Poštnina plačana v gotovim iHartoorskl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 273 «9 Maribor, sobota 29. novembra 1930 »JUTRA« BBMB Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pn poštnem ček. zev. v Ljubljani it. 11.409 mesečno pretenan v upravi ali po poiti 10 Din, doetavljen ne dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglaei po tarifu Oglate eprejeme tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Letošnji 1. december Oraznujemo z mešanimi občutki, izdanimi od dogodkov doma in zunaj. znotraj je tekom zadnjih dveh let Položaj krenil nedvomno na bolje. Da-nas, kakor vse države sveta, tlači težka gospodarska kriza, ki celo v bo-*>atih amerikanskih državah izziva re-^°lucije, je vendar za vsakega objektnega opazovalca jasno, da se v ča-ko so po zaslugi našega vladarja “tihnile politične strasti in se ves na-tem bolj posveča delu za gospodki napredek, naš položaj v splošnih zboljšuje tako, da nam celo od-‘‘čni predstavniki inozemstva priznavajo, da je naša država med gospodar po najboljše urejenimi državami sve-a. Tudi je treba priznati, da napredu-!e duhovna konsolidacija. Hrvatstvo, ** ie skozi polnih deset let pod upii-*om fanatičnih separatistov in njlho-gesel tvorilo močan zid proti ideji prodnega in državnega edinstva, to ^vatstvo in zlasti njegov kmetski del ^•ra danes svoje vedno večje sile za “°delovanje na izgradnji močne in ne-”rema«'""v>njenia v naši oržavi vršilo. Bo pa obenem najvaž-ker bo pokazala, da se hrvatski ne da več demagoški zavajati na ?°ta. ki niso v skladu z državnimi in-!fre8i, dokazala bo oa tudi, da ie hr-®*s!i| kmet zvest kralju in dinastiji. h vse to, in pa spontane manifestacije Paroda po vsej državi povodom obis-I °v članov kraljeve vlade na njihovih Formacijskih potovanjih so jasen do-*az. da smo tekom zadnjih dveh let v ,°tranji konsolidaciji — materijalni in , lmovni — silno napredovali in da lah letošnji prvi december s tera vidi' Sploina stavka rudarjev v Angliji TEŽKA PREIZKUŠNJA MACDON* -DOVE DELAVSKE VLADE. — AKO NE PRIDE DO SPORAZUMA, SE PRIČNE STAVKA ŽE V PONDELJEK. LONDON, 29. novembra. Vsa Anglija je pod vtisom neposredno grozeče splošne stavke rudarjev. Lastniki rudnikov namreč odločno vztrajajo na svoji zahtevi, da se morajo znižati delavske mezde in povišati delovni čas, kar pa rudarji istotako odločno odklanjajp, Zveza rudarskih organizacij je imela snoči sejo, na kateri je razpravljala o položaiu. Splošno se je naglašalo, da bi podaljšanje delovnega časa še povečalo brezposelnost, znižanje mezd pa bi povzročilo še večje obubožanje širokih delavskih mas. Zveza je zato sklenila, da se bo v obrambo rudarskih interesov poslužila najradikalnejših sredstev. Razveljavila je vse dosedanje dogovore, sklenjene v zadnji dobi v posameznih revirjih na podlagi novega rudarskega zakona in postavila zahtevo, da se uvede sedemurni delavnik. Ako rudniška podjetja te zahteve ne bi sprejela, potem bo v pon-deljek proglašena splošna rudarska stavka v Angliji. Komunike, ki je bil izdan tozadevno pozno zvečer, naglaša, da se je rudarska zveza odločila za ta usodni korak, ker lastniki rudnikov neprestano izigravajo delavstvo s postavljanjem vedno novih zahtev. Zveza je na stališču, da je v interesu vsega narodnega gospodarstva, da se ustvari pravično ‘ razmerje med delom in kapitalom ter apelira obenem na vlado, naj posreduje, ker se sicer lahko razširi stavka tudi na druge industrijske panoge. V vladnih krogih je napravil siklep rudarske zveze silno mučen vtis. Sedanja delavska vlada se mora boriti že tako z velikimi notranjimi težkočaml, splošna stavka pa bi nien položaj še poslabšda, ker bi se stavka lahko izpremenila v pravo gospodarsko katastrofo. Dočim je na eni strani delavstvo odločeno, da bra- ni svoje interese, pa poudarjajo podjetniki, da pod sedanjimi razmerami ne morejo več vzdrževati obratov in da bodo prisiljeni ustaviti obratovanje ter odpustiti vse delavstvo. Produkcija premoga da je v zadnjem letu močno padla, opaža pa se vrh tega še vedno večja konkurenca drugih držav. Tako so se zmanjšala naročila iz Amerike in norveške železnice dobavljajo sedaj premog iz Poljske, ker je za 30 odstotkov cenejši. Macdonaldova vlada se je danes sestala k seji, na kateri se je posvetovala jo položaju v rudniški industriji in skle-Ipala o korakih, ki naj bi preprečili izbruh splošne stavke. Po sodbi političnih krogov je položaj silno resen in ni izključeno, da bo delavska vlada radi tega spora odstopila. ka Praznujemo v polni zavesti storjene rt I °’2n°sti, obenem pa seveda trdno od-,°čeni, da hočemo v tem pravcu s podojeno in podesetorjeno silo delo na-aJfcvatl, j. tem slavnostnem raznoloženju .a nam pada v kupo veselja grenka j^ia nolina od zunaj. Baš te dni se f Vršila v italijanskem parlamentu J^nrava o internelacl.il fašističnega v?s’anca Coselschija. ki zahteva, da unra vlada storiti vse korake pri cer-jj^0n'h oblastih da bodo v Julijski Kra * 1 slovenski duhovniki z^m^njani s ‘ nbožno itnHjansko duhovščino«, ki bo bavila s »podzemsko politično itoj^agpnrin kakor slovenska duhov-Kaj to noment. ni troba na dol-j., ^zla^ati. Vse so že vzeli našim ro-Jhn2rtl: Sole. društva, snloh sleherno uveljavljanja slovenskega Je-QetCa- ostal ie samo še v cerkvah kotar ta še slovenska duhovščina. Tudi Nadnje mora pastie 5marjeta ob Pesnici u nacijo-nalno-prosuetnem učejstuo-uanju Prav razveseljivi so pojavi vstajenja severnih obmejnih krajev k preporodu v znamenju odločnega in poglobljenega pro svečivanja in narodno-obrambne akcije. Precej, preveč let smo na meji vse to pogrešali. Vse drugače so se v tej smeri u-dejstvovali naši sosedje onstran državne meje. Vendar bi še danes naši obmejni kraji najbrž po večini ostali narodno-pro-svetno v prejšnji letargiji, da ni do njih pridonel glasen in vsedobrodošel klicin-tencij Nj. Vel. našega modrega kralja. Kakor gobe po dežju vstajajo v obmejnih Slov. goricah nove postojanke, nove organizacije, l!udje z novim delom za dvig naše nacijonalne zavesti in kulture. Prej, ko so našo vzajemnost in slogo teptale razne nepotrebne diference, kojih smo ':ili že siti do grla, se to delovanje ni moglo, ni hotelo realizirati, Danes pa poleg nacijonalne nikakor ne pozabimo na dvig srčne kulture, zlasti pri naši nekam naglo v stran hodeči mladini. To vprašanje bo treba s posebno previdnostjo zasledovati, pretresovati in reševati 1 Pri Šmarjeti je že od 1. 1925 plodonos-no delovala po 200 in več članov broje-ča podružnica Jugosl. Matic" ^ad koje okriljem je deloval pevski zbor in prva tamošnja knjižnica, vse pod edino pravilnim geslom »Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene!