Strokovni lisi za povzdlgo gostilničarskega obrta.
Olasllo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«.
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v „Deželni zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2 —. Sicer stane list celoletno K 5»—, polletno K 2 60, četrtletno K 1.30; posamezne številke --------------------------------1—	25	vinarjev.	==.■■■::■,■.	   —
= Cena inscratom: 'As strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. =
St, 7.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne.
- Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20.    —u vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ..............................=====
V Ljubljani, 25. julija 1919.
Leto VI.
Zadružne zadeve.
Vsem cenjenim članom gostilničarske zadruge ljubljanske v znanje in ravnanje.
Izvanredni občni zbor gostilničarske zadruge ljubljanske se je vršil dne 16. julija 1919 ob pol 3. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Navzočih: 40 članov in dva zastopnika pomočniškega zbora. Po enournem čakanju pozdravi načelnik gosp. Kavčič navzoče, predstavi obrtnooblastvene zastopnike g. inž. S t e b i j a in magistratnega komisarja g. dr. L e t n e r j a, otvori zborovanje jn razloži zborovalcem edjno točko dnevnega reda, t. j. razprava in ureditev mezdnega razmerja za uslužbenstvo gostilnič. obrti v Ljubljani. Zadružni tajnik poda nato poročilo o pričetku, dosedanjem poteku in današnjem stališču te akcije. Poročilo se vzame na znanje in sklene, da se predlogi glede plač uslužbenstvu, koji so bili otf na občnem zboru dne 30. majnjka določene komisije, sestoječe iz gospodarjev in delojemalcev dne 5. junija 1919 sestavljeni, še enkrat preberejo in v pretres vzamejo. Poročilo dotične komisije slove: Po dolgotrajni vsestranski debati se obojestransko dogovori predvsem, da se postavke, ki jih je društvo natakarjev z vlogo z dne 15. aprila 1919 vpostavilo, zmanjšajo za 20%, poleg te regulacije se dogovori: a) za moško o s o b'j e : 1.) da plačilni natakarji naj ne dobivajo nobene plače, odpraviti pa se imajo odstotki, koje so doslej eventualno plačevali gospodarjem. Skrbeti imajo za povračilo škode, ki jo napravi njim podrejeno uslužbenstvo, ter polagati kavcije po izmeri enodnevnega skupička. Dobivajo pa naj, v obratih, kjer delujejo štiri osebe, 60 K, kjer deluje do 14 oseb, 50 K, kjer deluje pa več oseb, 40 K mesečno za stanovanje, za hrano pa 150 K mesečno. Istotako portirji in vratarji. 2.) Do-
našalcem sc prisodi v obratih do 4 oseb 120 K, do 14 oseb 100 K in kjer je več uslužbencev, 80 kron plače in 210 K mesečno za hrano in stanovanje. 3.) Točaji, kletarji in kuharji kave naj imajo po 120 K plače ter 210 K za hrano in stanovanje. 4.) Tekači, hotelski sluge in snažilci 120 K plače, za hrano in stanovanje pa kakor zgornji. 5.) Kuharji I. vrste 600 K plače. 6.) Kuharji II. vrste 300 K plače. 7.) Vajenci, ki se uče tri leta, naj dobivajo prvo leto po 20 K, drugo po 40 K in tretje leto po 50 K mesečno in ako ne stanujejo v hiši, 120 K za hrano in stanovanje, z dveletno učno dobo pa 20 K in 40 K, za hrano in stanovanje pa kakor zgoraj. — b) Zensko
