XI. letnik.
V Gorici, dne 10. soparnim 1!H)3.
37. številka.
Liberalno veselice.
Priblni izgled veselico, kakoršnih si želij^njjtorbici po receptu „Sočo“, je bila veselicanralnega društva v Dobravljah na Vipavskem dne 28. junija t. I. Domoljubna pesem, par narodnih, med katerimi ne sme manjkati tista o „ljubici**, naj bi ljudstvo navdušile k narodni zavesti. Burki „Bucek v strahu11 sosenav-
,	--.-j,• ,» *	t
zoči sicer smejali, pa tudi pomilovali so prireditelje, ki^ si_.qpajo tako, mjnjanpst podati v razvečTnlo kmečkemu ljudstvu, ki v svoji naravni priprostosti brž razsodi, kaj se spodobi in kaj ne. Nekaj kletvic je bilo burki v zabelo. Kako se je pelo in igralo, nam ni dosti mnr. Burka in klaverno predstavljanje je bilo tako neslano, da je plesoželjna mladina vedno zahtevala, naj se že vendar začne glavna točka veselice — ples.
To veselico je pripravilo liberalno učiteljstvo, ki je prevzelo glavno vloge v burki in je tudi skrbelo za red pri plesu. Predsednik ajdovskega učit. društva je imel slavnostni govor. Povedal je, da imajo take veselice namen zbujati v narodu duha pok. Lavriča*), ter voditi ga k pravemu napredku. Dru-zega namena po „Sočinem“ receptu »čuvati ljudstvo pred klerikalnim vplivom11 govornik seveda ni povedal, ker premeteni nasprotnik sovražniku nikdar ne izda svojega pravega namena. Kaj tacega zamore storiti le v domišljavosti pijani urednik „Soče“, katerpga je Bog sklenil pogubiti, po latinskem pregovoru: „quem Deus vult perdere, dementat11, t. j. kogar Bog hoče pogubiti, mu zmeša pamet.
Vendar zvez e, katere imajo liberalni učitelji z voditelji liberalstva, časopijo, katero berejo in podpirajo, vse njihovo delovanje ob času zadnjih volitev in pozneje n j i-
*) Lavriču j<» duh otciimol, ilu se j« sum sebe usmrtil.
LISTEK.
Moja hoja na Krn.
(1'iše turist Vozirud.)
Bila je tudi ena mojih želj, da bi enkrat stopil sivemu Krnu na glavo. Kako se je mogla ta želja v meni sploh roditi, to ni šlo marsikateremu mojih znancev v glavo; no, in tega tudi jaz sam prav za prav ne urnem. Pa bilo je tako, sklenil sem, da grem na Km.
Stanoval sem v Kobaridu na klancu. Odtod sem proti večeru večkrat zahajal na sprehod proti Iderskemu in tukaj s ceste sem se oziral proti slovenskemu velikanu Krnu. Večkrat je bil v megle zavit, globoko čez ušesa je imel potegnjeno svojo sivo kapo, in takrat mi ni dopadal, četudi bi kdo trdil, da izgleda tako še bolj čast tljivo. V duhu sem si večkrat predstavljal, kako stojim vrh Krna in se oziram na okrog po lepi slovenski zemlji. In očaran po njenem krasu sem že dvigal svojo roko, da blagoslovim to lepo svojo slovensko domovino.
A to so bile le sanje, in te sanje je bilo treba enkrat uresničiti.
Na Krn, na Krn!
Ponudila se mi je lepa prilika, da zadostim svoji srčni želji po Krnu. V vasi Krn so bili sezidali cerkvico na čast
hovo nasprotstvo do duhovščine, njihovo stremljenje po voditeljstvu naroda, liberalno občinstvo, katero misli lako samostojno, k; kor mu „Soča“ in „Primo-rec“ narekujeta, ki je od blizu in daleč priromalo na veselico, vse to priča, da je bil namen te veselice in še nadaljnim, katere naj bi po želji slavnostnega govornika tej sledile, isti ap.mjtn, katerega je „Soča-1 v svojem deliriju izblek-nila, namreč: I j u,d.a.ULQ. čuva ti pred k L a r i k a I i z m o m, t-i. pjfTd vpTi-v O.	k e d u tToT&^r
je s časoma popolnoma privesti v liberalni tabor ali v fr r e z-verstvo.
telji prireditelji te veselice in sodelovatelji ter podpiratelji drugih liberalnih veselic z javnimi plesi, so združeni v liberalni stanovski „Zvezi učiteljskih društev11, ki je pod vplivom slovenskega liberalnega geneiala dr. Tavčarja. Glasilo „Zvpze“ je „Učitoljski tovariš1*, kateremu je v nerazsodnem trenotku ob zadnjih državnozborskih volitvah ušla ta-le zanimiva veroizpoved: „S » m o, o h sebi je umevno, da učiteljstvo n e m ore u p o g n i t i svoje glave tako črnemu srednjeveškemu nazadnjaštvu (namreč klerikalizmu ali vplivu duhovščine), zakaj naš najvišji cilj mora biti svobodna šola in svobodno učiteljstvo... Mi smo trdno prepričani, da v najkrajšem času zmaga na celi črti naša na-rodno-napredna stranka, ki jedo cela enaka svoji posest r i m i n a K r a n j s k e m inimav svojih vrstah tudi vse napredno učiteljstvo. Ta stranka je pokazala že doslej, da ima srce za učiteljski stan in je izrekla že v svojih načelih, da zahteva svobodno u č i te 1 j sv o“. Ta izpoved tako jasno spričuje zvezo učiteljev z naprednjaško protiversko stranko, da
sv. Roku, in v naših listih sem bral, da bodo to cerkvico 19. avgusta 1. 1903. slovesno blagoslovili. Takrat pojde gotovo veliko tvojih znancev gor, sem si mislil, in ti pojdeš ž njimi. In ker si že v vasi Krn, to je, na pol poti, stopiš potem še na Krn in dosegel si, kar si želel. Izvrstno! Ta misel mi je imponirala.
Odslej sem v duhu vsak dan nekaj časa preživel na Krnu, Krn mi ni šel iz spomina.
Prišel je dan, ko se je bilo treba odpraviti na pot. O, vendar enkrat! Srečni trenutek, ko namerim prvi korak proti Krnu!
Pa to ne gre kar tako; če hočeš iti na visoke gore, moraš imeti zato primerno upravo, turistovsko palico, daljnogled in kaj jaz vem, še kaj. Bil sem v zadregi. Turistovske palice nisem imel, daljnogleda nisem imel, primerne ogri-njače, da se ž njo zavarujem zoper krnski hlad, tudi nisem imel. Kleto stališče! Pa — čakaj! Pametna misel mi šine v glavo. Spomnim se svojega dobrega znanca Sokiča, ki ima take stvari, katere bi jaz rabil za na Krn. In grem k njemu ir ga zaprosim, naj mi posodi turistovsko palico. Mož to takoj stori in pravi, ali bi ne želel tudi daljnogleda. O srečni mož, v srce mi je videl, v srcu mi je
je 9krajno žaljivo za vsacega, ako mu zavezniki priznajo tako malo možgan, da mn upajo to očitno dejstvo utajiti.
