_ _.; ?8 — f . * -- -. .... -•"--'„ "... .,. , jv .. Prirodopisno- natoroznansko polje Kamčatski pes. Nij je živali, ki bi bila človeku tako udana do smerti, kakor pes. Ta žival je šla za človekom v najtoplejše in najmerziejše kraje, z jedno besedo: po vsej zemlji. Psa nahajamo najugu in na merzlem severji, kjer vlada večni sneg in led; on je povsod Človeku zvest tovariš, pomočnik in prijatelj. Povsod 8 človekom hodi, kakor brat z bratom, prijatelj s prijateljem, ter deli ž ajim dobro in zlo. Od nobene domače živali ne poznamo toliko različnih plemen, kakor od psa. Nu, jaz vam nečem popisoTati vseh teb. raznih pasjih plemen, nego povedati vam hočem samo aekoliko o kamčatskem psu, ki je naj-veČji terpin mej pasjimi plemeni. Kamčatka, to vam je polutok na rzhodnej strani serenie Azije. Tu ne najdete plodnega polja, niti cveto^ih liyad, kator je vidite po našej krasnej slovenskej ««=====L ... --5^^^^^ toku dobil nas. Ali do- ^^ JmffmSl&m —-^^imm^' "~^^^^^^^^^fe stavi, temuž cem pes, ki jf88<||iiMfer/5=5^ ¦•¦* ji ' - ijna Siroko, onem polu- »^^ -' -S- ¦ gast. Tak- isto ima tudi ušesa k vižku stoječa in koničasta. Pokrit je z dolgo in gosto dlako. Kamčatski psi žive zmirom pod milim nebom. Po leti si sami izkop-ljejo jame v zemljo, da se v njih hlade, a po zimi se zakopljejo v sneg, da se mraza obranijo. No ipak jim zima ranogo bolje godi, aego li toplina. Malokedaj lajejo, nego zavijajo, kakor volkovi. Kedar mladi pslčki nekoliko izpodrast6, privežejo je b. kolu, da se pri-učč mirno ležati. Dokler so §e majb.eni, hranijo je z neko meseno juho, ka- <^ — 29 — tero tako pohotno in toliko jed6, da bi človek mislil, trebuh jim bode raz-počiLv • Ko so dve ali tri leta stari, potem si mora uboga žival sama žirež. služiti. No o tem kasneje; poglejmo si poprej, s čim se hraaijo in kako živk Vsak kamčatski pes dobi, kakor aaši domači, posebao ime. Po leti se njihovi gospodarji malo brigajo zanje ter se tako ves božji • dan klatijo okolo, iskajoč si živeža ob bregovih reke ali morja; a ta njihova hraaa so ribe, katere znajo verlo dobro loviti. Ako imajo rib dosti, potlej ne sned6 cele, nego samo glavo jej odgriz6, a telo ostavijo. Po leti se jim dobro godi, to se jim tudi vidi na telesu, ker so tolsti in debeli. » '.<¦-. Ali glej! zdaj še le pride tuga in nejevolja tudi za kamčatskega psa. Leto bitro projde, a nastane huda zima. Sneg zapade, reke in morje po-merzne, do rib se ne more, niti nikodar nikamor; treba se je tedaj zopet verniti h gospodarju v selo (vas). Zdaj se začne žalostaa doba siromašaim psom. Dom6v prišedše takoj pograbijo gospodarji, privežejo je h kolu, kjer ostanejo po ve<5 daij tako pri-vezani. Jesti dobe jako malo, da jim salo vpade ter se izstradajo, ker dru-gače ne bi bili za službo, katero jim bode k malu opravljati, ako bi bili tol-sti in predebeli. Tako privezani in z gladom neusmiljeno terpinčeni, zavijajo in tulijo, da jih čloTek, ki ima le količkaj serca, ne more poslušati. Zdi se mu, ¦*. .^ftr bi jokali po izgubljenej sv6bodi. Vsak Karnčadalec ima najmenj po 6 takitf psov, kjer se tedaj dobi samo kakih 20 Mž, tam se tak6j čuje 6no žalostno zavijanje J20 psov, katero našim ušesom ne bi godilo, a Kamčadalec se za to niti ne zmeni. , Hrana kamčatskim psom je po zimi dvoverstna. Da se do sitega na-.' jedč, dobivajo — navadao zjutraj — plesnivih na zraku posušenih rib. Druga versta te zares pasje hrane so smerdljive gnile ribe. Po leti namreč Iov6 Kamčadalci morske ribe in je spravljajo v globoke jame, z deskami in z . zemljo pokrite. Eibe se na ta aaeia usmrade ia zgaij6. Kedar se taka jama odpre, strašen smrad se razprostre daleč okolo. A