o	s ob j e : 1.) Kuharicam I. vrste naj se plačuje 100 do 200 K plače s hrano in stanovanjem, kuharicam II. vrste 80 do 100 K plače s hrano jn stanovanjem, sicer pa tudi po dogovoru več in po zmožnosti. 2.) Sobarice, ki nimajo več kot 10 sob za opravljati, naj bi imele 30 do 50 K plače, blagajničarke 140 do 180 K plače, plačilne natakarice nobene plače, razen hrane in stanovanja, podnatakarice pa 60 do 80 K plače, perice in pomožne sobarice naj bi imele 100 do 140 K, navadne služkinje pa 50 do 90 K. Vse ženske uslužbenke, ako nimajo hrane in stanovanja v hiši, zato mesečno 150 K. Delavni čas natakarjev, natakaric, blagajničark in za vse drugo osobje se določi vsakokrat po medsebojnem dogovoru, ne sme pa presegati 12 ur delavnega časa. Mladoletni do 17. leta pa naj ne bodo čez 9. uro zvečer v obratih. — Vse te postavke so sc točka za točko prečitale ter vsaka posamezno dala na glasovanje. Izven točke 2.) jn 7.) za moško osobje ter postavk za navadne služkinje, delavnega časa in porabe vajeništ-va so se vse točke brez ugovora sprejele, oziroma vzele na znanje. — Pod točko 2.) pa se predlaga in z večino sprejme določba, da je donašalcem v obratih, kjer delujejo štiri pomožne osebe, plačevati 100 K mesečno,
kjer deluje do 14 oseb 80 K. kjer pa deluje več kot 14 oseb 60 K plače. — K točki 7.) se predlaga in z večino sprejme, plačevati vajencem prvo leto 10 K in drugo pa 20 K mesečno, prispevka, poleg proste hrane in stanovanja, — Pod točko 2.) za žensko osobje se določi za navadne služkinje od 60 do 100 K mesečno plače, s hrano in stanovanjem. — Določbi za 12urni delavni čas se od strani delodajalcev z ozirom nato, da ima natakarstvo že po značaju in počivanju obrata, čez dan večkrat počitek, odločno ugovarja in se dogovori, to zadevo z vpeljavanjem delavnega reda po možnosti v obojestransko zadovoljnost medsebojno urediti. Vajenci, ki prihajajo tem primerno kasneje v obrate, naj se pripuščajo do policijske ure v delu. — Zahtevo, da bi neiz-učeni obrtniki ne smeli imeti vajencev in jih oproščati, zastopniki pomočniškega zbora umaknejo in se sprejme določba, da se imajo tisti, ki tri leta samostojno obratujejo, smatrati kot izučene in upravičile imeti vajence in jih oproščati. — Gospod obrtni nadzornik opozarja, da je delavni red vpeljati v vseh obratih in bodo nadzorovalne oblasti gledale na striktno ravnanje po njem. — Zastopnika pomočniškega zbora gg. Flerin in Vospernik opozarjata, da so danes sklenjene, oziroma določene mezdne zahteve minimalne in da se za manjšo plačo ne sme nikogar od posameznih kategorij siliti k vstopu v delo ali službo. — Prečita se določbe § 20. pravil, oziroma § 114 b) obrtnega reda s posebnim po-vdarkom na zadnji odstavek, ter opozarja, da imajo današnji dogovori pravno moč za obe stranki, ako se posamezniki medsebojno drugače ne dogovorijo. — S tem je bil dnevni red končan in zaključi načelnik občni zbor z zahvalo vsem udeležencem ob 17. uri.
Delavski red.
Že leta 1909. je zahteval pomočniški zbor’ gostilničarske zadruge v Ljubliani. da naj se vpelje delavski red v vseh ali pa vsaj v večjih obratih gostilničarske obrti v Ljubljani. Zadruga je temu ustrezaje izdelala v soglasju in sodelovanjem obrtnega nadzor-ništva .tak delavski red, ki je bil na zadružnem občnem zboru dne 2. aprila 1909 sprejet in dne 15. maja 1909 od obrtne oblasti odo- j bren. Dotične in k temu spadajoče tiskovine dobe člani pri zadrugi in stanejo 2 kroni. — Mislimo pa, da ustrežemo članom ljubljanske zadruge, ako danes ta delavni red, razen zraven spadajočih tiskovin, ponatisnemo in ga s tem vsem članom brezplačno v rok damo. Po določbah § 114 b obrtnega reda je ta dogovor imeti nabit v obratovališču, ne ravno v gostilni ali kavarni, pač pa v kakem drugem zraven spadajočem lokalu, da ga uslužbenstvo lahko čita,
MmM M
na podstavi določil obrtne postave glede obrtnopomožnega osobja obojega spola za gostilniško, krčmarsko in kavarnarsko obrt gosp......... v Ljubljani, ..... ulice št. . .