Isti „Tovarišu je večkrat že pisal, naj se krščanski nauk izloči iz šole. Vse prismojene sanjarije liberalnega učiteljstvi pa razkrijejo samozavestne besede istega lista: „Prej nc bode končan boj med učiteljstvom in duhovstvom, dokler eden teh dveh stanov ne iz-gire raz površje zemlje**. Brrr! Tedaj ali propad učiteljstvo ali duhovščina. Liberalni učitelji so seveda prepričani, da propade duhovščina. Saj j&.afikLa6i-telj v svoji nadutosti izustila -J?„a 10
I' a r j i“.
i Do zdaj še niso učitelji »Zavezniki1* ia»iw ugovarjali tej pisavi svojega lista; ^.ivhzi** se tudi še niso odpovedali, ka-*tw to storilo pošteno istrsko učitelj-\tvo.\Tedaj smemo po pravici trditi, da imajo učitelji, ki prirejajo veselice v nasprotstvu z duhovščino isti namen, katerega ima liberalno č a s o p is j e, nam-ioi/.-j/uu.-IulLl vp!i, duhovščino in ljudstvo odtujiti sv. katoliški cerkvi.
Liberalni učitelji imajo z liberalno stranko nekako tiho pogodbo, ki se da ob kratkem tako izraziti: Liberalna s t ra n k a n a j n a m učiteljemin šoli pomaga do popolne neodvisnosti od cerkvenega upliva in do boljših plač, mi pa bomo širili iiberal.na načela, prirejali bomo ljudstvu veselice, s katerimi je zvabimo v libe-
1 s t v o.
L. „Panes et cirences", t. j. „kruha in Veselice*1 je nekdaj zahtevalo rimsko ljudstvo ; mogočnjaki so se ljudstvu dobrikali, ugodili so vsem njegovim strastem, da so le nerazsodno ljudstvo pridobili za svoje sebične namene. Ljudstvo je posebno pri volitvah držalo s tistimi, ki so najbolj znali zadovoljiti njegove
bral, kakor v kakih debeločrkastih molitvenih bukvah I Veselo sem zagrabil za turistovsko palico in veselo sem spravil „rešpetlin“. Hvaležnega srca sem se poslovil in s temi vrsticami postavljam dobremu Sokiču tudi — hvaležen spomenik 1 Še nečesa mi je manjkalo, namreč ogrinjačo. Človek pride na Krn potš.n, zato je treba, da se gori dobro ogrne. Tudi je na Krnu zjutraj zgodaj zelo hladno in prijetno ni, če človeka zebe. Torej — ogrinjača! Moj havelok je pre-težak, da bi ga vlekel vrh Krna, treba bo dobiti kaj primernejšega. A kje? Ni mi bilo treba dolgo iskati, srečen sem bil tudi v tem Na obisku pri meni je bil prijatelj kolesar in ta je imel nepremočljivo kratko ogrinjačo, za moj namen kakor nalašč. Vzamem mu jo in ga potem zaprosim, naj mi jo posodi. Sraejč so ugodi moji prošnji dobri prijatelj.
Zdaj sem bil opravljen z vsem, druge stvari za na pot sem si bil že prej pripravil.
Torej na pot, na Krn!
Srce mi je bilo hitreje, prsa so se mi dvigala močneje, oči so mi žarele jasneje. Na Krn!
S klanca sem nameril svoje korake čez kobariški trg, krepko sem zabijal palico v tla — najnovejši slovenski tu-
strasti. Tako se je širila neznačajnost, ki jp Rimljane privedla v propast.
Tako hoče tudi liberalstvo z obljubami kruha in veselic vzgojiti neznačajno ljudstvo. UradjjiJt.ffSoče“.afl.ja-ne-koč izrazil o pomenu veselic nekako tako-le: »Pri nažih-.veselicah, sa.lantje oauče^iinese in olike, da. yyiip, občevati z dekleti**, To je-lista, olika !
To oliko pomagajo širiti vzgojitelji naše mladine I Kako morejo braniti šolski mladini udeleževati se plesov, kako morejo sklepati pri okrajnih učiteljskih konferencah, naj se plesi omejujejo, ako sami prirejajo veselice s plesom ? § 1. šolske postave pravi, da je naloga ljudske šole, „odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni11. S takim delovanjem pa dosežejo učitelji ravno nasprotno, namreč razuzdanost in brezbožnost, kar je tudi v resnici sad novodobno šole, kjer vlada liberalstvo.
Zveza pspoMil zaflrni in njih revizija.
(Dalje)	„	w
§ i. Zavezno načelstvo im:: do-^nost po § 2, odstavku 2 določenim oblastvom imenovali zavezi pripadajoče zadruge (društva) z dokazom priznane mu pregledne oblasti, čim se je pripoznala, in nemudoma naznaniti kake nastajajoče premembe.
§ 5. Pravica postaviti preglednika ss more odtegniti zavezi:
1. Če zaveza svoje delovanje razteza na druge, ne v ustavu oznamenje stvari;
2. če zaveza ne zadošča naloženi ji dolžnosti pregledovanja;
3. če se je število zavezi pripadajočih zadrug ali društev zmanjšalo tako, da se od nje nikakor ni nadejati uspešnega delovanja.
Pravico odtegne, poslušavši zavezno načelstvo, po § 2., odstavku 1 pristojno oblastvo. Da se je odtegnila pravica, to
rist! O, ko bi me bil videl kak član „Slov. planinskega društva", gotovo bi si bil štel v največjo zaslugo, da me pridobi za to društvo I A hvala Bogu, ni me videl nobeden 1
Pa kaj se zamujam s lakirni sanjavimi mislimi I Dalje, na Krn! Kako zdravo je, da se človek shodi, da se pretegne, zares, zdrava je pametna turistika!
Mimogrede sem se bil oglasil v Kobaridu še „pri Nemcu1*. Tam ima svoje prostore „Slov. kat. podporno in izobraževalno društvo1*, tam se shajajo možje katoliško-narodnih načel. Pa je tudi go stilničar „Blaž“ tako izvrstna duša, da je vredno, da se oglasiš pri njem. Tam sem se bil torej ustavil, in glej, koleselj sem zagledal na dvorišču! Pelji se! ta misel mi trešči v glavo, in hitro naročim voz do Smasti. Brrr! To smo ga pihnili! Spremljal me je znanec z Vipavskega. Konjič je dirjal, jaz sem držal turistovsko palico visoko na vozu zabodeno v tla, in ogrinjača je v zraku za hrbtom tlafo-tala in daljnogled mi je na prsih cingljal. Marsikdo je ob poti obstal in zijal, marsikdo se je veselohudobno smejal. A jaz sem dirjal dalje proti Krnu na vozu — najnovejši slovenski turist !
(Dalje prihodnjič.}
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici	Tiska	„Narodna	tiskarna**	(odgov.	J.	Marušič)	v	Gorici.
Izhaja vsaki č«- ‘ek oh II. uii dopuiJnc. Uokopisi se ne vrn Nefrankovana pisma . ne sprejemajo.
Cena listu znaša /a celo leto '1 krone, za pol leta 2 kroni, /.a m a n > "-oitiožnc /a celo leto 3 krone, za pol leta K 1 ‘SC /.a Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7-
Naročniuo in naznanila sprejema upravništvo v (Juriči, Semeniška ulica š. Ki Posamezne številke se prodajajo v toba kamah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
je uradoma priznati v prav tistem paragrafu, odstavka 2 oznamenjenim oblastvom.
