Št. 15. Ljubljana, v četrtek, ine 10. aprila 1924. Leto 1L Izhaja vsak četrtek. SSnFhFRi US • za ce*° leto . . Din 50‘— mesečno .... Din 5’— EitiluLlitllll. 2a pol leta. . „ 25'— za inozemstvo „ 80 — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Sotina Ulica Št. 5. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno-čekovni račun št. 13.236. Politika in politika! Slovenci smo politični romantiki, Hrvati politični zgodovinarji, Srbi pa realni politiki. Prvo je znak mladosti, drugo znak sijajne preteklosti, tretje pa znamenje politične zrelosti; Mi Slovenci smo romantiki, ker smo mladi, brez preteklosti: Prihod-njost se nam svita v najlepših barvah, sadovih naše mladostne fantazije. Hrvatska duša je polna sijajne preteklosti naroda in se jej opravičeno divi. Odtod izvira opravičen ponos, biti Hrvat. Nesorazmernost sedanjosti s preteklostjo pa vzbuja nezadovoljstvo in proteste. Srbe je silila zgodovina, pečati se neprestano z realnostjo sedanjosti in tako se je, hočeš nočeš, razvil čut in razum za realno politiko. Nihče ne more odrekati nam Slovencev pravice do romantike. Mladi smo, toraj romantični in plavamo v najvišjih sferah. V oblakih smo si zgradili svojo državo kakor si jo mi želimo. Majhna in luštkana čista, slovenska državica brez druge primesi. Toda romantika nudi sicer mnogo veselja in nič manj raziskavanje slavne domovinske zgodovine, a dozdeva se nam, da morajo v danih razmerah vedno biti politično tisti na vrhu, ki delajo realno politiko sedanjosti. Ne pomaga nič, tudi mi Slovenci moramo enkrat preiti od romantike do realne politike. Država SHS se ne nahaja v oblakih, temuč leži na tej solidni in prozaični zemlji. Na tem planetu je naše politično polje, na tem polju pa ne zraste niti ena bilka brez treznega, smotrenega dela. Slovenci imamo pravico in dolžnost, da v državi soodločujemo. Kako pa naj soodločujemo, ako smo v svojih mislih in načinih približno ravno tako daleč od zemlje in države SHS kakor prebivalci Marta od našega planeta. Približajmo toraj naše misli prozaični zemlji in lotimo se realnega narodnega in ljudskega dela, kakor nam veleva dolžnost. Realna politika je stvar politično zrelega naroda. Tak narod vodi sam svojo politiko, na temelju realnosti. Zgled so nam osobito Švicarji, ki so prvotno bili kakor mi sami kmeti: gorjanci in vinogradniki. Še danes prevladuje kmečki značaj dežele. Politično so tako zreli, da vsak državljan zna samostojno presojati vsa javna vprašanja in se natančno zaveda pomena in morebitne dalekosež-nosti svojega glasu. Ako pa mi nismo še tako daleč, treba, da moder in energičen voditelj našega ljudstva dela realno politiko v našem imenu in za naš blagor. Nikakor pa ne gre, da ljudski voditelji plavajo s svojimi političnimi računi in načrti v oblakih in se izčrpavajo v fantastičnih teoremih in problemih. Naša oblačna čistoslo-venska državica naj bo za nas dobre slovenske otroke, ki imamo pravico do romantike in ki nas romantika veseli. Od vas pa, ki ste ali hočete biti voditelji ljudstva, zahtevamo, da ne sanjarite, temuč pošteno in pametno delate. Vi vpijete nad Srbi, sami pa storite vse kar morete, da nimate in ne morete imeti voliva na vodstvo državnih zadev! Zakaj tako? Glavni zakon političnega udejstvovanja je: delati, delati in zopet delati; pa pametno delati, za javno korist. Ni pa delo zabavljanje, zmerjanje in klevetanje. Tudi ne demagoško licitiranje za naklonjenost manj razsodne mase. Licitiranje z nemogočimi obljubami. Slovenci se moramo lotiti realne politike, ako nočemo