« Nepozabne nam ostanejo marješke vsakoletne, velike narodne manifestacije pod imenom »Domovinski dan«. S temi hočejo Šmarječani nadaljevati. Taki »Domovinski dnevi« naj bi pa se razširili in po-stali tradicijonalni, patrjjotski prazniki po vsej naši širni do. movini, osobito pa v obmejnem ozemlju, slično kot nekdaj poprej naši narodni tabori! Z zadovoljstvom zaznamujemo, da danes že ni skoraj večjega obmejnega kraja, kjer bi ne osnovali že sokolskega društva ali vsaj sokolske čete. Tako imajo iste s tekočim letom pri Sv. Rupertu, Sv. Barbari, Sv. Juriju ob Pes., Sv. Jakobu itd. Dne 30. nov. se sestane sokolski pripravljalni odbor tudi pri Šmarjeti, ustanovni obč. zbor pa bo 14. dec. Bližnje tedne bo Šmarjeta imela torej kar tri večje prireditve. V nedeljo, 30. novembra bo proslava ujedinjenia z govori, petjem in dvema igrama, v nedeljo 14. dec. slovesna ustanovitev Sokola in v nedeljo 21. dec. deci in odraslim vsa leta tako priljubljena božičnica z obširnim sporedom. Torej, v pravcatem tekmovanju je naša severna meja! In tako je prav in tako naprej! Čevlji spec Jalni za smuCanie, šoort in promenado Vilko Blatn;k. Meljska c. 2. ■v5&jt>o * *o*{ža.r»jQiy» oar* la.rtko o!ev.[3a.nr>o oo^poc/^calio eni »a. inemof £5 A O Uapdk oaiapa. i-aketJor>aJt*u‘ivt»jV te*. r>a.S« kupouaJsa! Državni podtajnik za notranje zadeve Artinati je odgovoril interpelantom, da je vlada v resnici ugotovila, da se del duhovščine v Julijski Krajini tudi še danes, ko je poteklo 12 let, »od kar Je zmaga vrnila Italiji njene nacljonal-ne meje«, ne plaši kršiti propagandistično akcijo, »protivno interesom države In direktivam fašističnega režima«. Oblasti so — tako je Izjavil Artinati dalje — v nekaterih slučajih že morale poseči po represalijah. Javil! smo tu tudi cerkvenim oblastim in sedaj Čakamo, da bodo napravile temu konec. Ako ne bo cerkvena oblast tega Storila, bo fašistična vlada znala najti radikalna sredstva, da to Izvrši. Listi poročajo, da je zbornica Arti-natijeva izvajanja sprejela z burnim odobravanjem in da se je Coselschi zadovoljil s tem odgovorom. Poročajo, da je Coselschi koncem svojega govora svečano izjavil, da »na Italijanskem ozemlju tuji svečeniki ne smejo dalje ruSitl duševnega miru in zavest! italijanskih državljanov«. Fašizem Je torej napovedal zadnio In končno borbo za Iztrebljenj^ sloven skeaa imena In naroda v julijski Krajin!. To Je grenka kaplja pelina v čašo našega veselja ob 1. decembru. Rezervnim oficirjem. Komanda mesta razglaša; Slovesne službe božje l. dec. ob U. v stolnici se udeleži tudi vojaštvo z vojaško godbo in zastavo. Priti morajo tudi rezervni oficirji v svečanih uniformah za stroj in se predhodno vpisati, — Himen. Davi se je vršila v mariborski frančiškanski cerkvi poroka a. Ivana Korma-na, pos, na Ruti pri Fali, z «dč, Slavo Maučnikovo, učiteljico v Vuhredu, Mno* go srečal — Kanarček je bil davi ujet v drevored« pred okrožnim inšpektoratom. Komur je ušel, ga do* bi nazaj v kavarni Astoriji. — Liudska univerza v Maribora, Prihodnje predavanje v petek 5. de* cembra. Prof, dr. Žgeč bo nadaljeval svo jo temo o spolni vzgoji mladine in predaval o nevarnosti pubertetne dobe. PARNA PEKARNA HIERTAO ANTON, Betn*vsK« cesta 4? Najbolj« rženi krnh — p*chro — Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah M želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Joseiova« grenčica, večkra* na dan použita, krasen pripomoček- «* Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tre bušnih obolenjih, da deluie »Franz Jose> lova«, voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Jožefov-'« grenčica se dobi « vseh lekarnah, df0' terijah in sneceriiskih trgovinah. O Jesenskih nakupih MISLI OB KONCU SEZONE. — BOGATE IZLOŽBE. — PRODUKCIJA IN KONZUM. — KRIZA? — KREDITI IN OBROKI. — INSOLVENCE. —ODVISNOST DEŽELE IN MESTA. Mariborski trgovski svet se že več let trudi, da dobi naše mesto pester poslovni značaj, kar je popolnoma v skladu z ostalimi stremljenji za podvig dravske prestolice. Poleg večjih adaptacij opažamo lične preureditve lokalov, posebno pozornost pa posvečajo trgovine v zadnjem času svojim izložbam, ki se bohotijo v najsijajnejši opremi, da se poznavalec starega Maribora ne more dovolj načuditi razvoju poslovnega sveta. In baš izložbe so zrcalo napredka v trgovskem življenju. Trenutno si trgovine urejujejo že mi-klavževe dobrine, da jih razstavijo v čim bolj očitni rdeči opremi. S tem je tudi končana sezona jesenskih nakupov, kije v mariborskem trgovskem svetu prinesla dokaj presenečenj in razočaranj. Prijatelj trgovec mi je razodel marsikaj zanimivega izza kulis mariborskega jesenskega trgovanja. Znano je, da vsled brezposelnosti in splošne gospodarske krize konzumna moč občinstva pada. Industrija pa kljub temu napreduje in proizvaja mnogo več kot potrebuje konzum. Zato so bile za jesensko sezono trgovine izredno dobro založene in občinstvu na razpolago v najpestrejši izbiri. Saj so celo prišle na svoj račun vse mariborske modne dame, ki so našle na licu mesta najkrasnejše »tweede«, baržune in svile, poleg tega pa najmodernejše klobuke in čeveljčke najbolj eksotične fazone ... Tudi moški svet je lahko prišel do najbolj frapantnih proizvodov angleške aristokracije. Prav tako ne pušča mariborski trgovski svet v nemar vse lukulične in gurmanske dobrine vsega našega zemljekro-ga, kar kaže popolno razumevanje za zahteve onih srečnih posameznikov, ki razpolagajo s polnim mošnjičkom... Na žalost so ti srečneži v manjšini... Večina odjemalcev je v pretekli jeseni doživela neprijetne peripetije: uradniške plače so ostale na mrtvi točki, brezšte- vilne tombole so izžrebale premalo dobitkov, razredna loterija Mariboru ni naklonjena, najbolj obupani pa so bili 'in so še) železničarji, čakajoči na — »razlike«. To pa radi tega, ker jih ne bodo nikdar videli, če jih bo tudi uprava izplačala. Imajo jih v oblasti že trgovci, ki so na njihovo izplačilo dovoljevali že cele mesece prav izdatne kredite ... »Kredit« je danes beseda, ki doni lepo in prepričevalno, vendar se — po mnenju p. n. tvrdk — dandanes temeljito iz rablja. Kljub temu je trgovski svet zelo širokogruden in »nudi odjemalcem izredne plačilne olajšave«. Ob tej priliki so po stali prav posebno popularni »obroki«, ki se jih je pri jesenskih nakupih v najiz-datnejši meri poslužilo občinstvo vseh slojev. Pravijo, da je »obročni sistem« čudovita iznajdba in človek najlažje pride do obleke, čevljev, špecerije, koles, gramofonov in radijskih aparatov... Da bo ta sistem zahteval svoje žrtve, je samoumevno. Pravzaprav jih že zahteva: inkasanti frčijo skozi vrata, ne da bi dosegli kakršenkoli »denarni uspeh«___________ Torej se bodo z letošnjimi jesenskimi nakupi bavile še — »višje inštance«... Na žalost so z omenjenimi pojavi v zvezi tudi tragične besede »insolvenca«, »konkurz« in »poravnalno postopanje«.. Vsekakor stvari, ki bi si jih v veliki meri morali vtakniti za klobuk p. n. odjemalci, žal so se pa pojavili baš sedaj ob koncu leseni pri solidnih tvrdkah in trgovcih... Ima pa letošnje jesensko trgovsko življenje tudi svoje veselo lice! Slovenske gorice so s sadjem nepričakovano dobro odrezale. Posamezni trgovci so izvozili stotine vagonov in ljudstvo je gmotno dobro založeno. To se izraža tudi v mariborski trgovini, kjer so prišli posebno trgovci s kmečkim blagom do veljave. Dal bog, da bi narava tudi v bodoče osre čila našo pokrajino ter podkrepila medsebojno odvisnost dežele in mesta! -tor. mariborsko gledališče Sobota, 29. plamen«, njlkrat. Nedelja, 30. Kuponi. Kuponi. Pondeljek, ljenje je »Dnevi REPERTOAR: novembra ob 20. uri »Sveti Znižane cene. Kuponi. Zad- novembra ob 15. uri »Lutka«. — Ob 20. uri »Aleksandra«. 