Političen list za, slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za eelo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
t gld., za 011 mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo loto 13 gld., za pol leta fi gld., za četrt lota 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 30 kr. več na
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniško ulice št. 3.
leto.
Naznanila (inserati) so sprejemajo in volja tristopna potit-vrsta: 8 kr.. če se tiska onkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlstvo jo v Semeniškik ulicah li. št. S. Izhaja vsak dan, izvzomši nedeljo in praznike, ob ",15. uri popoludne.
Štev.
53.
V Ljubljani, v soboto 9. julija 1887
f^eluik \
7"
Pogled v Kolonijo.
Svet je ugibal, kaj nameravajo Stambulov, Mukturov iu tovariši, ko so sklicali veliko sebrauje. Iz Sofije so dohajala sprva poročila, da se bo sebrauje posvetovalo le o notranjih bolgarskih zadevah. Kmalo pa se je po listih raznesel glas, da bodo regenti nasvetovali sobranju tri kandidate za bolgarski prestol. Dunajski in raadjarski listi pa so že pred sebranjem složno pisali, da bo sebrauje izvolilo princa Koburškega. Takoj pa so tudi pristavljali tužno prepričanje, da ga Rusija ne bo potrdila, in sladko sanje se končajo s žalostno prevaro. Ruski car je osebno naklonjen princu Koburškemu, ali osebna čuvstva ne odločujejo v ruski politiki. V ruski politiki ue odločuje, kakor je pisal „Nord", znano geslo „do ut des" ali osobna naklonjenost, temveč koristi in čast celoskupue Rusije.
V četrtek pa naznani brzojav iz Trnovega celi Evropi: Princ Ferdinad Sachsen-Coburg-Gotha je jednoglasno izvoljen knezom. Ta vest ni osupnila Evrope, ker so prejšnje brzojavke že nazuaujale njegovo ime. Zuano je bilo tudi, da so se bolgarski odposlanci, ki so iskali kneza po Evropi, že meseca decembra z imenovanim in sedaj izvoljenim knezom dogovarjali o kandidaturi.
Vprašanje je: sprejme princ izvolitev ali ue? Pred vsem smeli bi soditi, da mladi princ prevzame pouudeno mu čast bolgarskega kneza. S tem pa bolgarsko vprašanje ne bo rešeno. Po Berolinski pogodbi ni dovolj, da ga sebrauje izvoli, temveč potrditi ga morajo tudi evropejske signatarne države. Kaj bodo storile države, težko je resnico trditi, ker se sebranja ni vdeležil noben zastopnik vnanjih držav. Kakor so včeraj iz Londona naznanjale brzojavke, Anglija ne bo ugovarjala novemu knezu. Njej se gotovo pridruži Italija, mogoče tudi Avstrija in Nemčija. Kar se pa tiče Rusije, smemo po njenih dosedanjih odločuih izjavah trditi, da ga ne bo potrdila. V časnikih prevladuje sicer mnenje, da bo Rusija le navidezno ugovarjala, konečno pa Bolgarom
pustila proste roke, da si po lastni volji vrede svoje razmere.
Mi uismo toliki optimisti, da bi se strinjali v tem upanji. Ruska vlada gotovo nima ničesa proti osebi izvoljenega kneza. A čast ruske države ue dovoljuje, da v kratkih dneh zataji svojo politiko. Rusija je vedno trdila, da sedanje sebrauje ni zakonito, toraj tudi noben sklep njegov ne more biti postavno veljaven. Odločno je odgovorila, da no prizmi sedaujega regentstva, niti vlade, iu ne potrdi nobenega koraka, ki ga store te oblasti. Ko bi se bila hotela Rusija podati, storila bi bila že lansko leto, ko je sebranje izvolilo danskega princa Val-demara, žlahtnika ruskega cara.
„Novoje Vremja", o kterem je zuano, da je v bližnji dotiki z ruskim miuisterstvom vuanjih zadev, piše o tem: »Sebranje naj izvoli, kogar mu drago, vspeh bode ničeven. Rusija ne potrdi nobenega kneza, kterega izvolijo osebe, ki nimajo pravice voliti. Prej morajo odstopiti regenti iu laži-zastopniki bolgarskega naroda. To je ,conditio siue qua uou'. Rusija tudi ne potrdi onega kandidata, kterega je prošle zime sama priporočila".
Rusiji se pa skoraj gotovo pridruži tudi Francija, ktero je prva podpirala proti angleško - turški pogodbi. Kaj bo princ Koburški storil v sedanjih razmerah, ni še znano.
Iz Trnovega pa se tudi poroča, da bo sebrauje proglasilo nezavisuost Bolgarije. Ako je resnično to poročilo nadejati se moremo resnih dogodkov. Samovoljno bi bolgarski vladarji ravnali proti Berolinski pogodbi. To bi bila tretja revolucija v Bolgariji ; z revolucijami pa tudi veliki narodi ne dosežejo uobenega povoljuega in trajnega vspeka.
Sklep sebranja je le kratek političen čin, s kterim so hoteli regenti Končati svoje politično življenje. Ako pa sedanji vladarji ne odstopijo, podaljšali bodo z vsakim korakom muke nesrečnega naroda.
I/, IstiT — zn Istro!
Te dni se zopet inalo več govori o Istri in posebno pa o Pulji, kjer je bival pred nekimi dnevi preljubljeui naš vladar — cesar Franc Josip I. Od vseh strani Istre dohajajo v starodavno mesto Pulj doputacije raznih občin, da so vdano poklonijo svojemu gospodarju. In, hvala Bogu! letos je ined temi odposlauiki že nekaj več narodnjakov. Občine Pazin, Buzet, Zminj in Višnjan poslale so letos zares može svoje krvi in svojega jezika, da v njihovem imenu pozdravijo presvitlega cesarja. Kako veselje žarilo je na obrazu poštenega istrskega Hrvata, ko jo stal prod veličastnim, a preprijaznim vladarjem svojim. — Za hip pozabil je Istrijan gorje, ktero jo trpel njegov ded, ktero trpi še on sam od nasilstva brezsrčnega Kamela, ali pa še zlobnejšega poitalijančenega domačina.
Istrski Hrvat! Siromašen si v resnici, a pošten! Ne obupaj, hodi po potu, kojega ti kažejo odkritosrčni prijatelji tvoji, posebno zvesto ti vdaua duhovščina. Zahtevaj narodnih šol iu pridno pošiljaj vanje otroke svoje, da se uauče čitati, pisati iu drugih potrebnih vednosti, in da si bodo potem ložej služili kruh, kakor si ga služiš ti. Priuči se šted-ljivosti, kajti pametna štedljivost je prva podlaga blagostanja iu napredka. Ob dobri letini misli na slabo, ki te utegne zadeti drugo leto. Prej ko sa zadolžiš za najmanjšo svotico, premisli trikrat, je li to res neogibno potrebno?
Razmere po Istri so kaj žalostne. Vzroki žalostnih razmer so različni. Dežela sama na sebi jo rodovitna; ponaša se z najplemenitejim pridelkom. V dobrih letinah pridela se mnogo izvrstne vinske kapljice. Zarad ugodnega podnebja zori oljka, posebno blizo morskega brega, pa tudi v notranji Istri. Prideluje se okusno sadje, posebno kostanj in sladke smokve itd. Glavna naravna nesreča za Istro je suša iu pa toča, ktera kaj pogosto obiskuje Istrijane.