biti popolnoma izključeni od praktičnega in uspešnega sodelovanja v državi, ako nočemo odstopiti enkrat za vselej vodstva naših državnih zadev drugim. Naša realna politika mora biti trezna, energična in smotrena. Realna politika pa se ne sme zamenjavati s skrivnostnim spletkarjenjem in varanjem. Realna politika, ki je vredna mož in našega naroda, mora biti odkrita in lojalna, tako da ustvarja splošno zaupanje. Tedaj baš nasprotno onega, kar so delali doslej naši voditelji. Po teh voditeljih smo zgubili Slovenci v lastni državi ves kredit. To vedno kolebanje, koaliranje, blokiranje, izigravanje, koketiranje in kontraktiranje, varanje, skakanje od ekstrema do ekstrema, transigiranje in ponujanje na vse strani in varanje vseh, — to ni realna politika, temveč ena največjih in najhujših pogrešk, ki se dosti opravičeno označuje kot politično vlačugarstvo. Ta pogreška nas je veliko veljala, škodovala je Slovenili na vseh poljih, poleg tega nas pa še pripravlja ob vsak kredit! Tako ne more in ne sme iti naprej. Drugače zaigramo sploh vse. Zadnja ura je, da se to spremeni. Še bolj kot Srbi in Hrvati potrebujemo mi Slovenci realne politike, proste vsake romantike: pametnega, smotrenega in lojalnega političnega vodstva. Že zato, ker nas je najmanj. Treba nam političnega vodstva, katero bodi zlasti lojalno nam nasproti, nam odkrito obrazloži svoje smernice in jih potem tudi stopnjema oživotvori. Nesreča pa je politično vodstvo, ki nam obljublja sinje z neba, razdira v nerazsodni masi zadnji ostanek zdrave pameti, — dosega pa vedno le ^nasprotno obljubljenega. Gre za našo kožo, za naše kulturne in gospodarske koristi in mi smo dosledno poroki in plačniki za slabe gospodarje in zapravljivce, ki so naši voditelji. Taki voditelji, ki so potrebni strogega kuratorja, izvršujejo kuratelo nad nami in zapravljajo naše pravice, naše želje, naš ugled in naš denar. Tako ne sme Nedavno se je vršil v Kranju planinski dan, na katerem se je razpravljalo o zboljšanju naših planin in po-vzdigi našega planšarstva. Posamezni govorniki so ob tej priliki povdar-jali potrebo samopomoči, češ, da od iti naprej. To ni politika, kakršne nam je treba! Če mi ne moremo ven iz romantike, ki imamo pravico do nje in se ji vdajamo na svoj račun; na vsak način morajo ven iz romantike naši voditelji, ki jo uživajo na naš račun. Če pa nikakor ne morejo otresti se tega igračkanja na naše stroške, potem naj se umaknejo, kar zahteva poštenje. Ne sme več veljati stavek, da mi delamo romantično politiko, Srbi pa realno. Uveljaviti se mora prav hitro nova resnica, da delamo tudi mi, po svojih voditeljih, realno politiko. Tako in le tako se bo vspostavilo politično ravnotežje med nami in Srbi. Dejanski se dajo vse nasprotujoče politične formule, ki vznemirjajo jugoslovansko politično javnost reducirati na eno formulo: politično ravnotežje! Kako pa naj pridemo do tega ravnotežja, če mi samo sanjarimo, drugi pa delajo realno n-^tiko? Sprevideti moramo. da do realnih političnih uspehov vodi samo realna politika! Vse drugo je otročarija ali pa kaj mnogo hujšega. Državna kriza, katero v svojih posledicah občuti vsak državljan, bo takrat rešena, ko se ustvari politično ravnotežje Slovencev, Hrvatov in Srbov. To pa nastopi tisto uro, ko bomo vsi delali trezno realno politiko. Dokler jo bo delal le oni, drugi pa ne, bo vedno težišče pri onem, ki bo delal realno politiko. Račune bomo pa vedno mi plačevali, dokler se jih ne naveličamo in ne poženemo voditeljev, ki niso voditelji. — To moč še imamo, kako