1. decembra ob 15. uri »Živ-lepo«. Kuponi. — Ob 20. uri našega življenja«. Kuponi. „Rli spolna uzgoja res ni potrebna ? (K včerajšnjemu predavanju prof. dr. Fr. Žgeča v »Ljudski univerzi«.) Ciklus »Družina in otrok« je dosegel svoj višek ob včerajšnjem predavanju g. prof. dr. Zgeča, ki je kot priznan pedagog razpravljal o spolni vzgoji v prvi o-troški dobi. Da ta vzgojni problem stvarno obstoja in da preko njega ne moremo, je jasno pokazalo izredno zanimanje občinstva iz vseh slojev. Predavatelj sc je kot prvi slovenski pedagog lotil kočljivega vprašanja seksualne vzgoje ter ga rešil docela v smislu moderne pedagogike. Kdorkoli je v poslednjem času zasledoval glasove o krizi seksualne etike, mora priznati, da je predavatelj snov zajel tako temeljito, da kaj podobnega ne premorejo niti v inozemstvu. V prikupljivi obliki dialoga med možem in ženo je razgrnil pred nami križe in težave iz vsakdanjega življenja: spolni ekscesi med deco, telesno kaznovanje po stariših, prikrivanje spolne resnice, razkrivanje spolnih tajnosti na ulici itd. Vsa razkritja so resnični dogodki iz današnje dobe, ki dokazujejo nevzdržno stališče današnje morale. Povdarjal je važnost naravnega gledanja spolnosti že pri majhnih otrocih, zavračal je kaznovanje in prikrivanje dejstev, ki poženejo spolne občutke otrokove že v zgodnji otroški dobi v podzavest odkoder jih je težko qdpraviti. Koliko greše tu vzgoji- telji in starši! Na jasnili primerih je predavatelj dajal nasvete o rešitvi spolnih vprašanj napram otroku ter je končno predlagal, da se vzgojitelji vendar enkrat otresejo tradicijonelnega naziranja seksualne vzgoje. Ker g. predavatelj razpravo o seksualni vzgoji v pubertetni dobi nadaljuje prihodnji petek, se k stvari še povrnemo. Vsekakor smo lahko g. profesorju hvaležni za tako aktualno predavanje ter želimo, da ga izda čimprej v obljubljeni brošurici. Gledališki abonenti reda C. Z ozirom na notico pod istim naslovom v »Večerniku« z dne 27. tm. nam sporoča gledališka uprava: Nikakor ne moremo uvideti, zakaj ne bi vpoštevali abonentov reda C kot enakopravnih, ko so vendar predvidene povprečno po 3 pred stave na mesec in je prejel red C v mesecu novembru 3 predstave (ne dveh, kot se nam očita), ki so bile: »Dnevi našega življenja« — 3. XI., »Gospa mini-strovka« — 11. I. in »Lutka« — 20. XI. Ravno toliko predstav (3) sta prejela o-stala abonmana. Ravnotako je prejel vsak abonma po eno premijero, vse ostale premijere so bile izven abonmana. — Poročil se je gospod 3van SCorman, posestnikov sin iz Rut pri Fali z gospodično Slavo Maučni’% učiteljico v Vuhredu. Bilo srečno. Pri božičnem bazarju in popoldanski čajanki v Unionu dne 1. decembra bo sviral dijaški orkester tu-kajšne državne realke. Na sporedu so dalje deški in dekliški zbori meščanskih šol, solo točke za gosli, deklamacije in dva zelo srčkana rajalna nastopa: konjički in kmetska dekleta s siti, ki jih proizvajajo gojenke I. meščanske šole odnosno državnega žen. učiteljišča. Dvorana kurjena. Pogrnjene mize. Začetek koncerta ob 4. pop. Sedež s čajem 10 Din. Stojišče 3 Din. Popelin srake k Din 85.1. Babič, Gosposka ul. 24. 3268 Mariborski in d lugoslouani! Na državni praznik, dne 1. decembra, bo ob 20. uri v Narodnem domu v Mariboru »Večer Narodne odbrane«, ki se bo vršil v proslavo narodnega ujedinjenja. Pričakujemo, da se bo narodno občinstvo z veseljem odzvalo vabilu in v ponedeljek zvečer napolnilo prostore Narodnega doma. Program je zelo pester in je poskrbljeno za umetniški užitek ter zabavo. Sodelovali bodo 4 pevski zbori ter godba. Prireditev se bo končala ob enih ponoči. B Razmere na pošti v Studencih. K našemu zadnjemu članku o razmerah na pošti v Studencih se nam naknadno poroča: Gospa Ana Čebular je glasom spričevala državnega zdravnika zelo težko pljučno bolna. To je uvidela sama in je samo radi tega prostovoljno podala ostavko na mesto pogodbene po-štarice v Studencih. Poštni inšpekcijski organ ni dognal prav nobenega primanjkljaja. Zato tudi o kritju kakega primanjkljaja ne more biti govora in kontrolni organ vsled tega gospe Čebular tudi ni mogel odpustiti iz službe in namestiti drugo uradnico. Toliko v naknadno 'pojasnilo, da ne bi morda kdo delal težko bolni materi dveh otrok po nepotrebnem krivico. — Kravate najcenejše pri I. Babič, Gosposka ulica št. 24. 3268 Zlato poroko je praznoval te dni v ožjem krogu g. Anton Mesarič, bivši gostilničar in veleposestnik v Selnici ob Dravi, s svojo soprogo Marijo. Jubilant je star 80, njegova družica pa 75 let in sta oba še čvrsta in zdrava. Obenem je praznoval desetletnico poroke znani mariborski slaščičar, g. Eman Ilich s svojo soprogo Tilčko, rojena Mesarič. Jubilantoma, starima sokol skima borcema ter njihovim zakonskim družicam želimo še dolgo vrsto let v neskaljeni sreči in ljubezni. Z redom Jugoslovanske krone je bil danes odlikovan g. Josip Videm-šek, peš. kapetan I. klase. Naše čestitke! Vsa društva v Mariboru in okolici, ki so pri nas včlanjena, pozivamo, da se njihovi člani čimbolj mnogobrojno udeleže proslave narodnega ujedinjenja, ki jo priredi sreski odbor Narodne Odbrane dne 1. dec. ob 20. v vseh prostorih Narodnega doma. — Odbor ZKD v Mariboru. Rinro ss Oreafslcfrs is Danes zadnjikrat: »ČE MLADINA LJUBI...« Trttde BERLINER, Wer-_ ner FOtereR. Naš prihodnji spored: Največji detektivski roman v 100% nemško govorečem zvočnem filmu. G R E I F E R Union: Danes zadnjikrat: »KNJEGINJA ČAR-IMSA«. 100% opereta v nem. jeziku. Prihodnji spored: POT K SLAVI... — Komorni oevec Richard TAUBER. _ Najboljši zvočni in govoreči film. Predstave v obeh kinih ob delavni-kih ob 17. 19.. 21. uri: ob nedeiiah In praznikih ob 15.. 17„ 19 in 21. url. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXV! APOLO KINO Soboto, nedeljo in pondeljek: Senza-cajonelen program. — VELEFILM TEMNI KAVALIR Boiiina darila v bogati izbiri po neverjetno nizkih cenah dobite pri urarju V Gosposka 15 Tudi na obroke brez zvišanja cenel Oglejte si moje izložbe! Trgovina za Xxxn darila v urah, zlatem in srebrnem blagu Spremembe voznega reda proge Maribor - Selnica. Dne 1. decembra se spremeni na progi Maribor-Selnica dosedanji vozni red ob delavnikjh samo v toliko, da odhaja popoldanski avtobus iz Maribora ob 16.45 z gl. kolodvora in z Glavnega trga ob 17. uri. Odhod Iz Selnice ob 18. uri. Ob nedeljah in praznikih obhaja avtobus z gl. kolodvora ob 17.15 uri in z Glavnega trga ob 17.30 uri. Odhod iz Selnice 18.20 uri. Sreski gremlj v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da ostanejo vse trgovine na državni praznik dne 1. in 17. decembra celi dan zaprte. — Cvetlična razstava. V proslavo državnega praznika 1. d®* cembra priredi Džamonijevo vrtnarstvo v Mariboru dne 30. nov. in dne 1. dec. v svojih vrtnarskih prostorih ob vsake® vremenu ves dan izložbo cvetlic na korist Narodne Odbrane. Ustopnina 2 Di® Vstop iz Koroščeve in Čopove ulice. — Učiteljski upokojenci iz Maribora in okolice se zberejo v četrtek 4. decembra t. k * gostilni ge. Koštomaj v Mlinski ulici 1,3 običajno kramljanje ob 14. uri popoM”®1 Na zdravo polnoštevilno snidenje. S* Miklavž je blizu! Kdor želi Miklavža na dom, naj se blagovoli v svrho nadaljnih in macij zglasiti pri gledališki blagajni. . 