Kamčadaleem ta smrad nič ae de, ker tudi oni jed6 te ribe in jim nič ne smerde. Evropljan bi mo-ral omedleti, da samo blizu pride k takej jami. Kamčatskemu psu so take smerdljive, skisaae ribe to, kar je aašerau koaju oves. Ker Kamčadalci po zimi aemajo vode, gase si žejo sh snegom in ledom.. i A zdaj poglejmo, kakšao korist imajo tamkajšaji prebivalci od teh ubozih stvarij. Ako bi pri aas komu aa \\m prišlo, da operti psu aa ledja kako breme, ali da po več psov vpreže v voz, ter se Ž ajimi popelje v kak oddaljen kraj, • otroci, vi bi se tacemu človeku iz vsega gerla smijali, ker vam se bi to jako smešao zdelo. A pri ftamčadalcih aij to aič smesnega, nego baš ttf jim je koriat, katero imajo od omeajeaih psov. Koaja bi tam ae mogli rabiti, ker je saeg predebel ia vsaka druga žival bi se pogreznila v debelem saegu, a karnčatski psi lehko ia okretno po njem tek6 ter predirjajo tudi največje saežne ravniae, — 30 — Clovek se ne more dosti naSuditi jžkosti in terpežnosti teh psov. Kam-čadstlec vpreže po štiri, navadno po šest takib. psov pod svoje sani ter se vozi ž njimi 15 do 20 milj daleč, da jih ves dan niti ne hrani. Pri naprezanji povzdignejo vsi glave in strašno tulijo, kakor bi nebesom tožili svoje težave; a ko začn6 teči, vsi umolknejo. Tu moram opomneti, da se kamčatski psi ne vodijo z vojkami (vajeti), kakor pri nas konji, nego z besedami; zatorej ima vsak pes svoje ime, ter umeje tudi še nekatere druge besede, kakor: naprej, nazaj, levo, desno itd. Često se dogodi, da se na potu mej soboj spr6, začn6 rohnčti in hipoma se skoljejo, a gospodarjev bič je zopet spravi v red. Eazven da so tako bitri, so hidi močni; šest takih psov vleče po pet do po šest centov blaga. Kedar so na poti, tedaj dobi vsak, navadno zjutraj, samo po pol ribe, a z večera se nekoliko bolje nahranijo. Gorje jim, ako se polenijo; gospodar vzame bič, p65i ž njim na levo in na desno, na dolgost in povprek, ter mahoma zopet dirjajo. V Kamčatki narede po zimi tako imenovane »pasje postaje." Ako šest psov vleče blago, ki ima preko šeat centov, iu v treh dneh prehodijo 40 do 45 milj, odpočijejo potem četerti dan v takej postaji ter dobž tudi nekoliko več hrane. A zdaj da vidimo, kakšne sani imajo Karačadalci? Te kamčatske sani so proti pasjej moči iu bregovitim tlom tako dobro in umčteljno narejene, da svojej nalogi popolnoma ustrezajo ter si boljših niti misliti ne moremo. Podobo imajo podolgaste košare, ter tudi res nijso ni6 druzega nego košara, spletena od protja. Ta košara je zopet od vseh stranij povezana in prepletfna z jermeni, ter je tako močna in čversta, da, ako tudi se vsa ko-. gara zvija, ipak se tako lehko ne potare. Košara je nasajena ia z jermeni dobro privezana na dve spredaj zakrivljeni drevesi. Cele te sani nijso preko 16 funtov težke, a nes6, kakor je uže bilo re-čeno, po 5 do po 6 centov blaga. Kamčadalci imajo še drugo korist od teh psov. Stare pse in sploh 7se, ki nijso za rabo, pobij6 in oder6, ter imajo kožo, od katere si narejajo obleko, ki je topla in traje po štiri leta. Obleka od pasjih kož je za Kamča-dalce več vredna, nego obleka od bobrove kože. Zatorej se tndi radi bahajo s tako obleko, ter zabavljajo drugim, ki je nemajo. Ako hoče ked6 v prepiru svojega protivnika v nič devati, pravi mu: ^paglavec! ti pa le molči! kje si ti še bil, ko smo jaz in moji dedi nosili kuklanke od pasjih kož." Iz vsega tega se vidi, kako potrebna, kako koristna je ta žival tem 'J prebivalcem, vidi ae, da je kamžatski pes Kamčadalcem pravi dar božji. Velik si in predober o Bog, a velikost in dobrota Tvoja kaže se nam v Tvojih delih. ' - „, /^1 ,,--' |; <„' (PoBrehmuposl.LT.) <¦¦¦;