dolgo še? države ne moremo in ne smemo pričakovati, da bi mogla žrtvovati večje vsote v ta namen, ker so z ozirom na povojne razmere preštevilna razna vprašanja, katerih rešitev je prepuščena državni upravi. Samopomoč. Eliza Orzeszko: Smrt doma. Hrup kmečkega razgovora smeha, prepira; gruča konj. ki jih drže vsakovrstni ljudje za uzde, in goveda, katerim mečejo vrvi za vrat; gruča kmetov, Židov, kmečkih plemičev, pomešana, v oprsnikih, razgreta, Vv živahnem razgovoru, razvneta v želji po dobičku, žarečih oči pod zmečkanimi kučmami. Sredi gruče, pred široko odprtimi vrati sušilnice, staj, klavnic, na razsuti slami, umazani in zgnečeni, — stara kočija, še lep in nov lahek voz, par brekov, potem vozovi, od katerih je na enih modto pobarvana mlatilnica, na drugih plugi z bleščečimi lemeži, pa brane, obrnjene z zobmi navzgor, zmešane noge miz in stolov, navadne rdeče omare, poškodovane ali razbite, neznansko brezoblično pohištvo, stvari, starina, ro-Potija.^ Vse to na velikem, revnem dvorišču, katerega oklepa z ene strani gosto drevje, skoro popolnoma brez listja, z druge strani pa izza semtertja podrte lesene ograje, se razprostirajo pod jasnim nebom siva. daljna tiha polja. Pod gostim drevjem, ki se s svojimi košatimi vrhovi dviga nad belim, dolgim dtimom, v globokem hodniku, podprtim s štirimi močnimi stebri, stoji miza in na njej zamazan črnilnik, nekaj sivega papirja, pero, temno od črnila, in zvonec, katerega ročnik predstavlja razkrečeno opico. Poleg mize trije stoli, na katerih ne sedi tačas nihče; z obeh strani je na hodniku po šest oken, nizko nad zemljo, — vsi trdno zaprti, pa brez notranjih oknic. Na skodlasti strehi, s široko strešnico in z ostrim slemenom, štrli na naj višjem drevesu štorkljino gnezdo, katero je bržkone skrivil veter. Starinska hišna vrata, izrezljana, se šjroko odpro, in nekoliko ljudi iznaša skozi nje poddlgasto in težko pohištvo, obenem močno ropota- je s svojim preprostim obuvalom na nogah. Kakor na znamenje, je pohitel del gruče, ki se je motal okrog konj, goved in vozov, kar najbrže k hodniku. Skoro gotovo so gospodje uradniki že pozajutrkovali in bodo v kratkem nadaljevali lici-tacijo; ki so jo prekinili za pol ure. Konji, goveda, gospodarsko orodje in raznovrstna starina, ki so bile ž njimi napolnjene shrambe in druga gospodarska poslopja, so bili že prodani in prekupljeni, in zdaj je bila vrsta na pohištvu. Ho, ho, zanimivo je pohištvo takega starega doma, zelo starega, zakaj, stari vrtnar Joahim je trdil, in on že šteje nekako sedemdeset let, da je bila hiša zgrajena še za njegovega deda dni. Na vsak način so se morale zbrati tam vsakovrstne stvari, v tolikem času in za življenja tolikega naraščaja. Zato se pa tudi mladi Franuš Kuljik, ki se misli o pustu ženiti, tako preriva med ljudmi in stoji, smelo z rokami ob boke podprt, najbližje hodnika. Toda mlinar Za- vruk in trgovec Mendel nista navajena, da bi komu na licitaciji popuščala; s prsmi udarjata ob trde lakte nadutega plemiča, z očmi pa kar požirata podolgovati divan, postavljen kraj hodnika, ki je globok, ves iz mahagonijevega lesa, z velikimi naslonjali in s prevleko, na katere temnem dnu se poznata dve beli, obledeli sliki, izvezeni na canevasu. Davno so že te slike izvezene, in stari Joahim še dobro pomni, ko je on še kot paglavec stregel za mizo in mu ni bilo še niti deset let, da jih je vezla stara gospa na okviru za vezenje s tako lepo volnico, m da so bile njegove oči in roke čisto omamljene, če je ribal tla in je samo za hip pogledal na