pa je, zahtevati od Slovenske ljudske struanke, da se za našo zunanjo politiko ne brigamo. Mi smo predstavniki naroda, ki živi ob meji treh držav in nam ne more biti vseeno, v kakem razmerju živimo do njih. Nam ni vseeno, ako nas Italija neprestano vznemirja, bodisi od Snežnika sem, bodisi od Albanije sem, nam ni vseeno, ali se na Madžarskem piše in govori o reviziji Trianonske pogodbe, tudi ni vseeno, ali ostane ono tiho in mirno sožitje z Avstrijo, kakor je sedaj, ali ne ostane.
Slovenski narod živi na zelo eksponirani tpčki državnega ozemlja in zato se Slovenija Več briga za zunanjo politiko kakor druge pokrajine v državi. Zato je tudi razumljiv naš trud, da se v zunanjepolitičnih vprašanjih ne oddaljujemo od celokupne držaivne politike, ampak da se ponašamo tako, da vsakdo lahko vidi, da smo za celo državo zvesti in lojalni stražarji svoje domovine ob meji treh narodov.	.
Nismo separatistična stranka, kakor se nas iz strankarske zavisti že dobrih devet let z vztrajnostjo, ki bi bila kaj boljšega vredna, denuncrira v celi jugoslovanski javnosti, nismo separatisti, ki bi videli samo ozke meje svoje slovenske domovine, naš pogled počiva na celi naši državi, s katero se čutimo ne-razdružljivo žjedinjeni, s katero hočemo deliti vse gorje in vso srečo. Zato pa smo tudi zadovoljni, da nam znani »blejski pakt« omogočuje sodelovanje v prihodnji povolilni vladi, s čemur se nam nudi mogočnost, posvetiti svoje moči in svojo skrb ne samo Sloveniji, ampak celi naši državi.
MI STOJIMO PRED NOVO DOBO NAŠE NOTRANJE POLITIKE.
Bodeči državni zbor čakajo velikanske naloge, čakajo ga naloge, da postavi celo naše javno življenje na nove, solidnejše, trdnejše in trajnejše temelje.
PROTI KORUPCIJI!
Že sedanji volilni boj kaže jasno na te nove temelje. Mi hočemo očistiti naše javno življenje od vsake neposta-vnosti, od vsake korupcije. Zato se bijejo po nekaterih okrajihi Ijuti boji proti onim kandidatom, ki po svojem dosedanjem delovanju ne nudijo dovolj garancije ža tako poštenje. Kdor je pozvan za druge delovati, ne sme pri item misliti na svoje osebne koristi niti na materijalne koristi svoje stranke, ne sme mešati svojih lastnih in državnih koristi. To mora biti ostra demarkacijska linija! Ta stvar je tako važna, da se lahko reče, da bi trebalo zaprositi za nove volitve, ako bi sedanje volitve straen-kam poštenja ne dale devoljne večine. Samoumevno ipa je, da se bo boj proti korupciji neusmiljeno vodil tudi tam, ako in kjer bi se v kakem uradu pokazalo nepošteenje. Bremena že za pošteno upravo so izvanredno težka za davkoplačevalce, zato je nujno, da se ne povečavajo z bremeni, ki jih terja korupcija.
ZA DEPOLITIZACIJO URADNI$TVA.
Drugi temelj, ki je tako zelo potreben, je, da se iz vseh uradov v državi iztira politiku in strankarstvo. V uradu sme biti in mora biti samo en gospodar: ta gospodar se imenuje zakon. Drugega gospodarja ni. In za njim bosta prišla v državo tudi njegova prijatelja : red in zadovoljnost. Pravici in TeBnici na ljubo pa moram izjaviti, da je uradništvo v Sloveniji vedno stalo na tem temelju, a da drugod ni na vseh mestih bilo tako, 'je vam ravno tako dobro znano, kakor meni. Uradniki se naj nastavljajo po sposobnosti in izobraženosti, ne pa po tem, h kaki stranki kdo pripada, kajti v uradu se ne sme služiti političnim strankam, temveč zakonu in s tem
redu in zadovoljnosti v državi. Depolitizacija in razstrankarjenje uradov je tudi ena poglavitna točka med nalogami, ki si jih bo stavila bodoča vlada. S tem pa seveda ni po- ! vedano, da se uradnik izven urada ne sme : politično udejstvovati. Nihče nima nakane, ! kratiti uradnikom njihovih državljanskih ; pravic in sv6boščin. Za nas je sicer to samo- j posebi razumljivo, toda poklicnim zavijal- j cem je treba zavezati jezike. Istotako leži na dlani, da je pridnemu uradništvu treba za- : gotoviti dostojno materialno eksistenco in j naša stranka v tem pogledu ne bo zaostajala j za drugimi.	{
DELO IN ZOPET DELO.
T.retji temelj pa, ki je tudi prevažen, velja za vlado in za parlament: to je delo. Mi moramo z žalostjo konstatirati, da naš parlament v teku 9 let ni dal tega, kar sme ljudstvo z vso pravico od njega pričakovati. In vlade niso dajale dovolj pobude za delo niti so znale delo uravnavati in voditi. .Zato ni nobeno čudo, ako je narod postajal nezadovo- [ ljen in ako se je začelo godrnjanje nad ne- j plodovitim zasedanjem parlamenta. Vlade so brzo kakor v kinu prihajale in odhajale, se 1 od tal izpreminjale ali rekonstruirale, v par- j lamentu pa je bilo za odmore in počitnice i več časa določenega kakor pa za seje in raz- j prave. In te seje in razprave so bile bolj iz- j polnjene od strankarskega prepira in prere- j kanja, kakor od resnih, stvarnih izvajanj. Naši parlamentarci niso bili na višini. To lahko rečemo mi od SLS. Kajti naše delo in naša stvarnost v javnih sejah in odborih ideji parlamentarizma ni bila v škodo.
ZA PRAVI PARLAMENTARIZEM.
Nekateri voditelji strank, ki bodo v bodočem državnem zboru obsojene na opozicijo, danes na ves glas kričijo, da je treba braniti parlamentarizem. Toda ko so bile te stranke na vladi, se niso preoblagale z delom in niso parlamentarne mašine preveč izrabljale. To velja za samostalne demokrate kakor radi-čevce, s katerimi so zvezani tudi naši kme-tijoi. Najbolja obramba parlamentarizma leži v vestnem in marljivem delu parlamenta. Ni sile na svetu, ki bi mogla odpraviti parlament, kateri vrši svojo nalogo napram državi in narodu. Saj tudi nihče ne bi imel interesa, da tak parlament odpravi. Parlamenti v Italiji, Španiji, na Poljskem so izginili ali pa so okrnjeni, ker niso razumeli zahtev, ki jih sta!vijo nove, komplicirane gospodarske razmere in težita kulturna vprašanja na parlamente. Zadača nove vlade bo torej tudi, ne s puhlicami in deklamacijami, ampak z resnim, vztrajnim delom braniti parlamentarizem, da ne pomete ž njim splošna ljudska n »volja.
A dela je "v naši državi preko glave dovolj.
V pismu, ki ga je 'ministrski predsednik Vukičevič pisal kralju, ko ga je prosil za razpust starega parlamenta, je navedel glavne točke bodočega dela. Mi smo z blejskim paktom sprejeli ta vladni program in se izrekli pripravne, da hočemo sodelovati na njegovem uresničenju. Ker naši protivniki vedno govorijo o nekem kupovanju in prodavanju po-vodo mblejskega pakta, zato jim lahko danes v Kamniku odkrito povemo, kaj smo kupili in kaj smo prodali: Kupili smo delovni program, a prodali zanj, za njegovo izvršenje svoje sile in sposobnosti. Kar je več, je izmišljeno, iz trte izvito.
Mi smo se zavezali, da bomo sodelovali pri znižanju davčnih bremen. Že zadnji proračun, za katerega sono glasovali, je bil za eno milijardo cenejši kakor lanski, to pomeni, da smo naložili ljudstvu za eno milijardo manj davkov kakor one stranke, ki so dale proračun za minulo leto. Ako je vladni prograi* še za nadaljno znižanje, potem je Slovenska ljudska stranka gotovo ravnala po želji in volji slovenskega ljudstva, ako je pripravljena, pri tem sodelovati.
ZA IZENAČENJE DAVKOV.
Z ozirom na davke v bodočnosti nam je še treba omeniti eno dejstvo. Zato se veselimo, da je tudi Vukičevič na shodu v Bosanski Gradiški preteklo nedeljo tako krepko poudaril nakano bodoče vlade, v kateri bomo tudi mi, da se bo vendar enkrat resno pristopilo k izenačenju davčnih zakonov. Če smo v eni državi, potem moramo imeti tudi enake dolžnosti in davke, ene ena pokrajina več, a druga za polovico ali celo dve tretjini manj. Odkar je Vukičevič tako odločno poudaril to točko o bodočem delovnem programu, se je zgodilo tudi eno veliko čudo. Gospod Svetozar Pribičevič, šef vseh sainostalnih demokratov, 'tudi slovenskih, tej vladi še ni napoved a svoje odločne in neizprosne opozicije.
V	tem volilnem boju se je namreč razpasla ta čudna naivada, da kar mi rečemo, to hočemo, potem opozicija takoj razglasi, tega nočemo. Politika absolutnega zanikanja je najslabša in tudi opoziciji ni dovoljena. Naše opczicijonalne stranke se morajo povzpeti vsaj do tega državnega stališča, da pripuščajo donašanje globokšoreznih reform in novih zakonov in da jih kritizirajo stvarno in iz ozira na splošno dobro.
Nadaljma točka bodočega vladnega programa je, da se našim deželnim ali oblastnim zborom razširi v najizdatnejši meri sedanji delokrog in da se 'jim zagotovijzo enkrat za vselej zagotovijo dovoljni finančni viri. To točko, razširjenje narodnih samouprav, posebno z velikim poudarkom naglašata prvaka druge vladne stranke, dr. Marinkovič in Da-vidovič. Mi že danes lahko izjavljamo, da bodo v tem oziru poleg radikalov, ki imajo že od nekdaj široke saniouprave v svojem programu, našli v poslancih SLS svoje najboljše sotrudnike. Ako dobimo oblasti, ki bodo vse svoje domače zadeve opravljale in reševale doma, potem je do našega starega slovenskega ideala, to je ijedinjene, močne in srečne
Slovenije, ki bo najzvestejša čuvarica naše države ob meji naših naimešanih sosedov, samo še en korak.
Nič manj važne pa niso še nadaljnje točke delovnega programa bodoče vlade, kakor izgradnja socialne zakonodaje za delavstvo, revizija uradniškega zakona, ustvaritev eksistenčnih pogojev za železničarje, podeljevanje cenenih kreditov za obratovanj v kmetijstvu in obrtništvu, revizija železniškeh tarifov, pravično, razmeram odgovarjajoče upoštevanje producenta in konzumenta pri sklepanju trgovinskih pogodb, z eno besedo: Skrb za vse stanove, za vse pokrajine, za celo državo!
Ako vas SLS prosi za vaše zaupanje, potem se lahko sklicuje ena svoje več kot tridesetletno delovanje med vami in za vas, lako pa tudi kaže na svoje uspehe v najnovejši dobi, ko je bila kratkih deset tednov v Uzunovi-čevi vladi. V teh kratkih desetih tednih je zasigurala Sloveniji tri železnice, dosegla 26 milijonov za rečne regulacije, zvišala tako-zvani eksistenčni minimum in s tem zmanjšala osebnodohodninski davek, dosegla oprostitev od davka za nove hiše, omogočela plačevanje davkov z 20% boni, ki so prej veljali že za izgubljene, ukinila carino na umetna gnojila, na pluge, na galico, žveplo, kavne nadomestke, na riž, na sveče, omogočila ustanovitev fonda v svrho cenenih posojil za zgradbo cenenih stanovanj, omogočela izboljšanje zavarovalnega zakona za delavce, omogočila zavarovanje lesnih delavcev, dosegla izplačilo pristojbin za cestarje, da so posojila občin brez taks in davkov ter še druge za različne produktivne stanove potrebne in koristne stvari. Deset tednov našega delovanja je bilo polno uspehov.
KJE JE NASILJE? - SLUČAJ RAVTAR.
Po ostrem, a zasluženem napadu na kliko SDS v Ljubljani je govoril dr. Korošec o volilnem nasilju. »Kje je nasilje?« — je rekel,
—	»pri nas v Sloveniji ga ni! Mi, ki smo z vlado že takorekoč zaročeni in stojimo z eno nogo že v vladi, bi si pač lahko dovolili marsikaj in nam bi bila tudi oblast na razpolago, a mi tega nočemo, ker hočemo za naš narod kar največ svobode!
Najlepši dokaz našega svobodoljubja je slučaj g. Ravtarja, ki je naš nasprotni kandidat. Neneadoma smo zvedeli, da je prestavljen v Macedonijo, kjer je že bil štiri leta. (Klic: Pet let!). Jaz sem se takoj informiral pri velikem županu in izvedel, da je Vlada za-tevala sedem živinoadravnikov za Macedonijo, ker jih tam doli ni, med temi tudi g. Ravtarja. Mi pa na vseskozi utemeljeno motivacijo vlade nismo pristali, da se nam ne bi moglo oičtati niti najmanjše nasilje, ali kar bi izgledalo kot volilno nasilje in smo dosegli, da se je sklep razveljavil. Tako je nasilje, ki se izvaja od naše strani.