Sprejem.
§ 1. Vsak pomožni delavec brez razlike spola ima ^ddati ob sprejemu proti potrdilu v moje ali v roke mojega izkazanega namestnika delavsko knjižico ter tudi druge izkaze. Pomožnim delavcem se ob sprejemu naznani ta delavski red. Z vstopom v službo se vsak pomožni delavec zaveže, da bo točno izpolnjeval naslednje določbe. Otroci, ki niso še izpolnili 14. leta, se ne sprejemajo kot pomožni delavci.
Opravila pomožnih delavcev.
§ 2. V moji obrti se rabijo ti - le pomožni delavci:
a) Moški delavci: vratarji,
kuhinjski šef in kuharji, plačilni natakarji, kletarski mojster, natakarji za serviranje, točaji,
kuhinjski hlapec, služabniki,
učenci za gostilniško, krčmarsko in kavarniško obrt, kuharski učenci,
hišni hlapec in snažilec namiznega orodja.
b) Ženski pomožni delavci: blagajničarice in hišne, kuharice in natakarice, posebna dekleta, kuhinjska dekleta, pomivalke,
oskrbovalke perila ter vse druge pomožne delavke, ki niso izrečno v po-selskem razmerju.
Pomožnim delavcem se odkažejo tista opravila, za katera so sposobni. Uvrstitev v eno teh delavskih kategorij pa dotičnika ne odveže dolžnosti, da bi ob primeru potrebe ne opravljal v pravem plačnem razmerju tudi drugih del, ki so njegovi zmožnosti in lastnosti primerna. Zenske, ki so porodile, se sprejmejo šele štiri tedne po p_OEQdu v službo.
i	Šolski pouk mladostnih pomožnih delavcev.
§ 3. Mladostni delavci in vajenci, čim še niso prekoračili 18. leta, se navajajo, da obiskujejo svoji izobrazbi primerne nadaljevalne strokovne šole in se jim v to dovoljuje potrebni čas. Obiskovanje šole nadzorujem sam ali pa moj avtorizirani namestnik.
Čas dela in delavski počitek.
§ 4. Delavni dnevi so vsi v tednu, vse nedelje in vsi prazniki. Delavni čas je za vse posamezne delavne kategorije iz do-tične izjave razviden in se upoštevajo delavski odmori z vštetim opoldanskim časom, kakor sploh .tok obrta sam na sebi nanese, vendar pa vsaj l'/2 ure, ali pa po potrebi v posameznih kategorijah.
Mladostni pomožni delavci, to so taki, ki še niso 16. leta izpolnili in ženski pomožni delavci se porabljajo za opravija, ki so primerna njiliovi fizični zmožnosti. Kot natakarji in drugače rabljeni mladostni delavci •se porabljajo le najdalje do 12. ure ponoči.
Vsak pomožni delavec je ob času dela dolžan biti točno na svojem mestu. Izostati od dela ali predčasno zapustiti ga, je brez prej doprinešenih, zadostno opravičljivih vzrokov ali prej dobljene dovolitve prepovedano ter povzroči ob nasprotnem ravnanju in če sc ponovi slučaj, takojšnji odpust iz službe, ne da bi dotičnik imel pravico do kakršnekoli odškodnine.
Obračun in izplačevanje zaslužka.