K tem naravnim nezgodam pridružujejo se še
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal J. Stekl asa.)
(Dalje.)
Leta 1850. je prišla v Ljubljani na svitlo gle-diščna igra »Juran in Solija" ali »Turki pri Sisku" prestavljena iz hrvaščine, v kteri jo je napisal Ivan Kukuljevič Sakcinski, bivši tedanji veliki župan Zagrebški. Glavni junak v tej igri je Jurau (Jurij) ErdOdi, ali tudi Andreju Turjaškemu je odmerjena važna uloga pri tem činu. Ker ue moremo obširneje o tem delu na tem mestu govoriti, naj navedemo znamenite besede, ktere govori na koncu igre ban Tomaž Erdtidi: »Stvarnik nebes in zemlje, Ti si nam zmago podelil, ktera bo morebiti vekoma moj narod sužnosti otela. Tebi naj bo čast, slava in hvala, Ti vodi nas in pomnoži srečo in blagor mojega naroda in moje ljube domovine".
Dva dni je počivala naša vojska pod Siskotu, a tretji dan se vzdigne čez Kolpo po obnovljenem mostu, da udari na Petrinjo, kamor so pobegnili
ostanki turške vojske pod Rudau-in Krdoglis-begom. Zapustivši Kolpo na levem biegu, podado se skoz šume, ki leže med Drenčinom in Petrinjo. Bilo je deževno vreme, ter je zato vojska počasi napredovala. Ko pa je med tem Rustan beg zvedel, da so se naši vzdignili na Petrinjo, začel se je pripravljati precej na obrambo, da more odbiti napad.
Zdajci je bilo banu Bakaču prijavljeuo, da se je Eggenberg. ki je šel od zadej, povrnil s svojimi četami in z velikimi topovi, s kterimi se je imelo streljati na Petrinjo. Ban je precej k njemu prihitel ter ga vprašal, zakaj se noče dalje vojevati; Eggenberg se je opravičeval s tem, da nima dosti hrane, a vrh tega, da on ne sme brez posebnega naloga cesarjevega iti s topovi na trdnjave, češ, da obstoji še navidezni mir med cesarjem in sultanom. Sovražnik da je za zdaj dovolj kažujen, ker je bil mir prekršil; dozdaj bo morda bolj pazil na mir. Ali Bakač mu odgovori, da mu ni treba posebne zapovedi cesarjeve, ko mu sama roka Božja kaže, kaj je treba delati in ko ve, kako je Petrinja nevarna za Hrvatsko, Kranjsko, Koroško iu Štajarsko. Ali zastonj je bilo vse nagovarjanje banovo ter očitna nezadovoljnost in mrmranje hrvatskih čet. Eggeuberg je odvel svoje čete nazaj ter jih pri Sisku razpustil. Zdaj ni preostalo tudi Bakaču nič druzega, nego
da se tudi on povrne s svojimi četami. Ali poprej kakor je to storil, d;i s topovi razdjati obkope Ila-sanove na Kolpi in okoli Siska. (Dane Gruber. Borba itd. str. 100—101; Valvazor XV. 536.)
Sedmi dan po bitki pri Sisku, namreč 28. junija 1593., se je povrnil Androj Turjaški, vitežki vodjvoda s svojimi Karlovškimi četami slavodobitno v Karlovec. Iu kakor je ban Erdiidi proslavil to zmago v Zagrebu, tako jo storil tudi Andrej Turjaški v Karlovcu, da pokaže s tem važnost te bitke, vsled ktere je bila turška moč tako jako uuičena. Topovi so doneli z nasipov Karlovško trdnjave, ko se je slavljeni vojskovodja približal banskim vratom (na glavni straži), kjer ga je narod z velikim slavjem iu veliko radostjo sprejel ter ga spremil v cerkev sv. Trojice, da je bil pričujoč pri sv. maši in zahvalni pesmi za dobljeno zmago. Pri prihodu v mesto so nosili prod njogovo četo glavo Hasanovo in Mehmed-bega Zvorniškega, da se tako Turkom osveti za ono. kar so bili storili njegovemu strica Herbardu 1. 1575. (»Slovenec" I. 1886.) Vrh tega pa je bilo videti še šest glavnih turških zastav in srebrnih bojnih trobelj, ktere so bili uaši zaplenili. (Valvazor XV. 532.)	(Dalje prih.)
druge. Tako u. pr. velika nevednost, za kojo se imajo Hrvati istrski zahvaliti največ gospodi Po-reški iu pa italijanskim občinskim zastopom. Britko je tudi nesrečno deljenje posestev. Polje, koje je bilo pred nekaj leti še vse v jedni roki, je danes že razdeljeno na več kosov, iu ti razdelili se bodo zopet na več koščekov itd. — Najbolj pa so jih v dolgove pripravili Kameli. Kamel „privaudra" iz Itije navadno z malo krošnjo. Kmalo si pomaga toliko, da se naseli v kaki večji vasi. Od začetka je ves pohižen in krotak. Kad grč za kuma, da potem pri njem ljudje raje kupujejo: riž, olje, vino itd.
Čez par let kupi si hišo, jo lepo predela in se vgujezdi. Sedaj ima že mreže razpeto po celi iari. Kinalo ga skoraj ni kmeta, koji bi mu ue bil dolžan. Čez nekaj časa postane župan in vodi ljudi, kamor-koli jih hoče. Se ve, da njegovo ponašanje ni več ponižno, njegova beseda mora biti povsodi prva in zadnja. Prej je hodil rad v cerkev, češ: da mu bodo ljudje več zaupali. A ko si jedenkrat opomore, mu je cerkev deveta briga. Zabavljati prične ua djhovtčino in ji skuša odvzeti ves vpliv.
O slabih letiuah zatekajo se ubogi Istrijaui k tem pijavicam, cla jim dajejo turšice. Pri tem poslu nezaslišano odirajo uboge kmete. Ako mu da spomladi „starič" turšice, povrniti mu mora jeseni skoraj še jedenkrat toliko. Vrhu tega se ne sme nikoli prikazati prazen čez prag mogočnega „šjora": sedaj mu prinese purana, sedaj piščet ali sira, jajc itd. Ako se mu pa le količkaj zamori, potem ima v malo dneh eksekucijo v hiši.
Kadar se približajo volitve, je Kamel najboljši pomočnik italijanske stranke v Poreču. O času volitev je svojim kmetom tak „šjor" posebno prijazen. Ponuja mu sam denar, pijače itd. Da, še celo poljubi ga (se ve, da je to Judežev poljub), da bi ga pridobil za italijansko stranko. Ako se jim ne posreči, z lepa uloviti zadolženega kmeta, potem prično groziti z eksekucijo, s prodajo zemlje itd. Približa se dan volitve. Po celem selu opaziš nenavadno živahno gibanje. Pomagači Karuelovi letajo mokri od potu od hiše do hiše — obljubujejo pijače, mesft, nove ceste, pomanjšanje davkov itd. Ko pridejo na volilno mesto, ueso ti ubogi reveži s priklonjeno glavo in bledega obraza svoj volilni listek na volišče. Sram iu jezo bereš jim lahko na obrazu. Ko so oddali svoj glas svojemu neprijatelju, gredo v gostilno, kjer jih čaka Judeževa gostija. Iz same obupuosti se napijo in domu gredč kriče: „Aviva!" (Evviva.)