S (5. Preglednik, ki se izkaže kakor gre, ima na postavi § 1 pravico, kolikor to zahteva namen njegove postave, stopiti v opravilne in obratne prostore, vpo-gledati v knjige in liste, od organov in naokojemnikov zadruge (društva) zahtevati povedbe in pojasnila ter preiskati zalogo blagajnice kakor tudi zalogo efektov, dolžnih listin in blaga.
Zahtevane povedbe in pojasnila naj oni, od katerih se terjajo, dado brez pomude natanko in reznično.
Ako je kak nadzorni svet, treba ga je privzeti k pregledu.
$ 7. Preglednik naj pregledno poročilo poda zadružnemu (društvenemu) načelstvu ter izvršeni pregled nemudoma naznani s § 2. odstavkom 2. določenemu oblastvu.
Ako je preglednika postavila kaka zaveza, poroča se potom zaveznega načelstva, katero naj preskusi poročilo ter podatek svoje preskušnje priloži poročilu.
Kako sestavljati pregledna poročila,
o	tem se utegnejo izdati splošna navodila ukazoma.
4? 8. Zadružno (društveno) načelstvo naj tako, ko je prijelo pregledno poročilo, ako je kak nadzorni svet, v skupni seji z njim, sklepa o poročilu in pregledno poročilo o sklicu prvega prihodnjega velikega zbora napove za predmet sklepanja.
V	velikem zboru je poročilo pre-glednikovo s kakimi npomnjanni, ki jih je pridalo zavezno načelstvo, prebrati z vso njegovo vsebino. Pri tem naj nadzorni svet in, če ni nadzornega sveta, načelstvo izreče svoje mnenje o podatku pregleda,
§ 9. Ako se o pregledu pokaže, da se ni ravnalo vse po zakonitih ali ustavnih določilih, in ako se v roku, ki ga je on primerno določi, ne izkaže pregledniku, da so se odpravili ugotovljeni nedostatki, naj preglednik, ako ga je postavila kaka zaveza potom zaveznega načelstva, drugače pa naravnost prepis svojega preglednega; poročila s kakimi potrebnimi pojasnili”predloži s § 2. odstavkom 2. določenemu oblastvu.
(Da^je pride.)
Politični pregled.
Deželni zbori se skličejo večinoma meseca septembra, in sicer se pričakuje, da začnejo svoje zasedanje: 10. aept. deželni zbor v Solnogradu, Predarelskem in Bakovini, 14. sept. v Dol. Avstriji, v Galiciji, na Koroškem in v Šleziji; 17. sept. oni v Gorenji Avstriji; 21. sept. ona v Mora-viji in na Štajerskem ; 22. oni na Kranjskem ; 29. ona na Češkem in v Tirolih. Deželni zbori v Dalmaciji, Istri, Trstu in Gorici se skličejo kasneje, ker zdaj nimajo nujnih predmetov, katere bi obrav-nali. —
Vojaške zadeve. — Določba, s katero so prizadeti vojaki, nahajajoči se v četah skupne armade in vsled katere bodo morali oni ostati v stalni vojaški službi četudi končajo s 30. sept. t. I. svoje triletno službovanje, se prav nič ne dotika deželnih brambovcev. Deželna bramba je namreč za to državno polovico posebna stvar, kakor so posebna stvar za Ogre honvedi. Kakor razpolagajo Ogri po svoji volji gledč honvedov, tako razpolaga tudi naš drž. zbor po svoji volji gledč domobrancev. Tedaj kontingentni zakon glede domobranskih novincev, je bil v našem drž. zboru sprejet in dobil je tudi Najvisje potrjenje ter postal popolnoma ugw ■- n za izvršbo. Zato pa so poklicani s 5 okt. t. 1. vsi domobranski novinci v vojaško službo, kakor bodo tudi koncem septembra izpuščeni iz nje vsi oni domobranci, ki končajo s 30. sept. »vojo službo. Seve, da je to zopet jako čadno, ako se pomisli, da bi bo moralo s honvedi ut''tako postopati, kakor se postopa z našimi domobranci.
Kar se pa tiče vojaških novincev, ki so bili to leto vzeti v vojake in so prideljeni skupni armadi, in bi imeli nastopiti v oktobru svojo vojaško službo, dobila so vsa politična oblastva nalog, da naznanijo prebivalstvu z javnimi oglasi, da se letošnjih novincev v mesecu oktobra ne pokliče v vojaško službo kakor je bila do sedaj vsako leto navada. Novincem pa, ki bi hoteli proste volje nastopiti vojaško službo je to dovoljeno. Pa ne samo to. Izpustilo bi se tudi namreč iz vojaške službe toliko vojakov, ki dokončajo dne 30. sept. svojo triletno službo, kolikor novincev bi prostovoljno nastopilo vojaško »lutbo.
Shod dri. in dež. posl. foških.
—	Kakor ,.SI. Nar.4' poroča, bilo je pretekli petek zvečer v Prag' posveto vanje vseh mladočeških državnih in deželnih poslancev. Pri ti priliki je imel dr. Pacak, načelnik mladočeškega kluba, velik političen govor o položaju, zlasti z ozirom na dogodke v Ogrski. Temelji centralizma in dualizma, je rekel govornik, pokajo v svojem ogrodju. Prišel je odločilen čas, da se spremeni po federalističnem in avtonomističnem načelu državna oblika, katera je zagotavljala prevlado Nemcem v tej, Madjarom v oni državni polovici. Nastopila je za državo usodepolna kriza; povzročile pa sojo ono stranke same, ki so preje ustvarile dua-listično državno obliko. Država se bodo morala preustrojiti po principu popolne narodne enakopravnosti. Ogrska stremi po popolni samostojnosti in so njene na-cijonalne zahteve v vojski Bamo pretveza v to. Navzlic temu se morajo te težnje spremljati b simpatijami, ker stremijo zn tem, da se izvojujejo upravičene jezikovno pravice. Tudi na Avstrijskem se mora izvesti zakonito zajamčena enakopravnost v civilnem, kakor vojaškem življenju. Zato bi bilo neumestno, da bi podpirali Nemce v boju proti madjarskim zahtevam; nastopiti pa je treba takisto proti enostranskim ogrskim postulatom. Prešedši na avstrijske politične odnošaje, je nadaljeval dr. Pacak: Ne dolgo tega se je še obče smatralo, da je češko-nemška sprava mogoča. Razmere so sedaj pokazale baš nasprotno. Dokler se bo ravnalo po principu, da se nobena čeških kulturnih zahtev ne izpolni brez dovoljenja s strani Nemcev, je vsaka sprava nemogoča. To pa je zakrivil v prvi vrsti dr. Korber, ki se ravna po tem principu, čehi so od vlade zahtevali izpolnitev najminimalnejših postulatov: notranji uradni jezik, vseučilišč« v Brnu in odpravo Kindingerjevih naredb Vlada je raje onemogočila parlament, nego da bi jih izpolnila. V zadnjem času je prevladala v vladnih krogih Cehom toli sovražna tendenca, da je bil dr. Rezek primoran iz narodnih motivov odstopiti. Sovražno hastopanje vlade izziva k ostri, brezobzirni taktiki. Z vlado, ki so je izkazala nezmožno vladati v naši mnogo-jezični državi, se mora korenito obračunati. Ta obračun o ministrstvu KOrber-jevem pa je že gotov. Z vso vztrajnostjo je treba delovati na to, da se združijo v močno falango vse federalistični in avtonomistične stranke, da v sedanjem ugodnem momentu izvojujejo preustrojitev države v federalističnem smislu. V to svrho oa je treba, da se zjedinijo tudi vse češke stranke.