vezenino. Takrat je bila tudi stara gospa še mlada in ni se poprijela lepega dela drugače, nego veselo prepevajoča; semtertja, ko ni bilo gospodarja doma, in so se otroci igrali na vrtu, je sedela sama s svojim vezivom ob odprtem oknu, skozi katerega je priplulo do nje šumenje listja, dehtenje cvetja in To stališče je popolnoma pravilno. Res je, da mora državna uprava podpirati razne gospodarske ustanove, ker plačujemo pač državne davke, toda politične in gospodarske razmere so žal take, da za marsikatero panogo našega narodnega gospodarstva ne moremo pričakovati podpore samo od države, posebno še. ker je naša narodna skupščina pač torišče velikih političnih bojev za cilje ene ali druge stranke, ne rešuje pa gospodarskih vprašanj z ono vnemo, kakor bi bilo to potrebno in kakor to tudi zaslužijo. Rešitev neodložljivih gospodarskih vprašanj je prepuščena samopomoči ljudstva, ki si mora samo pomagati potom gospodarskih in zadružnih organizacij. V Sloveniji je zadružništvo močno razvito in zadružne organizacije so najpripravnejša oblika ljudske samopomoči. Žal. da so se tudi gotovih zadružnih podjetij polastili politični špekulanti, ki radi osebnih ko-ristolovnih namenov ubijajo te organizacije. Pa prišel bo čas, ko se bo to nad njimi bridko maščevalo. Ako pa prihaja ljudstvo pri reševanju gospodarskih vprašanj samo do zavesti, da je samopomoč edin izhod iz zastoja, ki ga je povzročila vojna, potem je to znamenje, da ljudje trezno mislijo in da obsojajo politiko, ki kaže veliko negativnost z ozirom na rešitev perečih gospodarskih vprašanj. Koliko dragocenega časa zapravljajo naši "'ditiki v Belgradu za prazne fraze in intrigiran je, medtem, ko ne pokažejo niti trohice dobre volje, da bi se lotili poslov, kakršnih jih zahteva čas in naše ljudstvo. Naši bi id je vedo, da država ne more vsega storiti, in so zato dovzetni za misel samopomoči. Vidijo pa tudi, da bi se dalo več storiti, ako bi zastopniki ljudstva v parlamentu in drugod posvečali svojo skrb več dejanskim potrebam ljudstva in ne si' "m strankarskim in osebnim namenom. Polagoma prodira v naši javnsoti spoznanje, da ne bo prej boljše, dokler tudi v politiki ne poseže ljudstvo po samopomoči ter naredi konec brezplodnemu hujskarstvu in požene ljudi, ki se igrajo z njegovimi interesi. Ko bo to storjeno, bomo prišli v naši državi do smotrene gospodarske politike, ki jo nujno potrebujemo. Tedaj bo ideja samopomoči ljudstva na gospodarskem polhi dobila močno zaščito tudi v državi. Odprava kuluka. Kuluk je strašil celo leto in menda na noben drug račun se ni toliko hujskalo dolge mesece, kakor ravno na račun takozvanoga kuluka. Dasi je uvedba kuluka, ki se pri nas sploh še ni izvajal, zbudila mnogo upravičenega in neupravičenega razburjenja, vendar pa je v javnosti ostala skoro neopažena odredba v novem finančnem zakonu, ki je bil sprejet v seji narodne skupščine dne 30. marca, da se kuluk odpravi. O kuluku se je že toliko pisalo, da bi bilo brezpomembno opozarjati na nedostatke in nedoslednosti v zakonitih predpisih, ki so ga uvajali. Glavno je, da je kuli^t odpravljen. Odpravila ga je nb'va Pašič-.Pribičevičeva vlada in razumljivo je, da ga je spričo novih volitev, ki jih je pričakovati, odpravila tem rajše. Na odpravi kuluka pa sedanja opozicija nima nobene zasluge, ker bi bilo njej celo ljubše, ako bi kuluka sedanja vlada ne odpravila, da bi mogla obdržati še nadalje precej tehtno agitacijsko sredstvo v svojih rokah. Opozicija ni prisilila vlade k odpravi kuluka, pač pa so vladne stranke nagnili k