334« Perilo po meri I. Babič, Gosposka ulica 24. TRENCHOATI, površniki, hubertusplaščl, usnjeni iop>-kože, pliši, snežni čevlji, snežni škor®" galoše, kakor tudi razno manufaktur”1’ blago na obroke. ORNIK, Maribor, roška cesta 9. XL"! V gostilni »Pri lipi« g. Anderla v Radvanju bo jutri v neddl in v pondeljek otvoritveni koncert salo”' ske kapele v prenovljenih prostorih. L®*1 izprehod. Prvovrstna vina in prekaj®”* klobase. — 29^ Plesni tečaj »Svobode«. Udeleženci tečaja se obveščajo, da 5 odslej naprej vrše vaje dvakrat na K den in sicer vsako soboto in nedeljo 03 20. do 22. ure. Kakor že objavljeno,^ vrše vaje v dvorani gostilne »Pri ro®* na Koroški cesti št. 3. 33®° Pojedina jetrnih in krvavih klobas bo v nedeljo 30. novembra in pondelif ^ 1. decembra v gostilni »Mesto Ptuj«, žaška cesta. Za obilen obisk se pripo^ čata gostilničarja. ^ Flanei pižame „ k Din 125. I. Babič, Gosposka 24- Znatno znižanje cen tudi pri nas? Vsi sloji, poljedelski in industrijski, trudijo, da prilagodijo svoje naprave® modernejšim zahtevam. Začenjajo .fl združitve, postavljajo se novi stroji, vsi mislijo, da se more težavni gospo”3 | ski položaj odpraviti le na ta način-ti napori so brezuspešni, dokler ne % vedejo do znatnega znižanja cen. J ^ vodstvo dotnače tovarne »Petovia« ”• , kjer se izdelujejo povsod znani nik«-čevlji, je spremenilo svoj obrat- F ve delovne metode in času primerni ^ govori z delavstvom so dovedli PT°]7^ janje do najvišje mogoče stopnje. y j maniik«-čevlji, ki so že dosedaJ ^ ujt pravici označeni kot dobri, se niso le $ veno zboljšali, ampak se tudi zam® prodajati po nedosegljivo nizkih cetia(lSK so s tem postali najcenejši jugoslo',a kvalitetni čevlji. ,vjg_a r 1 b o r g, dne 29. XI. 1930. nam je italijanščina potrebna? Čred 1, 1914, je bilo zanimanje za Italijanski jezik med Slovenci zelo veliko. Naši primorski rojaki so se naučili jezica že kot otroci v šolah oz. v vsakdanjem življenju. Drugod — predvsem Kranjskem — se je poučevala italijanščina v raznih srednjih in trgovskih šoten kot neobvezen predmet. V Ljubljani smo imeli svoj »Circolo italiano«, ki |a je vodil pok. prof. dr. Joža Berce, Živo se spominjam, kako radi .10 hodi-" k italijanskim uram in čitali italijan-klasike. Mnogi Slovenci so učili ta lezik zasebno in marsikdo izmed nas je vstopil v sodno, politično, profesorsko službo itd. v Trstu ali v Gorici ali šel ‘Ja kot odvetniški kandidat, bančni urad-Jjik, trgovski sotrudnik i. dr. samo zato, “a je izpopolnil svoje jezikovno znn;e. vrrrvviv jutra vi g. ne bomo imenovali »SocietH Italiana«,! »Circolo _ Italiano« ali slično, temveč i »Scuola italiana«, »Društvo za pouk ita-1 lijanščine« itd. Od takih nacijonJnoi usmerjenih društev bi imeli morda več-1 jo korist, kakor si mislimo sami. Dr. V. T. Mala se i’ rodila Janla, Mati boža jo in peva; »Pazi dobro, dete malo, ko dora^eš, pa boš znalo: »Brez ALBUSA ni pranja!« Kulturni drobiž Turneja beograjske drame po Južni Ameriki. Vsa jugoslovanska kultura m umetnost se v svetu vedno bolj uveljavlja. Casi, ko .ie vse slovensko, hrvaško in srbsko bilo na zapadu man.,vredno, so j srečno minuli in danes vidimo, da se I naše lepo slovstvo prevaja že v vse kulturne evropske jezike. Isto ve,ja za naše gledališče, s katerim so sezuaiili svet razni naši veliki in odlični umetniki, kil - avujg jwz,ii\uvnu £.u i ijp- ^ ^i kljub vsem težkocam priborili vstop Nekateri so šli zato. celo v Italijo. Zna- j v prva gledališča Nemčije Francije, Ita-nje italijanskega jezika je bilo za nas IH® itd. Značilno pa ic, da so sc za ju- Važno: mnogi so dosegli vplivna mesta fll* si vsaj zboljšali svoj gmotni položaj. — Med svetovno vojno, posebno ra v Povojni dobi je to zanimanje skoraj povsem ugasnilo. Italijansko razumeio pri nas z ma|0 izjemami — le še rojaki, jih je kruta usoda pregnala iz njiho-)fe Primorske domovine. V šolah ■:* italijanščina nikjer več ne poučuje. V knjižicah imamo sicer še par italijanskih ^njig, ki pa jih menda nihče ne čiti. Ta-se od dne do dne krčijo vrste *.stin, ki še obvladajo ali vsaj razume:o »!? lin-gUa italiana«. Glavni vzrok temu je naivno dejstvo, 'da je fašistična Italija na-jja najhujša narodna nasprotnica, ki sku--a za vsako ceno uničiti naš živelj v ne-Mrešeni domovini. Razven tega menijo mnogi, da naši narodni državi znanje fciih jezikov, posebno italijanščine, ni potrebno. Kljub temu se mi zdi skrajno nespametno, če zanemaramo je-z*k in književnost Italijanov. Naš nasprotnik ni italijanski narod, temveč ita-jjjanski fašizem. Fašizem pa se je uve-wvil šele pred par leti in bo izginil prej-koslej, ker je protinaraven in — poleg ruskega komunizma — največja nevarnost za svetovni mir. To uvideva celo 'flttogo tisoč Italijanov, ki so se udali ^danjemu režimu le prisiljeni ali so ce-0 zapustili svojo domovino, ker se ne Korejo uživeti v sedanje razmere. Italijanski narod pa je star nad 1000 let in 0 živel še, ko bo izginila zdavna sle M Vil/ a gosiovansko gledališko umetnost pričeli zanimati tudi Amerikanci. Tako je beograjska drama nedavno dobila povabilo za vrsto nastopov v Argentiniji. To povabilo .ie prišlo na pobud" naših tam-ka'šnjih rojakov, ki zavzemal odlična mesta tudi v kulturnem in političnem, ne samo gospodarskem življenju. Ravnateljstvo beograjske drame vse je temu pozivu odzvalo in bo ob koncu sezone spo ml.-'r?i prihodnjega let.i odpos.alo v Južno Ameriko večio skupino igralcev, ki bodo po vseh večiih mestih ^rcentinije in čile odigrali vrsto na^ih izvirnih oder-skih del. Ta turneja bo za našo odersko i umetnost brez dvoma izredno velikega Perilo in obleke dojenčkov in dece se pero navadno vsaki teden KEE-&TS novem* "letu, totS Dol SL^N™0 ALBf/TERf™™OVO MILO «r/dijka drama nastopih tudi v Bernu v L fomadlh P° Po1 kilograma. Ni samo izdatno, temveč je poleg tega šv’ci. jamstvo, da se perilo in dečja obleka tudi desinficirajo, V interesu Nova turneja hudožestvenikov po Ju- vsake dobre matere je, da uporablja \ua Pavlovna, ki je prevzela vodstvo ALBUS-Terpentlnovo milo. nad tamkajšnjo skupino tnoskov.ske^ hudožestvenega teatra, ki bo v sedanji | „ Položaj žene pri primitivnih narodih nebroj velikih mož na vseh poljih Člo-veŠkega znanja. Spomnimo se le na imejte Dante, Petrarka, Leonardo da Vinci, "^chelangelo, Galileo Galilei, Volta, Frančišek Asiški itd.! AH ni nespamet-n°> če si zapiramo sami pota k tem bo-j&tim zakladnicam duha in srca oz. če n°2emo črpati te ideje iz tujih — mogo-nezanesljivih — virov? Da, italijan- * Ina je potrebna celo za spoznavanje na- lastne kulture in preteklosti. Saj so ltalijani (posebno v 17. in 18. st.) prav ^natno vplivali na naš narod, predvsem * Umetnosti in književnosti. Za učenje ’taHlanščlne pa govore tudi praktične potrebe. Italijani so naši neposredni so-*edi. NMhov jezik je razširjen skoraj po Seh obalah Sredozemskega moria, de-tudi drugod ter govori ta jezik poli 50 milijonov ljudi. Zato nam jo ta jezik potreben ali vsaj zelo koristen v kovini itd. Prav posebno pa govore zato, da se cimo italiiansko, narodni vzroki. > •hii nasprotniki fašizma italiianske na-odnosti — posebno emigranti — so na-v Naravni zavezniki. Nesmiselno bi bilo, j,e bi odklanjali niihnvo pomoč. FribH-Č^i Pa se jim moremo le, če znamo ita-'anskol Pa tudi naše nasprotnike . o-8nio poznati. Vedeti moramo, kai o nas jHismo, govore in pišejo. Ka;ti samo ta-,° se moremo uspešno braniti. V slučaji vojne pa tudi rabimo — niih jezik... ^aiboljši vzcrled zato so nam Italijani !lli, ki se živo zanimajo za vse naše žn tne,re *n as *U(^i Pravilno spo- i ,at' in oceniti. Sai je znano, da pr a-nJ? n. pr. ravno Italijani posebno iadi klasike (Urbanz, Calvi i. dr.). 