PROTI KLIKI.
Posebno pa moram vsem Kamničanom čestitati, da ste ravno vi začeli z akcijo, ki bo kmalu odmevala po celi Sloveniji. Vi ste bili namreč prvi, ki ste temeljito obra.čunali z ono kliko, ki si je prilastila vodstvo SDS v Sloveniji.
Ta akcija se danes nadaljuje z velikim uspehom tudi že v Ljubljani. V Ljubljani kandidirajo za občinske volitve vse stare stranke, med njimi seveda tudi SDS — če se srne ta stranka sploh še tako imenovati, kajti ena je že zdavnaj zavrgla svoje pravo ime in se vedno skriva pod novimi imeni. Najraj-še nastopa pod kakšno »gospodarsko« firmo, toda kako »gospodarska« je ta stranka, lo čutite tudi vi pri vaši Mestni hranilnici, ici bo le s težavo našla svoje izgubljene 4 milijone, če jih sploh bo.
Pojavila pa se je v Ljubljani za občinske volitve tudi še nova lista, na kateri kandidirajo tudi napredni, toda pošteni ljudje, ki so predobro znani kliki v SDS obrnili enkrat za vselej hrbet. Ti ljudje so pošteni ljudje, katerim se je zagnjusilo početje klike. Oni seveda s tem svojim korakom še niso postali naši pristaši, oni so ostali naprednjaki, kakor so bili, toda pokazali so s svojo opozicijo proti znani kliki, da jih je sram koruptne družbe, ker se tako oni kot mi v prvi vrsti borimo za poštenje v javnem življenju in ne za korupcijo in ne za nasilje. Kakor ti mladi naprednjaki, tako se ogiblje danes znane klike v Ljubljani sploh vse, kar še pošteno misli in čuti. To je silovit notranji razkol, a zdrav je. Danes prihaja to, kar je moralo priti.
Že na svojem zborovanju v Ptuju sem pozval vse poštene ljudi, naj se otresejo koruptne klike.
Jaz dobro vem, da oni potem še ne bodo pristaši naše stranke, toda mi nismo tesno-srčni. Vsak klobuk ni za vsako glavo. Toda nas bo iskreno veselilo, če bomo imeli opraviti s poštenimi ljudmi. S poštenjaki se bomo »'edno lahko našli na skupnem delu za dobrobit in blagor naše lepe Slovenije.
Zato tudi danes poživljam vse poštene elemente, katerim ni glavna stvar blagor ki e, ampak blagor celega naroda. Nemški Pr®B° vor pravi, da vsa pota v?dijo ,v im. i o dimo pač svojo PQt, ker smatramo to pot za najboljšo. Toda to, kar nas vse poštene ljudi druii, to je visoki cilj srečne in zadovoljne
Slovenije!
Vi ste bili tisti, ki ste prvi začeli rušiti trdnjavo, ki jo je zgradila klika v SDS za sebe, a ne za narod. Ljubljana že sledi, in mogoče ho še ta teden prinesel nova presenečeenja.
I	tudi po celi deželi izven Ljubljane se že širi glas o propastii klike in o zbiranju poštenih ljudi na pošteno delo. Jaz upam, da se bodo
11.	septembra vsi pošteni ljudje v Ljubljani združili, da pade nesrečna klika enkrat za vselej. Združili sc bodo vsi pošteni ljudje, če ne zato, da pomagajo nam, pa zato, da enkrat zavlada tudi v Ljubljani in v celem našem javnem življenju poštenje.
Govoru dr. Korošca je sledilo gromovito odobravanje.
Za dr. Korošcem je govoril še kandidat Š t r c i n o gospodarskih stvareh, nakar je predsednik shoda dr. Žvokelj shod zaključil s kratko zahvalo za njihovo vztrajnost.
Dr. Kramarleva volilna statistika.
Na malo zanimivem shodu pri »Košaku4 je dejal dr. Kramer po »Slovenskem Narodu to-le: »Dr. Korošec izključuje iz bodoče vlade Radiča in Pribičeviča. Ali se ne zaveda da pomenja ta izključitev 90 odstotk»T prečanskega prebivalstva?«
Gospod doktor, na tako trditev je samo ena klasifikacija in sicer: popolnoma nezadostno! Kajti v prečanskih krajih je en dober milijon Slovencev, pol milijona Nemcev in prav lepo število Srbov, ki vsi nočejo ravno tako malo slišati o Radiču, ko o Pribičeviču. Kje pa je potem teh 90 odstotkov.
Sicer pa. Kako to, da g. doktorja nakrat . boli, če so radičevci izključeni iz vlade? SDS j' je vendar radičevce leta dolgo izključevala i z* vsake vlade in celo govorila, da treba proti Hrvatom nastopati, s trdo roko. In ne samo propagirala, temveč tudi delala je je tako in si vsled tega pridobila od radičevcev časten priimek batinaške stranke.
In nikdar nismo čitali, da bi g. dr. Kramer nastopil kdaj proti tej neliberalni politiki SDS.
Danes pa nakrat ta preobrat.
Pravijo, da imajo volitve za kandidate res čudodelno moč, da kandidati takoj spoznajo, kaj je dobra politika.
IVAN KRAJNIK.
Že »Slovenec« se je spomnil ob njegovi sedemdesetletnici zaslužnega šolnika, kartografa in narodnega delavca Ivana Krajnik11; Naj tudi »Narodni Dnevnik« posveti par v**1 temu vrlemu lhožu, ki od svojega požrtvova*' nega dela sam nima ničesar razun zavesti-da je storil več nego svojo dolžnost. • .
Rojen ravno pred 70 leti v Solkanu P1’1 Gorici, je pred 50 leti pričel delovati kot kulturni pijonir v Podmelcu na Tolminskem-Mlad idealen, svoje vrstnike v splošni izobrazbi daleč nadkriiljujoč učitelj je začel Krajnik v podmelški župniji vsestransko delati in je tukaj skoro dve desetletji z največjo vnemo in požrtvovalnostjo oral ledino ljudske izobrazbe v šoli in izven nje. Ni se bal ne ovir ne truda in ni klonil niti pod pritiski odzgoraj. Izboren učitelj in vzgojevatelj mladine je znal v šolski deci z mojstersko roko vabujati vedoželjnost in zanimanje za vse dobro, lepo in občekoristao. In nič manj marljiv in agilen ni bil izven šole. Podmelška »Čitalnica« je pod njim zaslovela kot društvo — ognjišče zdrave zabave in ljudske izobrazbe in zavednosti. Krajnikov pevski zbor je bil znan kot eden najboljših. Cel rod je Krajnik vzgojil tekom svojega skoro 20-letnega dela v podmelški župniji in mladini, ki je šla skozi njegove marljive roke, se je poznalo, da izvira iz Krajnikove šole. Njegova požrtvovalnost, ognjevita narodna zavednost in njegovo bogato znanje, ves to je rodilo uspehe in sadove, ki še danes niso izginili. Naravno, če se ga še danes po tolikih desetletjih ljudstvo tam doli v baški grapi spominja z ljubeznijo in toplo hvaležnostjo.
Po odhodu z Podmelca je bil Krajnik le še par let na Goriškem. Preselil se je bil na Štajersko, kjer je pred nekaj leti šel v pokoj in živi sedaj kot ubog penzijonist v Mariboru. Penzijonist? Ne, dela in dela še vedno kot odličen kartograf.
Kakor je že običajno na tem krivičnem svetu, je Krajnika tepla in preganjala usoda kakor malokoga. Hudi udarci so mu zagrenili življenje	in	ga	globoko potrli. Ker	je
bil kremenit	značaj,	resničen rodoljub, so	ga
zelo preganjali in zapostavljali. Usoda ljudskih dobrotnikov!
In sedaj zre Krajnik nazaj na dolgo verigo let življenja,	na	petdesetletno dobo dela	in
trpljenja Da	bi	ga	človek mogel postaviti
za kratek čas vsaj v njegov nekdanji Pod-melec. Četudi krije večino njegovih vrstnikov že zelena ruša, čeravno počivajo mnogi njegovi pevci in prijatelji na podmelšk*. grobišču in ni več ne Podmejarja, ne **“ ■!' ča, ne mnogih drugih, čeravno , bi	.!az
melške šole mesto napisa »Var*	*kt
zijale nasproti črke tujega ie5 ’*’ .	.
ga ljudstvo pozdravljalo z	' 10 m 'Ju'
beznijo. Krajnik je bil le eden!
Vzornemu možu, vrlemu narodnemu, delaven želimo ob njegov? sedemdesetletnici, da bi se mu dan življenja vsaj na večer zvedril in zjasnil in da bi ga našla tudi osemdeset-letnica že krepkega .in delavnega. J. B.
nezaupnica ptujskemu ESDEESAR-SKEMU ŽUPANU.
Na seji mestnega občinskega zastopa v Ptuju je bila župbnu Ptuja dr. Senčarju izrečena nezaupnica, Nezaupnica je bila izrečena vsled slabega občinskega gospodarstva, ker je bila kontrola premajhna in je bilo mogoče, da je gosp. Meninoni poneveril pad 200.000 dinarjev.
Za nezaupnico so glasovali tudi pristaši SDS, da je bilo tako vnovič dokazano, da v SDS ni razkola, temveč da vlada v vrstan SDS popolno in več ko idealno soglasje.
K poglaviuSo nasilju.
Pismo i;
Italijanska narava je — italijanska. — Po
Italijani so pač čudni ljudje. Ni ga izraza, s katerim bi se dala izčrpno označiti njihova narav; so pač Italijani, in s teni je povedano vse.
Lahu, laškemu fašistu je dovoljeno vse. l'ako si namreč misli on. Trdno je prepričan, da se sme v dosego svojih ciljev posluževati vseh sredstev, ki mu prihajo pod roke. Predrzen, do skrajnosti nesramen, sirov, krut je napram vsakomur, ki ga smatra za slabej-šega od sebe, napram močnejšemu pa se zvija v vljudnosti in ljubeznivosti, laskanju in hvalisanju. Napram obema pa je vedno neiskren, zvijačen, hinavski, zahrbten.
Prav posebno jasno se kaže ta italijanska narav v njihovem vedenju na polju zunanje politike, zlasti pa, če gre za strani, ki se tičejo ali Anglije ali pa Jugoslavije. Seveda, Anglija, velika mogočna, Jugoslavija pa majhna, slabotna: Kako naj bi bilo potem vedenje Lahov napram Angliji drugačno, ko kar najvljudnejše, najljubeznivajše, napram Jugoslaviji pa kar najpredrznejše, najne-sramnejše!
vPredkratkim so londonske »Times« objavile na odličnem mestu tri čanke nekega neznanega pisca, ki je kakor pravi, prepotoval svo Italijo, da bi proučil faSistovski režim in njegove državne uredbe, pri čemur pa je prišel, kakor pravi, do prepričanja, da je fašistična korporativna država zgrajena na zelo trdih temeljih, da so jo stvorili bivši socialisti; stari rdeči sindikalisti, ki so zanesli va-i njo svoja sindikalistična načela in nazore, s j čim ur se je uveljavila stara razredna politi-I ka, politika sporov med delodajalcem in delojemalcem. Laški delodajalec ne zna ločiti ideje fašizma od svojih posebnih zasebnih in razrednih koristi, kar je danes ločeno in ugotavlja, da dosedanji napredek laške industrije ni imel onega izvora v fašistovskem režimu, temveč pa v zmanjšanju vrednosti lire, nizkih delavskih mezd in dejstvu, da italijanska industrija ni imela resne konkurente s strani angleške in nemške industrije Ker se je sedaj lira dvignila in je tudi začela vse resneje neastopati angleška in nemška konkurenca, je zašla italijanska industrija v težko, if krizo, proti kateri je faSizem brez moči.
Te in še več drugih podobnih resnic je angleški opazovalec zabeležil v svojih člankih, in danes je vsa italijanska javnost pokon-cu ter ne ve, kako naj bi opovrgla te resnice. In kako se trudijo in mučijo, da bi povedali svojo stvar čim vljudneje, čim ljubezniveje, da ne bi bil užaljen mogočni bogati stric na oni strani Rokavskega preliva! No! Saj bi še bilo, če bi bil stvar objavil kak majhen listič; toda objavile so jo »Times«, najuglednejši angeški list, M ima najožje zveze z angleškim zunanjim uradom, list, o katerem se lahko reče, da piše, kakor mislijo tisti, ki vodijo vso politiko Velike Britanije! Pregledate lahko vse laške liste, od rimskega »II Giornale d’ Italia«, preko milanskega »II-Popolo g’ Italia«, do tržaškega »II Popolo di Trieste«, pa ne najdete v vseh njihovih člankih, ki se bavijo z izvajanji onega Angleža, niti ene zle besedice, temveč samo vljudnost in ljubeznivost, da rekel bi skoraj, edino le iskreno željo, da bi poučili angleško javnost o zmoti, ki jo je nehote zagrešil oni člankar, ker je pač premalo globoko proučil bistvo fa-šistovskeg arežima in njegovih uredb. Nič zadiranja, nič roganja, nič nesramnosti, nič psovk! Seveda, gre za Angleže!
