Po pošti prejemati: ta celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , «Setrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20, V upravništvu projaman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, «etrt , , o „ - „ mesec , 1 „ 70, Za pošiljanje na dom 20 h na me3ec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inaerate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vrata «, nefrankovana pisma ne vsprejemajo Uredništvo je v S»me-niSkih ulicah «t. 2.1., 17 Uhaja vsak dan, nvmiuSi nedelje in praznike, ob pol fi. uri popoldne. Štev. 36, V Ljubljani, v sredo 13. februvarija 1901. Letnik XXIX. „Napad" na Robiča in Ploja. »Slovenec« je v aoboto Robiča in Ploju pojasnil njuno stališče. Isto mnenje imajo sedaj o njih tudi njihovi kmetski volivc:. »Narod« (!) sodaj brani Robiča in Ploja. Zato spregovorimo še nekaj besedic. Robič in Ploj sta se izneverila svojim kmetskim volivcem, ker sta zapustila ostale kmetske poslance in se pridružila liberalnim zastopnikom liberalnih mest. Mi nismo rušili sloge, ampak sledili smo besedam dr. T a v č a r j a, ki je pred letom v zavesti, da prodre s svojim terorizmom tudi na deželi, izdal geslo : »Nichts von Vertriigen, nichts von Uebergabe«. Sedaj, ko je Tavčar s svojimi kandidati pogorel, naj bi se m i jokali po slogi in na kolena popadali, ko Tavčar (!) podpisuje krščanstvo, zraven pa v »Narodu« boječe kriči svoji »inteligenci« : »Se nisem nič poboljšal«. Ne tako neumni nismo, da bi reševali kranjsko liberalstvo, tako neumni pa bi ne smeli biti tudi »konservativni« Štajerci, vsaj že včerajšnja izjava političnega društva iz Jarenine jasno pove, na k a k n a č i n se je ob zadnjih volitvah utihotapljalo kranjsko liberalstvo na Štajersko. Tavčar se ni nič poboljšal, kakoršen je bil takrat, ko je izdal »Izgubljenega Boga« in »Volivni katekizem«, tak je zdaj. Dr. Tavčir je pred letom zapisal v »Narodov« uvodni članek besede: »Sloga je štajarskim Slovencem p r o k 1 e t s t v o«. Kaj torej kričite na nas! Ali menite, da naj mi verujemo človeku, ki je razbil radi krščanstva slogo slov. poslancev v dežel, zboru in ki je javno izjavljal: »Krščanstva ni treba v program u«. Tavčarjevo krščanstvo je sedaj vredno toliko, koliko narodnost narodno napredne stranke. Ko je bil Tavčar v dež. zboru v precejšnji nevarnosti radi narastlega števila katoliško narodnih poslancev, je hitro zatajil absolutno narodnost svoje stranke, zvezal se z Nemci, dal Nemca Schafferja kut zastopnika slovenske d( žele v deželni šolski svet in v Ljubljani je splošno znano, da ni glasoval Tavčar samo za nemško gledališče in da ni hotel namestu podpore nemškemu gledališču dati častne podpore »Naši Straži«, ampak da je tudi Nemcem že pred leti, ko so šli glasovat za njegovega Kušarja, obljubil dva sedeža v ljubljanskem obč. svetu. Takrat je Tavčar barantal z narodnostjo, sedaj, ko je bil v zadregi v drž. zboru, ba-ranta s krščanstvom. To dela tisti mož, ki je tedaj, ko je prišel s Ponikve, kjer se je delal ponižnega kot ovca, prišel v Ljubljano in tu pisal: »Slomšek je imel mnogo krivih nazorov«. In s takim možem gresta Ploj in Robič skupaj, ne da bi ga vprašala, kateri so ti Slomškovi krivi nazori. Menda verujeta le »Narodovim« lažem, da je dr. Šusteršič pisal o »fremdes Gebiet« in katero trditev smo že davno po zasluženju ožigosali. Ploj in Robič, kmetiška poslanca, gresta skupaj z možem, katerega stranka je najhujša nasprotnica deželne zavarovalnice in vseh kmetskih interesov, skupaj gresta z možem, ki je opravičeval zvezo z nemškimi štajerskimi trgovci in ki dr. Mravlagga, ko je prišel k njemu v ta namen po informacije, ni zapodil preko svojega praga. Ploj in Robič 8ta taka kot S p i n č i č, ki gre skupaj s Tavčarjem, o katerem je znano, da je častni član tistega učiteljstva, ki jo ho telo v Istro zanesti boj mej duhovščino in J učiteljstvo. Skupaj gresta z možem, ki so strinja s hujskanjem »Učiteljskega Tovariša« in ki ga podpira. Skupaj gresta z možem, ki je opsoval za »klerikalce« tiste slov. obč. odbornike v Ljubljani, ki so bili za samo-slovenske ulične napise, in kije glasoval in delal preti takim napisom, skupaj gresta z možem ki je podlo napadel sv. očeta ob njegovi 90ietnici in takratnega svojega na pada ni preklical, skupaj gresta z možem, ki je bil podpisan kot odgovoren za to, kar je pisal »Rodoljub« o modernem pa-ganstvu, o luteranstvu, in ki je pustil pisati v »Narod«, da je vso j o d n o, kakeršne vere je človek, skupaj gresta z možem, katerega glasilo o duhovščini pobira lažnjive grdobije iz židovskih listov in ki postavljeno na laž noče dati čast resnici, skupaj gresta z možem, ki ima Malovrha za svojo desno roko, skupaj gresta z možem, ki piše o misijonarjih, da obstajajo iz slabih elementov, ki o duhovnikih piše, da so »p osvečeni roparji«, in čegar glasilo »Rodoljub« je še v zadnji številki, torej v času, ko sta bila Ploj in Robič s Tavčarjem že združena, pisal: »R esnica, da so duhovniki ljudski sleparji in goljufi, mora prodreti na dan!« Ali sta brala Ploj in Robič »Narodove« »Kutnogorske epistole?« Ali jima hočemo iz njih prepisati najpodlejše blatenje naše vere? Ali vesta, kako se je napadalo brezmadežno spočetje Marijino, ali vesta, kako so bili zasramovani slovenski rimski romarji? Ali vesta, kako je »Narod« slavil energičnost "VValdeck Rousseaua proti veri in redovom in kako je namigaval, da bi se i pri nas začelo tako politično delovanje ? Ali sta brala Robič in Ploj Tavčarjevega .Izgubljenega Boga' ? In takih vzgledov, ki kažejo politični značaj dr. Tavčarjev v jako nekrščanski luči, bi se dalo našteti še mnogo. Mi nismo z dr. Šusteršičem radi njo gove osebe, ampak zato, ker njegova n a -čela in politiko odobravamo, ker so njegova načela naša načela in ker vemo, da je že skrajni čas z najradikalnejšimi sredstvi oprostiti naš narod liberalne kuge. Zato tudi vsi »Narodovi« napadi na osebo dr. Šusteršiča padejo v vodo. Robič in Ploj morata zato proč od dr. Tavčarja! Dokler on javno ne prekliče očitnih žaljenj