To so „proste volitve" po Istriji. No. hvala Bogu iu požrtovalnemu trudu vzornih rodoljubov, danes so se razmere na bolje obrnile že v več važnih krajih. Paziti iu Buzet bile so Italijanom nerazrušljive trdnjave, toda razrušene so! Da bi bile za nje izgubljene za zmerom! To muogo od-visi od previdne uporabe dobljene zmage. Dobro gospodarstvo naj bi bilo geslo narodnim občinam. Le ako bodo previdno gospodarili z občinskim imetjem, vtrdili si bodo svoj položaj v narodu. Zal tiatn je, in srce nas boli, da se je takoj prvi narodni župan Pazinski, g. Inocent Fabris, izneveri narodnemu programu, in sicer tako, da mu je občinsko zastopstvo v viharni seji dne IG. junija t. 1. jednoglasno izreklo svojo grajo iu u e z a u p u i co. Zato pa še ni treba obupovati, ampak previdno naj vladajo po storjenem programu obširno občino. Možje pa, kakoršnega se je pokazal g. Pabris, naj bodo uverjeni, da jih mrzi ne lo vsak pošten seljak, ampak tudi vsak izobražen človek, naj pripada kteri-koli narodnosti, čast in hvala zavedenim zastopnikom Pazinskim, ker prav tako, kakor so mu malo tednov poprej jednoglasno izročili vodstvo občine, .so mu v znameniti seji 16. junija t. I. jednoglasno izrekli nezaupnico in mu ob jednem odtegnili poprej določeno nagrado.
Slovani isterski! Vztrajajte pogumno na potu, kterega ste nastopili — otresajte si z vsemi postavnimi pripomočki jarm, kteri je vas in vaše pradede žulil.
Zagotovljain vam, da se z vami vred veseli Ves, milijone broječi, narod slovanski, in da vas bodo jedenkrat sinovi vaši blagoslovljali, ker ste jim ohranili domače ognjišče, domačo običaje in domač jezik!
Politični pregled.
V Lj u b lj an i, 9. julija. Notranje dežele.
Slovesnosti v Pulji so končane. V sredo zvečer je cesar odpotoval iz Pulja. Na vseh istrskih postajah so prebivalci navdušeno pozdravljali cesarja. V Pazuu in Buzetu je bilo mnogo občinstva ua kolodvorih, akoravno je močno deževalo.
Cesarjevič Rudolf je prišel 7. t. m. zvečer v Bukovino. Ko se pripelje na razsvetljeni in okrašeni kolodvor v Crnovicah, pozdravi ga deželui glavar. Cesarjevič se mu prijazuo zahvali in izrazi veselje, da more spoznati vse narodnosti v deželi. Zvečer je bilo mesto krasno razsvetljeno. Vsa pevska društva so mu priredila serenado. Cesarjevič je daroval 1000 gld. za uboge.
Zagrebški podžupan, Gjuro Crnadak, je bil te dni pri banu grofu Khuen-Hedervaryu vsled interpelacije, ktera je bila v mestnem zastopu stav-jena zaradi suspenzije župana Badovinca. Ban mu odgovori, da je ta zadeva naravna. Mestni župan je po postavi odvisen od deželne vlade. Ko ga je ban odstavil, imel je svoje vzroke, kterih ui dolžan pojasniti.
T m a sa j e države.
Pred kratkim so poročali listi, da je na kontrolnem shodu v Popoviči, kjer je bilo zbranih nad 2000 mož, nastal boj med pristaši raznih srbskih strank. Tako so poročali listi, ki niso zadovoljni s sedajno srbsko vlado. Uradno pa se poroča iz Be-egagrada o tem shodu: Okoli 2000 mož je prišlo na kontrolni shod. Prvi dan ni bilo nemirov. Drugi dan pa so se sprli in pričel se je krvav pretep. Veudar se vojaki niso poslužili orožja. Ljudje so se hitro pomirili. Drugo poročilo, da je vlada odpustila 150 policajev, jo nerosuično, ker je lo nekaj sumljivih oseb odpuščenih, drugi so prestavljeni. — Srbska vlada je dovolila v Novem Sadu izhajajoči ..Zastavi", Zagrebškemu „Obzoru" in „Srbobranu" svoboden vhod v Srbijo. — Kako je prejšnja srbska vlada gospodarila z denarjem, razvidi se iz naslednjih podatkov: Za celo leto 1887. je vlada nastavila v proračunu za izvanredue državne potrebe 300.000 dinarov. potrosila pa je do 1. junija 347.274 di-narov. Za redne potrebe je določila 80.000 dinarov, potrosila je do 1. junija 97.826 dinarov. Za ministre, svetovalce in poslanike je bilo določenih 20.000 din., do 1. junija je vlada izdala 31.200 din.; za pokojnine uradnikov je bilo določenih 25.000 din., izdanih 16.145 din.; za potne stroške finančnih uradnikov je bilo določenih 10.000 din., izdanih do 1. junija 11.270; za plačo praktikantov finančue stroke določenih 60.000, do 1. junija izdanih 58.716; za plačo davčnih nadzornikov je bilo določenih 100.000 din., do 1. junija izdanih 116.370; za pisarniške stroške v flnaučni stroki je bilo določenih 40.000 din., do 1. junija izdauih 34.040. Po tem moremo soditi, kakošna je bila linančua uprava pod naprednjaki.
Iz Bolgarije so došla naslednja poročila: 7. julija. Sebranje se je danes sešlo ob 10. uri. Predsednik Tončev naznani poslancem, da je na dnevnem redu volitev kueza, in ta je princ Ko-burški. Predsednik je pojasnil poslancem družinske razmere princa in izrazil željo, uaj vsi poslanci glasujejo zanj. Vsa zbornica se vzdigne in jednoglasno izvoli knezom princa Koburškega. — „Agence Havas" poroča, da bodo poslanci počakali odgovor princa Koburškega. Ako princ sprejme izvolitev in pride v Trnovo, ostanejo ondi tudi poslanci, da mu prisežejo. Oe pa odide princ na evropejske dvore, razidejo se poslanci do njegovega prihoda. Cankovi pristaši v Carigradu so naznanili vladi, da so zadovoljni z onim knezom, kterega jednoglasno izvoli sebranje. — Princ Koburški se je zahvalil predsedniku zbornice, da ga je sobranje izvolilo knezom. Princ izrazi upanje, da se bo vrednega škazal zaupanja. V Bolgarijo pride in daruje svoje življenje sreči in blagru bolgarskega naroda, ako prizmi Turčija ujegovo izvolitev in potrdijo druge države.