temu koraku oziri na lastne volilce. Dasi se kuluk pri nas dejansko ni izvajal, je bil vendarle dolge mesece najglavnejši predmet agitaciji ljudskim zastopnikom, ki ga niso znali preprečiti. Sedaj je kuluk odpravljen in zadovoljni bi morali biti pravzaprav vsi: vladne stranke, ki so izbile nasprotniku močno agitacijsko sredstvo, opozicijske stranke, ki se jim ni treba boriti proti kuluku, gotovo pa vo-Mlci, ki jim ne bo več treba poslušati gonje radi kuluka in še manj opravljati tlako. Politični Verificiranje Radičevih mandatov. Pretekli teden v sredo je verifikacijski odbor imel zopet sejo, na kateri je razpravljal o nadaljni verifikaciji Radičevih mandatov. Najprej je obravnaval mandate, proti katerim so vložene pritožbe. Radikalni člani verifikacijskega odbora so. zastopali mnenje ,da je za te slučaje izbrati posebno anketo, ki ima odločiti, ali se ti mandati sploh morejo verificirati. Pri glasovanju, ki se je vršilo najprej o verifikaciji devetih mandatov, glede katerih so .vložene pritožbe, je bilo z 11 proti 10 glasovi verificiranih vseh devet mandatov. Nato so razpravljali o 17 mandatih, proti katerim niso vlo- pregled. žene pritožbe. Verificiranih je bilo soglasno vseh 17 mandatov. Protesti opozicije. Radi odlaganja sej narodne skupščine je vsa opozicija vložila protest pri predsedništvu narodne skupščine. Predsednik Ljuba Jovanovič je odgovoril, da bo storil, kar bo mogoče; vendar pa ne ve, kdaj ge bodo vršile seje narodne skupščine. Sklepi vlade. Vlada je sklenila, da se o priliki verifikacije mandatov HRSS v plenumu narodne skupščine verificira samo onih 17 mandatov, ki so bili v odboru soglasno sprejeti. Za otročji smeh. Vezla je in prepevala. Kadarkoli je vdela šivanko, je zapela, in semtertja je zapela tako močno, da je odmevalo po vsej hiši. Ravno pred gospodarjevim' godom je jermenar Jurij prevlekel divan s temnim blagom s temi slikami, ki so izvezene na njem. Gospodar je bil zelo zadovoljen, a gostje, ki se jih je zbrala o godu silna množica, se niso nikdar mogli nagledati tega dela. Joahim se dobro spominja tega dne, ker se je pri buffetu dobro najedel, in nekaterim sovrstnikom, ki so se pripeljali z gosti, je pokazal na jelšah za vrtom gnezda škorcev in smrdokaver. Ko so plezali kot mačke na drevje, je donela iz hiše godba, pogovori, in ropotala je posoda na mizi. Po svetu vse zeleno, a v hiši vse veselo. Zato ni čudno, ko se vsega tako dobro spominja, da se starček v dolgem plašču do členkov dviga na prstih in se z rokami obeša na hodnikovo ograjo, izteguje koščeni' vrat in se tako trdo in silno zagleduje v obledele slike na divanu, da mu hitro in vse hitreje trepetajo rumene trepalnice pod sivimi obrvmi. In tačas se plazi med njegovimi blatnimi čevlji in hodnikovo ograjo bitje, ki se istotako nečesa spominja, ter se oprezno izogiba človeški gruči in hiti k divanu. To je mal pes, ves sestradan; rumena dlaka se mu je vsa naježila, kakor je zanemarjena, rep je košat, zapuščen, oči so silno motne in belo obrobljene. Pohitel, skoro privlekel se je do divana, ovohal ga je, prislonil je smrček obenj in pričel tiho revskati. Mili divan! Stari "es se dobro spominja, da so nazivali ta divan babičin divan, da so na njem sedele osebe, ki jih je on ljubil in ki so mu s finimi prijateljskimi rokami nežno gladile dlako, ki je bila takrat še gladka. Semtertja je imel celo pravico, da je ležal na teh obledelih slikah, ker so se ljudje v gnječi prerivali, stiskali, da se je moral potuhniti in leči pod divan; tam se je zvil v klopčič in