0 mojem mnenju je naravnat po-iih / ^a se otvorijo v naših večiih kra-'nosebno V Marihoru) italijanski u!ni leziL1’ da se morejo naSi naučiti ta ^ 'k oz. si izpopolniti Svcve j^-^^^no . anje. Najenostavnejše je, če se usta-Ve zato posebna društva. Seveda jih ziaifki sezoni priredilo seriio novih go-s'c,vtnj po naših mestih. Najprej obiščejo hudožestveniki Novi Sad in Subotico, na to Osrek in druga 'ugosiovanska kul-' turna središča. Za nastopanie v Ljubi:a- I ¥,.TT>¥ ^ A m se baje že dogovarjajo in nadejamo KUPLJENE IN IZPOSOJENE ŽENE. - 2ENE, KI KUPUJEJO MOŽE. - MO* se, da jih bomo tudi v Mariboru mogli | ŠKI HAREMI, zopet pozdraviti. no lahko tudi drugemu, če se sevedi ?e javi reflektant, najemnino pa prejtma potem on. V slučaju, da se javi pri oje* tu moški, ki mu obljubi za že drugertj: oddano hčerko večjo najemnino, jo lahko prvcfriu odvzame, če mu da za to primerno odškodnino v višini že vplačane najemnine. V tem slučaju pa dobi otro-V /ega zakona drugi mož. Ker je ;a- ko izpo :-mie hčerk zelo doblčlzanosno,! gleda vsak oče na to, da se mu rodi člia- več otrok ženskega spola. ropolnoma drurače je na nekaterih maorskih otokih, na znanem čarobnem Taitija itd., kjer so gospodarice ženske in mi moški v vsem podrejeni. Tu si ženske izbirajo može ali jih pa celo ku-puje:r> od njihovih mate . Taki maorski mi 'je so -)rave dekle. Opravili mo.a-jo vsa domača opravila, pestovati in snnžiti deco, pospravljati, pomivati itd., v vodstvu »politike« pa nimajo besede. Načelnice naselbin, plemen in otokov so ženske. Včasih so bile tudi kraljice in je pravica do prestola prehajala vedno od matere na naistarejšo hčer. Pri vladnih poslih ni mož imel absolutno nobene besede. V navadi pa je tam tudi, da si žene izmenjajo ali zamenjajo može, ako jim ne ugajajo. Se dalje kakor Maorke so pa v tem (9ziru šle prebivalke Mozambika. Tam Je namreč splošno udomačeno mnogomo-štvo. Premožnejše domačinke sl vzdržujejo moške hareme in o peki kraljici vemo, da je imela 300 mož. Navadno pa imajo tudi najbolj revne vsaj po dva moža, ki morata izpolnjevati vse ženine ukaze, delati zanjo, skrbeti da ima vsega dovolj itd. Bolj urejene razmere francosko nadvlado so pn ta običaj že precej okrnile, posebno še, ker se je v zadnjem Času število žensk tako pomnožilo, da je mož za hareme premalo. Tak luksus s! morejo dandanes privoščiti samo jiajpremožnejše ženske iz p'emiških poglavarskih rodbin. Tako na vidimo, da ni pri primitivnih ljudstvih zelo čuden e položaj žensk, ampak često tudi mo-Skifc o n s • • . I živimo v času, ko si je v kulturnih dr- r- *ivei se, KO DO izginna zaavna sie- ® °”a ?.va , v L žavah osvojila ženska že skoraj vse pra- »erna sled fašizma. Ta narod pa je tudi ^ “t®? d^avne- vice jn dosegla popolno enakopravnost ' ulturen. Saj so dali Italijani človeštvu f iio.-. nič, Kirbiš, Božo, Starc, Bertoncelj II, Terglec, Priveršek, Hreščak, rez. F ..Um. Zbirališče v pondeljek ob 5. na g;avnem kolodvoru. Igralci, ki sodelujejo v mestnem tearnu, pričakajo ostale v Ljublj mi na kolodvoru. Opremo dvigniti aajkasn .-ie v nedeljo. Belo-črni! Točnost. Opremo pregleda g. kapetan moštva. Moštvo spremlja g. načelnik dr. Planinšek. Tajnik Merdklubski odbor LNP, služben j. Glasom službenih objav LNP s'klv,il;v: za danes dne 29. t. in. ob 18. uri v kavarno »Astoriio* sestanek zastopnikov klubov. Dnevni red: predložitev samostojnih predlogov in predlogov za spremembo pravil na gl. skupščini JNS. — Tajnik. Sodniška sekcija, službeno. Mednarodno tekmo SK Hakoah : S* Rapid sodi g- Nemec, prijateljska tekmo ISSK Maribor rez.:SK Rapid rez. g. Bergant. Načelnik. SK Železničar, lahkoatletska sekcija. Lahkoatleti Podpečan, Straub, Verzni Sinotti, Grohar. Sidar, Herič, Tra. Slanek in Senčarski morajo biti v P^n-deliek dne 1. XII. točno ob 10. na igrišču ISSK Maribora, kjer dobe drese in hlač' ke. Čevlje ozir. copate naj si oskibi vsak strm. Načelnik. Soholstna Sokolska proslava 1. decembra se vrši — kakor že javljeno — točno ob 11. uri v dvorani Union. Udeležba za članstvo in naraščaj obvezna. Člani, W so tekom leta na novo pristopili in bodo položili prisego, naj poizvedo pri rediteljih, kje so zanje določena mesta. Udeležba v civilu z znakom, velja tudi za de-putacije pri cerkvenih obredih. — U/tV va MŠZ. Sokol Ruše proslavi letos državni in sokolski praz-nik na predvečer v nedeljo dne 30. noVi ob 20. uri zvečer v Sokolskem doniU' Spored: Slavnostno predavanje, dekla- macije, glasbene in pevske točke ter z®' obljuba novega članstva. Udeležba za vse članstvo in naraščaj strogo obvezna. Deco naj pripeljajo na proslavo stan-ši. Prijatelji državnega edinstva in Sokolstva iskreno vabljeni. Vstopnine ni* Tragedija odličnjakinje V Pečuju se je neka 14letna dele, prej vstopiti, dokler ne pozvoniš v Pfe sobi za — dovoljenje. .i Zenska mladost je kakor menica: ^ leta do leta se podaljšuje. Sovjeti kupovali v Ameriki vojn6 aeroplane. Pred odborom reprezentančne ce za raziskovanje komunistične ag> ^ s ci.ie v Ameriki je dal bivši podpreds® i nik ruskega trgovskega zastopstva v dinjenih državah, Belgas, senzacijo^ izjavo, da je Rusija tekom zadnjih * | let pokupila v Ameriki 400 vojnih ae planov in jih nezakonitim potem °bj)| mila v Rusijo. Izjavil je tudi, da so> prvi aeroplani kupljeni od amerip v, vojnega ministrstva, poznejši pa od j() torga (Rusko trgovsko zastopstvo) kot strojni deli prepeljani v Rusii0, lllll— !■ Hmm Hilli—I—!■! IMII oibir Pristopajte k stavbni zadrugi »*'j| } ška koča« kol zadružni člani! sn|l* Din 1(1(1, prisiP"'iinp Oi n 20. o> daje zadruga »Ribniške Koče« r-▼. v Mariboru j V Mariboru, dne 29. XI. 193(7. Mariborski V T C E R N! K Jutra Stran 5. M. Zevacco; V smd fezuita Zgodovinski roman. 13 »Igrati norca vpričo nje!« je zamrmral Tribulet, ki fporda niti ni bil slišal njegovih besed... »To ni mogoče! Psovati samega sebe pred njenimi očmi! Dati se psovati drugim! Ne... To bi bila blaznost! To ne more Mti...« In zaprosil je: »Sir, naj me izvoli Vaše Veličanstvo odpustiti iz službe... Rajši izginem, rajši je ne vidim nikoli več!« Kralj, ki je hodil spet po sobi, se je ustavil, obra-čaje Tribuletu hrbet, in ukazal, ne da bi ga le pogledal: »Norec... bodi v desetih minutah tu, in glej, da te vidim v tvoji livreji...« »Sir!... Ali nimate srca!« Kraj pa se je obrnil k norcu, iztegnil roko in velel; »Hodi!...« Prepadel, bled kakor smrt, se je Tribulet umeknil Počasi k vratom in izginil... Poražen? To izvemo kmalu! V trenutku, ko je odhajal Tribulet, opotekaje sev svojem obupu, da obleče spet svoio norčevsko uniformo, je stopil v predsobo grof de Monklar... »Naznanite me kralju,« je reke! Bansinjaku. »Kralj ne sprejme nikogar,« je odgovoril komornik. »Mene sprejme... Idite in javite me.