§ 5. Zaslužek se izplačuje mesečno nazaj. Zaslužek se prične z dnevom nastopa službe in se izplačuje tako, da se predvsem odračuna prispevek za bolniško blagajno, eventualna ponapredščina, ter izplača ostanek v gotovini. Pomočniki, ki so odpuščeni še pred pretekom meseca iz službe, prejmejo plačilo in svoje dokumente takoj.
Dolžnosti in pravice nadzorovalnega osobja.
§ 6. Osebe, ki jih nastavim za nadzoro-valce, imajo paziti, da se tudi resnično opravi komurkoli poverjeno delo in da se določila tega delavskega reda točno izpol-nujejo. Oni imajo pravico, pomožne delavce, ki so zakrivili pregreške, opominjati in v ponovnih slučajih meni poročati o tem. Pritožbe pomožnih delavcev naznanjati je samo meni naravnost. Za sprejem in odpustitev pomožnih delavcev je, čim sem sam zadržan, opravičen le moj namestnik, ki sem ga pooblastil sam.
Oskrba obolelih.
§ 7. V svrho podpiranja obolelih ali ponesrečenih pomožnih delavcev obstoji zadružna pomočniška bolniška blagajna: do-tični potrebni predpisi se nahajajo v pravilih zadružne pomočniške bolniške blagajne.
Za učence plačam po meri dotičnih določil prispevke za bolniško blagajno sam, pridržim pa si, da mu, čim je mladostni delavec (izvzemši učencev) plačan v gotovini, odtegnem od plače znesek za bolniško blagajno po pravilih.
Vsi zavarovanju zavezani delavci so zavarovani pri zavarovalnici zoper nezgode
v.............Doneski, ki jih je plačevati, so
razvidni iz pravil, tičočih se zavarovanja zoper nezgode.
Nadomestni počitek.
§ 8. Ker je v zmislu trgovske ministrske naredbe z dne 24. aprila 1905, drž. zak. št. 58, v gostilniškem obrtu ob nedeljah delo
dovoljeno, se glede postavno normiranega nadomestnega počitka določa naslednje: Vsakemu delavcu sc dovoli za časa njegovega delavskega razmerja ali 24urni počitek naslednjo nedeljo, ali pa en dan v tednu, ali pa po dva dni v tednu, vsak dan po šest ur med delavnim časom kot nadomestni počitek; ta postavni nadomestni počitek se določa med menoj in pomožnimi delavci po prostem dogovoru. Prav tako se sme ob potrebi med menoj in pomožnimi delavci z obojestranskim sporazumi j en jem že določeni čas počitka primerna preurediti. S pomožnimi delavci dogovorjeni dnevi počitka se morajo v posebnem zaznamku sestavljeni in v prostorih obrta imeti razpoložene na kraju, da jih vsak pomožni delavec lahko razvidi.
Splošne določbe glede obnašanja.
§ 9. Vsi pomožni delavci se morajo redno in dostojno obnašati, izogibati se morajo kreganja ali celo pretepanja in poslušati ukaze nadzorovalnih organov.
Obedujejo in južinajo pomožni delavci v času, ki se izkaže sam v toku poslovanja kot prost.
Kazni.
t	«
§ 10. Prestopki določil tega delavskega reda se kaznujejo po važnosti ali z ukorom ali pa z odpovedbo službe, odnosno plačajo dotičniki globe od 50 vin. do 1 K, in sicer kvečjemu enkrat na teden na korist pomočniški bolniški blagajni.
Plačane globe se zapisujejo v poseben zapisnik, v katerega smejo pogledati kadarkoli pomožni delavci ali pa oblast.
Odpoved.
§ 11. Redno preneha delavska in plačilna pogodba z odpovedjo, in sicer na podlagi . . . dnevnega odpovedb^nega roka, če se ni določil pismeno drugačen odpovedbe-ni rok.
Prenehanje delavnega razmerja.