katoliške cerkve in ne da garancij, da bo kot predsednik »Narodne tiskarne« in lastnik večine delnic dal »Narodu« in »Rodoljubu« drugo smer, ki se strinja s prvo točko programa »IIrvatskoslovenskega kluba-, dotlej o kakih zvezah ž njim ne more biti govora. Od moža, ki tega storiti noče, in ki nam pravi, da so ni nič poboljšal, kot zastopnika katol. slovenskega ljudstva — proč! Državni zbor. Dunaj, 12. svečana. Zadnje tri dni so se vršila razna posvetovanja o potih in sredstvih, ki bi omogočila delavnost poslansko zbornice. V prvi vrsti je treba rešiti vprašanje, ali se preči-tajo interpelacije v nenemškem jo-z i k u. Poslovni red nima nobene jasne določbe v tem oziru, a zadnja leta se je udomačila navada, da so se čitale in tudi v zapisniku tiskale neneinške interpelacije. Tej navadi pa se sedaj odločuo upirajo nemški radikalci. Novi predsednik, grof Votter, je v zadregi, ker bi rad ustregel na obe strani. Ker pa je potrebna prememba poslovnega reda, je predsednik mnenja, naj se dotlej odloži tudi to vprašanje, za sedaj pa pre-čitajo dotične interpelacij e in preskrb i nemški prevod. Drugo težavo dela adresa. Vsa nemška levica priporoča le izjavo lojalnosti, Čehi zahtevajo adresno debato. Ker pa vse kaže, da se tudi Poljaki no ogrevajo za adresno debato, ki bi se itak končala brez adrese, zato utegne obveljati želja nemške levice. Današnja seja je trajala malone do 4. ure. Začetkom seje naznani predsednik dopis ministerskega predsednik, ki izroča slovesno izjavo nadvojvode Frančiška Ferdinanda povodom poroke z grofico Chntekovo. Dr. G r o s s predlaga odsek 37 članov, kateremu naj bo izroči ta izjava. Dr. Kramar v imenu Cehov, sklicuje se na pragmatično sankcijo in okto-berski diplom, prečita obširno izjavo proti kompetenci drž. zbora v tem vprašanju. Ko ■ nečno izjavi, da se češki poslanci ne udeleže glasovanja. Nemški radikalci se posme-hujejo tej izjavi. Pri glasovanju obvelja Grossov predlog. Vladne predloge. Ministerski predsednik je predložil 58 cesarskih naredeb, ki so bile od 15. julija 1. 1897 do zadnjega časa uveljavljene s§ 14. Dr. vitez Plaček zahteva, da so te naredbe kakor vse vladne predloge postavijo na dnevni red v prvem branju. Namen je ta, da levica pokaže svojo barvo nasproti vladi, in si vlada poišče svojo večino. S tem se utegnejo razmere v zbornici zjasniti, ako morda no nastane zopet babilonska zmešnjava. Dalje je vlada predložila načrte zakonov glede kmetijskih zadrug, žganja-rine, o uporabi upravnih preostankov skupnih sirotinskih blagajnic, glede vojaških novincev ter zgradbo železnic, med kojimi jo tudi bohinjska. O teh vladnih predlogah poročam svoje-časno obširneje. Vlada in parlament Min. predsednik dr. pl. K 6 r b e r jo v današnji seji izjavil, da vlada nima tajnih načrtov. Listi so namreč raznesli senzačno vest, da hoče vlada imeti lo delegacijo in kvotno deputacijo, potem pa poslati državni zbor na počitnice. Temu min. predsednik ugovarja, češ, da vlada želi in hoče delo. Najprvo naj se reši državni proračun, a potem druge najnujnejše stvari. (Dobro klici.) Državni proračun. Finančni minister dr. pl. Bohm-Ba-w e r k je danes v dveumem govoru pojaš-njeval predloženi državni proračun za leto 1901. Debata o proračunu pokaže, ali je nova zbornica sposobna za delo. Dovoljevati proračun je prva pravica parlamenta. Trije proračuni zadnjih let so ostali nerešeni. Finančni minister je predložil zop^t enotni proračun, to je splošni proračun skupno z investicijskim. Skupni troški za 1. 1901 se preračunavajo na 1.641.163 000 kron, dohodki na 1,641.997.000 kron, torej bi znašal prebitek 834 000 kron. Za minolo leto so znašali troški 1583 8 milijo nov, torej so letos narasli za okroglih 58 milijonov z vštetimi 10 milijoni /.a investicije. Pomnožili so se troški za skupne državne potrebe -f- 12,866.000, notranjo mi-nisterstvo + 6,952.000, naučno -j- 3S8 000, finančno + 5 521.000, trgov. + 10,238.000, železniško + 18.141, poljed. + 3,612.000, pravosodno -f- 4,012.000, najv. računski dvor + 25.000, državno podpore -f- 630.000, državni dolg + 1,092 000, pokojnine -+-5.039 000 kron. In kako pokrije finančna uprava to višje troške? Z večjimi dohodki direktnih in in-direktnih davkov. Pri užitnini se prora-čunavajo višji dohodki na 3 milijone, pri soli 784.000, pri rentnem davku 420.000, pri osebnem dohodninskem davku 700 000 K itd. Torej vijak se navija! Adresa V današnji seji je vendar le vitez J a -vv o r s k i nujno predlagal, naj so izvoli odsek 48 članov za sostavo adrese, Isto sta nujno predlagala dr. Pacali in dr. Stran sky, Pernerstorfer pa želi le debato o prestolnem govoru brez adrese. Podržavljenje notarijata. Danes so poslanci dr. Šusteršič in tovariši v »Slovanskem centru« vložili predlog: Notarijat pomeni za kmečki stan popolnoma nepotrebno breme. Po veščakih do-gnana istina je, da notarske agende bolje, primerneje in ceneje oskrbujejo od državo plačani organi, ne da bi se obtežil državni zaklad. Nikakor ni v soglasju z naravo notarskih aktov, da so izvršujejo s stališča plodo-nosnega obrta. Na drugi strani je dolžnost države, da z vsemi močmi podpira v boju za obstanek kmečki stan, ki je steber državnega in socijalnega reda. Sicer pa so notarji sami pritožujejo o svojem položaju in žele podržavljenje notarijata. h teh razlogov podpisani predlagajo : Vis. zbornica skleni: C. kr. vlada se poživlja, da čim preje predloži načrt zakona glede podržavljenja notarijata. Raznoterosti. Poslanec Žitnik je danes vložil nujni predlog glede državno podporo 18. junija 1900 po toči poškodovanim posestnikom v občini Trnovo na Notranjskem. Danes po seji seje osnovala zveza agrarcev, to je poslancev, ki hočejo neobvezno udeleževati so posvetovanj v pospeševanje poljedelskih interesov. Načelnik je grof Zedvvitz, namestnika Povše in Razkošnjr. Pristopih so k tej zvezi večinoma vsi kmečki zastopniki na desnici. Enako zvezo je osnoval Kaiser mej levičarji. Od ljubljanskega deželnega sodišča so došli trije dopisi v imunitetnih zadevah poslanca dr. T a v č a