Toda obrnite stvar, pa boste čitali n. pr. v »iPopolu di Trieste« pod naslovom »Strašila SHS« naslednje ljubeznivosti na naslov — »slabejšega«, na naslov nas in naše države.
»Pred kakim letom je Mala antanta rabila Jugoslavijo za strašilo proti Italiji: štirideset milijonov prebivalcev, odločenih, da uveljavijo svoje pravice proti italijanskemu im-perijalizmul SHS - romunsko - češkoslovaška zveza pa sedaj ni več v modi v Kraljevini SHS, seveda, ker naj ta sporazum rabi za to, da se te države sporazumevajo v vse drugih stvareh, ne pa v italijanski politiki. Zato se pač obeša sedaj na veliki zvon ujedinjenje vseh Jugoslovenov. Toda seveda samo v mrž-nji proti Italiji, samo da bi strašili in bi mo-
i Italije.
kolenih pred Angleži. — »Mcsecopisje SIIS«. sestanek.«
Z. Ž. — V Italiji, 31. avgusta.
gli reči s Tomom Miloševičem, cetinjskim županom, da »vsa jugoslovenska plemena gledajo že dolgo časa proti zapadnim mejam države in pričakujejo, da jugoslovenski kralj ukaže pohod? ali pa z bolgarskim generalom Atanazovim, da »Bolgari žele, da bi Čim prej prišel dan, ko se bodo mogli ob strani bra-t jv SHS boriti za odrešenje vseh JugoidoVe-aov.«
»Vsekakor sem ravno danes, 27. avgusta, bil počaščen, da me je iz Beograda nujno poklical k telefonu neznan glas (stvar pa samo po sebi umljivo, izvita iz trte, izmišljena, zlagana! — poroč.) in mi dejal dobesedno:
»Osel, v vašem štetju prebivalstva jugoslo-venskega imperija ste pozabili dva milijona prebivalcev Reke, Trsta, Gorice in Vidina (glasiti bi se moralo »Vidma«, očiten dokaz izmišljotine!) Bo jih najmanj dvaindvajset milijonov Jugoslovenov, ki veljajo toliko ko sto milijonov Italijanov.
»In jaz si še vedno razbijam glavo, da ugotovim, kdo je bil ta lojalni, prerazumni ugovarjalec!
»Mesecopisje SHS«.
»Kot pristen novinar pa upoštevam to svojo zmoto in dopuščam jugoslovenskem zemljepisnemu atlasu — doslej gre samo za črčke na papirju — iinperijalni popravek meja do Vidina, toda pod pogojem, da se med tisočem nemških, francoskih, angleških in amerikanskih zemljepiscev — italijanske izključujem zaradi nepristranosti — najde samo eden, ki ve, kje se nahaja skrivnostno mesto Vidin. Kajti, čp nam rečete, da Trst pomeni Trieste, Rieka Fiume in Gorica Gori-zia, bi nas mogli morda spraviti iz ravnotežja, ali bi nas ne presenetili več, toda da nam rečete, da je Vidin Udine, potem pa nam vzamete vsak smisel pozemeljske stvarnosti, zemljepisja in nas vržete v nepoznano mesecopisje.
»Da potem dvaindvajset milijonov Jugoslovenov velja sto milijonov Italijanov, je pa stvar, ki je le preresnična v duševnosti teh bivših,avstro-ogrskih podanikov. Kaj Italija! Dovolj' je par bosenskih in srbskih divizij, da se stvar spravi v red! To trditev bi mogli slišati tudi iz ust ljudi, ki se smatrajo za izobražene in razumne.
»Skrivnostni sestanek«.
»In ta jugoslovenska vladarja, ki se skrivaj sestajata v Monakovem in nočeta niti priznati, da sta si rekla »dober dan«! Na demanti, ki ga je dobil, je Korošec odgovoril v svojem »Slovencu«, da je bil oni sestanek vkljub vsem SHS in bolgarskim demantijem.
»Kajti zgodilo se je tako-le: Nekega soparnega dne prve desetke tekočega meseca so maloštevilni ljudje, ki so se še mudili na senčnatih šetališčih »angleškega vrta«, mogli opaziti dva mogočna luksuzna avtomobila, ki sta preračunano počasi zavozila v neki naj-samotnejši drevored parka. Hipoma sta se avtomobila ustavila. Med potniki kar najrazličnejše starosti sta se odlikovala po svoji mladosti in dostojanstvenosti dva zelo elegantna »športnika«, ki sta stopila iz avtov, si šla nasproti in se pozdravila s spoštljivo prisrčnostjo. Potem sta pa, kakor da bi se bila že vnaprej dogovorila v vseh podrobnostih, sama vstopila v avto, iz katerega je prej izstopil starejši, dočim so se pa ostali potniki precej neudobno vsi skupaj vsedli v drugi avto. Avta sta hitro odpeljala proti severnemu izhodu iz parka. Po približno treh urah sta se avta vrnila na isto mesto odkoder sta potem, ko se je izvršil prizor obratno, kakor prvič, vsak zase s svojimi prvotnimi potniki hitro odpeljala v različne smeri.
»Torej sestanek, ki je trajal približno tri ure v luksuznem avtu, ki je hitro vozil po slikoviti monakovski okolici. Seveda je bil navzoč tudi admiral Priča, ki je pač imel vse razloge, da se ja dal omamiti po veličastni viziji bodočega jugoslovenskega imperialnega brodovja.«------------
Vidite, tako pa se piše o nas, naši državi, našem vladarju!
Pristno italijanski! In s tem je povedano vse!
Dr. Vladimir Ravnihar:
L’ exces	toujours
un rnal.
Anatole France.
Bilo je pred nekaj leti, ko so s pomoč-o Jadranske banke izhajale »Jutranje Novosti« ali pa je menda pričel živeti >Narodni Dnevnik« prve izdaje. Tedaj je voditelj slovenskega dela SDS na nekem shodu v Kazini pobožno zavil oči ter vzdihnil iz dna svoje užavljene in ogorčene duše: oh, te banke! Kdaj vendar bo prejenjal njih nesrečni vpliv na politiko! — To je bilo seveda že potem, ko je bila Jadranska banka oplačkana za tri milijone kron v korist esdeesarske-mu tisku, pa ob trenutku, ko se je SDS °d Jadranske preselila v Slavensko banko.
Ta svetopisemsko nedolžni zdihljaj mi Prihaja v spomin, ko moramo v sedanji volilni borbi vodilne agitatorje SDS čuti govoriti o slovenstvu, o avtonomiji Ljubljane, o depolitizaciji uradništva, pa o korupciji in terorju. Dvakrat moraš nastaviti ušesa, ali si bil slišal prav, in dvakrat si moraš ogledati moža, iz katerega ust prihajajo te tožbe. Ne, ni nobena zmota. Tako komične so te tožbe iz teli ust, da mislim, da morajo zborovalci bučiti v gromko veselost, ko jim tako nenadoma in nepričakovano prilete na glavo z govorniškega odra.
Pa če tem Kortešem izprašaš vest, kje je kako nasilje, ti obmolknejo. No, odgovor lahko damo mi: njim je nasilje, če jim ni dovoljeno, da bi oni delali nasilje, tako je!
Nepozabni so časi tega nasilja. Z zlota bo^ znanega § 71. služ. pragm. so po »službeni potrebi«, baš pred volitvami prestavili nad 60 učiteljevi — seveda na »boljša« mesta, državno blagajno pa obremenili s 300.000 Din selitvenih stroškov. Državni uradniki, pa čeprav se politično niso ekspo-nirali, samo ,ker so imeli trdo hrbtenico, so morali v pro-gnanstvo v južne kraje. O tem bi tudi bivši narodni socijalisti znali zažgoleti kako pesmico. Pa berite »Novo Pravdo« iz onih časov! Zatrta je bila vsa svoboda izražanja tvojih misli, tvoje politično prepričanje so dali v natezalnico, grožnje z materijelnim uničenjem so bile na dnevnem redu, zapravili so svobodo tiska, šefi uradov so morali na višja povelja na agitacijo, tako da so se nam smilili oni okrajni glavarji, ki so jim bili vsilili vlogo strankinega priganjača. Demoralizacija vsega našega javnega življenja je bila popolna. Vladalo se je mimo zakonov in proti njim, navalili so celo na svobodno sodstvo, ko ni v vsakem slučaju moralo parirati. Klaverno je stal pred menoj visok funkcionar, ki sem mu vrgel v lice, da je žalostno, ako se na tako brezvesten način od zgorej ruši državna avtoriteta, ako se izpodko-pujejo temelji pravni državi ter v narodu ubijata pravni čut in zavest pravnega^ varstva. Ali je vredno drž. funkcionarja, da igra vlogo pajaca, ki ga na nitkah cukajo iz tajništva izvestne stranke?
Notabene, to vse se je godilo v Sloveniji, ne doli v Dalmaciji. Bilo je to pred slabima dvema letoma. Danes naj je yse pozabljeno in — dogaja se, da farizeji svetohlinsko kolnejo politiko nasilja, oni isti, ki so bili s to politiko omadeževali bela oblačila Slovenije. Še več, oni natolcujejo, da vlada v Sloveniji nasilje — danes. Stavim 100 proti 1, da bodo pred volitvami celo trdili, da so pred dvema letoma uganjali teror — »klerikalci« in drugi opozicijonalci blagopokojnemu nacionalnemu bloku. V prevračanju resnice je gospoda res neprekosljiva.
Ni težko dokazati, da danes nasilja ni in da marveč vlada popolna svoboda, kolikor jo pač dopuščajo zakoni, da ne preide v anarhijo. Najlepši dokaz temu je svobodna pisava opozicijonalnega časopisja, ki se koplje v orgijah zmerjanja, laži, dolžitev, obrekovanja. Vse na račun vlade, njenih predstavnikov in njenega programa. Prašam, ali bi bilo pred dvema letoma kaj takega mogoče? Brezpogojno bi taka pisava zapadla zaplembi in sledila bi tožba pred, tiskovnim sodiščem. Takrat se je sugeriralo sodiščem, da sta vlada in država sinonima in kdor napada vlado je sovražen državi. Neverjetno, toda res je, da so bile razglašene take sodbe! Kaj ko bi danes pogreli to judikaturo? Ali mislite, da bi bilo pred dvema letoma mogoče, da bi na listi protivladne opozicionalne stranke —■ torej, po miselnosti takratnih vla-
stodržcev, protidržavne stranke — kandidiral državni uradnik, ne da bi mu za petami sledila kazen za greh?
Ali mislite, da bi takrat tak državni uradnik smel razvijati najživahnejšo agitacijo, kakor si to dovoljuje danes in to celo proti navodilom svojega ministra? Kaj pravite o uradniku na ljubljanskem magistratu, ki se v občevanju s strankami sans gene upa govoriti, češ po 11. septembru smo zopet mi gospodarji, bo zopet »naš« gerent na magistratu? Vidite, vse to vemo in nam je znano in vendar nismo nikomur skrivili lasu. Pa čeprav bi bila vsaj disciplinska preiskava na mestu, tega nismo provocirali, samo da si ne bi dali niti videza kakega proganjanja. Vprašam, kako divjanje bi bilo danes, ko bi bili na našem mestu? In vendar si še upajo govoriti o teorizmu ti patentirani svobo-domislici!
Pač nasilje je tudi danes. Prihaja iz njihovih vrst. Nasilje ne od zgoraj, ampak od spodaj. Ni sicer fizičnega nasilja, ki smo ga bili tudi doživljali, ker jim to danes pač zabranjuje moč zakona. Tudi ne mislim terorja, ki ga dnevno uprizarjajo v svojem časopisju in ob svoji agitaciji, ko že danes grozijo z maščevanjem in preganjanjem, če — seveda če — bi oni zopet prišli do oblasti. V mislih ima mono duševno nasilje, ki ga vrši njihova žurnalistika. Perfidija in laž sta jej osnovnici. Taje zgodovinska dejstva. Svoje lastne napake, grehe in pogreške, litično nerazsodnega in nekritičnega. Za podtikajo brez sramu svojemu političnemu nasprotniku. Skregani z resnico so veliki v izmišljotinah, ki bi jih človek komaj sproti popravljal.
S tem načinom pisanja, kateri diskreditira ves tisk sploh kakor so bili že diskreditirali vse lepe in vzvišene ideje, omrežijo svojega bravca, mu zasužnijo vse lastne mišljenje, ga napravijo za politične nerazsodnega in nekritičnega. Za suho zlato vzame, kar je samo lažniva prhka pena.
Na prevejan način so tega bravca navezali na se. Od pornografije do apela na najnižje živalske instikte v človeku, od škandalov in škandalčkov do brskanja po zakonskih posteljah, od senzaci-jonalnih procesov do časnikarskih rac v dobi kislih kumar, od jubilejev dvomljive vrednosti do lažnivega laskanja človeški nečimurnosti — vsa skala na klaviaturi bulevardnega žumala je služila samo namenu, da iz časopisa napravijo Massenartikel. In ko je bilo opravljeno to vzvišeno delo nravne nacijonalne vzgoje, sledil je drugi del: temu bravcu, ki je naslepo ubiral stopinje po vonjavem sledu, zamegliti pogled, da brez slutnje pade v politično past. Eto, to je tista kultura, ki zanjo kličejo na boj druga svetovna naziranja. Pa naj zmagujejo? Take jalove borbe se »klerikalizmu« pač ni bati. To dokazuje preteklost, pokazala bo tudi bodočnost, ako bo napredna misel tudi še naprej imela take pobornike.