samo od časa do časa malo porevskaval. Ljudje so ostale mandate pa še sestavi anketa, ki bi imela preiskati vse vložene pritožbe. Vlada misli, da bi zanašalo razmerje med vladnimi poslanci in opozicijo 127 proti 127. Kdaj bo prihodnja seja skupščine? Kdaj bo prihodnja seja skupščine, je še negotovo. Zadnje dni se je trdilo, da bo prihodnja seja skupščine sklicana za petek in da se bo jia njej določil red za soboto dne 12. aprila: verifikacija mandatov. iPo drugi verziji se ima vršiti seja v pon d el jek in ,se na tej seji opravi verifikacija brez vsake obširnejše debate. Pašič je dosedaj stal na stališču, da se naj seja skupščine vrši šele po Veliki noči in se naj potem izvede verifikacija. Po verifikaciji bi vlada dala ostavko, katero bi kralj sprejel ali pa odklonil. Kot gotovo se smatra, da 'bo prišlo do zaključka zasedanja in nato do razpusta narodne skupščine, volilni mandat pa da bo krona poverila sedanji vladni koaliciji. Pogajanja dr. Korošca z vlado. Nekateri listi poročajo, da se je dr. Korošec za hrbtom opozicijskega bloka pogajal z radikalnimi zastopniki glede vstopa v vlado, da bi se tako blok razbil. Dasi se te vesti od strani Jugoslovanskega kluba dementirajo, so spričo dvojne vloge, ki jo je vedno igral dr. Korošec, te vesti zelo verjetne. Zato ni izključeno, da doživimo v sedanjem političnem položaju še marsikatera presenečenja. Politične vesti. + Rešitev krize. Vsi politični krogi smatrajo kot edin izhod iz sedanjega političnega položaja razpust narodne skupščine in razpis novih volitev. To je bil tudi cilj Radičeve akcije, ki je napovedoval, da pošlje v Belgrad svoje poslance samo zato, da izsilijo nove volitve. Z volitvami bi bilo torej ustreženo vladi in Radiču. Toda dr. Korošcu bržkone ne bo ugajalo. + Dr. Korošec na demokratskem shodu. V Belgradu so imeli te dni demokrati Davidovičeve struje neko zborovanje, na katerem je govoril tudi dr. Korošec, ki je omenjal ob tej priliki tudi primorske Slovence, ki da trpe pod italijanskim nasiljem. Dr. Korošec seveda ob tej priliki ni povedal. da je tudi sam mnogo kriv, da je prišlo precej Slovencev pod Italijo in da nismo dobili za mejo takozvano Wilsonovo črto. V ostalem pa je bil dr. Korošcev govor na demokratskem (!) shodu zelo patriotičen. Govoril je zopet o močni jugoslovanski državi od Jadranskega do Egejskega morja. Dr. Korošec je zmeraj navdušen patrijot, kadar se mu bolj trdo godi. ' ‘ + Politična pojedina. V nedeljo so Davidovičevi pristaši priredili v Belgradu zabavni večer v hotelu »Slavija«, na katerem je govoril Ljuba Davidovič, ki je na-glašal, da bo demokratska stranka vedno za enotnost države in naroda. Dr. Korošec, ki je za njim govoril, je naglašal, da se je prvič dogodilo na tej večerji, da so združeni pravi zastopniki vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Radičev posl. dr. Krnjevič pa je v svojem govoru naglašal, da hrvatski kmetje miso bili nikdar proti srb- skim in je tudi nazdravil demokratski stranki. Tako so se na tej politični večerji sestali zastopniki treh ekstremnih političnih struj in so se prav dobro zastopili. O svojih programih in načrtih niso govorili. Če bo vsaka prihodnja skupna večerja potekla tako zadovoljivo; je seveda zelo negotovo. + Dr. Koroščeva dvoličnost. Listi poročajo, da se je dr. Korošec pogajal že skrivaj z radikali, za katero ceno bi uskočil iz opozicijonal-nega bloka v vlado. „Slov. Narod11 trdi n. pr., da bi bili dr. Koroščevi ljudje pripravljeni izneveriti se Da-vidoviču, Radiču in Spahu za ceno. da se jim izroče