L71/BLMN5KI
^
^
©
0
0
=$®P
Ko bilo bi...
J^.0 bil bi zefir jaz                        Ko bil svečenik jaz
in jelka bi ti                                   in molitev bi ti,
na visoki samotni gori!                  ki vernike z njo blagoslavlja!
Ko bil bi jaz list,                           Ko bil bi jaz mati
na njem rosa bi ti                          in beseda bi ti,
ob prvi jutranji zori!                       ki od sina se z njo poslavlja!
Ko bil bi morje jaz
in obala bi ti,
drhteča v mojem objetju!
Ko bil bi jaz zemlja
in solnce bi ti,
a solnce v večnem poletju!
Ko bil bi oko jaz
in solza bi ti,
kot biser v njem lesketajoča!
Ko bil bi srce jaz
in misel bi ti,
skrivnostno v njem sanjajoča!
Ko bil jaz jezero
in lotos bi ti,
plavajoč na njega površini!
Ko bil bi jaz dol
in vijolica ti,
cvetoča v doline tišini!
Ko bil bi jaz pevec in pesem bi ti iz duše ljubeče kipeča! Ko bil . . . Ah varljivi sen! Ločena, ločena do konca dni, v odpovedi nemi trpeča . . . Ksaver Meško.
— ••• •*
.Ljubljanski Zvon" 9. XXIX. 1909.
33