r j a. Ta teden so vsak dan po vrsti seje do sobote; potem pa je presledek za nekaj dnij. To so menda zgodi na željo nekaterih poslancev, ki hočejo doma Pusta slaviti. Politični pregled. V Ljubljani, 13. februvarija. Vladna izjava. V včerajšnji seji poslansko zbornice je podal ministerski predsednik Koerber važno izjavo z ozirotn na delovanje v parlamentu. Kabinetni načelnik je pojasnil stališčo vlade. Povedal je, da vlada nima nikakih tajnih naklepov, predvsem pa, da jo popolno ne-osnovana vest, češ da hočo vlada izvesti samo volitev delegacije in kvotno deputacije. Vlada želi resnega parlamentarnega dela. Predvsem je potrebno, da se reši državni proračun in investicijska dela, ki so v tesni zvozi b proračunom. Ministerski predsednik je potem načrtal kratek program in zaključil avoj govor z besedami: Zbornica iz tega lahko razvidi, da se nočemo poskriti v uradih, mamč stojimo pred Vami kot možje dela, ki ničesar bolj ne žele, nego da so prične v parlamentu s pozitivnim delom. Zbornici hočemo odpreti pot, ki naj vodi iz žalostne preteklosti, in nadjamo se, da nam bodete sledili Zastopstvo strank v odsekih. Načelniki vseh parlamentarnih strank so so po daljšem posvetovanju zjedinili glede ključa, po katerem naj bi bile posamne stranke zastopane v pojedinih odsekih. Ključ se precej razlikuje od onega v letu 1897. Tedaj so bile desniške stranke bolje zastopane, ker so imele skoro v vsakem odseku p<3 jednega člana več nego levičarske. Poljaki in Čehi so imeli v odseku 48 članov po 8, v odseku 3(3 članov po 6 zastopnikov. Na predlog poslanca dr. Luegerja se je sedaj sklenilo mej drugim, da naj šteje v bodoče odsek 36 članov jednega več, da morejo biti v njem zastopane tudi manjše stranke. Na podlagi tega odpade v prvem velikem odseku (48 Članov) po jeden mandat na vsakih 8, v odseku s 37 člani pa na vsakih 11 poslancev. »Slovanski centrum« ima torej v obeh odsekih po d v a člana, slov. hrvatski klub pa 2, ozir. 1. Mladočehi v zvezi z agrarci in češkonarodnimi delavci ter Poljaki imajo 7 ozir. 5 poslancev. Poskrbelo se je tudi za divjake, katerih je sedaj 20 in imajo v prvem odseku 2, v drugem jednega člana. Vodstvo mladočeškega kluba je začasno, kakor znano, v rokah poslanca Paoaka, ki pa komaj čaka, da se konča sedanji provizorij. Parlamentarna komisija imenovanega kluba se je v jedni zadnjih sej posvetovala o tej zadevi in soglasno sklenila, povabiti poslanca dr. Kaizla, na) on prevzame predsedstvo kluba. Ta je pa v posebnem pismu odklonil ponudbo, češ, da ima klub v svoji sredi spretnejo moč za to častno in težavno mesto. Menil je brez-dvomno poslanca Pacaka. Klub se jutri snide k volitvi predsedstva in bo bržkone poveril vodstvo dosedanjemu klubovemu voditelju. Socijalno demokratični poslanci proti povišanju žitne carine. Pruska vlada je predložila, kakor znano, državnemu zboru načrt, s katerim naj bi se pri sklepanju trgovinskih pogodeb zvišala carina na uvoz žita. Vsled tega bi se seveda znatno podražila živila in to bi bil občuten udarec za vse nižje sloje. Da se, ako možno, odvrne preteča nevarnost, so pričele vse ljudsko stranke akcijo proti vladni nameri. Društva in posamniki se poživljajo, naj se podpisujejo pod protestne izjave ter jih izročajo svojim poslancem ali pa naravnost parlamentu. Ta akcija se je pričela tudi od socijalno-demokratske strani. Državnozborska lrakcija je izdala oklic na somišljenike. V oklicu se naglaša, da je podraževanje živil najslabeja, in dokler bo še kaj (!) krščanstva, nekrščanska naprava. Potem pa pravi okl»c, da se zanj potegujejo ravno one stranke, ki hočejo biti krščanske. — To je seveda najnesramneja laž. Pravo krščanstvo se je vsikdar borilo proti podraženju vsakovrstnih živil in z vso silo delalo na to, da se omogoči pošten obstanek nižjim slojem. Če pruski protestantizem ne vrši te svoje dolžnosti, pač ne zadene zato pravega kr ščanstva nikaka krivda. Italijanska ministerska kriza se bliža svoji rešitvi in ako se ne izjalovijo vsi načrti, bo prevzel vodstvo vlade vodja Zanardelli, na katerega se je v početku najmanj računalo. Ta mož je bil že petkrat minister in mu torej ni neznano, kako se sostavljajo novi kabineti. V parlamentu sicer nima za seboj ravno najmočnejše stranke, kar nima več somišljenikov, kakor njegov tovariš, ali bolje nasprotnik Sonnino. Vendar ima pa S. na skrajni levici mnogo več strastnih nasprotnikov nego Zanardelli. Sonninov kabinet bi bil v sedanjih razmerah naravnost nemogoč. To je tudi napotilo kralja, da se ni obrnil na tega parlamentarca. Ker je pa Zanardelli preslab, da bi mogel vladati s svojo stranko, se bo moral obrniti do drugih zmernejih frakcij. Poroča se, da bota v njegovem kabinetu tudi Giolitti in Fortis, in tudi za Prinettija je reserviran portfelj. Vkljub temu seveda še niso izključene druge kombinacije, gotovo je le, da Saracco ne bo več v kabinetu. Demonstracije v Španiji. Mej brzojavnimi poročili smo te dni objavili nekaj vestij o velikih nemirih v španskih mestih Madrid, Valencija, Vallado-lid. Iz vseh krogov znešena druhal napada samostane in cerkve, hišo drugih katoliških mož ter javne organe, ki branijo napadence. Vzroka tem nemirom jo iskati v sovraštvu do vsega, kar je katoliško, v liberalizmu, ali bolje v framasonstvu. Najbolj zanimivo pa je to, da se porajajo sedaj ravno tisti pojavi, kakor so se v letih 1835/36. V nekem takratnem Irancoskem spisu se bere: Liberalizem glasno zahteva odpravo samostanov. Kraljica Kristina je že z dekretom 4. julija 1835 razpustila jezuvitski red v celi Španiji. Toda to ljudstvu ni zadostovalo. Druhal je padla na-rodovnike, najdivje v Barceloni. Dne 29. julija je izšel sicer dekret, s katerim se določa razpust večine samostanov, toda dekret je prišel prepozno. Druhal se je odtrgala z verige in je 5. avgusta izvršila najsramotneja dejanja. Tudi v Saragossi se je izsililo 23. marca 1836 več justičnih umorov. Isti dan je bilo v Madridu zaprtih več samostanov in redovniki so bili prognani na najsuroveji način. — Popolnoma isto se ponavlja