Porečejo nam, pa napravite še vi tako in tudi vaše časopisje bo vzcvetelo in imeli boste na tisoče naročnikov. Hvala lepa! Ideja, in naj bo na videz še tako vzvišena, pridobljena z nemoralnimi sredstvi, je obsojena na smrt. Ideja brez nravnega temelja je lažna. Vidite, tu je ona velika razlika med »naprednostjo« in — naprednostjo, med »kulturo« in — kulturo, med »sokolstvom« in — Sokolstvom, med »resnico« in — Resnico.
Tu sta dva svetova, ki si stojita nasproti. Mogoče, da so, osobito v današnjih časih nravne labilnosti in mamečega materijalizma, trenutni uspehi z vašimi metodami laglje dosegljive; toda to nas ne sme zvabiti na opolzka tla. “Resnica je samo ena in poštenje je samo eno, ti dve svetinji pa smo dolžni narodu ohraniti neomadeževani, ako hočemo, da je ta narod zdrav in sposoben za borbo med sosedi. In to hočemo, kakor hočemo, da je ta narod rešeen vseh spon duševnega nasilja naših — »naprednjakov«. In če nam 11. september prinese tudi to dobro, hvala mu.
Kratke vesti.
Grška vlada namerava baje prirediti po povratku svojih ministrov iz Ženeve ljudski plebiscit, ali naj ostane Grčija republika ali pa naj bo monarhija.
Ahmed Zogu si je dal naslov »skadrskega princa« in vse kaže, da je to piva stopnja, da se nato izkliče za kralja.
Dr, Kramar brani Obznane.
Na malo zanimivem shodu pri »Košaku« — zanimivo je namreč bilo samo naše pred-poročilo — je govoril tudi ljubljanski kandidat, gospod dr. Kramer iz Trbovelj. Govoril je tudi o Obznani in jo branil, kar bo zlasti veselilo njegovega kolega dr. Bohinjca, ko bo iskal glasove rudarjev. Gospod dr. Kramer iz Trbovelj je dejal, da je bila obznana vsled atentatov na Draškoviča in kralja potrebna. Recimo, da ima gospod dr. Kramer iz Trbovelj prav. Toda ali je bilo vsled tega narediti tako obznano, da mora vlada z njo preganjati vsakogar in tudi stranke, ki niso zagrešile nobenega atentata in nobenega nelegalnega dejanja, j Ali morebiti g. dr. Kramer iz Trbovelj ne j ve. da je bila pod obznano tudi HSS? j G. dr. Kramer je tudi dejil da SDS ni bila in ne bo sovražnica delavstva, To je sa mo lepa fraza. Dejanje pa je to, da g. dr Kramer i* Trbovelj še danes zagovarja Ob znano!
0 lem kandidati na govore.
Sedaj se je pričelo po Ljubljani in drugih krajih volivno romanje po- gostilnah. Kandidati hodijo iz gostilne in gostilne in pred kislim cvičkom razlagajo volivcem svojo še bolj visook politiko. O vsem mogočnem govore kandidati, le o nekaterih stvareh so previdno tihi. Ravno te stvari pa so najbolj zanimive.
Tako noben esdeesarski kandidat ne bo govoril o kliki, ki s svojo izkoriščevalno politiko uničuje' Slovenijo.
Noben esdeesarski kandida tudi ne bo govoril o mladodeniokratih, ki hočejo s poštenim delom uveljaviti napredno misel. Enako ne bo govoril noben esdeesarski kandidat o Sla-venski, Jadranski, Hipotekarni, Balkanski banki, ki so vse občutile žegen izkoriščevalne politike SDS. Tudi o besedolomstvu SDS ne bo goovriJ noben kandidat in čeprav bi smel nastopati kot kandidat le tisti, kdor je dokazal, da se je proti besedolomstvu boril.
O vseh takih in sličnih esdeesarskih zanimivostih ne bo nikdar govoril noben esde-esar, zato pa s tem večjo vnemo o klerikalcih in nazadnjakih, o Vukičeviču in Korošcu, o 90 odstotkih prečanskega prebivalstva, ki jih tvorita Radič in Pribičevič in slični ne-tečni časopisni hrani.
Ravno tako tudj klerikalni agitatorji ne bodo hoteli govoriti o vsaki stvari in prav tiste napake imajo tudi agitatorji drugih strank.
Zato pa bi volivci nad vse dobro storili, če bi od kandidatov zahtevali, da govore o zanimivih stvareh in da puste že enkrat neslanosti o liberalcih in klerikalcih pri miru Celo najlepša melodija postane neznosna, kadar jo že vrti vsak berač, pa ne bi postala neznosna tako grda pesem, kakor je ona o liberalcih in klerikalcih 1
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■na«
širite »Narodni Dnevnik«.
nHmHnuHiH>uMnm
Dnevne 'vesli.
NA »JUTROVE KLEVETE — BOMO ODGOVORILI S TOŽBO.
Včerajšnje »Jutro« je zaključilo svoj članek »Naj lažejo, mi pa delamo« s tem odstavkom:
»Nekateri Ljubljančani se zanimajo, zakaj ne odgovarjamo na vsakdanje zahrbtne napade iz tiskarne »Merkur«. Ne odgovarjamo, ker je ta list od klerikalcev za denar najet in plačan ter psuje, da si zasluži kos kruha od njih. Te vrste dvoživke doslej v slovenski politiki niso bile znane, a če smo jih doživeli, zaslužijo prezir vseh poštenih elementov. To bi bila snov za moralista dr. Korošca.«
Ni treba še posebej poudarjati, da je vsa ta »Jutrova« kleveta od začetka do konca zlagana.
Smatramo pod svoje dostojanstvo, da bi na to kleveto reagirali s kakršnokoli polemiko, ker na take klevete je samo en odgovor — tožba.
In zato smo svojemu pravnemu zastopniku naročili, da takoj vloži vsled te klevete tožbo proti »Jutru« in bo ta tožba tudi danes ali jutri vložena.
Mislimo, da bo to najbolj učinkovit in pravilen odgovor.
— 'Dvorni lov v Krnu. Kralj Aleksander priredil predvčerajšnjem v Krni velik lov. Kraljevi gosti so bili princ Pavle, grški princ Nikola, (češkoslovaški poslanik Jan Šeba in poslanik Spalajkovič. Po lovu je bil prirejen v lovski koči v dolini obed, ki si ga je udeležila poleg ostalih gostov tudi kraljica Marija.
— Nova uredba o kontraktualnih uradnikih. Minister pravde je izdal novo uredbo o kontraktualnih uradnikih in dnevničarjih. Ministrski svet je uredbo odobril in je vstopila dne 1. tega meseca v veljavo.
— Papirnat drobiž po Din 1.—, 0.50 in 0.25 preneha veljati koncem septembra 1927. Finančna delegacija v Ljubljani ponovno opozarja občinstvo, da poteče rok za zamenjavanje papirnatega drobiža po Din 1.—,
0.50 in 0.25 dne 30. septembra t. 1. Zamenjavanje za kovan drobiž in izjemoma tudi za bankovce Narodne banke se dotlej vrli v Sloveniji pri vseh davčnih uradih. Vsi, ki imajo le kaj papirnatega drobiža, naj ga torej, nemudoma zamenjajo, da ne bodo zamudili roka, ki se ne bo podaljšal. Časa je bilo dovolj, da se ta drobiž zamenga o odprtem roku.
— Priprava za sodni’ zpit. V ministrstvu pravde je bila izdelana uredba o pripravi za sodni izpit na podlagi čl. 22. fin. zakona. Ta člen določa trileten rok za pripravo k sodnemu izpitu. Uredba je že stopila v veljavo ter velja za vse sodne pripravnike, iz-vzemši one, ki so letos 31. marca dovršili rok za pripravo ter so vložili prošnjo za polaganje izpita po dosedanjih predpisih.
— Hiperprodukcija medicincev v naši državi. Sarajevska zdravniška zbornica je opozorila stariše dijakov na brezizglednost medicinskih študij. Zbornica pravi, da so vsa zdravniška mesta zasedena, nova pa se v doglednem času ne bodo kreirala. Sploh je zdravnikov v naši državi preveč: okoli 200 mladih zdravnikov sploh nima posla. Iz teh razlogov zbornica starišem dijakov odsvetuje, da bi dali študirat svoje otroke medicino.
— Posojilo za ureditev naših Ink na Jadranu. Prometni minister gospod Milosavljevič je izdal naredbo, da se izdela obširen elaborat o stanju naših luk in njihovih potrebah. Elaborat se v najkrajšem času predloži ministrskemu svetu, ki, hoče za ureditev naših luk na Jadranu najeti posebno posojilo.
— Poslanci prosijo za brezplačen dovoz Siril. Iz Sarajeva poročajo, da je 100 bosanskih kmetovalcev iz gorskih krajev v Pre-simice in Trnovo prišlo k srezkemu poglavarju in k velikemu županu ter so prosili, da se jim dovoli, dokler traja pomanjkanje živil brezplačen prevoz živil za ljudi in krme za živino iz Srema. Oblast še nima točnih podatkov o žetvi.
— Italijansko priznanje naši propagandi za tujski promet. Iz Su&aka poročajo: Italijanski tisk priznava, da je obisk našega Primorja 'letos rekorden. Po statističnih podatkih presega tujski promet lanskega za 300%. Italijani pravijo, da se imamo zahvaliti za porast uspešni propagandi, ki smo jo razvili v inozemstvu, posebno v Nemčiji in Avstriji. Italijanski tisk poživlja italijanska turistična društva, da naj se prihodnje leto pobrigajo za to, da se bodo vrnili tujci, posebno Nemci v Italijo.
— Hiperprodukcija učiteljev v naši driavi Na učiteljišča se opisuje v naši državi vse preveč kandidatov. V žensko učiteljišče v Beogradu se je n. pr. prijavilo petkrat toliko kandidatov, kot jih sme zavod sprejeti. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se več kot določeno število kandidatinj nikakor ne sme sprejeti.
— Redukcija srednjih šol in učiteljišč. § 138 novega lin. zakona določa, da sme obstojati letošnje šolsko leto samo 80 popolnih gimnazij in 30 učiteljišč. Vse ostale srednje šole in učiteljišča se ukinejo. Kljub tej odredbi doslej še ni znano, katere gimnazije se bodo izpremeniie v nižje gimnazije vsled nezadostnega števila učencev. Tudi merodajnim krogom o zadevi še ni ničesar znanega; samo to vedo, da bo padla odločitev o zadevi meseca oktobra.
— Učitelji imajo zopet pravico do naturalnega stanovanja in kurjave. Z odredbo o krajevnih in oblastnih šolskih odborih je
odredilo prosvetno ministrstvo med drugim, da imajo odslej občine dobavljati ne samo šolskim upraviteljem, temveč vsem učiteljem stanovanje in kurjavo. Po dosedanjih določbah je imel pravico do stanovanja in kurjave samo šolski upavitelj.
— Poštni promet med našo državo in sovjetsko Rusijo. Kot poroča zagrebška trgovska in obrtna zbornica, je omogočila poljska republika na podlagi pogodbe v sovjetsko Rusijo normalni promet poštnih paketov do 5 kg med našo državo in sovjetsko Rusijo. Promet bodo posredovali poljski poštni uradi.
— Glavni in nadomestni porotniki za jesensko zasedanje v Ljubljani. Za letošnje
III.	zasedanje ljubljanske porote, ki se prične dne 19. t. m. so izžrebani sledeči glavni ter nadomestni porotniki:j Klemenčič Jože st., trgovec, Šutna 39, Kamnik; Čertanc For-tunat, trgovec, Vače 33, Litija; Modic Jakob, posestnik, Strahomer 39, Ljubljana okol.; Mecilošek Evgen, posestnik, Zagorje 127, Litija; Moljk Alojzij, posestnik in zidarski mojster, Gor. Logatec 15, Logatec; Meden Anton, posestnik, Begunje 36, Logatec; Čarman Ivan, posestnik, Sora 24, Kranj; Kokolj Aleš, posestnik, Letence 8, Kranj; Prešeren Andrej, posestnik in kolar, Predtrg, Radovljica; Kogovšek Franc, kmetovalec in gostilničar, Dravlje 58, Ljubljana okol.; Ložar Franc, posestnik in mlinar, Ihan 49, Kamnik; Čebela Josip, posestnik, Leše, Litija; Bavdaš Feliks, mizar, Trata 7, Kranj;, Krmelj Josip, posestnik, Bodovlje 3 Kranj; Sajovic Franc, trgovec, Medvode 17, Ljubljana okolica; Stare Arladi, industrijalec, Kolovc št. 1, Kamnik; Laznik Franc, gostilničar, Kozarje 30, Ljubljana okolica; Pogačar Ivan, posestnik in čevljar, Predtrg, Radovljica; Cerar Anton, posestnik in lesni trgovec, Studenec 4, Ljubljana okolica; Pirnat Anton, posestnik, Kožice 4, Kamnik; Weibl Julij, mizarski mojster, Šutna, Kamnik; Pogačnik Franc, gostilničar, Zaverstnik 13, Litija; Brejc Ivan, posestnik, Nova vas 3, Radovljica; Meršol Janez, posestnik in lesni trgovec, Kovor 25, Kranj; Novak Ignacij, trgovec in gostilničar, Vnanje gorice 29, Ljubljana okolica; Kratky Anton, posestnik in gostilničar, Podgora 3, Ljubljana okolica; Oblak Franc, posestnik in gostilničar, Drenov grič 3, Ljubljana okolica; Knallič Anton, usnjar, Šutna 75, Kamnik; Peterlin Miro, posestnik in gostilničar, Kranj 1, Kranj; Kumer Karol, trgovec, Graben 9, Kamnik; Novljan Julij, trgovec in pek, Medvode 8, Ljubljana okolica; Gruden Josip, trgovec, Šmartno 26, Litija; Mrak Valentin, trgovec in gostilničar, Notranje gorice 22, Ljubljana okolica; Zalar Josip, gostilničar in posestnik, Borovnica 54, Ljubljana okolica. — Nadomestni porotniki: Bizilj Tomaž, gostilničar in pocestnik, Ljubljana, Pred Škofijo 14; Vašič Leon, trgovec, Ljubljana, Florijanska ulica 37; Ferant Anton, vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3; Orehek Franc, posestnik, Ljubljana, Gubčeva 15; Rojina Josip, krojač in posestnik, Ljubljana, Aleksandrova c. 3; Repič Franc, sodar in posestnik, Ljubljana, Kolicejska ulica 18; Kelšin Stanko, brivec, J Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1; Dolinšek Pavel, prekajevalec, Ljubljana, Karlovška c. 28; Verbič Anton, posestnik, Ljubljana, Karu-nova ulica 3.