« In veliki profos j dodal med zobmi: »Saj jaz nisem navaden človeke! Jaz sem kraljeva °sveta, ki je vedno dobrodošla!« In res je stopil par trenotkov kasneje Monklar v Valjev kabinet. »No, kaj je z rokovnjačem?« je vprašal kralj s Pravcato resnobno nestrpnostejo. »Zajet je, sir.« »Zajet!« Francu 1. je zarežal obraz. Bravo Monklar!... Nadejam se, da ste obesili psa na mestu!... Saj ni bilo treba sodbe in zavlačevanja... Dokazan mu je že itak očiten upor in javno žaljenje kralja...« »Storil sem še boljše, sir!« je odgovoril veliki profos z mračnim usmevom. »Vaše veličanstvom mi je bilo naročilo, naj pripravim temu lopovu kako posebno naslado...« »Kakšno naslado ste mu pripravili?... Vem, da ste veščak v takih rečeh, Monjlar ...« »Zaprl sem moža v monfokonsko mrtvašnico,* je dejal veliki profos s strašno mirnostjo, »in sem postavil pred železna vrata deset stražnikov, ki mu ne smejo odpreti prej kakor čez osem dni... Ali se zdi Vašemu Veličanstvu, da sem izumil zadostno muko?« »Strašno!« je zamrmral kralj, ki je nekoliko prebledel ob tem poročilu. »Ako želi Veličanstvo, dam odpreti, in obesim moža, kakor je navada... nad stanovanjem, ki ga zavzema v tem trenutku.« Kralj je pogledal Monklara s čudnim očesom. »Ali mislite, da bo trpel dolgo časa?«... »Ne dalje kakor štiri do pet dni... Glad in žeja umorita človeka precej naglo... Jako zanimive izkušnje imam v tem pogledu ...« Kralja je streslo. »Ali naj mu odprem, sir?« »Naj ostane, kakor ste ukrenili,« je zajecljal kralj. »Nazadnje je vseeno, ta smrt ali kakšna druga!« »To je tudi moje mnenje,« je menil Monklar hladno. »Ne govoriva več o tem, grof!« »To zadošča, sir... Vaše Veličanstvo je obljubilo sprejeti častitljivega očeta Ignacija De Lojola...« »Saj res... Ali je tu?« je dejal Franc nič kaj zadovoljno. »Prišel je v Luver istočasno z mano.« »Recite, da naj ga puste k meni...« IX. Veliki profos. Temni obraz grofa de Monklar vzbuja našo radovednost; kljub veliki važnosti razgovora, ki se je vršil med kraljem in Lojolo, hočemo slediti za trenutek velikemu profosu. Gospod De Monklar je odšel iz Luvra v spremstvu kakih dvajset orožnikov. Bilo mu je nemara šestdeset let: a človek bi mu jih bil prisodi! kvečjemu štirideset — tako ravno se je držal na svojem konju, in spet bi mu jih prisodil osemdeset, če je opazoval trpke gube, križajoče se na njegovem čelu. Njegov obraz ni razodeval zlobnosti ali krvo* ločnosti; poteze na njem so bile otrple, okamenele — brezčutne, kakor se je videlo očesu. I njegov pogled ni bil trd; toda nikjer se ni videl v njem plamen človeškega genotja — bil je pogled živega kipa. Njegova govorica ni bila niti ostra, niti silovita' bila je kakor zastrta z mračnim pajčolanom. »Obesite tega človeka!« je ukazal svojemu krvniku z istim tonom, kakor je velel svojemu komorne mu slugi: »Oblecite me!« Vsa celotnost njegove prikazni pa je bila gotovo takšna, da je moral človek vztrepetati pred njo. Najhrabrejše je prešinjal strah pred tem mrklim predstaviteljem kaznujoče pravice. Pariz je trepetal, kadar je jahal on po ulicah, mračen, brezbrižen do groze, ki jo je razširjal. Ali jo je sploh poznal? Tega skoraj ni mogoče verjeti. Govorili so, da je veliki profos hraber do predrznosti. Večkrat že je bil prodrl sam, brez orožja, v brloge, odkoder se ljudje navadno niso vračali živi... Tuinam se je pojavil v zloglasnih beznicah, po-sečanih od vlačug in rokovnjačev, in ob samem pogledu naj je zavladalo vselej smrtno molčanje. Grof Monklar v resnici ni poznal strahu — zakaj strah je čustvo, a čustvo v njem ni bilo več. Bil je podoben mrliču, ki je hodil in govoril — dasi jako malo — in v grozi, ki ga je obdajala liki lastno ozračje, je bilo mnogo praznoverja. Tribulet ga je bil nazval: »Arhangel vešal!« Ta priimek mu je pristojal izborno... Grof Monklar je jahal deset korakov pred oficirjem, ki je poveljeval njegovemu spremstvu. Takšna je bila niegova navada, odkar je mrmra! včasih sam pri sebi čudne besede: morda ni hotel, da bi jih kdo slišal... (Nadaljevanje prih.) Poročilo Iz kolekture ANTON GOLEŽ, MARIBOR, Aleksandrova cesta 42. — XVI. žrebanje dne 28. nov. 1930. (Za eventuelne tiskovne napake se ne odgovarja.) Din 20.000.—: 36612, Din 10.000.—: 50477, 60254, Din 4.000.—: 11608, 31863, 32847, 88827, Din 2.000.—: 2184, 2848, 12141, 14974, 17219, 18318, 18852, 20889, 25334, 26814, 30389, 30888, 35253, 38116, 39960, 45280, 46174, 53123, 57370, 58300, 62297, 63830, 68317, 71403, 75038, 80387, S1869, 83000. 83974, 84690, 85051, 85183, 86687, 90126, 93460. Prihodnje žrebanje dne 29. nov. 1930. 3326 Nove srečke dospejo v prodajo dne 10. decembra 1930. V soboto, nedeljo in pondeljek S «,Baletni veieri V KAVARNI »J A D R A N« gostuje daleč po svetu znana umetniška plesalka B A B Y KORNOVA Salonski orkester »DALIBOR«! T'/OKLI _ Mari e o r 3374 Prazne ODOL steklenice kupuje galanterijska trgovina Drago Rosina Vetrinjska ulica 26 s s Najveila izbira zimskih piaščev trencliotov, plaščev za otroke, krznenih ovratnikov, oblek vseh vrst, gotovih in po meri! : Franc Cveriin Kroiaštvo in konfekcija. Gosposka ul. 32. Pozor, zimski športniki! ZA SMUŠKI ŠPORT VEDNO V ZALOGI: smuči iz jesenovega in liickory-Iesa: stremena, palice, krpljice, vosek, smuške rokavice, nogavice itd. Tuzemske in norveške znamke!! Športna hiša BOGOMIR DIVJAK Glavni trg 17 Drsalke znamka „POLAR“ Železna pet (Danerbrandofen) na prodaj Aleksandrova cesta 16 ^ Preklici Podpisani tem potom preklicujem, kar sem žaljivega go« voril, dne 21. t. m. v gostilni Sturm o gospeh Mesarič Tereziji in Regini Bruder ter o gospodičnah Anici Dopler, Tereziji Gobec. Mariji Šarman in se jim zahvaljujem, da so odstopile od tožbe. — Frlc Pečnik, Selnica ob Dravi, Miklavžev večer z godbo in plesom priredi mm T. k. „TRIGLAV“ Maribor v vseh prostorih Narodnega doma v so. boto, dne 6. decembra ob 20. uri. (Darila sprejema hišnik). * Grajska klet Velika senzacija! Danes igra Velika senzacija! White Star Jazz Za obilen obisk se priporoča Jos. Majdič, restavrater /tolna ulica Parfumerija Veilka Izbira daril Miklavževa m božična darila so ročne torbice. Ustnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovček!, nahrbtniki, dokolenke i. t. d. — Vse to v na j več ji Izbiri pri IVANU KRAVOSU MARIBOR — ALEKSANDROVA CESTA 13. 21*68 «M|| | II PAVEL NEDOG je brezdvomno najboljša pralnica ovratnikovJ — Barva, j| | B I čisti kemično kot novo! — Prepričajte se7 Gosposka ulica 33 Razlagova ulica 22 Stran 8- V Maribor Tl, 'dne 29. XI. 1930. asaan M«lod*d, MddBJovpoer*. rfoMln« Ir *o«l)«ln» nunam •Mtaatva i «mka baaad* 30 p, Ota B— Mati oglasi Žanftva.dopiamM)* In Ofla> al trgovekega ali reklamnega značaja: maka baaada SO p, MjmMjfll anaaak DA* 10'— tioizerce, nepremočljive Ima najceneje v zalo« gi Brzopotplata. Tattenbachova ul. št. 14. XXXVII. eielctrolnitalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Dvosobno stanovanje, parketirano oddam takoj boljši stranki. Betnavska cesta 23. 