§ 12. Preden preteče izrečno ali molče pogojeni čas delavnega razmerja, se sme po § 82 obrt. reda pomožni delavec takoj bress odpovedbe odpustiti v naslednjih primerih:
a) Če je ob sklepanju delavne pogodbe prekanil gospodarja, pokazavši mu napačno ali ponarejeno delavsko knjižico ali izpričevalo, ali ga pripravil v zmoto glede obstanka kakega drugega delavnega razmerja, ki veže pomožnega delavca istodobno;
b) če se pokaže, da je nesposoben za dogovorjeno delo;
c) če se vda pijančevanju ter j,e bil opeto-vano brezuspešno posvarjen;
d) če zakrivi tatvino, poneverjenje, ali kako drugo kaznjivo dejanje, zaradi katerega se zdi, da je nevreden'obrtnikovega zaupanja;
e) če izda kako poslovno ali vršbeno tajnost ali se brez gospodarjeve dovolitve bavi s postranskim poslom, ki bi bil njegovemu delu pri obrti na kvaro;
f če je neopravičeno popustil delo ali pa izkuša ostale pomožne delavce ali domače ljudi zapeljati k neposlušnosti, uporu proti gospodarju, nerednemu življenju ali k nenravnim ali protizakonitim dejanjem;
S) če zakrivi surovo žalitev časti, telesno poškodbo, nevarno pretenje napram gospodarju ali njegovim domačinom ali na-* pram ostalim pomožnim delavcem, ali kljub prejšnjim opominom neprevidno ravna z ognjem in lučjo;
h) če ima kako gnusno bolezen, ali če postane po svoji krivdi nesposoben za delo ali če nezakrivljena nesposobnost za delo trpi čez štiri tedne; i) če je čez 14 dni pridržan v zaporu.
§ 13. Preden preteče pogojeni čas in brez odpovedi sme po § 82a obrt. reda pomožni delavec delo pustiti:
a) če brez dokazane škode za svoje zdravje ne more dalje delati;
b) če gospodar zakrivi nasilno, grdo ravnanje ali surovo razžalitev časti napram njemu ali njegovim svojcem;
c) če gospodar ali kdo izmed njegovih svojcev izkuša pomožnega delavca ali koga izmed njegovih svojcev, zavesti k nenravnemu ali protizakonitemu dejanju;	„
d) če mu gospodar neopravičeno pridržuje pogojena plačila ali prelomi pogodbo glede drugih bistvenih določil;
e) če gospodar ne more ali se brani dati pomožnemu delavcu zaslužka.
Predčasni odpust in izstop.
§ 14. če se pomožni delavec predčasno brez postavno utemeljenega vzroka odpusti, naj si zaradi prostovoljne opustitve obrta ali vsled kake druge moje krivde ali slučaja,, po katerem dam vzrok, da predčasno preneha delavno razmerje, tedaj sem dolžan povrniti delavcu za ves odpovedni rok, oziroma ostanek odpovednega roka, plačo in druge dogovorjene užitke.
Če pomožni delavec pred časom zapusti gospodarja, ne da bi imel postavno do-pustljiv vzrok, zakrivi prestopek obrtnega reda ter se ga kaznuje po določilih tega reda, in sem opravičen, da primoram pomožnega delavca s pomočjo oblastva, da se povrne k delu in da dosluži še ostali čas ter smem zahtevati povračilo škode, ki sem jo imel zaradi tega.
Določbe v slučaju bolezni.
§ 15. Obolitve pomožnih delavcev, ki stanujejo izven hiše, se mi morajo javiti v 12 urah na pripravni način.
Odgovornost za storjeno škodo.
§ 16. Vsak pom. delavec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči po lastni krivdi po razmerju določil splošnega zakona.
Veljavnost tega delavskega reda.
§ 17. Ta delavski red velja za pomožne delavce obojega spola in stopi takoj, čim je obrtnooblastveno potrjen in ob takojšnji objavi v pravomoč in ima ves čas delovnega razmerja veljavo.
Spori, tičoči se delavnega, učnega in plačilnega razmerja.