— Gremij trgovcev šolski odbor v Ljubljani ponovno naproša vse člane, ki zaposlujejo vajence, da v bodoče naj ne sprejemajo takih vajencev, ki niso dovršili dveh razredov srednje ali meščanske šole ali 8 razredov osnovne šole. Vajenci se sprejemajo le še do 10. t. m., po tem terminu se ti pod nobenim pogojem ne bodo vpisali več v gremijalno šolo. — Šolski odbor.
— Organizacija praktičnih elektro in strojnih tehnikov v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 2. oktobra 1927 ob 9. uri na tehnični krednji šoli v Ljubljani. Vabljeni so pred vsem člani bivše organizacije absolventov strojne oziroma elektro-tehnične delovodske šole, iz katerih se je nova organizacija ustanovila. V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ni sklepčen se vrši isti eno uro pozneje ter bo sklepčen z nadpolovičnimi glasovi.
— Ker «e širijo v planinskih krogih vesti, da 'je Crna Prst radi obmejnih razmer na-pram Italiji nedostopna, naznanjamo, da je vrh Črne prsti še na našem ojemlju in da se turisti sedaj lahko poslužijo nove poti,, ki vodi izključno po našem ozemlju prav do vrha. Pot je nova in brez nevarnosti, je pa veliko bolj interesantna, kakor pot na oni strani državne meje. Črna prst je radi svoje lepe lege in srednje višine prav priporočljiva jesenska tura. Malnenjeva koca je, kakor smo že poročali, popolnoma prenovljena in udobno urejena za prenočevanje. Tudi Orožnova koča ne zaostaja za Malner-jevo.
— Dražba lovov. S 15. januarjem 1928 poteče zakupna doba občinskih lovišč Dole, Gradišče, Hotič, Kandrše, Konj, Kotredež, Litija, Moravče, Polžnik, Šmartno in Vače (sodni okraj Litija) ter Bukovica, Češnjice, Dob, Draga, Gorenja vas, Hudo, Krka, Muljava, Vel. Pece, Podboršt, Radohova vas, Temenica, Št. Vid in Žalna (sodni okraj Višnja gora). Ta lovišča se bodo oddala na javni dražbi v zakup za dobo do 31. marca 1983. Dražbe se vršijo: Za lovišča: Hotič, Konj, Vače, Litija in Šmartno v pondeljek, dne
7.	novembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne pri sreakem poglavarstvu. — Za lovišča: Dole, Gradišče, Moravče in Polšnik v pondeljek dne 14. novembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne pri sreakem poglavarstvu. — Za lovišče Kotredež na uradnem dnevu v Zagorju v četrtek dne 27. oktobra ob pol 10. uri dopoldne. — Za lovišča: Draga in Žalna na uradnem dnevu v Višnji gori v sredo dne 5. oktobra ob 10. uri dopoldne. — Za lovišča: Hudo, Krka, Muljava, št. Vid. Gorenja vas in Češnjice na uradnem dnevu v Stični v sredo dne 19. oktobra ob 10. uri
dopoldne. — Za lovišča: Bukovica, Dob, Vel. Pece, Podboršt, Radohova vas in Temenica na uradnem dnevu v Stični v sredo dne 16. novembra ob 10. uri dopoldne. Za vsakega zdražitelja je članstvo pri SLD obvezno. — Ostali dražbeni pogoji so do dneva dražbe pri sreskein poglavarstvu v Litiji med uradnimi urami vsakomur na vpogled.
— Zopet dovoljeni inozemski listi. V naši državi so zopet dovoljeni sledeči inozemski listi, ki so bili preje, ker so pisali zoper naše interese, prepovedani: Alpenlandische Monatshefte, Grenzland, Der Junge Genosse, l)as proletarische Kind, Vojno pitanje proletarske revolucije, Arbeit, Pesti Naplo, Magyaroszag, Budapesti Hirlap, Magyarsag, Borsem Jauk in Njugat.
— Razstava in velesejm v Osijeku se vrši od 8. do 18. septembra t. 1. Legitimacije dobijo interesenti tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
— Pri upravnem sodišču za Slovenijo s Prekmurjem v Celju je zasesti mesto pisarja (jurista). Prosilci, ki morajo imeti dovršeno pravno fakulteto, naj vlože svoje, s
5	Din kolekovane in z vsemi potrebnimi dokumenti opremljene prošnje (čl. 12 čin. zak.) pri predsedstvu upravnega sodišča v Celju najkasneje do 15. septembra t. 1. Prosilci, ki so že v državni službi, imajo vložiti prošnje službenim potom.
— Iz državne službe. Premeščeni so: Ivan Bavdek, vladni tajnik iz Kranja v Logatec, dr. Josip Oražim, okrajni komisar iz Novega mesta v Kamnik, Henrik Lotrič, okrajni nadzornik varnostne straže iz Celja v Maribor, Janko Lebe, arhivski uradnik iz Beograda v Maribor. Rudolf Rupnik, kanc-list v Murski Soboti je podal ostavko na državno službo.
— Upokojitev. Prof. na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani Marija Virgler je z 31. septembrom t. 1. na lastno prošnjo upokojena.
— Za senzala za lesno stroko je imenovan na Ljubljanski borzi Ciril Picek.
— Epidemija tropične malarije v Šibeniku.
V	Šibeniku in okolici je zavladala prava epidemija tropične malarije. Bolezen se je tako razširila, da imajo zdravniki polne roke dela.
■ — Avtomobilska nesreča. V karlovški oko-ci se je pripetila predvčerajšnjim avtomobilska nesreča. 3 trgovci z Dolenjskega so se vračali z dobro uspelega trgovskega potovanja veseli na Dolenjsko domov. V bližini Neretve je zavozil avtomobil v kup kamenja. Vehikel se je prevrnil ter padel v precej globok jarek. Vsi trije trgovci so bili poškodovani. Najhujše poškodbe je odnesel Ivan Lovšin iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki so ga pripeljali nezavestnega v karlovško bolnico.
— Krvan čin učitelja. V Djakovici se je odigral te dni krvav zločin. Učitelj Panu Popovič je pil s svojim prijateljem čičkaričem, blagajnikom Prizremske banke, v hotelu Jadran. Ko sta se pošteno pokrepčala, sta se vrnila proti domu. V temni ulici je Popovič nekoliko zaostal, potegnil samokres ter prijatelja CiSkariCa zahrbtno ustrelil. Nato mu je odvzel lopov ključe, vdrl v banko, odprl blagajno ter jo odkuril s plenom 100.000 Din. Ker čičkarača naslednji dan ni bilo v banko, so alarmirali policijo, ki je morilca prav Ivitro izsledila. Popovič je iz prva svoje dejanje tajil, a naposled priznal krvavi čin. Med eskorto ga je hotelo ljudstvo linčati. Popovič je bil strasten kvartopivec, ki je v zad-iijem času živel preko svojih razmer.
— Galantna afera pred novosadskim okrožnim sodiščem. V soboto se je vršila pred novosadskim okrožnim sodiščem zanimiva obravnava. Zelo ugleden Novosadčan je imel prijateljico, ki si je zaman prizadevala, da bi ga bila pripravila do tega, da bi jo bil poročil. V svojem srdu si je izmislila trik: Peljala se je v Zagreb ter adoptirala v porodnišnici nekega najdenčka. Nato se je odpeljala z otrokom v Dubrovnik. Čez šest tednov je obvestila svojega prijatelja, da je porodila otroka, čigar oče je on. Prijatelj pa ni sedel na ta lim, temveč je ovadil gospodično državnemu pravdništvu radi hu-deljstva izsiljevanja. Izid obravnave še ni znan.
D-vlak skočil v Franciji s tira. V bližini kolodvora Jou-de-Tours na progi [Pariš— Bordeaux—Biarritz je skočila te dni lokomotiva in pet voz nekega D-vlaka s tira. Ponesrečil, kolikor je doslej znano, se ni nihče, pač je pa kurjač brez sledu izginil ter se ne ve, če je ponesrečil ali pobegnil.
— 5 dni živ zakopan. Arheolog, profesor Ashley je raziskaval te dni podzemske jame pri Chattanaoga v državi Tennessee. Upal je, da bo našel v podzemskih jamah sledove ljudstev, ki so bivala v Severni Ameriki pred Indijanci. Za nevarno raziskovanje je vzel profesor s seboj samo sekiro, nekaj živil in acetilensko svetilko. Medtem, ko je raziskoval jamo, se je zrušil nenadoma del stropa in zasul izhod. Profesor je bil tako-rekoč živ pokopan, vendar pa ni obupal. Jel je kopati in se po petdnevnem kopanju srečno rešil.
— 50 milijonov opek za zgradbo železniškega ministrstva v Pragi. V Pragi grade novo poslopje za železniško ministrstvo. Gradnja bo trajala več let. Računa se, da bodo uporabili za zgradbo impozantne stavbe okoli 50 milijonov opek, kar odgovarja povprečni letni produkciji praških opekarn.
— Tiralica zoper Viljema II. V Pragi je umrl te dni bivši ravnatelj praških policijskih zaporov, vladni svetnik Vejrih, znana praška osebnost. Vejrik je stal pred 25 le* v središču senzacije male afere. Takrat J bil vladni svetnik pri praški poljski L:, rekciji in desna roka vsemogočneg p cijskega ravnatelja 0U6f-,SPl° veirikov re-
trali za njegovega naslednika. j
ferat so bile tiralice. Nekega dne J e prejel od neke orožniške postaje službeno Drzojuv ko v kateri je zahteval vrli komandant orožniške postaje, da se preganja v Urahco »roparski morilec Viljem Kaiser« Vlogi je bil priložen natančen signal zločinca. Vladni svetnik Vejrik je hitrih rok odpravil akt
ter izdal na vse policijske direkcije tiralico. Naslednji dan je ugotovila dunajska policija, da se je popis popolnoma ujemal s cesarjem Viljemom II. Neki češki šaljivec je potegnil praško policijo za nos. O zadevi so zvedeli tudi v Nemčiji. Avstroogrski poslanik v Berlinu se [je moral pri državnem kancelarju opravičiti. Vejrikova karijera je bila s tem •končana.
— Gledališka razstava, ki se bo vršila na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra t. 1. bo razdeljena v
6	večjih oddelkov: Literarni del bo obsegal rokopise, odloke in literaturo; vodi ga tajnik Narodnega gledališča gospod C. Debevc. Pod vodstvom organizacije gledaliških igralcev stoji drugi del »Naši igralci« in bo vseboval slike, fotografije in razne zanimive osebne predmete slovenskih igralcev. Tehnični del bo vseboval pripomočke sceničnih efektov, garderobe, lasulje, načrte, aparate itd. Četrti oddelek, ki bo za široko javnost gotovo najzanimivejši, tvorijo osnutki raznih vprizoritev na narodnem gledališču, modeli z 'lučnimi efekti in pa ona dela, ki bodo vposlana povodom natečaja. V oddelku »Naša opera« bodo razstavljene partiture domačih komponistov, slike pevcev in pevk, dirigentov in komponistov. Kot zadnji oddelek je zamišljena zbirka vseh vidnejših del naših oblikujočih umetnikov, ki se nanašajo na gledališče. Pri razstavi sodelujejo Uprava Narodnega gledališča, Udruženje gledališkh igralcev, Zveza prosvetnih društev in Zveza kulturnih društev, poleg mnogih uglednih posameznikov in domačih tvrdk.
— Najkrasnejšo benečansko nošo bosif videli prvič v Ljubljani dne 18. septembra pri reviji narodnih noš. Tudi pri nas še sko-ro nepoznana prekmurska noša tekmuje ta dan z vsemi že prijavljenimi. Med temi se bo videlo cele skupine iz raznih pokrajin. Tekmovali ne bodo samo posamezniki, temveč kraj s krajem, kar daje še živahnejšo pobudo za čim večji uspeh posameznika ali skupin.