štirje važni ministrski sedeži, predvsem ministrstvo za socijalno politiko in da se jim prepusti v neomejeno oblast Slovenija. Predvsem pa so zahtevali, naj radikalci takoj prekinejo vsako zvezo z Pribičevičevo stranko. Teh ponudb pa radikalci niso sprejeli. — Tako se .dr. Korošec še vedno lovi od enega ekstrema do drugega. Na Davido-vičevih shodih ~ovori, z radikalci pa se skrivaj pogaja. Ni čudno, če mu nihče nič ne verjame. . + Radič in srbski zemljoradnik«. V zadnjem „Slobodnem domu11 je zapisal Stjepan Radič: „Hrvatska seljačka stranka kot človečanska in republikanska prihaja javno k srbskim zemljoradnikom in srbskim demokratom. Reči se more, da je s prvimi danes že povsem enega duha, a z drugimi ima enako poštenje ter eno in isto ustavno demokratsko metodo/1 — Kakor je videti, skuša Radič poglobiti stike s srbskimi zemljoradnik!, in zato ni čudno, ako so se že pojavili glasovi o fuziji ž njimi. Po svetu. * Volitve v Italiji. Preteklo nedeljo so se vršile v Italiji državnozibor-ske volitve. Kakor se ceni je od 12 milijonov 693 tisoč vpisanih volilcev glasovalo okrog 7 milijonov volilcev in je dobila fašistovska lista Okoli 4 milijone glasov. V -severni in srednji Italiji je bila udeležba povprečno nad 60 od- se tačas tako gnetli okrov mize s črnilnikom da se je izmed njih videla od uradnikov samo čepica s svetlo zvezdico, bled, oster profil, in suha, dolga roka, ki je premetavala papirje. Ozka usta bledega profila so glasno in jasno izgovarjale nekaj besed, in so še glasneje in bolj jasno pritiskale vprašanje: — Pet! Kdo da več? Fr anus Kuljik rdi in kriči z globokim basom: — Petinpetdeset! Kuljik je naprosil mlinarja, in on molči, no trgovec vidi, da je to pravi mahagonijev les, in zapisči: — Best! Bledi profil ponavlja: — Šešt! Tretjič! Kdo da več? Kuljik se je ves razvnel, pa zakriči: — Sedem! — Kdo da več? (Dalje prih.) Poraenajts naročnina! stoikov, v nekaterih provincah, kakor v genovski in bolonjski -do 80 in 90 odstotkov riočim pa je bila v južni Italiji, na Sardiniji in Siciliji znatno sla-bejša ,dd 45 'do 55 odstotkov. Od manjšinskih strank bo zastopana Ljudska stranka (Partito popolare) s 40 do 50 poslanci, 'unitaristični socijalisti s ^0. Od približno 60 odstotkov volilnih upravičencev, ki so se udeležili volitev je dobila fašistovska stranka nad 70 odstotkov oddanih glasov. Po dose danjih rezultatih, ki pa še niso defi nitivni, so dobili v Julijski Benečiji fašisti 173.563, Jugoslovani 29.078, uni-•tarci 13.114, popolari 22.000, republikanci 9744, demokrati 5707, komunisti 20.648, maksimalisti pa 5064 glasov. Manjšinske liste dobe v Julijski Krajini skupno 8 mandatov, in sicer: 2 Jugoslovani, 2 popolari, 2 komunisti, 1 unitarci in 1 republikanci. Od Slovencev sta izvoljena dr. Stanger in dr. Engelbert Besednjak. * Razpust komunistične stranke ha Bolgarskem. Sofijsko kasačijsko sodišče je proglasilo komunistično stranko in vse njene institucije kakor tudi novo delavsko stranko, ki so jo ustano; vili komunisti, za protizakonito in j6 razpustilo na podlagi zakona o zaščiti države. Vsa imovina stranke je konfiscirana. * Jugoslovanski poljedelci v Pragi. V Prago je prispela pretekli teden prva skupina mladih jugoslovanskih poljedelcev ,ki so prišli v Češkoslovaško, cta se praktično spoznajo z obde-lovaaj.em polja v tej idržavi in da si ogledajo poljedelske razmere v Češkoslovaški. Na praški postaji so jih po-edravili zastopniki češkoslovaških poljedelskih organizacij, zastopniki mednarodnega poljedelskega urada in jugoslovanska