sedaj. »Ljudstvo« je danes sicer spremenjeno v »množico«, a je ravno taka druhal, kakor tedaj, in ako vlada ne pokaže močne roke prodirajočemu framasonstvu, bodo posledice sedanjim nemirom jednake onim leta 1836. Dopisi. S politično meteorologičnega opazova-lišča na ribniškem ozemlju Poročilo z dne 10. febr. Črtalnik smo podstavili pod svoj pibalnik, kakor imenujejo kmetje naš tele skop, in glejte Loški potok s svojim ozvezdjem bi lahko ■/. roko prijeli, tako blizo ga jo »prinesel«. Sredi januvarija t. I. je bilo. Iz-vanreden astronomičen užitek se nam je nudil. Dve liberalni zvesdi Kastor in Poluks ste skupaj trčili. To je bilo kresanje ! Utrinki bo švigali navseknžem, nekaj jih je celo v Ljubljano padlo, pa so jih pobrali in nazaj posiali v Loški potok. Tudi na Dunaji se je videla ta zanimiva prikazen. Bila je pa taka. Liberalni Koj si je mislil, da bi njegova luč mnogo vplivnejše sijala, ako bi si napravil gostilno in tamkaj ogreval Potočane. Oča župan Rus pa so dejali, če Koj gostilno dobi, jaz pod častno besedo odstopim od županske časti in veljave. In glej spaka. Koj dobi gostilno vkljub vsemu pisarenju in dokazovanju očka župana. Rekurz na dež. odbor, rekurz na ministerstvo, vse ni nič izdalo. Kaj pa zdaj ? Častno besedo snesti, to človeka lahko umori, če nima ravno konjskega želodca. Torej ali odstopiti ali pa snesti to hudo reč. Oča župan so se odločili za prvo, sklicali so odborovo sejo in se odpovedali, toda obč. odbor jim je župansko čast zopet poveril. A tako g. Rus? Vi pa znate več, ko hruške peči. Obdržati županski stolec in držati častno besedo v tem slučaju, to je umetnost. Toda očka župan, ali imate tisto knjižico, v kateri je občinski zakon za Kranjsko ? Mi na opazovališču jo imamo in sicer baš najnovejšo izdajo. Tam čitamo na strani 11. § 20. osem točk, ki navajajo razloge, s katerimi se smo kdo brez globe odpovedati. Škoda, da ni za Loški potok še 9. točke: Če Koj dobi gostilno, se sme Rus odpovedati. Toraj 200 K pripravite, potem se pa odpovejte. Komu ste pa svojo odpoved naznanili ? Ali ne c. kr. okr. glavarstvu v Ke-čevji, da odredi novo volitev ? Tako, kakor ste pri Vas ravnali, se gredo pri nas otroci »ravbarje« — obesijo ga, vendar ga pa ne zadavijo. In vendar g. Rus, Vi lahko brez globe odstopite, če Vam je kaj za častno besedo, daj ste bili prejšnja tri leta odbornik in kot odbornik lahko odstopite po točki 5. § 20. in ker niste več odbornik, tudi ne več župan, kakor Vaš kolega Johan s hriba v Ljubljani. Torej, ako Vas globa zadržuje, poslužite se našega nasveta ! G. urednik ! Naša poročila niso kar tako za nič, kakor Vi mislite. Olejte, celo liberalci se zanimajo za nje. Ko smo sporočili, da Višnikarjev meteor temni, in da se bliža zemlji, precej je vzel Tavčar gobo, jo na- močil in obrisal temu meteoru temno lice, in da bi res ne padel na zemljo, obesil ga e na klinec v okr. šol. svetu. Mi smo veseli, bodemo vsaj imeli priliko še nekaj let opazovati to za vedo toli zanimivo stvar. Iz Zagorja, 12. febr. (Prva in najmodernejša trgovina) v Zagorju jo gotovo Mi-chelčičeva. V njej najdeš vse. hložba kaže vedno »frišno blago«. Zadnje dni je ta jrumni mož iztožil celo »Slov. Narod«. S tem je seveda tudi hotel kompromitirati pred l|udmi kapelana Škerjanca. Gosp. iiko, mi Vam pa povemo, da celo vsi po šteni liberalci in mokrači pravijo, da se to malo poda človeku, ki se šteje za prvega moža, ki je celo župan Zmerni imenujejo to otročarijo, drugi pa — pebalinstvo 1 Iz Tomišlja, 11. febr. Po izreku »namen posvečuje sredstva« se ravnajo dopisnik in njegovi pristaši, ki blatijo g. benelicijata že več časa v »Narodu«. Nameri, katerega ima ta lepa družba, je, na vsak način spraviti g. jeneficijata iz Tomišlja. Vsak dopis »Nar.« se konča z refrenom: Oj da bi jo beneiioijat, tmalu odkuril iz Tomišlja, in v njihovem srcu odmevajo sladki upi — da bi mi zopet To-miseljske hoje sekali. In da se ta namen doseže, zato so vsa sredstva dob a. Calumniare audacter, semper al quid haeret. Iz prepira dveh žensk zna ta dopisnik tak roman spisati, da se zdi človeku. da je ta človek svoj stan zgrešil in :>i bil lahko postal slaven romanopisec. • Pri nas se pošteni ljudje, ki poznajo razmere in osebe, zadnjemu dopisu »Narodovemu« smejejo, ker vsi vedo za namen, katerega ima ta lepa družba, ki se je zarotila proti bene-ficijatu. Zadnji dopis »Naroda« je popolnoma izdal tega dičnega dopisnika »Narodovega» in mi le „Narodu« na tej pridobitvi čestitamo. Oj ti nepoboljšljivi filister, kolikokrat si že drugim jamo kopal, kolikrat si že sam jadel v njo in kolikrat boš še. Mi upamo, da vsa ta grda sredstva, katerih se poslužujejo nasprotniki, ne bodo nič izdala, mi gremo po začrtani poti naprej, in pri nasprotnikih se bode uresničil izrek, da kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade. U Konjic Pri zborovanju »Katol. polit, društva v Konjicah« sprejela se je razun že v »Slovencu« naznanjene resolucije o postopanju naših poslancev se naslednja : »Ker si okraji sami plačujejo svoje okrajne zdravnike, zato zaht va današnje pol. zborovanje od deželnega odbora štajerskega, da nastavlja za slovenske okraje le slovenske okrajne zdravnike, ki čutijo in mislijo s plačujočim jih 1J ud st v o m«. Kat.' pol. društvo v Konjicah je prejelo o priliki 301etnice pozdrave: Tridesetletn co obhajajočemu in 30 let se borečemu društvu dal Bog sveti blagoslov! Uresničijo naj se vsi sklepi in resolucije! Bratske pozdrave pošilja vsem zborovalcem kozjansko polit, društvo. — Tomažič, predsednik, Vašega društva bivši triletni tajnik. Iz Dobrne: Polna veselih spominov na slavno društvo kličeva: Bog blagoslovi Vaše namene. — Kukovič, Schreiner. Dunaj: Ob 301etnici imenitnega društva kličem: Deluj še nadalje nevstraseno pod starim geslom: Vse za vero, dom, cesarja, Da nam pride lepša zarja. — Pukl. Iz Trsta, 11. februvarija Jako začudeni smo bili, ko smo brali v »Edinosti«, koliko koristnih društev da so že ustanovili njeni možje. Temu nasproti se mora konstatirati, da se tisti velmožje, ki