O balkanskih, razmerah pišejo ..Moskovske Vjedomosti": Razmere na Balkanu so se tako zasukale, kakor zviti srednje-evropejski državniki niso pričakovali. Trudili so se zatreti ruski vpliv na Balkanu in uarode pridobiti pod svojo oblast. To se jim je za nekaj časa posrečilo. Vsi balkanski knezi, izvzemši jednega, pridružili so se protiruski zvezi in so odprli svoje dežele tujcem. Ruski državniki se temu niso upirali; celo istih krogov niso podpirali, ki so zvesti ostali Rusiji. Ruska diplomacija je tudi nasvetovala balkanskim knezom, naj se približajo Dunajski in Berolinski vladi. V Rusiji so se čuli glasovi, da smo dovelj storili za nehvaležne narode in je prišel čas, da se prepuste svoji osodi. S tem pa balkanski narodi niso bilo zadovoljni. Neradi so pretrgali vezi, ki so jih vezale z Rusijo; z ruskim vplivom je zginjevala tudi njihova obramba. Bali so se za svoje pravice in koristi. V Srbiji je bilo narodovo gibanje tako silno, da so morali priti na krmilo možje, ki so bili zadnja leta preganjani zaradi prijateljstva do Rusije. Počasi se bo vzbudila zavest tudi grškega naroda. V Bolgariji je narod v večini še vedno Rusiji vdan. Posebno važno za krščanski vzhod je gibanje v Rumuuiji. Položaj
v Rurauniji mora posebno vzbujati rusko pozornost. Celih trideset let se Rusija ni spomnila sosedne Moldave in Valahije. Stari ruski prijatelji so s časom izumrli v Bukareštu in Jaši. Mlajši rod, ki se je vzgojeval v Franciji in Nemčiji, odtujil se je popolnoma Rusiji. In tudi ni moglo biti drugače. Naša diplomacija ni ničesa storila, da si ohrftni stare zveze in prijateljstvo rumunskega naroda. Pozabile so se tradicije Petra Velikega, Katarino II., Nikolaja I. Pozabile tudi besede: Na vzhodu si morajo naši zastopniki pridobiti v prvi vrsti narod. Naši zastopniki so mislili, da store svojo dolžnost, ako se sprijaznijo z ministri in se vdeležujejo dvornih obedov. Vendar tudi v Rumuuiji niso še popolnoma izumrli pravi rodoljubi. Vezi, ki vežejo rumunski narod z ruskim, niso še popolnoma pretrgane, in podlaga njegovega obstanka ni še razrušena. Tudi tukaj še najdemo može, ki so z nami jednega duha.
Razmere mej Francijo in Nemčijo so vedno hladneje. Nemci so posebno vzburjeni, ker bodo morali tujci v Franciji plačevati vojaško takso. „Nordd. Allg. Ztg." piše, da je to proti mejnarod-uemu pravu. Ker je francoski minister notranjih zadev sam glasoval za vojaško takso, morajo se shujšati nemško-francoske razmere. „Neprijaznost se mora plačati z neprijaznostjo", to mnenje vlada v Nemčiji proti Franciji iu Nemčiji.
Francoski ministri so sklenili, naj ministerski predsednik Rouvier iu vojni minister Ferron naznanita budgetni komisiji, da hočo vlada za posknšnjo mobilozovati dva vojna kora. „Gaulois" poroča, da je grof Pariški pisal svojim prijateljem: Govorite malo, delujte mnogo. Narod pričakuje dejanj, ne pa besed. Za republiko pride monarhija brez sile; vse je pripravljeno, organizacija je končana. Vlada bo takoj prvi dan pričela redno svoje delo, vsi dobri Francozi me bodo podpirali, jaz bom kralj vseh Francozov. — General Boulanger je včeraj odpotoval na svoje novo mesto.
Iz Bruslja se poroča, da so nemške oblasti zopet izgnale nekaj francoskih družin iz Ahacije, ker njihovi sinovi služijo v francoski armadi.
V italijanskem senatu se je vršila obravnava o kreditu dvajset milijonov za armado v Afriki. Grof Robilant, bivši minister vnanjih zadev, je zagovarjal svoja načela glede Afrike. Ko so mu po-uudili v spomladi 1885 ministerstvo, ui hotel ie prevzeti, ker se mu ni zdela srečna okupacija v Masavi. Pozneje je moral prevzeti ministerstvo, akoravno se ni strinjal z vnanjo politiko. Po njegovih mislih se italijanska vlada ue sme spustiti v boj z Abisinci. V Masavi naj ostaue močna posadka. Ker se v Evropi lahko dogode resni nemiri, Italija ne sme slabiti svojih moči v Afriki. — Corti je pobijal kredit, ker ne želi daljših bojev v Afriki. — Vojni minister trdi, da bo zadostovalo dvajset milijonov. Vlada poznii svojo odgovornost in bo previdno ravnala. — Crispi povdarja, da je vlada v sporazum-Ijenji z Anglijo ravnala, ko je zasela Masavo. Vzrokov ne more objaviti, gotovo pa je. da so druge države zadovoljne z okupacijo. — Debata se je odložila.
izvirni dopisi.
Iz Ljubljane. 9. .julija. (Javna skušnja v šoli .Glasbene Matice".) Spominjamo se še, kolika vročina nas je prevzela vlani, ko se je nekako ob tem času vršila javna skušnja gojencev ..Glasbene Matice" v redutni dvorani. Pravo je toraj ukrenil odbor, da jo je letos razdelil na tri dneve. Ob najtoplejšem delu leta res ne gre mučiti občinstva po več ur na omejenem prostoru. A tudi z vspehom smemo biti zadovoljni. Glasbeno šolo obiska-valo je letos 132 učencev. Podučevali so v raznih predmetih trije stalni učitelji in ena pomožua učiteljica. Poduk je bil prav raznovrsten. V glasovirji bilo je šest, na goslih pet oddelkov. Razen tega nudila se je gojencem prilika, priučiti si glasbeno teorijo in tudi prviue iz harmonije. Gojili so učenci splošno petje v moških in mešanih zborih kakor tudi sarnoglasuo petje s spremljevanjem glasovira. Ako smo prav videli, brojil je letošnji ženski zbor 21 udov, moški pa 66 — večinoma iz dijaških krogov. Da je bila pri toliki obilici učencev skušoja jako mikavna radi raznovrstnosti, si lahko mislite. Prvi dau nastopili so prvenci v glasovirji. Čudili smo se, da so dečki in deklice s toliko sigurnostjo tekali po tipkah. Drugi dan pa so se pokazali v vižjih oddelkih svi-raši s primerno lepo tehnično naobraženostjo.
Istotako smo imeli priliko, osvedočiti se o napredku na vijolini. Tudi tii se je kazala po raznih oddelkih stopnjevana vaja v čisti intonaciji in izurjenost v prstih. Najbolj zanimiv bil je tretji dau. Učenci in učenke odgovarjali so pogumno v domačem jeziku vodji g. G r b i č u, izpitajočemu jih iz teorije in harmonije. Več učenk je potem skazalo se v samo-glasnein petji. Venec dnevu pa so podali razni ženski, mešani in moški zbori, ktere so izvedli gojenci z
r
neko posebno srčnostjo. Ne bomo se spuščali v podrobnosti. A omeniti nam je mešanega zbora: »Pozdravljam te gorenjska str a n", kterega je pelo krog 80 učencev iu učenk tako prisrčno, da je v domačem duhu zložena ta kompozicija morala vsaeega globoko ganiti.