kolonija. V dvorani poljedelskega udruženja je hila prirejena ,svečana dobrodošlica. Mladeniči so bili poslani na posamezna večja posestva, kjer bodo izvrševali svoje praktično delo. V Češkoslovaški ostanejo do no- vembra. Medtem časom pojdejo več- * Volitve na Bavarskem. Dne 6. t. m. so se vršile volitve v bavarski deželni zbor .Od 401.472 volilnih upravičencev je glasovalo 300.867. Od teh je dobila bavarska ljudska stranka 59.536, komunisti 47.986, neodvisni socijalisti 1383, socijalisti 51.489 in nacijonalni blok 104.072. * Rimski pakt pred Zvezo narodov. Zastopnika Italije in Jugoslavije sta 7. t. m. izročila generalnemu tajniku Zveze narodov siru Drumontu idne 29. januarja v Rimu sklenjeni dogovor. Domače vesti. — P. n. gg. naročnike prosimo, naj poravnajo zaostalo naročnino. — Avtomobilska zveza Novo me-sto-Brežice. -S 1. aprilom je bila zopet upostavljena avtomobilska poštna zveza med Novim mestom in Brežicami. Vožnje ima državna pošta v lastni režiji. Iz Brežic odhaja avtomobil ob 7. uri zjutraj, iz Novega mesta pa se vrača tjakaj ob 15.45. — Nov semenj. Na Veliki Slevici pri Velikih Laščah bo na belo soboto, t. j. 26. aprila prvi letni semenj za kramo, živino in konje. Od postaje Velike Lašče je samo tri kilometre do Vel. Slevice. — Direktna telefonska zveza z Italijo. Na podlagi konvencije o uvedbi direktnih telegrafskih in telefonskih irvez1 med našo kraljevino M Italijo je vzpostavljena od L f. m. dalje di-rektria brzojavna in telefonska zveza med Belgradom in Reko. Na podlagi iste konvencije se z 10. t. m. vzpostavi direktna zveza z Benetkami, Trstom in .Gorico. — Kongres jugoslovanskih hišnih posestnikov. V dneh od 28. do 30. marca se je vršil v Belgradu prvi kongres jugoslovanskih hišnih in zemljiških posestnikov, katerega se je udeležilo mad 200 delegatov iz vseh krajev naše države. Zbor je sprejel sledeče resolucije: Ustanovi se Glavni Savez hišnih in zemljiških posestnikov v kraljevini SHS s sedežem v Belgradu, ki bo v stalnem kontaktu iz medinarodhim savezom svojine v Parizu. Slovenija odpošlje v njega tri odbornike Sedanji Zvezi v Sloveniji in na Hrvaškem pa ostaneta še nadalje s svojim delokrogom ter se ustanove podobne zveze še za Bozno, Vojvodino in Suhi jo. Vlada se poživlja, da takoj donese davčno reformo, ki bo slonela na temelju enakega obdačenja in enakega sistema za vso kraljevino. To-obdnčenje pa naj se vrši od čistega donosa na progresivni način. Resolucija o agrarni reformi ugotavlja ,ka:ko neenako se je izvedla agrarna reforma v posameznih pokrajinah in kako so bila z reformo oškodovana zlasti mesta, ker so se zemljišča delila osebam, ki so z njimi špekulirale. Zahteva se dalje suspendiranje stanovanjskega zakona ali vsaj, da se slednji več me podaljša. Nadaljnja resolucija pripušča Glavnemu Savezu, da prouči ustanovitev lastne banke in zavarovalnice vseh posestnikov. Zahteva se tudi revizija zakona o taksah, krat na ekskurzije v poljedelska središča. Proti koncu se bo vršil poljedelski tečaj, da se spoznajo tudi s poljedelskimi teorijami. — Nečuven zločin v Šmihelu. Pred nekaj tedni je v Šmihelu pri Novem mestu umrl posestnik Josip Košiček, ki je veljal za zelo premožnega. Po njegovi smrti se je pričela širiti govorica, da je glasom njegove poslednje volje s truplom vred pokopan tudi velik del njegove zlatnine, ura .prstani itd., in celo velika vsota v gotovini, v kovanem in papirnatem denarju. Kmalu se je po Dolenjskem govorilo, da je z ranjkim Košičkom poleg zlatnine zakopanih v njegovem grobu gotovine za