se v časopisju časte s kadilom, za politične potrebe nižjih slojev navadno ne brigajo mnogo. Ta društva so vzrasla iz praktičnega zdravega razuma tukajšnjega ljudstva, katero ni liberalno. Oni velmožje, ki koketirajo z ljubljanskimi »Na-rodovci« in ki so kar očarani, če jih od strani pogleda kak Hribar, oni velmožje, katerih evangelij je »Narodova« liberalna gonja, imajo za gospodarsko korist revnega ljudstva ravno toliko misli, kakor ljubljanski »Narod«. Mi v Trstu smo se zgražali, ko smo čitali strašne napade »Naroda« na konsumna društva, a čudom Brno se čudili, da »Edinost« proti temu ne oporeka, ko vendar vidi med nami toliko konsumnih društev. Zdaj pa pride »Edinost« in se v isti številki, v kateri dela ovacije »Narodovcem«, baha z društvi, ki jih »Na-rodovci« zatirajo! To je neznačajno in grdo, resnega listi nevredno. Zraven so pa ra padi na kranjsko duhovščino, iz katerih se vidi le to da urednik »Edinosti« živi v tej naivni misli, da je vse to res, kar piše »Na rod« o »kapelanih z birtahom« itd. — neumnosti, ki jih vsakdo, ki je videl kako gospodarsko društvo na Kranjskem, z zaničevanjem obsoja. »Edinost» je stara petindvajset let, a s svojim klečeplastvom pred »Narodom« sa kaže še vedno otročjo. V uredništvu »PJdi-nostia se tako boje napada od »Naroda«, kakor se otrok boji šibe učiteljeve. Po tem morate soditi tudi to, kar piše o Vas. Sploh pa lahko odgovorite »Edinosti«, če hočete: Ako imate vi, gospoda, res kaj zaslug za gospodarska društva v Trstu, potem ste načelno nasprotni »Narodu«, ako pa jih nimate, a se vkljub temu bahate ž njimi, spadate — vkup. Gospodarskega dela je pa v Trstu še čez glavo obilo, in imajo gospodje od »Edinosti« ž njim toliko dela, da jim ga ne preostane za verske relormacije. Dnevne novice. V Ljubljani, 13 februvarija. Ljubljansko potresno posojilo. Iz ljubljanskih meščanskih krogov se nam piše : Z velikim začudenjem smo zvedeli, da se poslanec ljubljanskega mesta za najnujnejšo zadevo ljubljanskega mesta ne zmeni. Njegova dolžuost bi bila, da bi bil stopil na čelo tej akciji, saj zato je izvoljen. Zdaj je pa doživelo ljubljansko mesto čudni dogodek, da se oni, ki ga je meščanstvo volilo za svojega zastopnika, ne zmeni zanje, oni pa, proti kateremu so šli Ljubijančanje v boj, se poteguje zanje! A najhuje je pa to, da se dr. Tavčar še celo norčuje iz nas. Zato, da je dr. Šusteršič začel prepotrebno akcijo za oprostitev od groznega bremena, ki tare Ljubljano vslod potresnega posojila, ga imenuje sedaj Tavčar v včeranjem dopisu z Dunaja »hudobno politično otroče, katero v svoji srajčici kozle preobrača«, očita mu, da ima »delirij«, da nas »persillira«, da se »brezvestno igra« itd. To je pa že preveč. Torej ker je Tavčar v svoji lenobi z a mudil svojo dolžnost, in je dr. Šusteršič, ki kot poslanec cele pete skupino na Kranjskem zastopa tudi Ljubljano, se potegnil energično za rešitev ljubljanskega mesta, ga pa sedaj zastopnik Ljubljane psuje in javno zasramuje! To je nas ljubljanske meščane jako neprijetno zadelo. Za tako delo nismo volili Tavčarja! Mi odločno zahtevamo, da on zdaj skupno z drugimi slovenskimi poslanci gleda, da se Ljubljana reši! Nam se gre za življenje, zato pa zahtevamo, da naš zastopnik ne uganja neumnosti! Kar je zamudil doslej, naj popravi s tem, da z resnim delom podpira akcijo, ki jo je začel dr. Šusteršič. To jo splošno mnenje hišnih posestnikov. Postni pastirski list premil. knezo-škoia ljubljanskega, ki jutri izide, obravnava snov, kako naj hodi kristijan za Kristusom. „Naša straža" in dr. Tavčar. »Edinost« hoče nekako podtikati dr. Šusteršiču, da »Naša straža« ne deluje, kakor bi bilo želeti. Na to odgovarjamo, da Šusteršič tega ni kriv. Odbor je sklenil na Tavčarjeve napade mirovati z delovanjem in po skusiti, ako bi bilo z narodno-napredno stranko vendarle mogoče skupno delovanje Spravna pogajanja pa so obtičala pri narodnonapredni stranki, ki nad leto dni ne da o tem glasu od sebe in. s tem dokumentira p o -sebnoljubezen d o o b m e j n i h Slovencev. Dokler se narodno - napredni stranki odgovora dati ne zljubi, »Naša straža« delovala ne bo! Toliko vsem, katerim je bilo resno za »Našo stražo«, na znanje ! Vprašamo pa ob tej priliki Robiča in Ploja pa tudi S p i n č i č a in ostalo brate Hrvate: »Ali veste, kdo je bil tisti, ki je razdrl skupno delovanje pri »Naši straži«? Ali veste, kdo ni hotel prestopiti praga »Katoliškega doma«, ko je v njem zborovala »Naša straža?« Ali veste, kdo je vodja narodne stranke, ki o »Naši straži« odgovora ne da ? Ali veste, kdo je pisal proti »Naši straži a ? To je tisti, s katerim ste Vi v zvezi proti zastopnikom slovenskega ljudstva in s katerim hočete barantati za — »Blogo«. „Socijalizem". Spisal dr. Krek. — Naročanje na to veleznamenito delo, ka tero namerava „kršč. soe. Zveza" v kratkem začeti v snopičih izdajati, jo prevzel za Ljubljano iz prijaznosti veleč, gospod Fran B r e s k v a r, knjigovez v Ljubljani, Pred škofijo št. 6. — Naročniki izven Ljubljano pa naj se zglašajo pri č. g. Luki Smolnikarju, stolnem vikarju v Ljubljani. »Meščanski klub" priredi jutri v četrtek zvečer ob 8. uri družbi nsk i večer. Sodeluje oddelek meščanske godbe. Člani in njihovi prijatelji naj se večera blagohotno v velikem številu udeleže, ker za prijetno zabavo je vrlo preskrbljeno. — Odbor »Meščanskega kluba«. „Red" v mestni blagajni! \l krogov ljubljanskih volivcev so nam piše: Vieraj sto torej priobčili, da je »Slovenec« imel prav, ko je pisal, da Wagonfiihrer tirja od mestne občine še ogromno svoto, o kameri trdi, da jo ni dobil No, to se bodeta že pomenila Hribar in Wagenliihrer mej seboj, nas pa o tej priliki zanima le red v mestni blagajni, kajti od župana Hribarja bi zahtevah pojasnila, kako se more pri rednem gospodarstvu izplačati kakemu podjetniku Ž74 K 84 v. preveč, kakor on trdi v svojem popravku. To je čudno gospodarstvo, da se podjetnikom izplačuje preveč in končno že izplačane svote tirja nazaj! Ali je Hribar svoj popravek natančno prebral? Dvomimo, sicer bi kaj