Sploh sme »Glasbena Matica" z letošnjim vspehom popolno zadovoljna biti. To pa je posebna čast prvemu našemu glasbenemu zavodu, da je odprl tudi revnejšim učencem vrata v glasbeno umetnost, in zato »Glasbeno Matico" vsem dobromislečim narodnjakom toplo priporočamo. Javna letošnja skušnja pa je tudi pokazala, da je šoli na čelu marljivi in vešči vodja, kteri si resnobno prizadeva pravo disciplinirano šolo uvesti v prostore »Glasbene Matice". če smemo dodati še jedno željo, bi bila ta, da se v bodoče odstrani ploskanje po posamičnih točkah, kar resnobi in disciplini šole ni v prospeh, in samo dragi čas krati.
K sklepu dostavim, da se je letošnje javne skušnje vdeležilo več odbornikov »Glasbene Matice" in mnogo starišev, učencev in učenk, ki so se gotovo prepričali, da pohajanje glasbene šole ni bilo brez vspeha, uiti brez sadu.
Iz Polja pri Devici Mariji, 6. julija. Naša župnijska cerkev je poslednji čas zopet nekaj novega dobila. Za praznik sv. Rešnjega Telesa omislila si je nov, jako lep in dragocen b a 1 d a h i u iz rudečega svilnatega žameta (seveda bi bila bela barva pravil-nejša. Pis.); soseska Kašeljska (spoduji iu zgornji Kašelj pa Zalog) si je pa kupila novo cerkveno zastavo. To res da ni nič posebnega, če pri kaki cerkvi kaj novega napravijo, vendar se mi zdi potrebno, da to objavim, ker želim s temi vrsticami prav toplo priporočiti za taka in enaka dela gospo Ano H o f b a u e r-jevo v Ljubljani, ktera je pri nas obojno v občno zadovoljnost izvršila. Njena dela so lepa, okusna, pravilno izdelana in ue predraga. Imamo toraj doma zanesljivo tvrdko za cerkvena dela; ni se nam treba obračati do potujočih nezuauih agentov, pri kterih se človek marsikterikrat opeče.
Iz Postojne, 8. julija. — Poročam veselo vest, da je danes zjutraj ob '/210. uri h katoliški cerkvi pristopil tukajšnji sekcijski inženir gospod Karol Weiuberger s svojo gospo iu svojim trimesečnim otrokom — bil je doslej židovske vere. Pri krstu kumoval je blag. gosp. c. kr. okrajni glavar vitez S c h w a r z.
Iz Pulja, 7. julija. (Čarobna raz s v i ti j a v a.) Obetal sem Vam, da hočem še kaj pisati o velikanski razsvitljavi mesta ob odhodu presvitlega cesarja dne 6. julija zvečer. Se pred mrakom so začeli prižigati razne luči, lampijone, različue svetilne aparate po ulicah, po privatnih hišah iu državnih poslopjih, tudi po mnogih vojašnicah, v ces. arzenalu, kjer dola nad 4000 delavcev, iu drugod. Posebno je bila dolga ulica ob obrežji ča-ravno razsvitljena. Magistratno poslopje na velikem trgu (Piazza graude) je bilo z uešteviluimi lučicaini od zgorej do zdolej razsvitljeno. Mestni grb, beli križ na zelenem polji, je dajal krasen odsvit, kakor tudi ravno pod tem viseči cesarski dvoglavni orel s*krono in začetnimi črkami: F. J. I. Vse bojue in prevožne parne ladije, kterih večina je bila zasidrana v bojnem pristanu, vkup gotovo nad 40 do 50, so bile čarobne videti;*) tudi uovi železni „Cesarjevič Rudolf" je bil na krovu čudovito raz-svitljeu v podobi začetnih ogromnih črk: »K. R." Ali žal 1 komaj je bilo vse mesto, vse ulice, proda-jalnice iu okna ter obširna luka razsvitljena, je pri-hrul naenkrat hud vihar z dežjem, ki je premočil velik del ljudstva, kterega je vse mrgolelo po mestu. Žatekli so se ljudje v mnogoštevilne kavarne, gostilne iu pivarne. Tudi Vaš dopisnik je bil nekoliko moker ter se je zatekel v bližnjo kavarno, ktera je bila že vsa napolnjena z ljudstvom.
Govorilo se je, da cesar vsled tega ue bo stopil iz dvornega vlaka, ki ga je imel iz arzeuala peljati skozi mesto, da si ogleda razsvitljavo. Meni ni bilo dano ga videti, ker se ni vedlo, kod se bode memo peljal. Akoravno sem ga že večkrat videl, vendar mi je bilo žal, da se mi ni moglo vsled hudega viharja in dežja posrečiti, ga tudi ta pot videti. Točno ob 9. uri zvečer, ko je lil dež kakor iz škafa, se je peljalo Njih Veličanstvo polagoma po progi, ki vodi iz arzenala okoli obrežja. Ljudstvo je bilo povsod tako natlačeno, da se je bilo težko skozi preriti. Na trgu pred veliko cerkvijo (prav za prav
*) Tudi one kupčijsko ladije, ki imajo svoj poseben pristan, so bilo enako od zdolej do zgorej po vseli jamborih v laeicah.	Pis.
je le majhna za toliko mesto!) se vlak ustavi vsled gromovitih »evviva"-klicev, v ktere so se mešali »hoch"-klici, in tudi mnogo »Živio!" od okoličnega hrvaškega prebivalstva, ktero je prišlo v svojih lepih narodnih uošnjah, da vidijo svojega ljubljenega vladarja! Vkljub veliki plohi, ki je tedaj lila, se je prikazal cesar ter stopil v dežji na trg, da se je zahvalil za izraženo ovacijo in poklon zvestobe. Godbe (4) so ga pozdravile, in med neprestanimi klici ljudstva se je potem gibal dvorni vlak skozi mesto ob obrežji do postaje. Tukaj je pa zdrčal dvorni vlak nagloma naprej proti Dunaju. Ljudstvo pa vse uavdušeno nad ljubeznjivim vladarjem, kte-remu se ima najbolj zahvaliti za nagli razvoj mesta vsled ustanovljenja velike bojno luke, je še dolgo v noč se drenjalo in sprehajalo po mestnih ulicah ter si ogledavalo krasno razsvitljavo, ktero je imenovalo: »Illumiuazione a giorno!" (Razsvitljava ob dnevu.)
Kako nagloma raste prebivalstvo v Pulji, kaže sledeča statistika: 1850. 1. je bilo 5700 prebivalcev, 1857. 1. 6500, 1867. 1. 13.000, 1881. I. 25.173 prebivalcev, vštevši 7695 vojakov. Zdaj pravijo, da jih je že nad 30.000. Lega za obrambo in bojui pristan je kaj posebno ugodna; je ključ isterskega poluotoka! O tem kaj več morda pozneje, kakor tudi o razmerah prebivalstva po veri, narodnosti in njih lastnostih, ako bo »Slov." všeč! (Gotovo. Vr.)
Danes, pred mojim odhodom, slišim, da je dobilo od onih blizo 400 delavcev, ki so delali na neprebitni bojni ladiji »Kronprinz Rudolf" skozi 6 let, mnogo premij v denarji in v raznih odlikovanjih, kakor tudi dotični inženerji, ki so vodili delo tega pomorskega velikana »Ichtiosaura!" Vse to se je slovesno vršilo na fregati »Priuz Eugen", po izvrstnem viceadmiralu *) bar. Sternecku, ki je vrli naslednik r. Tegetthoffa!