3389 Sobo In črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro ln okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Popravila ur, zlatnine in gramofonov izvršuje hitro, najbolje in najceneje M. Ilger-jev sin, urar, Gosposka ul. 15. Dolge zimske suknje za gospode prodam. Ogleda se od 11. do 12. ure, Maribor, Meljska cesta 16, I. nadst. 3390 Oglejte si, prepričani boste, da za prav nizko ceno takoj prodam hišo. Naslov v upravi lista. 3391 Prodam pisalno mizo, šestcevni radio aparat, smuči (skije), železno posteljo, toplo-dar, stelažo, posnemalnik, slušalice Te-lefunken, Aleksandrova c. 16, I., vrata št. 5. 3393 Sobo z dvema posteljama in hrano ali brez oddam v najem v bil žini kor. kolodvora. Naslov v upravi. 3400 Koks, Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457. 3320 Dobroidočo trgovino z mešanim blagom radi bolezni prodam. Potreben kapital 30.000 do 35.000 Dim_____________3381 Sobo In kuhinjo & pritiklinami išče solidna stranka. — Eveptuelne dopise pod: »Po mogočnosti takoj« na upravo, 3383 Framsko namizno vino v zaprtih steklenicah, dobite po Din 10 pri Frangeš, Gosposka ulica 11, 1, hodnik desno, 3388 Madrace, nove in stare prevzame ceneno v predelavo tapet-nik, Anton Arzenšek, Maribor, Grajska ulica 2. 3387 Prijava stanovanj brezplačnol Dnevno izbira najemnikov pri posredovalnici »Marstan«. Prijave tudi lokalov, stavbišč, hiš itd, Vpisnina na-iemnikov 5 Din.______________________ 3398 V vlil pri parku Trubarjeva ul. 11 se oddajo: dvoriščno stanovanje: soba, kuhinja, pritikline i opremljena soba boljšemu gospodu. 3397 Koncert priredi dne 29. in 30. novembra gostilna Vurbreg pri starem mostu. Preskrbljeno bo z jedačo in pijačo, kakor tudi s prosto zabavo. K obilnemu ol is-ku vabi gostilničarka. 3396 Razna knjiuoveška dela dobro, hitro in ceneno prevzame papirnica — knjigoveznica Novak. Gosposka tillca 9. Na zalogi tudi knjigoveške potrebščine. XXXV Prodam kuh. posteljo, (Tafelbett). Lovec, Glavni trg 4. 3409 Oddam sobo tretjemu dijaku. Blaha, Gosposka ul. 56 II, nasproti gim nazije. C .31 Dcu.ače klobase, krvave, jeterne in pečenice, vsako soboto in nedeljo. Sprejemajo se tudi abo nent'e na dobro meščansko hrano. I. M. Dolničar, Pivovarniška restavracija »Union«. 3384 Absolventinja meščanske šole in enoletnega trgovskega tečaja z enoletno pisarniško prakso želi službe v pisarni. Naslov v upravi lista. o410 Trgovski pomočnik špecerijske stroke obenem izurjen šofer želi službe, gre tudi na deželo. Na' slov v upravi lista. _________________3411 Dva vajenca sprejmemo proti tedenskemu plačilu na 3 letno učno dobo. Vatra, Strossmajer-jeva 3_______________________________3414 Prodam ceneno pude! s steklenim nastavkom, tehtnico za 15 kg, štiri kolesni ročni voziček, lestve, gramofon s ploščami itd. Isto-tam oddam opremljeno sobo, gospodični ali gospodu. Naslov v upravi »Ve-černika«. 3352 Najcenejše otomane, divane, madrace, volna, žima, afrik, v zalogi F. Novak, Slovenska ulica 24. 3.363 Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama. Tržaška c. 20 II. 3419 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, popoldansko solnce, oddam. Maistrova ul, 18 I, vrata 4. 3415 Restavracija »Plzenski dvor« A, Senica, danes v soboto in jutri pečenice, kakor jetrne in krvave klobase. Novo došlo Cipčapček vino. 3416 Upokojenca sprejmem za pisarniško delo v stalno službo. Ponudbe pod »Zanesljiv«. 3417 Prodam ceneno 600 in 900 litrov prvovrstnega ljuto-merčana, pridelek 1929-30. Naslov v upravi. __________________________3364 Kunim takoj kompletno spalnico, 9ploh pohištvo, obleke, čevlje, perilo. Prodam ali zamenjam tudi za pohištvo dober Singer šivalni stroj. Pismene ponudbe na M. Makor, Ruška c. 35. 2365 Prodam smuči, moške plašče, smoking, obleke, čevlje, umivalnike itd. Starinarna Peteln, Maribor, Orožnova 1._________________3367 Praktikantinja, katera popolnoma obvladuje nemški jezik v govorenju in pisavi, se takoj sprejme. Le take se naj javijo, katere obvladujejo tudi pravopis. Ponudbe v nemškem jeziku se naj pošljejo pod »F. K. L. 1930« na upravo lista. 3368 Varuhinja za 3 letnega fanta se takoj sprejme. Le taka naj se javi, katera ima otroke rada in ima toraj razumevanje za nje. Ponudbe z navedbo dosedanje zap lit ve in zahtevano plačo pod F. K. L. 1930. na upravo lista. 3369 Kavarna restavracija, stara, dobro upeljano podjetje se po ceni odda. Zagreb, Tkalčičeva 16. 3338 Prodam na Polenšaku, srez Ptuj, enonadstropno hišo s trgovskimi prostori, gospodarsko poslopje ter približno 2 orala zemlje. Natančnejša pojasnila daje Fnn Lenart v Ptuju. 3378 Lovski voz dobro ohranjen se poceni proda. Isto-tam se proda tudi 2 druga voza. Vprašati: Maribor, Gregorčičeva ul. 24. .3422 Pozor! Cene hrani padle! V gostilni Kos, Cvetlična ulica 11, dobite na izbiro dobro domačo hrano, obed: juha, meso in dve prikuhi že za Din 7.—. Na razpolago so tudi vsa mrzla in topla jedila ter novo vino liter Din 10.—. Vsako soboto in nedeljo pečene krvave in mesnate klobase. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kos, gostilničar. 3418 Z Novim letom oddam meblirano sobo boljšemu gospodu. Sodna ulica št. 14, II, vrata 8. 3421 Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3106 Snežne čevlje Din 95.-, 105.—, 115.—, 129.—, 139.—, 149.—, Eksportna hiša »Luna«. XLVIII Giicalnl konji masivni iz lesa Din 125. Eksportna hiša »Luna«. XLV1II Vozički za lutke Din 75.—, 85.—, 110.-Eksportna hiša »Luna«. 140.— itd. XLVJH Hkro popravilo ur, ceneno in točno z 1—51etnta jamstvom pri tvrdki A. Stoji jec, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe u*e se pride na dom. ^ 4. Gramofone nooravFa precizno le hanlčna delavnica JUSTIN GU" STINČIC, Maribor. Tattenbachova ulica 14. Jstotam velika izbira nai boljših gramofonov znamke lunihia« in gramofonskih nlošc._Jaf Sanke prima s sedežem s podligo. enosedežne Din 115.—. Eksportna hi’ »Luna«. XLVI1L Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prv®* vrstna emajlirana posoda znamK »Herkules«, la aluminijeva litoželezfl In posteklena posoda. — Nadalje tune za meso, orehe, kavo, mak in P ^ per. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. ^ , ravne, okrogle, polokrogle in ' Lopatice za oglje, pepel in smeti. St 1 deske za testo in valjarje. — Likalnik • — Razne oblike za vsakovrstno pe°J vo. — Kutije za špecerijo in dišave-^ Kotličke in šibe za sneg. - Solnike, kangle za mleko, cedila za iuho, čaj. sto in salato. — Vedrice, umivam in vrče. Nočne posode. Stiskalnice ocvirke in krompir. — Samova »Phobus« in druge vrste. — Skate krogle in ova'ne. — Lonce za nje perila in perllnice. — Jedilno or® je in žlice vseh vrst. — Jedilne ser se iz porcelana raznih izpeliav. — f„ hinjske garniture iz kamenine in P° celana. — Krožnike iz porcelana kamenine. — Umivalne garniture vse vrste steklene robe ter P'e*e4, košare in cekarje. Obče znana sp® • 1 __ _ X___* ~ ~ jalna trgovina s kuhinjsko posodo^ Vicel se nahaja sedaj samo v ulici št. 5 Premog Peklenlca, ^ brez smradu, žlindre in kamenia, ^ pepela. Voz stane 38 Din franko oo B. Guštin. Cankarjeva ul. 24. Oddam s hrano ali brez •« opremljeno sobo s prostim vhodom električno razsvetljavo dvema dijajL Aleksandrova c. 55 I, levo. ma. Prvovrstno kislo zelje . in repo dobite v vsaki množini v. govini FijavŽ, Frankopanova Božlčna darila Foto-Kieser, Gregorčičeva 20. razglednic samo 60,— Din. Pozor! šes< 3303 Kupujem in plačam prav dobro v »o- tovini večje zbirke starih, rahlim1 znamk. Samo resne in ponoinoma ® širne ponudbe z označenjem točne» naslova na: Poštni predal 23, Mariu J Opravilna številka: E IX 3698/80 li Dražbeni oklic! Dne 5. januarja 1931 ob 10, uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 11’ dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Sp. Selnica vi. štev 62 k o Sp. Selnica vi. štev 96 k. o. Sp. Selnica vi štev. 148 Cenilna vrednost: Din 267.356 70, vsega skupaj Vrednost pritikline: Din 1.055—. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX, 8«l Okralno sodišče v Mari oni odd. IX., dn« 16. novembra 1930. Opravilna številka: E IX 4389/3^ 8 Dražbeni oblic! mm Dne 14 januarja 1931 ob 10 uri dop. bo Pri podpisanem sodišču v sobi št 11 dražba nepremi^n,rl' Zemljiška knjiga k. o. Gorica polovica vi. št 3$’ Cenilna vrednost: Din 8.035 60. Vrednost pritikline: Din 1000, katere so vštete. Najmanjši ponudek: Din 6 357 66. k' V ostalem se opozarja na dražbeni oklic je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. J ,»n Okralno sodišče v Mariboru odd. IX" dne 15. novembra 1930. V ivi a ri 'd o f d, dne jM. ai. M a* mor >M V S C V H N l iv T_' t v. m aii /. K- Tl izoramltvena prodala S404 stekla, porcelana, kamenite lončevineinluksusnega blaga samo nekaj dn) Ernest Gert. Maribor. Gosposka ulica 13 Velika božirna prodala moderne konfekcije, damskih plaščev od Din 245'— naprej, fini sukneni plašči z krznom, krzneni modeli, po znižani ceni TRGOVSKI DOM ■■ MARIBOR ••»©©©©^©»e©*©«©©®©©©©®«©©©©©©®*«««©©©*©®®©©©©«®©©©©©©©®©« A. v fomobllisti! 38,3 Voinjja nemotena Vam je zagotovljena. Baterije 6 in 12 voltne damo brezplačno na posodo, za čas nabijanja ali reparature Vaše baterije. Nove avto baterije nabite, vedno na zalogi. Vatra akumulator ing. I. & F. ^omicelj, Maribor, Strossmaierjeva 3. ••©••©e®©©©®*®©©®*®#®®®*®®*©®©®®©®«©®®*®®®®®®®®©©©««®«®©®©®- Zastave 3316 po Din 11*— meter Franlo Majer, Maribor. Glavni frq 9 RAZGLAS Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za leto 1931. 'kdeča tekoča dela in dobave: 1. Zidarska in težaška dela, 2. tesarska dela. 3. betonska dela. 4. kleparska dela. 5. mizarska dela. 6. dimnikarska deia. 7. kovaška dela. 8. oečarska dela. 9. kolarska dela. 10. kiiučavničarska dela. 11. steklarska dela. 12. slikarska dela. 13. pleskarska dela. 14. sedlarska dela, 15. vzdrževanje stolpne ure. j Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzeti gori nave-.ena tekoča dela pri mestni občini v letu 1931. se vabijo, Sani 3373 * gugaSne konie razne iorače najugodneje v galanterijski trgovini Draso Rosina Vetrinjska ulica 26 Najlepše Miklavževo darilo ie dober Radio-aparat Naši aparati so i z b o r n i in izredno poceni! Nudimo Vam: enoelektronski aparat, kompl.. . Din 700.— troelektronski aparat, kompl.. . Din 1980.— štirielektronski aparat, kompl. . Din 3600.— Vsi aparati so kompletni, t. j. z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebne! PLAČILO V MALIH OBROKIH! RADIO-UUBUANA podružnica Maribor, Aleksandrova c. 44 Inseriraite v .,Ve!erniku" Kalor« patent oeži Prihranek 50% kuriva. Soba takoj topla. Montira se lahko na vsako glinasto peč. 3405 Pinter & Lenari Maribor da Predložijo tozadevne z Din 5.— kolekovane prošnje, ob w -»tvi/lju I IIV (i *_•*!» • ■ , MIIV UOIIJV) V' II “Vedbi enotnih cen do 9. decembra 1930, 12. ure v vložišču mestnes;a načelstva. > . Prošnje je oddati v zaprti kuverti z označbo: »Ponudba la tekoča dela >931«. Enotne cene je vpisati v izkaz, kolekovauim z Din 2.— ter Ha priložiti prošnji. Obrazci se dobe pri mestnem grad- ^enem uradu v Frančiškanski ulici št. 8/11.. soba št. 1. V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik pri f^stnern gradbenem uradu razpoložene pogoje že pregleda! ter na iste popolnoma pristaja. Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvoliti pomnika ne oziraje sc na najnižje cene ali na oddajo dela 0 določenem turnusu. 3412 Kakor napovedujejo vrememki preroki, bo letos huda zima Dasiravno je vreme izvanredno toplo in ugodno je vendar neobhodno potrebno, da se že sedaj vsak zanima, kje si bo najugodnejše in najcenejše nabavil l407 n kot obšivek za zimski plašč Speicjalna izbira tega predmeta je le pri tvrdki UgNjfcMARjBORJ^ kjer si vsak lahko povsem neobvezno ogleda bogato zalogo ■-.V ^ vvvfVVVVvVVvVVi ttioinka parila A. OU^JAVA, Maribor, Gregorilieva ul. 24 Velika zaloga vseh vrst moškega perila, poltrdih in mehkih ovratnikov. Prvovrstna izdelava Lastna izdelovalnica trdih, 3423 Cene nizke. MEINEI HEffolD mizarske ) itd., zal /anatoril v Mariboru Gosposka 49 Telefon 23-38 Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica „Hala“. Lastnik primarij Dr. Mirko Černič specljallst za kirurgijo. Snežne čevlje prvovrstne kvalitete, copate, rokavice, nogavice, trikotaže ter raznovrstna oblačila v veliki izbiri nudi po konkurenčni cent 3196 JAKOB IAH Maribor, Glavni trg 2. Ne čakajte z nakupovanjem do zadnjega dne! Obiščite naše prodajalne sedaj, ko so popolnoma sortirane in ko imajo naši sotrudniki dovolj časa. Omogočite nam, da vas moremo strokovno postreči z 337 mnogo pažnje! izdelke, kot vrata, zahtevajte ponudbe od Predno naročite okna, mehko pohištvo mizarskega podjetja Mariborska lesna industrila AL DOMICELJ, Koroška cesta 4S, telefon 21-60 ki izdeluje vse tovrstne izdelke strokovno in po konkurenčnih cenah. Najnižje cene tudi za serijske izdelke. Stalno na prodaj vse vrste rezanega lesa po dnevnih cenah. XXXIX Velika izbira krznenih olaščev kožic za obroblien!e in kožuhovinaste Dodioge v najboljši kvaliteti in nizkih cenah » trgovini z krznom GRANITZ Gosposka ulica štev. 7. Istotam se izdelujejo krzneni plašči po meri.----Sprejemajo se tudi popravila krznenih plaščev. aw Caj - noua žeteu svetovnih znamk je prispel. Velika izbira kitajskih in indijskih vrst v vseh cenah. — Prepiičajte se o kakovosti mojih mešanic pražene kave in primerjajte spodaj navedene nizke cene! H k* y* k« H ksr ^ kv K ks M kg Thre Anchor SpeciJal Mešanica I II III IV n. 37.- D. 24-D. 21.-O. 18,-D. 16.-D. 13.- mflRIBOlVO Angleško in češko sukno sukno za olašče praln- baižun Ut denei baižun baihente kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri xxxiv. frečkoPIhlar daribor. Gosposka ul. 5 Priznanje in priporočilo. Družba MERKUR — špedicija, Mariboi, Meljska cesta 12, je izvedla mojo selitev tako točno, brezhibno in ceno, da jo priporočam vsakomur, zlasti še državnim nameščencem. saj.' Ivan Robnik, učitelj Galanterija, drobnari e. oarfumerije. Daoir, Dietenine, vrvarski izdelki, icrače, Okraski in svečice za božično drevo itd; na debelo in na drobno ssn DRAGO ROSINA Maribor — Vetrinjska ulica 26 Zahtevajte povsod „Večernik4cher »aumova zetadba Isdajt Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: FRAN BR0 7,i»viC v Mariboru. Tiska Mariborski, tiskarna d. d„ predstavnik STANKO >ETEL> t Maribora TtfHU V M 3 r t ti o r d, cfne ^T. 10,30 ——— a^—n—————^——■■ i im 11 hmhhi min ni n in.n«——a ivuneiiiaMuaiMiMc; ...u»z*fiabuauELr.- ^Najboljša pralnica ovratnikov je „Sdeai“