Tudi dr. Herold je govoril o položaju in sicer prilično v istem smislu, kakor dr. Pacak. Avstrijski centralizem, ki Be je z uvedbo dualizma hotel vzdržati na površju, je ob robu propada. Svetovno stališče avstro-ogrske države je omajano, ne vsled zvunanjih dogodkov, ampak radi zamotanih notranjih razmer. Radi nemško obstrukcije je zavladala v Cislitaniji popolna desorganizacija v državnem in javnem življenju. Pa tudi za ogrske razmere je nastopil kritičen moment. Težišče vsegti pa se ne nahaja v obsegu narodnostnih zahtev, ampak v tem, da se čuti ogrska opozicija močno dovolj, da itak slabo zvezo s Cislitansko popolnoma pretrga. Dogodki na Hrvatskem so znak, da so v ogrski državni polovici skrajno nezdrave razmere in da so Slovani z obstoječim vladnim sistemom silno nezadovoljni. V oči-gled teh kriz je država do cela nesposobna, da bi igrala v ižtočnem vprašanju ono ulogo, ki bi jo sicer lahko. Protislo-vanska politika ne more pridobiti državi simpatij balkanskih slovanskih narodov, od katerih je odvisna cela bodočnost avstrijske gospodarske politike v orijentu. Dunajska vlada pa tega ne uvideva in tira naprej svojo protidržavno, nemško politiko. Z oziirom na to ne pojdejo češki poslanci v bnj proti Ogrom za vlado in za Nemce. Nasprotno, prav sedaj se mora konstatirati, da so Čehi že tirjali izvršitev takih postulatov, za katere se sedaj bojujo Ogri. Tudi Čehi morajo zahtevati, da ne bode armada sistematično uničevala narodne individualnosti posameznikov, tirjati se mora češčina kot polkovni jezik pri čeških polkih, da se uvede v vojaška vzgo-jevališča češki jezik in da se gojenci vojaških zavodov poučujejo v svojem maternem jeziku. Takisto se mora delovati na to, da se češki častniki premesti k češkim polkom in da se bo tudi pri vojaških kazenskih razpravah obravnavalo v jeziku obtoženčevem; končno pa se mora tudi zahtevati, da se ohrani značaj prvotno po kraljestvih in deželah orga-
nizirano deželne hrambe in črno vojske, ler da ho v teni smislu uredi tudi vpra sanjo glede vojaških zastav in znamenj. Odločitev vlade, da se radi nenormalnih razmer na Ogrskem pridrže vojaki tretje -letniki preko 1. oktobra pod zastavo, je imenoval dr. Herold predrzno kršitev zakonov, skrajno nepravičnost in brutalno oškodovanje gospodurskih interesov, kar mora izzvati najskrajnejši odpor. Kakor Pacak poživljal je tudi Herold vse češke stranke, da se združijo v enotno bojno falango, da no zaloti odločilen moment češkega naroda nepripravljenega spretno izrabiti dati položaj.
Ogrska kriza. — Cesar biva zopet v Pešti, da napravi red. A razmere so tako zamotane, stranke tako slepe, da kriza tudi še tateden ne bode končana.
Mogoče je lo to, da vladar poveri vlado min. predsedniku, ki pač nekoliko ustreže madjarskim šovinistvom, toda krize končno ne reši. Niti grof Khuen ne ve, kaj misli vladar ukreniti. Doslej javno mnenje po večini še vodno soglaša s tem, da bi mogel bivši ministerski predsednik dr. Wekorle še najpreje pomiriti opozicijo. Vprašanje je le, ali opozicija opusti obstrukcijo. To pa je ravno ona točka, o kateri se suče vsa kriza. To je pač že danes gotovo, da sedaj noben ogrski državnik popolnoma ne reši državne križe, ker kamen je izpnščen in lo izvanredna sredstva morejo preprečiti večjo katastrofo.
Bolgarski knez Ferdinand se je konečno vendarle vrnil v Bolgarijo. Ali obnašal se je pri svojem povratku kakor se obnaša maček okolo sklede vroče kaše. Prišel je namreč v Bolgarijo na skrivaj in po ovinkih, a vrnil se ni v Sofijo, marveč podal se je na svoj grad Euxinograd, ker se boji, da bi v Sofiji ne bila varna njegova koža. Knez Ferdinand pa bi še zdaj ne bil prišel v Bolgarijo, da se mu ni predstavila Murany na Ogrskem deputacija bolgarskih prvakov, ki mu je povedala na uho, da ga Bolgari prekličejo, ako se ne vrne v Bolgarijo. Tudi temu prizivu se je knez Ferdinand šele polern odzval, ko je družinski svet sklenil, da se vrne knez v Bolgarijo pa brez otrok. Položaj na Bolgarskem je danes tako kritičen, da se ne bode nič čuditi, ako nam prinesejo že najbližji dnevi vesti o izvan-rednih dogodkih, ki so se dogodili v Bolgariji.
Nova zarota srbskih častuiliov.
—	Nad 1000 srbskih častnikov vseh srbskih garnizij se je zarotilo, da miščujo umor kralja Aleksandra. Zidnje dni so imeli pri uinoru neudeleženi častniki večkratno pogovore, kako bi nastopili proti onim 70 častnikom, ki so bili pri umoru udeleženi. Sklenili so od kralja Petra, ki je sedaj v Nišu, zahtevali, da kaznuje morilce. En del častnikov je zahteval umirovljenje zarotnikov, drugi del pa j ' zahteval, naj se zarotnike kaznuje kol navadne zločince, častniki so sklenili, ako kralj njihovi zahtevi ne ugodi, izstopiti iz armade, kar bi bilo za Srbijo v sedanjem trenotku jako kritično.
Vlada je izvedela za sestanke častnikov ler je v Nišu aretirala 38 častnikov.
Kralj Peter išče potov, da bi konflikt s častniki na miren in dobrohoten način izravnal. V garnizijah je mnogo vrišča. Gotovo je sedaj, da je velika večina častnikov nastopila proti morilcem kralja Aleksandra. Aretacije častnikov so radi lega ne nadaljujejo, Z aretiranci v Nišu popolnoma soglaša divizijonar Jan kovic, zato se z aretiranimi častniki jako obzirno postopa. Nekateri imajo samo hišni zapor.
Vstaja ua Balkanu. — Vesti o vojni so vedno številnejše in niso več temne in nedoločne, ampak postajajo vedno verjetnejše in imajo vedno več podlage.
Vest o ultimatumu sicer ni resnična, a vkljub temu je položaj med Bolgarijo in Turčijo vedno bolj napet.
Poročilo, da se zbirajo v Evksino-gradu bolgarski ministri k posvetovanjem pod kneževim predsedstvom, označuje morda še najbolj nevarni položaj na Balkanu. Ofloijelne besede, ki jih je sultan govoril cerkvenim zastopnikom, donijo sicer lepo. Toda kaj so sultanove besedo napram krvoločnim dejanjem njegovih bašibozukov in proti, z neizprosno konsekvenco borečim se, Macedoncem!