— Spoštovanje Kitajca do žene. Kitajski zunanji minister pripoveduje sledečo dogO" divščino: Kitajec je našel svojo ženo mrtvo na polju. Umoril jo je tiger. Vrgel — ne se vrgel — je pest arzenika na mrtvo ženino truplo in zadovoljen odšel. Naslednji dan se je vrnil in našel poleg trupla svoje žene poginulega tigra. Snel je tigru kožo ter jo prodal; prodal je tigrov kadaver, in sice.r nekemu ranocelniku, ki je napravil iz mrhovine pile zoper bojazljivost. Za izkupiček si je kupil mlajšo ženico.
Ljubljana.
1— Umetnica Rut Vavpotičeva. Priznana naša plesalka Rut Vavpotičeva, hči akade-mičnega slikarja Vavpotiča se odpelje tekom tega tedna v Pariz v šolo Igorove.
1— Šolska raistava »Probude«. Vodstvo umetniške Sole »Probuda« v Ljubljani priredi Šolsko razstavo, ki bo trajala od 4. do
8. septembra t. 1. in bo odprta vsak dan od
9. do 12. ure na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, Aškerčeva ulica št. 9, pritličje, desno, soba št. 5.
1— Oblastni »rad za posredovanje naine-ščenja privatnim nameščencem v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8 ima v svoji evidenci:	12 trgovskih pomočnikov in prodajalk
raznih strok, 3 blagajničarke, 2 laboranta za proizvajanje špirita, .10 knjigovodij pomožnih in 'bilauclstov, 15 korespondentov v raznih jezikih, 6 poslovodij, 8 pisamiskih uradnikov im uradnic, 3 obratovodje za kemična podjetja, 6 rudarskih tehničnih uradnikov, 5 pomožnih carinskih posrednikov, 3 praktikante za urade, 9 kontoristinj, 18 skladiščnikov, 2 izložbena aranžerja, 3 trgovske potnike, 5 stenografinj, 3 rudarske geometre in
2	drogista.
1— Ne nabiraj gob in ne jej jih, če jih ne
poznaš. Komaj so pokopali gospo Edelo šu-štaršičevo in njeno mater, že se je pripetil ponoven slučaj zastrupljenja z gobami. Posestnica Julijana Jakobova v D. M. v Polju je nabrala v gozdu gobe ter napravila iz njih večerjo. Kmalu po večerji je postalo vsem članom družine slabo. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil,* da se je vsa rodbina zastrupila z gobami. Avto ljubljanske rešilne postaje je prepeljal vseh šest oseb, ki so se z gobami zastrupile, v državno bolnico v Ljubljani. Stanje obolelih je kritično.
1— Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 bo nudila mnogo lepih stvari. Gotovo najlepša pa bo vrtnarska razstava »cvetje v jeseni«, ki bo obsegala cel paviljon »J«. Prirede jo ljubljanski vrtnarji, ki se zanjo najživahnejše pripravljajo. Ljubitelji cvetja bodo videli, kako velik napredek so dosegli naši umni vrtnarji v enem letu. Med drugim bodo gotovo vzbujale največjo pozornost različno sijajno okrašene mize, ki bodo kazale, kak° jih treba opremiti ob raznih slavnostnih Pr ' likah.	Vsak obiskovalec	bo	gotovo
voljen s prireditvijo, ki ga bo vedno znova vlekla, da si jo ogleda. .	____, y,
— Na občnem zboru Podporn ga društva slepih	je predsednik	■J?1?®	JGabriel v
imenu	slepih izrazil	^	J 0 zahvalo
vsem podpornikom, ki	so	se	spomnili dru-
štva s kakršnimkoli darom, cenjenim uredništvom dnevnikov za vestno priobčevanje notic, direkciji drz. zeleznic, Beograd, za olajšavo vožnje po železnici slepim, gospodu vladnemu komisarju za prepustitev dvorane mestnega magistrata, ge. prof. Minki Skabernetovi za izredno požrtvovalnost in delavnost na polju slepstva in sploh vsem, ki so se ^pomnili društva in mu šli v kakršnemkoli oziru na roko. — Dalje je očrtal obširno delovanje odbora in pojasnil, da ima Podporno društvo slepih namen podpirati svoje člane slepce s pogostimi podporami in brezobrestnimi posojili, društvo Kuratorij za slepe pa zbir? edinole za zgradbo Doma slepih. — Po poročilu ostalih odbornikov so bile volitve in je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Jurasek G.; podpredsednik Ple-ško A.; tajnik Čuk J.; blagajnik Schwentner
F.; odbornika: Dolinar F. in Drnovšek M.; pregledniki: Naglič V., Vodiškar I., Grad J. Pri slučajnostih so zborovalci, ki so zaznali
o	nesreči svojega tov. Flaškerja, ki mu je hiša vsled strele pogorela sami potrebni in najbednejši slepi nabrali 230 Din, s čemur so dokazali jasno sočutje do svojega sotrpina in je marsikdo dal svoj zadnji diinar. Odbor pa mu je nakaza'1 kot enkratno podporo 800 ©in. Ob 13. uri 20 minut je predsednik zalkjučil nadvse lepo uspeli občni zbor. -r- Podporno društvo slepih v Ljubljani.
1— Gosp. Anton Jebačin, umetni slikar, je včeraj ob pol 12, uri dopoldne preminul. R. I. P. — Pogreb bo jutri ob 14. iz deželne bolnice.
—	Vinsko trgatev priredi Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani dne 8. septembra 1- '1. in sicer v renoviranih prostorih gostilne pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti št. 85. Začetek ob 5. url popoldne. Pri prireditvi igra prvovrsten salonski orkester. Za dobro pijačo in izvrstno kuhinjo je preskrbljeno,
Kar jamči že sloves gostilne. Vahimo k i večji udeležbi.
za
naj-
Maribor.
m— Poziv pristašem Davidovičeve demokratske stranke v Mariboru. V smislu navodil glavnega odbora Da^. dem. stranke se pozivajo vsi še ne 'Organizirani pristaši, da prijavijo svoj pristop v stranko v tajništvu, Krempljeva ulica 6 pritličje, pismeno ali ustmeno. Prihodnji redni sestanek se objavi v »Nar. Dnevniku«. — Odbor.
Gospodarstvo.
X Mlekarstvo na letošnji »Pokrajinski razstavi« v Ljubljani. Ne le praktični mlekarski mojstri, ki pfedetavajo mleko v maslo in sir, marveč tudi lastniki mlekarn, odnosno odborniki mlekarskih zadrug so često trdno prepričani, da so njihovi mlečni izdelki naj-+° v. s kakovostnimi tekmami na razstavah je mogoče taka često povsem zmot-v	uspešno	ovreči in otvoriti pot
vaab-i	Jelkov.	Na razstavah lahko
Kdo sam primerja dobroto svojih izdel-v v napram dobroti izdelkov drugih domačin ali tudi inozemskih na svetovnem trgu ze vpeljanih mlekarn ter odloči smernice sprememb v svoji izdelovalni tehniki. Vsaka sola pa nekaj stane. Udeleževati se razstav bodisi kot sodelujoč, bodisi kot gledalec, je moralna dolžnost vsakega posameznika, ki se bavi z mlekarstvom. Razstava predstavlja najcenejšo in posebej še za mlekarskega praktika in kmeta najboljšo šolo. Zato vsi mlekarji na obisk v Ljubljano od 17. do 26. septembra 1927.
X Vinarstvo in kletarstvo bo na letošnji »Pokrajinski razstavi« polno prišlo na svoj račun. Razstavljena bodo najboljša sortna vina, poleg tega pa tudi razni kletarski aparati in pripomočki za čiščenje vina, za merjenje sladkorja, alkohola in kisline v moštu in vinu, naprave za žvepljanje sodov. Da-jj® T«zt»e grozdne stiskalnice, mreže za reb-
1,tanje,^ kipne veto«, .sterilizatorji za ohranje; nje zdiavega vina itd. Vsak naš vinogradnik in kletar ima toraj vzroka dovolj, o a si ogleda razstavo.
X Izbrano namizno sadje in zelenjad si
bo po nizki ceni zamogel kupiti vsak poset-nik pokrajinske 'razstave »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 17. do 26. septembra. — Sadje bo razstavljeno v amerikanskih zabojih po 25 in 50 kg vsebine. Zastopano pa bo vsakovrstno namizno sadje sadjarjev iz Dolenjske, Gorenjske in Štajerske.
Volivna reforma v Franciji
Bostonska justifikacija ni vzbudila v nobeni deželi toliko ogorčenja kot v Franciji. Pariške demonstracije so dobile čisto -revolucionaren značaj. Jasno je, da izraženo nezadovoljstvo množic ne velja samo nekaterim ameriškim mogotcem, temveč sedanjemu družabnemu redu sploh.
Kljub začasni okrepitvi franka je gospodarska kriza na višku; odstotek nezadovoljnežev narašča in krepi ekstremne levičarske stranke. Izid volitev v departmenu Aube jasno priča o razmahu komunizma. Že pred meseci napovedana borba proti komunizmu se le malo ali nič ne uveljavlja. Vse to govori o precejšnji slabosti vlade, ki niti ne more pričeti resnega zakonodajnega dela, ker je ■parlament v svojem sedanjem sestavu za vsako delo nesposoben.
Volitve so razpisane za januar 1928, tako da je v Franciji že sedaj živahna volilna kampanja. Mnogo hrupa je bila dvignila pred tedni levičarska zahteva po novem volilnem redu in sicer po tistem, ki ga je zbornica pred 15 leti odločno zavrgla (scrutni d’ ar-rondissement). Socialist Jaures je bil hud nasprotnik omenjenega volilnega reda, njegovi nasledniki ga pa vsled spremenjenih razmer zahtevajo. Desničarsko časopisje izrablja to za očitek, da se socializem v praksi čisto izneverja Jauresovi doktrini. Resnici na ljubo je treba reči, da ta očitek povsem ne drži. Nepravičen in obsodbe vreden je scrutiii d’ arrondissement« le v primeri s čistini proporcionalnim sistemom, ki teoretično edino lahko prinese v narodno zastopstvo isto razmerje sil kakršno je v narodu. In le v taki primeri ga je Jaures tudi obsojal. V primeri s sedanjim volilnim redom, ki favorizira večino (šest desetinska večina dobi deset desetink mest, tri ali štiri desetinska večina (relativna) pa sedem do osem desetink mest), pa »scrutin d’arron-dissement« ni ravno tako neopravičen red. Prepir je o tem, ali je slepec boljši od hrom-ca ali narobe.
V	borbo za »najidealnejši« volilen red, za proporcijonalen, se danes v Franciji nihče ne upa, ker je politična situacija vse preveč kaotična in bi izid volitev ne dal potrebne parlamentarne večine. Proporcionalni volilni red da vsaki stranki samo mesta, ki ji po njenem številčnem razmerju .pripadajo in nič yeč in vsiled tega omogoči stranki, da se pojavi pred svojimi volilci z vso odkritostjo in popolno samostojnostjo. Vsako ribarjenje v kalnem postane v kratkem nepotrebno in celo škodljivo in sistem volilnih koalicij, ki so nujnost večinskega volilnega reda, sam po sebi odpade. Sistem koalicij je pravzaprav kriv, da imamo v Franciji danes tako malo, skoro nič, partij, ki bi imele jasno doktrino in pozitiven program. V politiki neprestanih koalicij je bilo tu in tam treba žrtvovati nekaj od svojega programa, odnosno ga nejasno razširiti in po potrebi prede-luvati, da bi več ali manj bil skladen s programi drugih koaliranih strank. Pred volilci je bilo treba nastopati z nejasnimi, včasih lažnjivimi proglasi. To je proces, v katerem so pričele stranke izgubljati i svojo originalnost i svoje poštenje.
Socialisti so biil postavili zahtevo po novem volilnem redu, ki je tudi bil izglasovan. Zakaj ta zahteva? To nam bo takoj jasno. Radikali so še pred pol leta izjavljali, da nimajo sovražnikov na' levici, medtem pa je prišlo pri njih do preorijentacije, čemur je jasen dokaz nastop njih vodje ministra Sar-rauta, ki se je opetovano izjavil za odločno borbo’ proti komunizmu. S tem bi bil levičarski kartel popolnoma oslabljen. In ker socialisti vedo, da se večina radikalov iz bo-
I	jazni pred volilci ne bo upala z njimi skup-
no na volitve, bi bili izgledi na uspeh vsled večinskega volilnega reda precej minimalni. Tudi za radikale bi bil samostojni nastop pri volitvah precej nevaren imenovanem volilnem redu. kooperacija z izrazito desničarskimi strankami pa bi ne bila ravno oportuna. Posledica vsega tega je torej nov volilni red, ki je bil nedavno sprejet, in po katerem manjšina ne bo povsem žrtvovana večini. Za povprečnega francoskega volivca ima novi red eno prednost. Omogočena bo namreč odkrita, lojalna diskusija volivcev s kandidati, ki so se dosedaj skrivali za zastorom neosebnih in varljivih list. Draavljan hoče vedeti, v čigave roke je položena skrb za njegov interes, odnosno za interes njegovega okrožja. Hoče vedeti, kdo je odgovoren branitelj pravic in zagovornik zahtev tistega kosa zemlja, ki se imenuje njegov okrog (arrondissement). To je brezdvomno mnenje velike večine francoskih volilcev. Vprašanje pa je, ali je ustavna dolžnost poslanca braniti v prvi vrsti interes svojega volilnega okrožja ali pa služiti splošnemu nacijonalnemu interesu brez ozira na svoj voliven okoliš. In mi vemo da lokalen in splošen interes prideta večkrat v nesoglasje.