Iz Trsta, 6. julija. (Imenitni dogodki.) V dveh mestih na Primorskem so bile te dni slavnosti velicega pomena, tako za celo državo, kakor za Primorje posebej. V Pulji so spustili v morje do sedaj največo in najmočnejšo avstrijsko ladijo »Prestolonaslednik Rudolf", ktera ne bo branila samo obal primorskih, ampak bode tudi ponosno nosila vihrajočo zastavo avstrijsko ter ob j ednem s svojo in njenih branilcev močjo delala čast širji in ožji domovini svoji, cesarstvu, kakor tudi vsemu avstrijskemu Primorju. — S trdim jeklom okovana in s težkimi topovi oborožena bode branila meje cesarstva, kedar bode tega treba — in ua pomoč ji bodo tudi njeni hrabri borilci, izvrstni in domoljubni pomorščaki, kterih hrabrost je pripoznana od časa pri Visu. — Da ji velik pomen pripisujejo vsi, vidimo že iz tega, ker so jo spustili v morje v pričujoč-uosti njeuega najvišjega poglavarja, Nj. Veličanstva samega, obdanega od nadvojvod iu nadvojvodinj, od vojnega ministra in dvornega spremstva, od dostojanstvenikov primorskih in druzih. Ponosno se bode toraj zibala na morskih valovih s svojo tudi nedavno prvikrat v morje spuščeno tovaršico »Štefanijo" in branila čast ter ponos avstrijskih dežel.
Če je imela spustitev vojne ladije »Prestolonaslednik Rudolf" političen pomen, pa je imelo slovesno otvorjenje železnice Trst-Hrpelje veliko važnost in pomen za trgovino — za povzdigo in razširjenje trgovine Tržaške, kakor vseh druzih severnejših avstrijskih dežel.
Privi korak za daljši razvitek je že storjen in upanje pač imamo gotovo, da ne bode dolgo trajalo, in slišali bodemo, kako se pripravlja pot železnim kolesom za nadaljevanje Tržaško-Hrpeljske železnice preko Divače-Razdrtega na Loko in še naprej preko turških planin. — če je južna železnica imela do sedaj nekak privilegij, da je smela za vsako stvar tarife ali cene postavljati, kakor visoko je hotela, se bode od sedaj naprej menda pač kaj spremenilo, da namreč ne bode nastavljene tako visoke cene, bodisi za blago, bodisi za ljudi. Vsaj od Ljubljane dalje proti Trstu so bode pač južua železnica morala vsaj malo ozirati na mnoge in mnogovrstne tožbe vsled medsebojne peage — pogodbe, sicer bi znalo tudi južni železnici iti kaj pod zlo. Ker se je sklenila toraj pogodba, da bode od Ljubljane do Divače tudi državna železnica svoje vlake smela pošiljati po progi južne, gotovo to ne bode na škodo državni, pač pa bode kaj čutila južua železnica.
K slovesnemu otvorenju železnice Trst-Hrpelje prišel je sam trgovinski minister Bacquehem. Odprla se je tako proga, kratka, pa gotovo bode postala čez nekaj let ud vezajoč Trst s severnimi de-
*) Viceadmiral je toliko kot feldmaršallieutonant pri
1 vojaštvu na kopnem.	Pis.
želami cesarstva — prvo avstrijsko trgovišče z notranjimi mesti. Minister sam je rekel, da čestita Tržaškemu mestu, ktero se je zvezalo sedaj tudi z državnimi železnicami; naj bi pač sedaj tudi Trst s tem zanj veselim dogodkom približal se bolj ostali državi in naj bi se še gospodarsko-trgovinski od-nošaji tega imenitnega trgovišča še bolj povzdignili. Tržaško mesto pa naj spoznat, da si vlada prizadeva pospeševati razvitje in povzdigo prvega pomorskega mesta, in da bode tako tudi še nadaljevala. — Lepe besede za Tržaške mestne očete, samo da bi si jih prav zapomnili.
Domače novice.
(V mašnike posvečeni) bodo jutri, v nedeljo, ob 1li8. uri v tukajšnji stolnici že omenjeni gg. bogoslovci.
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo due 4. julija svojo XI. sejo. Navzočni: Prvomestnik T. Zupan. Odborniki: Dr. K. vitez B 1 e i w e i s - T r s t e n i š k i, Iv. Hribar, Matej Močnik, Ivan M u r n i k , Luka Svetec, dr. Josip V o š n j a k, Josip Ž i č k a r, Ant. Ž 1 o g a r, Andrej Z u m e r. Razgovor jo bil o veliki skupščini, za ktero so se po § 16 izžrebali že v vabilu naznanjeni štirje odborniki. Nasvetu g. L. se bode vstreglo.
—	Prošnja nekega uačelništva se usliši. — O poročilu T. uačelništva razgovarjalo se bode ustuo.
—	Nekaj zadev se preloži na prihodnjo sejo. — Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bode, kakor je bilo objavljeno, v torek 19. julija v Trst u. Vsled § 5. se je smejo vdeleževati kot poslušalci tudi u s t a n o v n i k i in letniki.
—	Ako je kteri podružnični zastopnik zadržan, mu je po § 15. dovoljeno, da pooblasti mesto sebe, kogar-koli izmed družbenikov; pooblaščenec sme za druge podružuice oddati 5 glasov; od zastopnikov svoje podružnice pa tudi več. — Tako pooblastilo z lastnoročnim podpisom zastopnikovim , a brez vpisanega imena pooblaščenčevega, se lahko pošlje vodstvu, ki bo potrebno oskrbelo ter razdelilo. Ako se želijo kteri vdeleženci pri tej priliki dalje baviti v Trstu, obrnejo naj se na si. načelništvo Tržaške podružnice (Viktor Dolenec, tipografia), ki jim drage volje oskrbi primerno in ceno stanovanje ter daje vsa potrebna pojasnila. Po zborovanji bode v »Slovanski čitalnici" (Monte verde) skupen obed. Ako se dobi za železnico znižana cena, objavilo se bo pravočasno. Sicer pa se opozarjajo zastopniki na tour- in retour-listke.
(Ljubljanska velika gimnazija) je danes končala šolsko leto s sv. mašo in zahvalno pesmijo, ker se takoj danes popoludne že začno ustni zrelostni izpiti za osmošolce. Iz ličnega letnega poročila naj za danes samo to povemo, da obsega dva znanstvena članka, kterih prvega: »Slovenščina na Ljubljanske m 1 i c e j u" je spisal gosp. profesor M. Pleteršnik; drugi: »Bemerkungen z u e i n-zelnen Stellen der Plato niseheu A p 0-logie des Sokrate s" je brez pisateljevega imena. — Redue predmete je podučevalo letos 32 učiteljev. Vseh učencev je imela gimnazija koncem leta 7 7 9; izmed njih je bilo Kranjcev 686, Slovencev 635, katoličanov 776. Kar starost dijakov tiče, je to znamenito, da so v prvi šoli sedeli trije sedemnajstletni juuaci. Zdelalo jih je šolsko leto 1886/87 z odliko 96, dobro 521, še v kakem predmetu jih mora popravljati 98, dvojko jih je dobilo 35 in trojko 26.
(Odbor za AVolfovo slavnost) naznanja, da je c. kr. okrajno glavarstvo dovolilo, da se sme letos 14. avgusta slovesno obhajati odkritje spominske plošče, ktero bomo za -Idrijo in za ves slovenski narod velezaslužnemu ranjcemu knezoškofu Antonu Alojziju Wolfu vzidali na cerkvi sv. Barbare, v kteri jo bil pokojni naš rojak krščen. Vabilo in program razpošljemo kmalo.