§ 18. Za razsoditev in odločitev v spornih stvareh glede učnega, delovnega in plačilnega razmerja je poklican edino le razsodniški odbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani, in če sjustran-ke njemu ne podvržejo, pa tozadevno obrtno, oziroma okrajno sodišče.
Podrobnejša določila o kompetenci in vršbi zadružnega razsodišča se nahajajo v dotičnih pravilih.
AVGUST A6N0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne.
Mino,
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fran Jakovac, Jaška.
Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
V: VINO
&
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
S
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. LJiiMfana.
I. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jatool-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Ekstrakt
za
pijtr
sadni punč.
Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja = se od 5 kg naprej po K 10-— kilogram. =====
ADOLF TOSEK, Praga
Kral. Vinogradi štev. 1274/G.
EESillUE-”
D
Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
Glavna zaloga rudninske vode ln špecerijska veletrgovina. K
V	Ceniki	na	razpolago I *$M1	W	Ceniki	na razpolago!
©»   si
V inometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponlt. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek.—Modro galico.—Natrijev blsulflt. —Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu.—Limonovo kislino. ————— Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve itd.	■
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
■	Ljubljana,	Židovska	ulica 1.	...............
I
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
===== Veleoražarna za kavo x električnim obratom. =====	=====	Zaloga mineralnih voda.
I
Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v gostilničarju^, v Vašem glasilu!
Zaloga stekla, porcelana in svetiljk
Fr.Kollmann
v Ijubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižano cene.
f. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
V m#
v#
priporočata svoja najboljša piva, &	kakor:
%
/ marčno carsko, vležano A '	in bavarsko v sodcih in
&	stakltmicah.	27	23-26
steklenicah. 27 23-26	^
Specijaliteta Reinlnghansovo dvojno sladno pivo „St. Peter11 v originalnih steklenicah
jivom na
Telefon flt. 90. V Ljubljani, Martinova cesta 28 . Telefon it. 90.
fči*
JIM IM::
2 pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21 j|
se priporoča sl. občinstvu ^ posebno z dežele	pr«
&
na zajutrk. ^
Ift
i za
gostilničarske zadruge v Lmbl anI
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v,  - z dežele 1 K. ■■ —1
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I
Iiii la
(vehe in čepinci) leseni v vsaki množini in velikosti so na razpolago.
Vpraša se pri
JOS. SREY1I,
v Ljubljani,
Sodna ulica št. 2 II. nadstropje.
Največja slovenska hranilnica
ia In
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Mazilo zoper ,,Srbečico" garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 4 krone, po pošti 5 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
TrnKoczg, Ljubljano.
® Vinska trgovina in restavracija
; Peter Stepic
■ Spodnja Šiška štev. 256
KS priporoča p. n. gostilničarjem svojo _ veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih U in štajerskih vinskih goric, n	Telefon	št. 262.
M
Pivovarna G6ss
priporoča svoj priznano priljubljeni izdelek
marčno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Pojasnila daje Fl\ Sitar, zaloga pivovarne Goss,
Ljubljana VII. (Spodnja Siska).	fa
Istotam se nahaja zastopstvo preblavske slatine.	H
te* rxxymrTnrrxiXYK x irYYYinrgVl
M
M
M
N
H
H
H
H
M
N
w
je imela koncem leta 1918 vlog . . K rezervnega zaklada........ 2,500.000'	—
Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje ima vpeljane lične ■■■— domače hranilnike.  -
Hranilnica je pupi-larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno druStvo.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih »in iz dolenjskih, hruatskih in štajerskih »inskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Dobi se tudi
sedmi mo«te
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
Prisln
nevec
se Hobi po primerni ceni pri
Franc Melju na Brasu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Pivovarna HDNIONM v Ljubljani j
(Spodnja Šiška)	!
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah,
Dobč se tudi tropine In sladne cima, ki so kot živinska krma zelo priporočljivo.
Izdaja In zalaga »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". - Odgovorni urednik Avguštin Z a j e. c. — Tisk »Narodne tiskarne".