ta-cega ne povedal. Za koga pa ? Včeraj piše Tavčar v »Narodu« : »Tako j« dr. Susteršič z nenaravno in nezdravo httrostjo pritihotapil v zbornico nujni predlog, ki je za Ljubljano največjega pomena« ? Za koga pa je nezdrava hitrost, ako je Šusteršičev predlog za Ljubljano največjega pomena? Za Ljubljano gotovo ne. Ali je hitrost nezdrava dr. Tavčarju ? Kako je dr. Tavčar postal častni «član „Slovenije". Danes bode gotovo »Narod" poslal z Dunaja veliko namazanega papirja, ko bode obveščal slovenski svet o nainovejši časti dr. Tavčarjevi, ki pa prav za prav ni druzega, nego Tavčarjeva najnovejša b 1 a m a ž a. Dr. Tavčar je imenovan častnim članom »Slovenije« — a kako ! Dr. Tavčar, ki je toliko pisal o častnem radeškem članstvu naših mož, naj bo preverjen, da bi tako kilavega častnega članstva, kakeršnega je on včeraj dobil, mej nami nihče ne sprejme. »Slovenija« ima nad osemdeset članov, ki pa naprednega vodjo tako časte, da se je zborovanja udeležilo samo devetindvajset članov, od katerih jih je Tavčarjevemu častnemu članstvu nasprotovalo devet in je torej bil Tavčar izvoljen častnim članom z d v a j se ti mi glasovi. Ta klaverna izvolitev je za Tavčarja ravno toliko častna, kakor Zi »Slovenijo«, da ima takega častnega člana. Slovenska zmaga. V Št. Vidu pri Ptuju je pri obJ. volitvah zmagala slovenska stranka. Nered v ljubljanskem gasilnem društvu. V ljubljanskem gasilnem društvu še vedno ni miru, dasi bi ravno mestna uprava morala skrbeti, da se v tako važnem društvu napravi red. Ognjegasci so postopali popolnoma pravilno. Po odstopu gosp. Štriclja in nekaterih odbornikov so si na občnem zboru pravilno izvolili nov odbor in novega predsednika. Da se jo g. Štricelj res odpovedal društvu, priča njegovo pismo na g. Dintra, ki se glasi: Odpovem se časti stotnika, odnosno načelnika ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva ter izročam poveljstvo društva Vam s prošnjo, da mu načelujete v čast in korist vsaj do tja, da občni zbor izvoli druzega načelnika . . . Nerad se odpovedujem svoji časti, toda okoliščine me silijo in mogoče je, da sem ravno z odpovedjo največ storil v pomir-jenje v društvu. — Občni zbor se je na to vršil iu g. Zim sto in je bil izvoljen načelnikom. Štricelj pa je pozabil na svoje pismo in pozabil, da nima nič več opraviti v društvu, ker ga nihče v društvo ni sprejel nazaj, ter je nakrat kar sam se postavil zopet za načelnika in občinski svet noče potrditi novega odbora. Kako postopanje je to ? Ali se poklicani krogi ne zavedajo, da s tem razburjajo moštvo in da utegne imeti zle posledice, ako se pri kakem požaru pokaže, da hočeta poveljevati dva načelnika ? Sedaj hoče Štticelj s »kneipami« razdvajati člane, a upati je, da člani ostanejo moški in da krepko stoje za pravico in za ugled društva. Nuj sferbe za to, da ne bo nihče z društvom pometal in da se bodo vsi taki poskusi izjalovil'. Deželno vlado prosimo, da z ozi-rom na to, da utegne nered, katerega hočejo od izvestne strani še nadalje usiljevati v društvo, imeti zle posledice pri kakem požaru, naredi red. Pri vsakem društvu se mora respektirati soglasna volja članov in pri vsakem društvu je samo tisti predsednik, katerega občni zbor izvoli, občinski zastop pa naj ne misli, da bode to staro pravilo prevrnil. Zahtevamo, da obč. BVet d bode zopet sešel obč. svet, da izvoli druzega župana. Kako delajo Nemci? Ptujski občinski svet je določil za podporo gimnazijskim učencem 100 K, a pristavil, da se s tem zneskom smejo podpirati samo učenci nemške narodnosti. Tschinkel — faliral. Z Dunaja se brzojavlja. da je tovarna za čokolado Avgust Tschinkel in sinovi na Dunaju, Lobositzu in Sc-honfeldu prišla v konkurz. Ljubljanska tovarna )e odkupljena od g. Lessiga. Milan mrtev. Z Dunaja se poroča: Grof Evgen Z i c h y, dolgoletni prijatelj Milanov. javlja, da je o bližnji smrti Milanovi javil Nritaliji in kralju Aleksandru. Natalija je odgovorila, Aleksander pa sploh ni nič odgovoril. Milan je hotel videti svojega sina, a Aleksander o tem rii hotni nič vedeti ter tudi ni hotel priti na Dunaj. Milan je radi tega odredil, naj se ga ne pokoplje v Srbiji, ampak v nekem srbukem samostanu na Ogerskem. Kralj Aleksander hoče sedaj, da se Milana pokoplje v Srbiji, dasi se je Milan izjavil: »Niti mrtev nočem biti v Srbiji«. Včeraj jo bil Milan položen na mrtvaški oder. Opravljen je v generalsko uniformo z različnimi odlikovanji na prsih. Milanovo truplo se bode jutri prepeljalo v dunajsko srbsko cerkev in ondi položilo na oder. V petek se bode truplo prepevalo z vojaškimi častmi na državni kolodvor. Na Dunaj je k pogrebnim svečanostim odpoklican srbski patriarh z Ogerskega Brankovic. Kaj pa „inteligenca" ? Iz Logatca, koder se je učitelj Pin proslavil z vodstvom demonstrantov, ki so metali gnila jajca, se piše »Narodu« : »Corpo di loštro Karnistra. Jedet! Jedet! Tinčeta že zopet napenja njo- gov dihurski dunst« »Das sind......die meht schaden und nur st.inken«. »Farovški mamici nasvetovati, da napravi za popčeta otročji »cucek«, da bo svojo pokvarjeno »go-felco« zamašil«. »Skuha naj mu večkrat »kamelic s kimelčkom« pomešanih, da izbruhne iz sebe ves smradljivi .dunst'«. »Li beralcem srce in roko — klerikalcem pa čelo in pest in če je treba tudi — jajca«. To je »inteligenca« ! Znano je, da so logaški učitelji tako — »inteligentni«, da so zmožni kaj takega napisati. Društva. (Marijina bratovščina) vabi k občnemu zboru moških udov, kateri bode v Ljubljani v nedeljo dne 17. februvarija t. 1., dopoludne ob 10. uri v dvorani Mestnega doma na Franca Jožefovem trgu. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnika 2. Čitanjo za pisnika lanskega poslednjega občnega zbora. 3. Volitev treh odbornikov in treh računskih preglednikov. 4. Posamezni nasveti članov druStva. (Društvo zdravnikov na Kranjskem.) Dne 15. februvari|a ob uri zvečer vrši so pri Fantiniju izvanredni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročila predsedništva. 2. Poročilo odbora o razdeljtvi dr. Lo-ich-ner-Maderjeve ustanove. 