Ni čudno, da je francoski volivec izgubil zaupanje v lepe strankarske programe, kajti od leta 1919 do 1926 sta dve različni politični formaciji, izvoljeni po istem volilnem redu, stremeli za izboljšanje razmer, toda obe sta propadli.
Nacijonalni blok je bil nezmožen voditi dobro zunanjo politiko v času, ko je bila ne-obhodno potrebna. Kartel levih, ki je imel dobro zunanjo politiko, je bil nezmožen vodili pravo finančno politiko in je pripeljal deželo «a rob propada.
Šele’ vladi »nacijonalne zveze« pod predsedstvom Poincareja se je posrečilo dvigniti frank in tudi v zunanji politiki ima Briand srečno roko. Ekstremni konservativci kakor tudi ekstremni levičarji, ki so izključeni od oblasti' sedaj bodo imeli tudi po volitvah malo izgleda, da pridejo na vlado, ker je vsaka kombinacija z ekstremnimi strankami skoro nemogoča. Verjetno je, da bo kljub razdvojenosti v kakršni bodo šle francoske stranke na volitve, prišel na vlado centrum, ki bo nadaljeval umerjeno politiko Brianda in Poincareja.	Stanko Mencinger.
Izpod triglavske steoe.
Dne 22. avgusta 1927 je priobčil v našem listu gospod A. G. št,. 2 kcetek članek, čigar poanta je bila, da. niso planine pripravna k.ulisefija za razne senzacije, potom katerih bi se prišlo najceneje'do popularnosti in slave. Prizadeta gospa Marko je dolgo odlašala z odgovorom, a odgovorila je le. Odgovorila je precej tako, kakor se pričakuje od ženske-
—	daleko preko vprašanja in se zasidrala za neki imaginaren pojm, to je: alpinistiko, o kateri naj nihče prav nič ne razume, kakor seveda samo ona. Mi je seveda ne maramo Spravljati v zadrego z nadaljnim vprašanjem, da nam pove, kaj razume pod »alpinistiko«. Če obstoja alpinistika v tem, kar ona poroča po »Planinskem Vestniku« potem imamo pred to rečjo prav malo rešpekta. Ali eno nam je v — veliko zadoščenje, da je dal naš članek' neposreden povod dvema prav izčrpnima člankoma, ki sta vzbudila precejšnjo pozornost in zanimanje: eden v »Jutru« pod naslovom »Poglavje o plezal-stvu« in drugi v »Slovencu« pod naslovom »Nekaj o našiti potopisih«. Kar piše v teh članki’ znani sotrudnik »Pl. Vestnika« dr. I. C. Oblak, je obenem tudi že odgovor na odgovor »alpinistke« Markove, ki nastopa pod
bleščečo firmo »alpinizma« brez pečata. Zato prinašamo glavne misli iz teh člankov, ki so:
Planinstvo ni nikak šport. Planinstvo je zadeva. srca, čustvovanja in estetskega duha, je motrenje in uživanje prirode v njeni harmoniji in estetični lepoti, je kakor umetnost. Priroda pa je povsod lepa. Tudi barje ima svoje tajne lepote, ki jih razume le oni, ki se je poglobil v knjigo prirode. Je nekaj vsestranskega, rekel bi, univerzalnega v ideji ljubezni do prirode.
Med planincem in planincem je velika razlika, tako velika, kakor je med zdravim pesnikom in pesnikunom. Planinstvo ne leži samo v plezanju po kaminih in stenih, sai uživanje prirode je umetnost estetskega motrenja njene harmonične celote. Stena je lepa, morda še lepša v primerni razdalji.
Zato plezalstvo kot tako ne more biti ni-kaka specijalna panoga planinstva ...
Pravo planinstvo ne leži v rekorderstvu. Kajti sicer bi bil še tako brezidejen plezalec — med kravjimi in kozjimi pastirji jih je največ — tudi največji planinec. S tem je prav tako kakor z idejo telesne in duševne vzgoje: po teh pojmih bi moral biti našim telovadcem ideal vseh idealov cirkuški akrobat, ki ga navdaja k večjemu ideja kruho-borstva... Kdor pa išče v »gojenju« takih ■c'ej svoj kruh, izgubi že naprej nimbus, ki ga daje človeku idealizem ...
Pisanje v takozvanih prvenstvenih turah je stvar strogega zaupanja, katero se prisoja samo človeku visoke moralne kvalitete; kajti take ture se ne dajo kontrolirati po javnosti.
Kugy je dejal, če ga kdo vpraša, kakšen mora biti popotnik, mu odgovori: wahrhatt und bescheiden!... Kdor hoče pisati potopise, vzemi v roko Kugyjevo knjigo... Pa tudi to ne pomaga, ako nima svojih misli, srca in glave na pravem mestu, pa makar če preštudira vse Ratzalove študije o slikanju prirode — ako sam ni — mojster. A naši potopisi (vsaj večina, med njimi ni izvzet Marko) so zgolj konglomerat statistike, kup številk in časov, renomaža in brez idejna kompilacija nevažnih dogodkov, pri čemur umetniško ne doživlja nič niti pisec niti bralec... Poleg lovske imamo pa sedaj tudi plezalno latinščino. Že Kadlinik poroča o nji. Naš stari Triglav je takih štorij že vajen in je zadpjič spričo onega dogodka v steni samo malo pomežiknil, in na njegovem kraljevem obličju je zaigral dostojanstveno prezirljiv smehljaj, češ: muhe! Ta smehljaj je veljal menda gotovi vrsti — »alpinistov« ...
Politične vesti.
—	Zasedanje Zveze narodov. Na seji sveta Zveze narodov v soboto je poročal najprej Chamberlain o grško-bolgarskem vprašanju. Finančni odbor je dobil naročilo, naj preskrbi nadaljna sredstva za povratek grških in bolgarskih beguncev v domovino. Zastopniki obeh držav so se zahvalili Zvezi narodov za nadaljnje posredovanje o njihovem spornem vprašanju. Sledilo je poročilo o ratifikaciji opijske pogodbe in končno še poročalo o higijenskem kongresu, ki ga je priredila Zvaza narodov v Montevideu. Nato je bila seja zaključena. Svet Zveze narodov ni določil, kdaj se vrši prihodnja seja. Svoje delo prične najbrž v času plenarnega zborovanja Zveze narodov.
Športne vesti
Plavalna tekma v Bologni.
Kakor smo že poročali, je porazila Belgija Jugoslavijo v semifinailni vvarterpolo/tekmi 7:1 (3:1). To je bil naš prvi in žalostni de-
Modno pismo.
Nesigurno vreme ob koncu poletja nas sili, da se preskrbimo pravočasno z jesensko obleko. Naša slika nam kaže praktičen model. Ta obleka ima prednost, da se lahko nosi obenem popoldne in zvečer.
Ta črna obleka — črna barva je vedno elegantna — je napravljena iz mmousselina ali pa iz satina. Popoldne se nosi k tej obleki majhna boa kar učinkuje prav ehie. Zvečer se odstranijo rokavi, na ramo pa se vtakne velika cvetlica. Za bolj hladne dni
se priporoča plašč iz črnega blaga s kožuhovino.
Ta toaleta je pa lahko napravljena tudi iz barvastega ali pa s cveticami okrašenega tnousselina. V tem slučaju je zelo elegantna, če je plašč podložen z istim blagom kot obleka. Lahko pa se uporabi tudi svitlo-moder crepe de Chine. Tudi za podlogo se lahko uporabi to blago, v tem slučaju pa naj bo nekoliko bolj temne barve. Cvetica, ki jo cosinio k večerni obleki, naj bo iste barve kot podloga.
' jo-tisn/
r>?<n. N/
but na Evropskem prvenstvu. Porazen rezultat nismo zaslužili po Masi, zakrivila ga pa je brezglava igra in pomanjkanje rutine. Največjo krivdo na tem neuspehu nosi goalman Fabris, ki je ta dan silno slabo igral. Drugače so naši igrači kot poedinci pokazali dosti tehnike, toda skupna igra jim je bila uganka, ki je nikakor niso mogli rešiti. V prvem polčasu, ko so premagali prvo tremo (igrali so namreč s finalistom Olinupijade 1924), pokazali so se naši kot ravnopravni protivnlkt in vse ,je zaviselo od tega, kdo bo zabil prvi goal. Naši so imeli lepo priliko, toda fonvard zgubi vsled nesporazuma lepo šanso in Belgijci zabijejo prvi goal; takoj nato drugega. Malo kasneje sledi še tretji, toda naši se vendar opomoreijo in Braida zabije prvi in edini polčasni goal. V drugem polčasu se je vreča odprla in abris dobi še tri goale po vrsti, od katerih bi bil lahko vsaj dva ubranil, a na koncu, da tudi mi ne zaostanemo za fatalno nogometaško številko, zabijejo nam še sedmi goal.
Vsled tega se naši pripravljajo, da izzovejo na prijateljsko tekmo Italijo ali Holandijo, da vsaj nekoliko popravijo slab utis wa-ter-polo tekme.
Maratonski plavalni matrh v Ontarijskem jezeru. 31. avgusta ob 8. uri 30 minut zjutraj je startalo za maratonsko tekmo na 33.6 km nič manj ko 290 plavačev in plavalk, od katerih je pa po kratkem plavanju odstopilo 250 radi premrzle vode (14 stopinj). V tekmi sami je dosegel iNemec Vierkotter velik uspeh. Vodil je celo progo in je zmagal z lahkoto v 11 urah 45 min ter pustil Francoza Michela, ki je lansko leto preplaval Kanal v rekordnem času, celi dve milji za seboj! Mi-chel je rabil 16 ur 12 min, torej 4 ure 27 min več ko Vierkotter. Young, zmagovalec Catalina - kanala, je odstopil. Nagrada je znašala 50.000 dolarjev.
Vihar v Rokavskem preilvu. 31. avgusta je poskusilo šest plavačev, 4 dame in 2 gospoda, od Kapa Griz Neza preplavati Kanal. Razen Angležinje Mone MacleHay in Nemca
dr. Schiffa so vsi plavači odstopili od svojega poskusa in so se vrnili v rešilnih čolnih na francosko obal. Nemca dr. Schiffa so po preteku nekaj ur potegnili nezavestnega iz vode. Najdalje je vzdržala Angležinja Dorothy Logan, ki je ostala v vodi 14 ur 20 minut; pa tudi ona je slednjič morala odnehati radi premrzle vode.
Polet okoli sveta. Že v četrtek so preleteli amerikanski avijatiki 'atlantski ocean. Pilota Schlee in Broock, ki sta v soboto zjutraj ob 4.45 startala iz 'Nove Fundlandije,-sta pristala v nedeljo ob pol 11. dopoldne na londonskem letališču Croydonu. Za to progo sta rabila torej 30 ur. Seveda zaostaja njih uspeh za uspehi Lindbergha, Chamberlina ali Byrda. Kajti ti so v nepretrganem poletu preleteli ocean od Newyorka, dočim je Schlee pri znatno skrajšani črti Lmdbergov čas potisnil samo za 3 ure. Toda naj kdo preleti ocean kot tretji ali deseti, ponoči ali po dnevi, s protivnim vetrom ali z vetrom v hrbtu, vzdolž parniške proge ali na samotni progi, on ostane junak, dokler se ne posreči varnostne momente kakor vihar ali meglo premagati, toliko časa torej, dokler je polet odvisen samo od sreče. Pri lem je seveda vseeno, kakšna je krajina, ki se jo preleti — saj je nek letalec na poletu v Indijo moral pristati na Gornjem avstrijskem in je le s težavo ušel smrti, — v poštev pride edino to, če so mogoči vmesni pristanki. Kajti sigurnost, s katero se danes lahko vozimo v pasažirskih letalih, nas ne sme premotiti, da so vztrajnostni poleti še vedno riskantni. Saj še pri velikih oceanskih parnikih napravi vihar pogosto velikansko škodo, čeravno se voda že sama po sebi upira sili orkana. Navsezadnje ladija še vedno plava, čeprav je zlomljeno krmilo in ponesrečeni potniki še vedno lahko s čolni dosežejo kako ladijo. Zrak pa je element, ki nima teh prednosti. Če se krmilo zlomi, 'padajo letalci nevzdržno v globino in nimajo nobene možnosti na rešitev. In padalo, ki dostikrat že na suhem odpove, je na morju brez
vsake vrednosti. Vsled tega bo pasažirski ali tovorni promet čez ocean še dolgo časa. ostal samo sen, ne glede na to, da se mora tedne in mesece čakati, predno omogočijo ugodne atmosferne razmere zračno potovanje, ki bi ga med tem z ladjo že večkrat tja in nazaj absolvi.ral. Schlee in Broock sta na poletu okolu sveta, ki ga hočeta dokončati v več etapah v 20 dneh. Zlomiti hočeta Evan-sov rekord, ki je prišel v 26 dneh od Ne\v-yorka, čez Evropo, Sibirijo, Kino in Japan zopet v Newyork ter se pri tem poslužil vseh vi*st prometnih sredstev, med katerimi so seveda največjo vlogo igrali brzoparniki, ekspresni vlaki in letala. Obema Amerikan-cema ^želimo kar največ sreče pri njihovem poletu, pri katerem se bodeta posluževala samo letala, posebno ker nočeta ustvariti samo športnega rekorda, ampak bodeta tudi znanstveno preiskovala vse praktične možnosti, ki se znajo urediti v prihodnosti.