Iz Sofije se poroča: „ Dobro poučeni krogi smatrajo napoved vojne od katerekoli strani za izključeno; priznavajo pa, da se bodo puške same sprožile vsled preganjanja čet od turške strani ob bol-
garski moji, in da se je bati hudih spopadov.
Olicijelni organ bolgarske vlado priobčuje senzacijonelno vest, da obstoji med Kusijo in Bolgarijo zveza, ki sta jo podpisala I)anew in Paprikow. List trdi, da ima prepis od dotične pogodbe. Vsebino pogodbe označuje list z zagotovilom, da bi Bolgarija v vojni s Turčijo ne ostala sama.
Dopisi.
Dornherg. — Dne 30. avg. je bila tnkaj voselica liberalcev v krčmi pri Albinu. Moramo roči, da se je ljudstva mnogo nabralo, tudi iz daljnih krajev, ker liberalci znajo dobro bobnali. Kako pa je bilo ljudstvo postreženo? Polju-b >vanja in objemanja na odru ni smelo manjkali. Beseda Jar“ je bila tudi v igri, saj brez njo liberalec ne more živeti. Za pijanca so jo kazal mlad vdovec, i« kateremu je umrla žena pred štirimi meseci. Da-li služi taka igra ljudstvu v I omiko in napredek v dobrem, naj sodi f pametni in pošteni bralec; jaz od moje I strani sodim, da je 10 v pohujšanjo. Li- I beralizem je rodil sad po svoji naturi, I on je zlo in mora zel sad roditi. — Vže u pred par leti so igrali igro, s katero so I ravno tako ljudstvo pohujšavali, kakor I zdaj. Ko prirejajo torej liberalci veselico, I ne pričakuj, pošteni bralec, nič poštenega I nič dobrepa, temuč samo hudo in po- Q hujšljivo. Kje so se pa učili ti igralci za to veselico. Učili so se in imeli svoje vaje v čakalnici na postaji v Dornbergu. Sm,i li to biti? To naj sodijo tisti ki ukazujejo pri „Vipavski železnici'1.
Zdaj pa primerimo opisano veselico liberalcev z veselico klerikalcev, katera je bila pred kratkim, pri kateri so predstavljali lurdsko pastirico. Ta igra je ljudstvo vzpodbujala k dobremu, blažila srce in napeljevala k poštenemu, k svetemu življenju. Liberalna veselica j pa, pri kateri so predstavljali „Desetega bratau, je napeljevala ljudstvo k nepo-štenoma življenju, k pijančevanju in na opolzlo pot.	I
Iz Ročinja. — Da je slabo stvar težko zagovarjati, skušal jo dopisnik iz Ročinja, ki je hotel v „Soči“ oprati ro-činjskega župana, kojega je bil malo po-krcal predzadnji „Primorski list4*. Odtod prihaja menda tudi zmedenost in kon-fuznost, po koji se odlikuje oni dopis. Dopisnik, kateri v začetku z vso gotovostjo trdi, da je pisal v „Prim. Iist“ naš organist, je to na koncu dopisa že pozabil ter pozivlje, naj se dopisnik „P. 1.“ šele oglasi, da ga bo župan tožil, ker mu je baje očital nepošteno dejanje,
Ne, tega mu ni nikdo očital, samo povedal je, da se je žendarmarji čudno zdelo, zakaj so tatovi skrili ukradeno l slamo ravno na njegovem skednju in ne I kje drugod! Našega organista naj pa f župan in njegov zagovornik pustita na I miru. Saj sta mu provzročila zadosti I škode, ker mu nista pustila zidati podrte 1 hiše. Z raznimi občudovanja vrednimi I odloki našega županstva se je zidanje U tako dolgo zavlačevalo, da so že vsi ljudje ■ glasno obsojali županovo trmo. Kar kvasi H dopisnik „Sočeu o cestnem odboru, je 1] prazno, ker vsak otrok vč, da nima gl cestni odbor nič opraviti pri občinskih Fl poteh. Z enoglasnim starešinstvenim skle- 1 pom je dobil župan tako pod nos, da bi ■ bil vsak na njegovem mestu takoj od- E stopil, a on jo je mirno vtaknil v žep. I Za danes bodi dovolj I Ako hoče župan jj še kaj, mu je na razgolago
Pravi liboralec%
Otlica, 6. sept. — Naš shod (ne- j delja angelov varihov) je bil letos prav \ ler Procesija je bila veličastna, tudi ljudje, ki morajo med službo božjo ostati zunaj oerkve, ker jo v cerkvi premalo prostora za vse, so se še precej lepo zadržali, česar včasih ni bilo. A posebne hvale je vredno nekaj druzega! Letos so bili novi pevoi in nov organist; res čuditi se je, da se more mladenič — Albert Poljane — toliko naučiti v teku nekaj mesecev. Lani harmonija še poznal ni, letos že gode nanj kakor spreten organist; lani so peli pevoi še po starih „K-mol načinih11, letos so še preoej dobro (dvoglasno in enoglasno) peli iz Schweit--zerjeve „Kind Jesu“-maše Kyrie in Gloria, iz Molilorjeve „S. Fid. a Sigm.u pa druge mašne dele. Da je bilo vse prav dobro,
*) Uredništvo »Primorskega Lista« potrjuje, da dopisa iz Ročinja v predzadnjem »Pr. L.« m pisal g. Ivan Leban, organist. To izjavljamo na izrecno proinjo g. I. Lebana t
ho ne more trditi, kajti poln težav ji' in brhkosti J,o sam začetek učenosti; toda uverjen sem, da bod<* drugo leto — z novimi orgijami — tudi pevci kaj lepega zapeli. Le vstrajno in /. veseljem naprej!
Novice.
ltoniAiijc v Oglej in na Sv. Goro.
— Včeraj ob ti. uri zjutraj so došli slovenski romarji v starodavno stolnico sv. Mohorja v Oglej. Sa^>'4^rjinjskega jih je prijlo .nad tisoč, 1’ridruiTlo se jim jo tudi mnogo Ffimoruev. Vseh ljudi v cerkvi jo bilo nad dva tisoč. V Ogleju jo nrišla romarjem naproti če. duhovščina. Ob 7. uri jo imel v stolnici č. g- dekan Ko b-
I	a r govor. Polom jo bila tiha sv. maša in skupno obhajilo. Ob 5). uri jft imel p r e m i I. k n e z i n 5 k o f d r. Jeglič govor in potem pontilikalno sv. nrn^o.
Ob 4. uri popoludne so se romarji pripeljali na goriško postajo, kjer jih je sprejela deputai-ija, obstoječa iz mnogih duhovnikov in svetnih gospodov. V imenu deputacije je pozdravil knezoškola prelat dr. Josip Gabrijevčič. — Romarji so se odpeljali skozi Gorico naravnost v Solkan, od koder so odkorakali na sv. Goro.
Danes ob 7. uri je imel na Sv. Gori 6. g. župnik Pavlovčič govor. Ob 9. uri je govoril č. g. Janez Kala n. Nato je bila panlilikalna maša.
Ob 4. uri popoludne se Kranjci popeljejo iz goriške postaje proti Ljubljani.