3. Slučajnosti. Telefonska in brzojavna poročila. Vipava, 13. febr. K u r a t F e r - j a n o i č je izpuščen i z pre- iskovalnega zapora. Njegov odhod iz zapora pravi t r i u m p f. Gradeo. 13. febrnv. Nemško-libe-ralna „T ages pošt a" se izraža o parlamentarnem p o s t o p a n j u slovenskih poslancev na Dunaju popolnoma v smislu „Narodovem". Iz njenega poročila se vidi strah pred slovanskim cen trum om, mej tem ko piše nekako simpatično za Tavčarjevo zvezo. Videm pri Dobrepoljah 13. februvarija. Pri obč. volitvah katoliško-narodna zmaga. Dunaj, 13. febr. Danes je bila v državni zbornici debata o o d g o v o r n na cesarjev pre stol ni govor. Vitez Javor ski je stavil nujni predlog, da se odgovori z adreso, ker je bila doslej vedno taka navada. Nujnost utemeljuje s tem, da se spodobi cesarju takoj dostojno odgovoriti. Nato se oglasi dr. Str a risky, ki je ostro napadal Nemce. Bolezen državne zbornice ima svoj uzrok v tem, da se državnemu zboru daje naloga, katero morejo rešiti samo deželni zbori. Vlada daje koncesije zmernim Nemcem, da bi se otresla radikalnih Nemcev,- a v tem ne doseže ničesar. Rezultat te vladne politike je, da sedi sedaj v državnem zboru klub 21 mož, kateri odkritosrčno delajo na to, da se Avstrija razruši in združi z Vel. Nemčijo. (Dos. mu ploska. Velik ropot in glasno ugovar. na levici: Škandal! Sramota, da se dajo Cehi zastopati po judu! Moskovski božjepot-niki! Denuncijanti! Judovski zastopnik!) Stran sky nadaljuje: Treba je, da enkrat krona izve resnico. To postopanje vlade, ki pospešuje one velenetn-ške težnje, katere merijo na to, da se ustvari na razvalinah Avstrije Velenem-ška država, in ki stoje pod i z v e n -avstrijsko komando, je nevarnost za našo državo in nje nadaljni obstoj. — D a s z y n s k i podpira predlog in ugovarja Stranskemu. — Baeren-reuther predlaga na to, da se poda samo predsedstvo k cesarju in mu izrazi, da je državni zbor v o -1 j a n delovati. — Govorilo je še več govornikov. — Rezultat cele debate je sledeči: Za nujni predlog Ja-worskega so glasovali: Pol jaki, Cehi, veleposestniki, vsi Jugoslovani, Ru-sini. Italijani, Rumuni iti katoliška ljudska stranka. To je dalo skup 175 glasov. Ker je potrebna za nujni predlog dvotretjinska večina, je bil predlog odklonjen. Tu je torej podlegla vsa desnica, — Za predlog Daszynskega so glasovali le socija-listi iti Mladočehi ter je propadel. — Nil to je c e 1 a zbornica v s p r e j e 1 a predlog B a e r n r e u t h e r j e v, da gre k cesarju samo predsedstvo. Dunaj, 13. febr. „Slovanski centrum" je zastopan v legitimaoijskem odseku po dr. Š u s t e r š i č u , v peti-c i j s k e m po Ž i č k a r j u i n B o m b a, v imunitetnem po V e n c a j z u in D 1 o ti ž a n s k e m. Dunaj, 18. febr. Parlamentarna komisija mladočeškega kluba je šla danes k predsedniku Vetterju, da inu izreče. da stoje Cehi neomajno na tem stališču, da se morajo tudi ne nemške interpelacije prebirati v državnem zboru. Dunaj, 13. febr. Dr. Herold in dr. Kaizl sta odklonila izvolitev načelnikom mladočeškega kluba. Izvoljena bodeta dr. Engel (?) načeln. in dr. Stransky njegovim namestnikom. Dunaj, 13. febr. Milan ni zapustil nobene oporoke. Dunaj, 13. febr. Milanovo truplo se pripelje v samostan Krušedol pri Sriemu ter se ondi pokoplje. Ministra Popovič in Pašic prideta k pogrebu na Dunaj, kralja Aleksandra pa ne bo. Gorica, 13. febr. Kmetijska družba goriška je volila tajnikom profesorja Ka-rola Hungeresa s 8rt glasovi. Kandidat Slovencev je dobil le 42 glasov. Trident, 13. febr. Namestu barona Dipatilija kandiduje katol. ljudska stranka dekana G 1 a t z a , krsti. soc. pa župana Jožefa K 1 o t z a. Volitev bode 18. t. m. Niš, 13. febr. Kralj in kraljica sta prišla sem. V skupščini je predsednik Milanu posvetil popolnoma kratek govor. Kijev, 13. febr. Radi dijaških izgredov je proglašeno obsedno stanje. Zofija, 13. febr. V listih prevladuje mnenje, da bo vlada razpustila ravnokar izvoljeno skupščino, ker pri secl»njem razmerju strank ni mogoča jednotna, zanesljiva večina. London, 13. febr. V noči. ko je umirala kraljica Viktorija, izdala je le-gitimistiška jakobitska lega proglasov kojem proglasuje za kraljico Marijo Terezijo, soprogo bavarskega princa Ludvika. London, 13. febr. Tukajšnji listi javljajo, da bode grof Waklersee aprila meseca se povrnil v Nemčijo. Kapstadt, 13. febr. Sedem angleških kolon se trudi, da bi Deweta potisnile nazaj preko reke Oranje. London, 13. febr. Večerni listi poročajo iz Pretorije: Zatrjuje se, da je Dewet v nedeljo (!) ponoči prekoračil reko Oranje nekaj milj severno od Nor-walporta in je na potu v Philippstown. Sledi mu pet angleških oddelkov. Angleži stražijo (!) vse prehode. Kapstadt, 13. febr. Oddelek polkovnika Delisle je došel v Oalvinijo. Buri se pomikajo proti Wanwykvoleiju. St. Helena, 13. febr. Pet Burov je skušalo ubežati na čolnu. Zasačili so iih pravočasno in odvedli v ječo. Listnica uredništva: Z. K. K. v S.: Prejeli. Objavimo. sMF'»I-•'■ •'• ' y Umrli s«: 11. februvarija. Josip Mubej, umir. c. in kr mornarski komisar, 51 let, Gospodske ulice 4, plučnica. 12. februvarija. Julija Miklič, delavca hči, 1 dan, Cesta v mestni log 15, življenjska slabost. — Alojzija Koren, zasebnica. 86 let, Marije Terezije cesta 8, ostarelost. V bolnišnici: 9. februvarija. Marija Franc, pletkalka, 49 let, pyelonephritis. 10. februvarija. Ana Zontar, dninarica, 60 let, naduha. Meteorologien© poroöilo. Viäiaa nad mol jem 306*2m. srednji zračni tlak 736-0as. j Stsnje m ¡ Cas um- 1 buró-¿ i ï«tanm i metra T KTO. Tempe- j rfitura i D0 ! \ etro»! reizijo K« bo Ii, 12¡ 9. 1 735 7 ■ -8 0 i si. svzb. jasno 1o| T zjuti. I 736-2 I—17 5 j si jiah. 12. popol. 1 734 9 1 —6 6 j si. svzh. Srednja včerajšnja temperatura —5 5 jasno > normale 00 - 0-5« Cena žitu na dnn&jaki bora! dnč 12 iebruvarija 1901. Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7*79 do Rž za pomlad . » 7*7 S » Turšica za ma] junij . » 5-51 » Oves za pomlad . . > 6.74 » K » » » 7-80 7-79 5 52 675 Istrijansko vino. Kmetijska zadruga Vodnjan v Istri (Cassa rurale Dignario, Istria) ima na prodaj direktno iz kmetskih kleti (D nad .3000 hektol. dobroga črnega ln belega vina od 15 kr. naprej, kakor tudi finega namiznega olja iz lastnih oljk. — Večje partije vina po dogovoru z načelništvom zadruge. — Za pristnost vina in solidno postrežbo se jamči. 77 (9-4) Za načelništvo: Ant. Ma lusa. Ivan Fujman. t 132 1-1 Tužnim srci m naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem prežalosti o vest, da jo Vsemogočni poklical k Sebi v boljše življenje nepozabnega soproga, očela, siua, oziroma brata, gospoda Josipa Jalen občinskega svétnlka, posestnika, vinskega trgovo-v Itd. ki ja po dolgi, jako mučui bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes dné 12. svečana ob polu 6 uri zvečer, v 42. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega bode v pet k dopoldne ob 10. uri na tukajšnje pokopališče. Vsem sorodnikom, prijateljem in znan-cíiii priporočamo predragega v pobožno molitev in blag spomin. V Kropi, dcé 12. svečana 190!. Marija Jalen roj. Sólar, soproga. — Milica, Jožko, Vinko, otroci. — Marija Jalen, mati. — Janez Jalen, posestnik in trgovec v Ratečah, brat. — Marija Jalen, Franja pl. Kapus roj. Jalen Mater Agnes Jalen, sestre. Bavve za licence i)er¡ v zaiog¡ tvi-aka. BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 19 11-8 Vnanja naročil* proti povzetju. Vožnje karte in tovorni listi JlT-HL lli tfltB H UMA • Kraljevi belgijski poštni parni k Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pnjasijila daje: Dunaj, IV., Wiedenergürtels20, ali pa 127 25—1 ANTON B.EBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. ai pip i po ceni, pripraven za kurjavo sob in za industrije, brez smradu se razpošilja za vse postaje iužne in koroške, kakor tudi ogerskih železnic po 32 kron za vagon s 100 met. centi od postaje Skale Naročila sprejema 70 (12—6) Šaleški p?emogokop v Velenii = (Wollan) == Takoj se sprejme "V 131 1-1 za trgovino z železom in špecerijo. Kje, se poizve v upravništvu „Slovenca". Predivo kakor tudi \se druge deželne pridelke kupi najdražje Anton Kolenc, trgovec v Celju, Narodni dom Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo ceno in množino. 35 10-9 Leopold Trafnilc tpasar in srebrar v Ljubljani, Sv Petra cesta 27 se priporoča prečastiti du-ho ščini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom cerkvit v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, mon- čtrance, kelihe, svečnike lestence, svetilke itd. iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenlb, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni. Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne izdelke in veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stara svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke. 133 30—1 Za župnišče se išče 129 3-1 ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Potr« coMti« At.«S se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidni'** blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko src jo zal,>gc> zgotovijene oblek» posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 7 13 ki je vajen konj in sposoben voditi gospodarstvo — Nastop poliubno do 1. apr la. Naslov pové upravništvo „Slovenca". Krepek deček, sin poštenih starišev, se sprejme takoj kot učenec v špecerijski prodajalni. — Kje po\e upravništvo „Slovenca". 118 3-2 Naznanjam velečastiti duhovščini, da sem preložil svoj krojaški ofcrt z Dunajske ceste na H v. l>eti,ii nasip, zraven kavarne Valvazor. Se priporočam za obila naročila. Spoštovanjem 123 3-2 J. JV- Potočnik. ÎÎ S « >S' m ySdiféTl 1 X'-Vf- /<>1 V • • Mk Mf. Gg. zenmi ß ß ß ß in neveste! ? m Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obče-znaiio veliko izbero vsuko-vrstne seliti cniii** in Mi'cbruine v secesiji, posebno „JfUCH". ISTYRÍA" « fS&.'ï .¡Vr BBS« lepe poročne prstane nrave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. iti Namizne oprave (Best ck) in naiboljse šivalne stroje \s; to po najnižjih cenah in z jamstvom. 28 10 Vabim na obi ni obisk in ogled z vsem spoštovanjem • ^ urar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža Ceniki brezftaf-.no O I" 56 Zinit 13. februarlja. Bkupai državni dolg v notni. . 98 45 Skupni državni dolg v »rsbru . . . 98-35 Avstrijska zlata renta 4°/0.......118-20 Avstrijska kronska renta 4"/„ 257-50 Duuavsko vravnuvno posojilo 1. 1878 . . 106 — Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke. 4"/,, . 94-25 Prijoriintne obveznice državne železnice . . 429*50 > > južne železnice 3°/„ 35125 » » juine železnice 5°/,, 12160 » . dolenjskih železnic 4°/„ . 99 5u Kreditne srečke, 100 gld..............388 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 370 — Avstrijskega rudečega križa srečke, Iti ¿ld. . 47-50 Ogerskega » „ » 5 » . 23 50 BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld.....14'15 Rudolfov« srečke, 10 gld. 59- — ¿»Ji Nakup Ln piodttja ->ji,i •Kakovrstnih državnih pttplrjov, srečk, denarjev itd. Zavarovanja -a zguoe pri žrebanjih, pri tzžrebanju najmanjšega dobitka. — Promo»« za vsako žrebanje. Kala nina izvršitev naroči.) na borzi. Menjarnicna dKlmska aru*Da mm išn M T mm L, Wofizeita lü in 13, Dunaj, i., Strobelgasss 2. Saimove srečke, 40 gid. . 180 - SI. Génois srečke, 40 gld.......202 Waldsteinove srečke, 20 gid.......392 — Lj ibljansKe srečke . ... 58 — Aicciie anflo-avstrijske Danice. 200 gld. . . 272-— Akcije Ferdinandove sev. ž*l«s., HXK) gl. nt. v . 6290 - Akcije tržaSkega Lloydi 500 gld . . . 832 - Akcije južne železnice, 200 gld. ar . . 108 - opiošna avstrijska jUvbiasks družba . . 119 — Montauska družba avstr. plan......435 2 j Trboveljska premogarsï» družba, 70 jtu. 455 — "r.niraih moljev 100 . ... . 2&iJ ÔO Pojasnila "Ä3X v ''seh gospodarskih in RniíiiJíiih «tvarvU potem o Kursnib vrednostih vseh ¿p«Kulaei)*Kiii vreanufT»!* ?a¡)lrjev m vestni svèti za dosego kolikor je mogoče »hocoje.', obrestovanja pri popolni varnost' U&4T naloženih jjf!« vnic. '\iXk