POLICIJSKI PSI.
Za policijske pse je pri kompetentnih faktorjih v naši državi mnogo premalo zanimanja, zato ne bo odveč, če reproduciramo sledeči člančič iz lista »Neues Wiener Jour-nak.
Te dni je preprečil policijski pes, ki je spremljal dunajskega policijskega stražnika Groissa v zgodnjih jutranjih urah na njegovem službenem potu velik vlom ter omogočil, da je bil zasačen lopov, ki je udrl v neko trgovino, v zadnjem trenutku z vsem plenom, ki ga je nameraval odnesti. Ker je potegnil vlomilec, potem ko se je utihotapil v lokal, rulo zopet doli, bi ga patruljujoči stražnik ne bi bil opazil, da ni imel pri sebi policijskega psa, ki je izvohal vlomilca.
Javnost izve le redkokdaj kaj o delu policijskih psov. Javnost niti tega ne ve, da bi policijski psi 'lahko ravno sedaj praznovali svoj dvajsetletni službeni jubilej.
Kako koristni so policijski psi, ne samo j za policijo, temveč tudi za vse prebivalstvo, j
sledi iz dejstva, da je rešil vsak dunajski policijski pes že vsaj enemu človeku^življenje! Bodisi, da je našel na svoji službeni poti otroka, ki ga je zapustila mati in ga položila na prag kake hiše, bodisi, da je izsledil v mrzli zimski noči v Pratru kakega >brez-strešnika«, ki bi bil sicer zmrznil, bodisj, da je našel kakega samomorilca, ki je ležal v grmovju ter bi bil poginil, da se mu ni prožila pravočasno zdravniška pomoč. Policijska statistika navaja v tem oziru natančne podatke. Najmanj petdeset Dunajčank se ima zahvaliti policijskim psom, da . sploh še eksistirajo. Iz policijskih podatkov je razvidno, da so izsledili dunajski policijski psi tekom zadnjega leta nič manj kot 171 »brezstreS-nikov«, šest vlomilcev, tri osebe, ki so se pregrešile zoper nravnost itd.
Tudi dunajski policijski psi so razdeljeni takorekeč na činovniške razrede. Kriminalni pes, ki ga vporabljajo le za velike afere, bi bil zelo razžaljen, če bi ga zamenjali z navadnim cuckom - spremljevalcem. Trideset do štirideset korakov pred policijsko potru-ljo smukne policijski pes neslišno v grnio^ je. Kjerkoli naleti na kakega človeka, ki s?' pod milim nebom, ali pa na kak zaljubljen parček, ki se ne more odločiti, da bi se vrnil domov, se ustavi ter da razumeti s kratki® lajanjem svojemu gospodarju, »da je nekaj našel«. Onemu, katerega je našel, ne stori ničesar — dokler je absolutno miren.
V	nasprotnem slučaju zgrabi pes človeka bliskoma za sedalo — navadno za hlače, tu-intam pa zgrabi obenem s hlačami tudi malo za meso — vrže človeka na tla in čaka. če treba se ta procedura ponovi, dokler ne pride patrulja.
Naravno je, da se dvajsetletni jubilej policijskih psov ne bo mogel praznovati na običajni način. Ne bodo mogoči nobeni govori in nagovori. Od prvih dunajskih policijskih psov ni nobeden več živ — današnji, bodo dobili ob priliki 20-letnice kvečjeui^
| dobre klobase ter bodo s tem gotovo zelo za-j dovoljni.
lija Erenburg:	26
Ljubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
11.
Kje so pravzaprav Angeli.
Ah, če bi Aglaja zagledata ta Pariz, bi se ne utešila preveč! Namesto sinjega zraka je namreč tukaj visela umazana vata dima, gesto prepojena z duhom rastlinskega olja in človeških odpadkov. Ne! Ta Pariz ni bil prav nič podoben raju. Sestra Aglaje gotovo ni nikdar na svoje oči videla takih ulic in je tudi razumljivo: komu so neki potrebne te slabcdišeče hiše, pokrite s smrdljivimi hlapovinami? Pa dovolj. Kaj je to Pariz?
Če bi se stavilo podobno vprašanje sumljivemu subjektu v zašpehanem fraku, ki je prišel na ulico da se navžije malo svežega zraka to se pravi dima, olja in razne mokrote, bi subjekt užaljeno napel spolzko spodnjo ustnico z rujavim čikom s prsti zvite cigarete, ki je na njej obvisel in bi zamomljal: >Da, gospod, da, to je Pariz. Se želite mogoče seznaniti?< Za nepriljudne ljudi je boljše, da subjektov na ulici ne ustavljajo.
Torej to je Pariz, in sicer enajsto policijsko okrožje.Sestra Aglaje ne bo nikdar prišla sem, pa ji tudi v glavo ne pade kaj takega. Kaj pa ta elegantni inozemec v modni obleki, ki mu daje obliko grudi Kipride in še mnogo drugih dodatkov, ki povišujejo vrednost človeka, kako je pa le ta sem prišel? Mogoče je to pustolovec ali pa znati-željni turist? V okolici ni namreč malo po-
sebnosti. Na ulici Morillon, na primer, se nahajajo izvrstne klavnice, okrog njih pa več ko sto štacunic, kjer se na vrčke prodaja pivo. Tja zahajajo mesarji v predpasnikih, zaliti od bičje krvi, na duške pijejo krvavo vino in z barvo lic zatemnevajo svoje predpasnike, ko se jim s krvjo naliva obraz. Če se pa zavije na levo, ni daleč do pokopališča. Tudi tam so bezničke. Grobarji, ali »glodači mrličev,« kakor jih imenujejo tukaj, mirno grizejo kitajske oreške, njuhajo mestni tobak in si trkajo s praznimi steklenicami, ko so se dositega nanjuhali: prijateljev ni, je pač taka obrt. V drugih gostilnah, ki so dostojnejSe, pijejo sedmine, zalivajoč se z belim vinom na litre in prigrizu-jejo sir, ki ne diši nič slabše, ko soldaške nogo. Vse to spremlja smrkanje od havala različnih čuvstev in spihavanje pokopališkega prahu z izposojenih cilindrov. Na bulji-varu Pasteur se ob petih zjutraj shajajo smetarke in trgajo druga drugo za potne h-se, polne gnid, kadar si niso razdelile razbitega krožnika ali pa navadne crkovine. Nato pa se spet razhajajo praznit kadice s pomijami. Na ulici Falguišre, številka osemintrideset je vesela hiša z lepimi dečki. V temi se tam shajajo snobi, se enatančno slačijo in vlagajo hlače pod stiskalko, da bi ee čez noč izgladile gube; dečki pa, želeč dokazati točnost, do jutra koprneče cvilijo. Ravno nasproti je policijska stražnica. Tukaj se pa včasih ponoči vršijo drugačna dejanja, ki jih imenujemo >tobačna«. Brkati dedci v elegantnih službenih čepicah zamašijo komunistu ali pa navadnemu lope.vu, ki so ga ujeli, usta s cunjo in udrihajo po njem
v. železno palico skozi mokro brisačo. To je genijalna, iznajjdba in je bržkone prijavljen tudi patent. V rezultatu ne ostaja noben sled poškodbe in smrt nastopa vsled vzrokov, ki jih ni mogoče pojasniti.
Tukaj ni bilo malo oderuhov, starinarjev, v kojih izložbah se lahko vidi poleg portreta cesarice Evgenije staro klistiro, veterinarjev, uglaševalcev klavirjev, prostitutk, lovcev mačk radi mesa, iz katerega se t.apravi, kakor je znano, izvrstno zajčje ragout, ter radi krzna, ki pomaga starkam pri revmatizmu v členkih, nediplomiranih lekarniških proizorjev, ki lečijo kapavico, apašev In bolh. Vse to prileze na ulice, opravlja tukaj svoje posle, pojeda cvrčeči v ponvah krompir, pije slabo vino, gladi pomečkane, umazano frake, otipava na vsakih pet korakov, kakor v gredicah razstavljena, loveča dekleta, tukaj so tudi moči, tukaj tudi prepeva solzavo čustvene romance, skratko
—	pisano in bodro živi. Tak je Pariz, to se pravi oni del Pariza, ki ga najbrže vodniki Cooka ne kažejo občutljivim mistress in miss.
In po tem Parizu je šel meglenega novem-berskega jutra elegantni inozemec, šel sme-
lo,	ne da bi se bal, da zablodi ali pa, da stopi v kaj grdega. Kam je neki namenjen? Na levo ni zavil: torej ne £re naročat nagrobni spomenik za svojo pokojno mater. Tudi na klavnice se ni ozrl. Ko je prišel na malo ulico, je začel prodirati z očmi meglo, iščoč nad vratini, črnimi, trhlimi in slabo-dičešimi, kakor usta stark, deščice s številkami. To bi kazalo na to, da inozemca ni pripeljala sem samo radovednost. Temu se
ni čuditi: v takih hišah imajo sedež tudi popolnoma solidne tvrdke, ki so na te kraje navezane po tradiciji, radi katere prezirajo modne bulvarje. Glej, pravkar se je j ustavil pred številsko osem in bo stopil k zastopniku tovarne dijon-ske gorčice! Mogoče bo naročil celo partijo gorčice! Pa ne, šel if mimo. Tedaj pa mogoče številka deset, P1" sarna za preprodajo sadovnjakov. Marelice so jako sočne, okusne in donosni plodovi-Ne, inozemec je odločno šel preko ceste drugo stran.
| Ko je napravil še nekaj korakov, se je ustavil pred velikimi vrati in samozavestno stopil noter. Na temnem dvorišču, kamor je prižel, ga je pa prvič zapustila bodra samo-
-	zavest. Nehote je vzdignil roko v novi rokavici k užaljenemu nosu. Zaradi teme fa ostalo zanj nepojasnjeno, kaj se pravzaprav v hiši dela:	nenadni iremont nekaterih
cevij ali pa izdelovanje svetovno proslavljenega kamembera. Ves obupan se je zadel v neka vrata. Na pragu je sedela starka in s samim prstom, ostrim in dolgim, čistila ribo. Inozemec je spodrsnil na ribjem drobovju, se [ majal vendar pa ni padel in se tudi ni obrnil. Trdno je sklenil premagati vse ovire in se je začel vzdigovati po ozkih, polžastih stopnicah, dokler ni prišel do cilja.
Vrata mu je odprlo ničevo človeče z odpadlim nosom, pod kojega razvalinami so mirno uspevale prekrasne, rdeče brčice.
—	Lahko govorim z gospodom Ney-em? je preko mere uljudno vprašal inozemec, ne da bi se zmenil za splošno ničevost človeka ne za pomanjkljivost njegovega obraza.
(Dalje prih.)
Razpis tesarskih del
ia stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda na Miklošičevi In
Pražakovl ulici v Ljubljani.
Pokojninski zavod razpisuje oddajo tesarskih del za stanovanjsko hišo na Miklošičevi in Pražakovi ulici.
Vsi potrebni podatki kot proračun in načrti se dobijo pri Pokojninskem zavodu ▼ Ljubljani, Gledališka ulica med uradnimi urami od 5. t. m. dalje za Din 80
Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 10. septembra 1927, do 12. ure opoldne pri podpisanem uradu.
Pokojninski zavod asa nameščence,
v Ljubljani.
Akumulatorske MALI OGLASI, j naprave
Za vsako besedo se plača |
50 par. Za debelo tiskano j svinčena usedlina in pe-pa Din 1. . J pe^ stara med, baker, B | cink. Kupuje se vsaka množina. »Calin« k. d. Zagreb, Mandaličina 1.
Drva - Čebin
W«lfOT« l/n. - T.ltl M
#W E C K
čaše in aparati za ukuhovanje so najcenejši, ker bo najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki Pruktus, Ljubljana.
potredniiki in ipedicifiki
GROM
odstranjuje brez bole čin in brez vsake nevarnosti kuija očesa. Nad 20 let zdravniško priporočljiv in ocenjen. Proti po-
 	tenju	nog,	pečenju	in
eventuelnlm ranam Je .BUROIT ova* kopelj. Burgit, Ges. m. b. H., Freila*sin0’ Generalno zastopstvo:
fVAN SVETEK# Novo mesto (Slovenija).
DANA GOLIA-KOBLER-JEVA. Privatne klavirske ure. Informacije vsak dan od 11. do 1., Mestni trg štev. 7/III.
Odda se
velika, zračna soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista''
i Prodan*
salonsko suknjo- Naslov
v UPravi ls^a-
Proda se
mlad pes, prava rasa Doberman, čistokrven, z rodovnikom. Poizve se na Rimski cesti št. 5 pri hišniku.
SVETEK
Majatalj: AUktaader želaiaibar. - Urejaj«: VlUlair Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej 8*r«r. V»i v Ljubljani.