MoflJtranjskiiuL. roujarji vladal lep ped. Upamo, da so bili "v naši deželi zadovoljni. Goričani smo bili ginjeni, ko smo gledali nepregledno množico pobožnega ljudstva pomikati sesč svojim škofom skozi mesto proti Solkanu.
Bgg -Xe. ^rerpJjaj^dobfA Jt£anjsjy> ljudstvo 1
Cesarjev dar. — Za popravo župne cerkve sv. Aniona na Lokvah jo podelil presvetli cesar 200 kron.
Za slovensko sirotišče v Gorici oziroma za „kat. društvo detoljubov** so darovali: P. n. Antonija Miljavec l K, Marija Markič 50 v, Angela Markič 50 v, C. M. 1 K, Karol Drašček 6 K, velika dobrotnica slovenske dece 500 K.
Za „AlojzijeviŠče“: J. K. 10 K, Neimenovana 5 K.
Bog plati!
Kdo bo poštni višji upravitelj v Gorici? — Poštni višji upravitelj g. Peter Augschellerje stopil po 48 letnem službovanju v stalni pokoj. Vpraša se zdaj, kdo bo njegov naslednik? Mi zahtevamo, da mora poštni višji upravitel, v Gorici znati občevati se slovenskimi strankami. To ne gre, da se za slovenske stranke kličejo poštni sluge za tolmače. Radi tega pozivljemo svoje poslance, da naj store potrebne korake, da se zabrani imenovanje kakega človeka, ki bi ne zt.al slovenski. Čujemo, da se ponajajo za to mesto ljudje, ki so popolnoma nevešči slovenskemu -jeziku.
Dve zlati masi. — Dne 21. t. m. bosta č. g. Franc Kodermatz, stolni kanonik in č. g. Josip Mašera, vikar v Št. Mavru, obhajala petdesetletnico svojega mašništva. Zaslužnima gospodoma čestitamo iskreno I Na mnoga leta I
Dr. Aleksij Hat. Itojic se je r pondeljek vrnil z letovišča v Gorico.
Vipavska železnica. — V torek je moralo v Ajdovščini več ko 50 ljudi zaostati, ker ni bilo na vlaku prostora. Čudne razmere!
Vinogradniški shod. — Goriško vinarsko društvo, čegar delovanje se razteza na slovenski del naše dežele, priredi prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. ob
4.	uri popoludne v Dornbergu javen shod. Razpravljalo se bode na njem o kupčiji z vipavskim vinom, o pripravljanju vina, o ravnanju z vinom itd. Opozarjamo na ta ahod vse vipavske kmetovalce ter jih vabimo, Ja se ga v polnem številu vdeleže.
Furlanska procesija na sv. Goro.
— V nedeljo priredi kat. ital. delavsko društvo v Gorici procesijo na sv. Goro. Udeležili se je bodo Furlani iz cele Furlanije.
Vojaštvo se je v pondeljek ob 3. pop. vrnilo z velikih vaj v Gorico.
Zastava Gorice odlikovana v Italiji. — Iz Vidma sporočajo iz itali- I janskega vira še to-le malenkost: „Go-rica ni pozdravila našega kralja le z ogromno udeležbo nad 800 oseb in s šopkom cvetja, marveč tudi s svojo zastavo, katero so nosili gorički mladeniči.
Ko so nesli to zastavo na Piazza Um-berto I. mimo kraljeve dvojice, jo je prva zapazila kraljica, ki se je prijazno na-smehljala ter opozorila na njo tudi kralja. Ta se je takoj obrnil proti nji ter ji sa-lutoval. „Kvvivi» ltalia- evviva il Re !*‘ se je mogočno odzvulo iz vrste vrlih go-riških mladeničev.
Čuden filas gorlšklm Slovencem i/. Italije Goriški Slovenci sn prejeli naslednje pismo iz Italije in sicer iz laške roke: ..Našega kralja in milo kraljico Jeleno je navdušeno pozdravilo nad 20.000 irredentov. Toda storili so svojo dolžnost tudi beneški Slovenci, kar je naredilo v dvornih krogih jako velik vtis. Tr'ba vedeli, da nq kraljevem dvoru se govori tudi slovanski -srbski, kar razume tudi "vsak Slovenec lože nego Sicilijaneč in Lombardec knjižovno toskanšfiino. Danes jo prišlo v Italiji v modo — vse, kar je slovanskega, ker Je .v. icuatelisty u.s, .slovanskim svetom iščemo bodočo srečo mlade Italije. — Zakaj tega ne razumete goriški Slovenci ? Zaknj Vas ni bilo v Videm, da bi bili vredno pozdravili kraljico, ki Vas ljubi, je Vaše krvi, kakor ni nobena druga?! Vaša deputacija bi bila odlikovana, Vaš šopek cvetja bi dičil kot četrti voz naše mile Jelene, in Vaš poset bi bil največjega pomena!"
»Centralna posojilnica" v Gorici
je imela letos do 31. avgusta prometa K 1,860.582'19. Hranilnih vlog seje letos vložilo K 289.57818, dvignilo pa K 195.8H7-39 in znaša stanje hranilnih vlog dne 31. avgusta 1903. K 771.146-86, torej za K 93.69079 več nego z dnem 31. decembra 1902. Posojil se je d a I o K 82 674 23, vrnilo pa K 33.536 51 in znaša stanje posojil dne 31. avgusta 1903. K 633 35510, torej za K 49.137 72 več nego dne 31. decembra 1902. Sprejemki v tekočem računu so znašali K 580.568'18, izdatki pa K 646 52919, in je znašal promet v tekočem računu K 1,227.097.37, aktivno stanje tekočega računa pa K 178.27801, torej za K 75.494 30 več nego koncem prošlega upravnega leta.
Razstava cerkvenih oblačil bo od 19. t. m. do 25. v ulici Barzellini št
2.	Toliko na znanje č. duhovščini.
Utopil se je dne 8. t. m. v Vipavi opekar Andrej Gregorič iz Prvačine.
Razstava goveježivine v Komnu, ki je bila prošlo nedeljo, pokazala je, da se nahaja živinoreja na Krasu še na nizki stopinji. Prignano je bilo na razstavo okoli 150 glav živine, katere so pa pripadale več nego desetim p’ a s m a m. Unterwaldenskega plemena, katero se širi tod že nad 20 let, videti je bilo primeroma še prav malo. Pokazalo se je torej, da morajo odločilni faktorji ubrati drugo pot, nego so jo hodili do sedaj. Vzlasti morajo skrbeti za dovoljno število dobrih plemenskih bikov, kateri se tod jako pogrešajo. — Razstave so se udeležili tudi nekateri italijanski gospodje odborniki kmetijske družbe ter so se na lastne oči prepričali, kako so zanemarjali do sedaj ta okraj. Na banketu, ki je bil popoludne, zbralo se je okoli 60 gospodov. Jako krasno je govoril c. kr. okr. glavar sežanski g. Rebek, kateri je napil ob zaključku govora navzočim gostom.
Volitve v občinsko starešinstvo v Sovodnjali. — Volitve v občinsko starešinstvo so se vršile v četrtek. Zmagala je na celi črti protižupanova stranka,
V	prvem razredu so nasprotniki kar vrgli puško v koruzo ter zbežali kakor kafra. Župan je zbežal z voliščd in še volitev ni hotel voditi, ampak je prepustil enemu podžupanu, da je iste vodil. Kislo grozdje, kaj, g. župan? Nasprotniki so uložili nek utok, ki pa ne bo imel nobenega vspeha, ako niso pošteno nafarbali politično oblast.