(Odbor „Slavca") naznani, da priredi društvo danes zvečer ob 9. uri serenado pred stanovanjem gospe Murnikove. Naznanjena serenada pred stanovanjem gospe bar. \Vinklerjeve izostane, ker se je gospa baroninja odpeljala iz Ljubljane.
(G. Kari Lnckmann iz Ljubljane) izvoljen je zopet za bodočo dobo v državno-železniški sovet za člaua; namestnik mu je pa koroški grof Zeno Goess. Izvolila ju je koroška kmetijska družba v sporazumljenji s kranjsko.
(Naznanilo smrti.) Vsem znancem iu prijateljem naznanjam, da so mi daues umrli draga mati, 88 let stari, ter jih priporočam v molitev. — Franjo Jeršič, duhovnik v pokoji v Podšentjurji pri Izlakih.
(Državni uadpravdnik) g. dr. L e i t m a i e r podal se je te dni na nadzorovalno popotovanje po gorenjem Štajarskem, Koroškem iu od ondot po Kranjskem.
(Na c. kr. gimnaziji v Rudolfovem) vspreje-mala se bodo oglasila učencev za vstop v prvi razred dne 15. julija od 0. do 13. ure dopoludne. Vsprejemui izpiti sami se pričnejo 15. julija ob 2. uri popoludne in se končajo 10. julija.
(Razpisana) je učiteljska služba na jeduorazred-uici v Št. Mihelu pri Žužemberku; plače 400 gl., doklade 30 gld. iu prosto stanovanje. Prošnje do 31. julija t. I. okrajnemu šolskemu svetu v Novem mestu.
(Umrl je) v petek zvečer, S. julija t. 1. v Celji tiskar iu lastnik lista „L)eutsche \Vacht" g. Janez Rakusch.
(Drag zdravnik.) V nekem trgu ua malem Štajarju umrla je precej bogata ženska. Zdravnik, kojega je ob času bolezni imela, stanuje le kakih petdeset korakov od hiše. Obiskaval jo je tri mesece, in sedaj mož zahteva za svoj trud 3473 gl., ter jo dediče tudi že zanje tožil. Na dan znaša to okoli 38 goldinarjev!
(Požar) vpepelil je 3. t. m. v P o 1 e n c i pri Šmariji na Štajarskem 7 poslopij z vsem, kar je bilo pod streho spravljenega. Zgorelo je tudi sedem prešičev. Zažgalo se je pri Lorencu Strašku, kako — kdo ve?
(S češnje je padel) 601etui mizar Blaže Mlakar dne 2. t. m. na G a b e r s k e m v Trboveljski občini. Posestnik Matija P i s e k prihitel je čez uekaj minut na kraj nesreče in je našel Mlakarja umirajočega. Ranjki je bil v Zagorji Litijskega okraja doma.
(Preskušinja) iz državnega računovodstva bo 25. julija t. 1. zopet v Gradcu. Prošnje naj se pošiljajo do 21. julija g. Antouu vitezu Burgerju, jub. c. kr. iinančnemu uadsodniku.
(V morske kopeli) v Gradežu na Primorskem pripeljal je te dni sovetnik gosp. L o b 1 Duuajske mestne občine 52 Dunajskih otrok in 26 otrok iz Gradca. Kakor znano, dal je Gradec 3000 gold. k napravi ondašnjega kopeliščnega poslopja.
(Hmelja) bo letos manj memo lani, ali kar ga je, bo pa roba! Pravijo, da že zdavnej ni bilo tako izborno lepega hmelja, kakor letos kaže.
(Popravek.) V včerajšnjem poročilu o Sarajevskih zvonovih ostali ste v napisu ua V. zvonu dve tiskarski pomoti: v besedici A C čita uaj se C (debelo) za kronogramno znamenje, in v besedi CERKEV vrinil se je v prvem zlogu F mesto E, kar naj je s tem popravljeno.
Telegrami.
Radovice, 9. julija. Cesarjevič je ob 6 uri zjutraj odpotoval iz Grnovic; prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Došel jo v Hanik-falvo, od koder je dalje odpotoval z vozom. Tukaj so ga srčno vspreli.
Trnovo, 9. julija. Princ Koburški je bistveno isto odgovoril regentom kakor zborničnemu predsedniku. „Havasovo izvestje" poroča, da odstopi vlada; regenti bodo začasno vladali, da pride izvoljeni knez.
Trnovo, 8. julija. Princ Koburški so je zahvalil predsedniku zbornice in izrazil upanje, da si pridobi zaupanje bolgarskega naroda. Pripravljen je, iti v Bolgarijo in posvetiti svojo življenje sreči in blagru.bolgarskega naroda, ako potrdi izvolitev Turčija in priznajo države.
Dopisnica vredništva.
Raznim društvom: Vsako sporočilo o društvenem delovanji nam je ljubo, in radi postrežemo z objavljanjem raznoterih naznanil, da so le njih vsebina vjema z načeli našega lista. Prosimo pa, naj se nam pošiljajo vsa društvena naznanila vselej isti dan, kakor drugim listom, ker sieer naših čitatoljev ne zanima roč, kojo vže prej bero drugoj.
Marljivim našim gg. dopisovalcem: Prisrčna zahvala za ljubezen in trud! Prosimo krepke podporo še za nadaljo. Naj se nam prizanaša, kedar zarad pomanjkanja prostora odložimo kak spis, ki tudi šo poznojo enako vrednost ima.
Mg. g. I. ]'. v M. Inseratov ne oskrbuje vredništvo, ampak opravništvo. Resnica, naše občinstvo premalo spoznava važnost časnikarskih naznanil; kar stano taki vvrstok, so večinoma bogato povrača pri naročilih.
Umrli ho:
7. julija. Jakob Sustorčič, delavčev sin, 4 leta, Poljanska cesta št. IS, davica.
V boln išnioi:
0. julija. Pran Smole, delavec, 157 lot, tolosno poškodovanje.
7. julija. Angola Potrič, dolavčova hči, 1 mos., umirajoča prinesena. — Helena Doberlet, gostija. 72 lot, Incaroeratio interna.
Tujci.
6. in 7. julija.
>ti Malitu: Lokančič, inženir, z soprogo, z Dunaja. — Brauiniiller, Maier, Falk in Horg, trgovci, z Dunaja. — Karol Borsacznik, potovalec, iz Gradca. — Piskerček, soproga polkovnika, iz Trsta. — Kusolioh, trgovec, z družino, iz Trsta. — T. pl. Sohrejber, sovetnik, z Dunaja. — M. Ujehely, uradnik, z Dunaja. — Schild, Schustor in Vogt, trgovci, z Dunaja. — J. Mahi, potovalec, iz Gradca. — Janez Schreyer, posestnik, z soprogo, iz Kranjskega. — Rudolf Zarli, občinski tajnik, iz Kočevja. — Berta Krumpel, zasebnica, iz Trsta. — pl. Sclmvitz-hofen, vladni sovetnik, z družino, iz Gorice. — Hornischek, okrajni sodnik, iz Cervinjana.
Pri Slonu.: A. Topolanski, zdravnik, z soprogo, z Dunaja.