Živeli vrli Sovodenjci, Rubinjci, Pe-čuni in Gaberci, le po tej poti dalje, ker je edino prava.
Iz Devina nam pišejo: Še se govori
o	groznem zločinu v Sesljanu, kjer je neki Blažina iz Mavhinj zabodel nož 6 cm globoko pod srce krčmarju Legidu iz SeBljana, ki je branil svojega brata v tepežu. Nesrečnega življenje visi na nitki.
Zdaj že zopet druga nesreča. Stari mož Batiston iz Devina je šel v torek na praznik M. B. na božjo pot v Videm. Zvečer ob 7. uri se vrne, stopi iz vlaka in komaj vlak iapisks, hoče iti čez drugi tir proti vratom, pa v tem hipu pridrdra lokomotiva proti Tržiču, ki ga podere na tla in drsa kakih 100 m naprej. Ko se ustavi lokomotiva najdejo nesrečnega moža z razmesarjeno glavo in zlomljeno
i	nogo! Njegova božja pot je bila zadnja v tem življenju! Nadeljeval je svojo božjo pot ne na dom. ampak v večnost, kjer naj bi mu M. B. sprosila večno veselje!
Obolel je četrtošolec Janko Gruden iz G. Trebuše (Vojsko), ker je neprevidno pil vodo iz studenca ob potu. Rog daj zdravje vrlemu odličnjaku!
Nm trnovski planoti preti suša jesenskim pridelkom, kateri že itak niso obili. Primanjkuje že vode; sicer pa pričakujemo boljše bodočnosti gledč vode, ker je sl. županstvo trnovsko že iskalo prostor za nov vodnjak na Lokvah.
Izpod Krna. — (Zahvala). Cerkveni odbor sv. Roka na Brdu v Krnu izraža srčno zahvalo vsem udeležencem na dan blagoslavljanja cerkve sv. Roka v Krnu. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, ki je v takem številu prihitela v naš visoki Krn, v prvi vrsti c. g. frančiškanu iz Gorice in č. g. kuratu libu-šenjskemu za trud in za pomoč. Bog plati! F. Sivec, Mat. Rutar, Miha Gro-gorčič, Janez Sivec. Jože Rutar.
Uspeh GabrBčkovlh ovadb. — Kakor znano, vložil je A. Gabršček svo-ječasno ovadbo na c. k. okrožno sodnijo, s katero je zahteval naj. sodnija kaznuje z globo člane načelstva in nadzorstva „Krojaške zadruge11, ker niso pravočasno sklicali občnega zbora. Ko je bil 2e občni zbor razpisan, dostavil seje odboru odlok, glasom katerega so bili načelniki in nadzorniki obsojeni v globo 5 kron. Proti tej globi so se omenjeni uprli in dobili v odgovor svoje vloge sledeči odlok:
C. kr. više deželno kot utočno sodišče primorsko v Trstu o ntoku načelstva „Krojaške zadruge z omejenim jamstvom v Gorici1* na sklep c. kr. okrožnega sodišča goriškega dne 7. avgusta t. 1. posl. štev. Nc III 8/3/2, katerim je bilo redovno globoj kaznovalo člane načelstva in tudi člane nadzorstva v smislu § 87 zakona dne 9. aprila 1873. leta št. 70 d. z. radi neposlušnosti propisov obseženih v § 22 odst. 3. tega zakona, — v nejavnem posvetovanji je tako-le skle-nolo:
Razveljavja se izpodbijani s k 1 e p, kolikor so bili istim globoj kaznovani člani načelstva in nadzorstva „Kroj. zadrugeu, ne dotikaje se pa istega sklepa v ostalem ne izpodbijanem delu.
Obrazlože nje.
Zadružno načelstvo sicer res nej izpolnilo dolžnosti, ki mu jih § 22 odst
3.	navedenega zakona veleva, ali ono j e z a n e mar j a n j e te ga propisa dovoljno opravdalo, kakor je razvideti iz prošnje dne 2. avgusta t. 1. vložene.
Zavoljo tega je više deželno sodišče menilo, da se d& odpravit izrečeno kazen radi nereda, čim se v ostalih delih sklepa nej dotikovalo.
C. kr. višje deželno sodišče, v Trstu, 27. avgusta 1903.
Pflugl.
Laži, katere sta posebno „Narodu in „Sočau širila o novem papežu in ga razglašala za nasprotnika glagolice, so pojašnjene. Patrijarh Sarto se ni nikdar izrekel proti glagoliški maši in tozadevnega pisma nekemu Linardichu Sarto nikdar pisal ni. Dopisnik liberalnega dalmatinskega „Jedinstvau pravi,, da se je sam prepričal, da je pismo ponarejeno.
gttfaiafl LiifrfUii # m m' flMflfcja*0
n akloji jea^lagol ick
Razpis štipend\jev. — Razpisujeta se dva štipendija po 600 kron iz „ustanove Nj. ekscelencije grofa Franceta CoroniniCronberg, deželnega glavarja, v spomin štiridesetletnice vladarstva Nj. V. presv. cesarja Franceta Jožefa I.“
Pravico do teh štipendijev imajo ubogi dijaki, obiskujoči kako avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo) ki so pristojni v kateri občini poknežene grofije goriško-gradiške, brez razločka verospoznanjain narodnosti.
Prošnje previdene s potrebnimi spričevali naj se predložijo deželnemu odboru v Gorici do 15. oktobra 1903. —
Oznanilo. — Deželni odbor naz-glaša: Razpisujejo se s tem 4 deželne podpore po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole.
Te podpore se podelijo za I. leto obiskovanja visokih šol in se bo gledalo na to, da dobila podporo dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene re-
čenih narodnosti, smejo se nakazati podpore dijakom druge narodnosti.
Podpore se bodo izplačevale v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno matrikolo in pozneje, da obiskuje učilišče. Dotične prošnje se imajo podati dež«lneinu odboru v Gorici pismeno do 15 oktobra 1903 in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, uboštva in vpisu v eno izmed visokih šol. —
Objava. — Podpisano vodstvo naznanja, da se prične šol. leto na c. k. pripravnici za učiteljišča v Sežani, dne 16. septembra t. I. Istega dno se bode vpisalo učence, dečke, kateri so že dovršili 14. leto in si prisvojili primerno znanje na kakej večjej ljudski šoli ali na kakem drugem sličnem učnem zavodu. K zglasitvi se zahteva: a) krstni list, l>) zadnje ali pa odpustno spričevalo ljudske šole ali kakega sličnega zavoda, c) zdravniško spričevalo in d) spričevalo o cepljenju koz. Za obiskovanje tega učnega zavoda se ne plačuje nič šolnine, marveč daje se pridnim in siromašnim učencem nekoliko državne podpore.
Na c. kr. pripravnici za srednje šole na Proseku bo vpisovanje učencev dne 14. in 15. septembra; dne 16. sept. bo začetek šolskega leta s sv. mašo in potem začne redni šolski pouk.
Na upisovanje morajo privesti učence stariši ali njihovi namestniki; predložiti morajo krstni list, zdravniško spričevalo o cepljenju koz in o zdravih očeh ter zadnje šolsko spričevalo.
Za kratek čas.
Hlačice so se mu tresle. — Pregovor sicer pravi,- da nikdo ne vč, kje ga čaka smrt, a Gabršček je vendar dobro vedel, da gaje čakala bela smrt na občnem zborn „Krojaške zadruge1* „ali pa kje tam blizu1*. Da bi se smrti rešil, popihal jo je pred usodepoinim dnevom v Kobarid. Njegov strah je bil popolnoma opravičen. Saj mu je še pred kratkim prerokovala ciganka, da bo „skuz enga kavča nesrečnu smrt sturu“. Tudi je bila gospa enega izmed klerikalcev tako prijazna, da mu je povedala v obraz, da ga pre-tep6, ako pride na občni zbor „Krojaške zadruge1*. Komu bi se ne bile v takem položaju hlačice tresle? In tresle so se mu našemu junaku po vsej poti od Gorice do Kobarida. Po solkanski cesti se je vedno plaho oziral, ali morda ne prileti za njim kdo izmed zarotnikov. Od tod je drvil po soški dolini, kakor bi ga bile furije podile. Le v Plavah in Kanalu se je mudil par minut. V Plavah je pre-sanjal svoj strah s Konjedčevim bricem, v Kanalu pa s Čerbonovim teranom. Blizu tako zvanega turškega križa je imel neko opravilo. Ko se je vračal na voz, ga je zagrabila mala robida za hlače. Misle, da ga je sovražnik iz zasede napadel, je tako zavpil, da je kočijaž od strahu skoraj z voza padel. Od turškega križa je šlo dalje ob Soči kakor v Burgerjevi „Leonori“: Po cesti gori pok, pok, pok Je od podkvfi bobnelo,
Na levi, desni kar leti Grmovje, graja, polje!
Razloček je bil le ta, da je v „Leo-nori“ hudič jezdil, na tem begu pa Gabršček v kočiji sedel.
Ko je voz drdral pod Kolovratom mimo Vršna, je Gab. pomrmraval in do Kobarida je bil prav slabe volje. Še le pred Kobaridom se mu je zjasnilo čelo. Svoj rojstni kraj zagledavši; je vzkliknil. „0 Kobarid! ti srečni, dragi tržič, Kjer ptega mojega stoji očeta,
Kjer betrjo so mi delali umetno!
A časi se spreminjajo! Tempora mutande, bi rekel Latinec! Zdaj delam jaz burjo v deželi — in kavoi jo bodo občntili, ko hitro mi odleže**.
In res!
Komaj je prešlo 8 dnji, že je opravljal naš junak svoja navadna opravila. Že 29. avgusta se v „Slov. Narodu1* zopet zgraža nad „veliko klerikalno sleparijo** pri „Krojaški zadrugi**, poudarja, kakor je klerikalno sleparstvo na tanko dokazal in razkrije strmečemu svetu, kako so ga nameravali goriški kavči ubiti na občnem zboru »Krojaške zadruge** „ali kje pa tam blizu**.
Končno izjavlja velikodušno, da ne ovadi državnemu pravdništvu onih klerikalnih grdunor, ki so mu stregli po življenju — ker on ni Gregorčič!
O figura comica!
MBT.m*
in slav. občinstvu sploh ne priporoča v obisk
i
J^uuu
v Gorici na Travniku (Piazza grande) tik cerkve sv. Ignacija.
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUSIČ,
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
^ Priporoča se sl. občinstva t mesta in na deželi, posebno čč. duhovščini. —
Ima bogato zalogo blaga, vsaka vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno doSlo sveže poruiadansko blago, lastni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne!
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo
prodajalnico jestvin
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primor: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in CiulTMatodjpve užigalice. — V zalogi se dobč tudi testenine tvrdke Žnideršič 4 Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Scmcniški ulici h. štv. 1 (t lastni hiši.)
'eodor
srebrar, v Gorici, ulica Horeli
priporoča prečast. duhovščini izdelovanje cerkvenih posod orodja. Pripravo cerkvenega
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše S vanke in iivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna Ma za vse letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Centralna
pusoilmca
avi
napre
T
Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lastni hiši na Kolehah pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevinu in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo so izvrši točno in po celo nizkih cenah. A. Mavrič, kroj. mojster.
-OR*,
V Gorica, V Gosposka ulica š. 7, ff||j
priporoča
Ižg^iJ svojo veliko zalogo mod. jggStfil I blaga, kakor: zadnje no- '$$>.'J vosti okraskov za oble-ke, rokavice, nogavice |M "
Karol Draščik,
pekovski mojstri' nn Korun v (inriri odlikovan i (ustno diplomo nnjvlijegn priznanju jubllitjni! ra/stave nn Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 h zlato uvetlnjo
izvršuje naročila vsakovrstnima pecivu tudi najlinejega, za nov« maže in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvrSuje točno in na lančno po želji gospodov naročnikov. --Priporoča so za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
jfaitou J^oii.
klobučar in gostilničar v ScincniAki •ilioi. im:i hogalo zalogo mziiovrslnih klobukov in I oči v svoj i krčmi prisl na doiiiiiča vina l(>r posl rože Iml 1 /. jako nkiisnimi jedili. Poslrcžlct in cone jako solidno.
f-	Lekarna
*
1
JI
I
i
i
j
*■
i
• 1
Odlikovana
mizarska in sirni delavnica. A. Černigoj
(ilnistvnik , Sli/,. '/.H«lriiKe“)
v Gorici,
Trža&kn ulica li. štev. IS. Priporoča svoje
mizarske izdelke
vseli slogov in za vsaki slan. Izdeluje tudi vse
strugarske izdelke
točno po naročilu.
Vsa naroeilr. se preskrbi v najkrajšem času po zmernih cenah. Delo lično in trdno.
1
561ne za šivilje. Zaloga raznovrstnih trakov Itd.
najboljšega perila za gospode ln gospe. Zaloga
Krojaška mojstra
Oufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g- Jerneja Kopača izdelujeta
vsakovrstne obleke *a možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa 6. duhovščini za obilna naročila.
>'/.'>'/.K'/
Prave In edine žel kapljice
znamko sv. Antonii Pado-
ViinskoRa.
Zdravilna moč lob kapljic jo ne-|irokosljiva. To kapljice uredijo rt'du o ftrchnv-Ijanje, če se jih dvakrat na dan
....	,	,	po	jedno	žličico
(Varstvena mamka) popjj(, _ Qkrcp(
belo dec, storč, da zgine v kratkem času omotica in ii-votna Unost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in p o š i I j n 1 v c pa jciliuo le v lekarni
CKISTOIOLKTTI
^	v	Gorici.	^
šr*. ^
Delo je zastajalo gospodinjam,
dokler so morale testenine doma mesiti. Odkar pa vdobe gotove „IIirskc testenine", jim je kuhanje prava, igrača.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Oironcoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnej&o sobno opravo, iiu katero se še posebej opozarja p. u. občinstvo!
Prosiva zahtevati listke!
I
©
•d
a
&
eS
a
o
0
O
S
O
s
u
o
H
o
h
i
Naj večja trgovina z /el ezj eni
Konjedic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okova, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Borlol.
I
Pocinkana Sica aa vinograde po jako aniianih cenah!
Pozori
cino krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove «merlka>Mke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Froiiva sahtevati listke!
J
o
M
O
►1
(C
o
p
o
p
p*
i