—	L. Tirmann, inženir, z Dunaja. — Hofmann, Lowig, Weill, Weiss in Wekher, trgovci, z Dunaja. — A. Jaklič, c. k. vojaški kaplan, iz Tirolskega. — A. lirabetz, e. k. vojaški uradnik, iz Gradca. — J. Zeehner, podjetnik, iz Brežic. — Dr. M. Bouvier, c. k. sodnijski pristav, z soprogo, iz Štajarskega. — M. Lavrič, župnik, iz Nove Oslico. — T. Bergel', uradnik, z soprogo, iz Zagreba. — Davorin Jenko, kapelnik, iz Srbijo. — K. Iiandler, zasebnik, iz Trsta. — Salem, zasebnik, iz Trsta. — J. Fiala, vojaški uradnik, iz Trsta. — E. Margoni, trgovec, iz Trsta. — Schinidt, in Tomsieh, zasebnika, iz Reke. — Jožef Hlawaty, poročnik mornarice, iz Pulja. — L. Paul, urar iz Pulja — M. Jelenčič, zastopnik, „Slavijo", iz Kastove. — K. Preuningor, sovetnik, z Dunaja. — M. Kogovšek, uradnik, z Dunaja. — J. Bagerle, inženir, z Dunaja. — Sehlosmager, Braun, Abolos, Rosaniš, Lo\vy, Knoll, Grillitsch, Sehncider, trgovci, z Dunaja.
—	M. Weimershoiraer, potovaloc, iz Nemčijo. — A. Kronfeld, zasebnik, z sinom, iz Zagreba. — S. Tomaž, zasobnik, iz Gradca.
—	A. Scholz, oskrbnik, iz Štajarskega. — Janez Dejak, e. k. stotnik konjiče, iz Štajarskega. — M. Zeutnik, kupčevalka iz Reke. — A. Dollonz, nadporočnik, iz Pulja. — Srečko baron Teglio, veleposestnik, iz Istrijo. — Pctor Končina, posestnik iz Istrije. — J. Nabcrgoj, državni poslanec, iz Istrije.
Pri Bavarskem dvomi: M. Zimperinann, načelnik postaji, z hčerjo, iz Pernova. — Anton Painor, duhovnik, iz Dolenje Avstrijskega. — J. Hafner, krčmar, iz Št. Petra. — J. Modic, posestnik, iz Nove vasi.
Pri Južnem kolodvoru: Avgust vitoz Jauncr, c. k. dvorni sovetnik, z Dunaja. — Znidaršič, posestnik, iz Idrijo. — P. Klemen, posestnik, iz Celja. — Anton Petek, vežbanec, iz Ljubljane.
Pri Avstrijskem caru: F. Knific, trgovski pomočnik, iz Beljaka. — Peter Weiss, posestnik, iz Kranjskega. — J. Dobrin, posestnik, iz Škofje Loke. — Lucian Plugi, zasebnik, iz Trsta. — F. Kovač, posestnik, iz Laz.
Vremensko sporočilo.
Čas
Stanje
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec,
zrakomera t mm
toplomera po Celziju
Veter
Vreme
® ^ '"Ji
O G*
jasno jasno jasno
0 00
"74146 +15 6 si. svzh. 739 96 +23 4 si. svzh. 74014 +17 2 si. svzh.
Dopoludne deloma oblačno, popoludne so je zjasnilo; hladen in vetern dan. Srednja temperatura 17-9° C., za 0 7" pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 9. julija.
Papirna renta 5% po JUO gl. (s 16% davka) Srebema „ 5% , 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke
81	gl. 40
83	„ 20
113	. 20
96	„ 85
889	. —
280	„ 50
126	„ 65
10	03
5	„ 97 62 „ 15
Tržne cene
dne 9. julija t. L
gT|H
Pšenica, liktl.	... 71 31
Rož, „	. . . 4| 55
Ječmen, „	... 3 25
Oves, „	... 2 92
Ajda, „	. . .1 4 22
Proso, „	. . .1 4 22
Koruza, „	... 5 20
Krompir, „	... 2 14
Leča, „	... 12 —
Grali, „	... 13 -
Fižol, „	... 11 -
Maslo,	kgr. . 1 —
Mast,	„ . — 66
Speli svež,	„ • — 60
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajco, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Tolečje „ ., . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ .
Pišanoe.....
Golob .....
Sono, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ „
gl. kr.
-	(>4
-	901
-	2| - 8'
—	64
—	50l
—	60j
-	36
-	50
-	15 1 60, 2 05 6 30 4 10
Zahvala.
Prostrašoa nesreča, ki je našo okolico po toči zadela, vzbudila jo mnogo usmiljenega sočutja, ki se takoj kaže v djanji. Sporočovaje najtoplejšo zahvalo prcblagim dobrotnikom, ki so proooj v prvi sili za najpotrebnišo rovežo ini poslali milih darov, štejem si v sveto dolžnost, tukaj zaznamovati posamezno darove, ki so jih darovali:
V. o. gosp. I-'. Sch\voigor, župnik na Radoviei . 20 gl. kr.
„ „ „ M. Jeriha v Loki......K) ,, — „
„ „ „ Sim. Zupan ravno taiu.....5 „ — „
„ „ „ Ign. Vrančič, župnik v Zagradcu,
nabirko..........11 „ — „
„ „ „ „bis dat, qui oito dat" iz Kamnika 3 „ — „ „ „ „ Št. Jaklič, zbirko iz St. Vidsko fare po Z. s pristavkom: „za nesrečnežo fare Trobenjsko, Šentlovrenške, Ca-
teške in Doberniške......70 „ 70 „
Milijonkrat povrni Bog vsem in obvaruj preblage dobrotnike enačili in vseli druzih nesroč.
V Trebnji, 6. julija 1887.
JI. Frelih,
dekan.
^S. ^v.Ljubljani. ^
To zdravilo napravljeno je po navodu. kojega je priobčil c. k. vladni sovetnik in dežolno-zdravstveni poročevalec za Kranjsko, g. dr. Emil vite/, Slookl. Izvrstnost esenco potrjujejo zelo učeni zdravniki in tisočero ljudi, ki so jo rabili; ozdravlja želodčovo in telesne bolezni, posebno pa zaprtje, vranično in jetrno obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo, žolodečno in pro-hajalno mrzlico in je najboljše sredstvo zoper gliste pri otrocih.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 30 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Piecoli-Jevi lekarni „pri angolju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Bi z z iol i-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih. Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(2)
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z želez,jem na Yalvazorjevcm trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva.
Tu so dobe po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare zelezniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za šlokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih: okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila se vljudno priporoča (15)	gori podpisani.
Poslano.
Gospodu pl. Tmk6czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da. se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav!
(37)	Anton Krnšovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886,
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotere ozdravila pri rabi tega živinskega prahu, kakor njegove dobrodelno lastnosti pri različnih boleznih, pripravilo so živinsko zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.
jjjj	Izvožno marčno pivo !«j
X	v Htolclonicnli (26) ]»[
i»i	dobiva se v pivovarni Jiuicm Pcrlcsn v Ljubljani i[i l[t v zabojih po 50 steklenic, steklenico i 5/I0 L. iS
i"|	„ 50 „ „ „ '/I0 L. 11