Štev. 153.__ .1 — .,. Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. f'rećnUtvo: U*Jc& Sr Frančiška AsiSkega SL 20, L nadstr. — V* (c plsi naj se poSiljaJo uredništvu lista. Nefrankirana pismi se nt sprejemajo in rokogjsl se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Laafaitk konsord| J«6t£ Edircsti". — Tisk tiskarne .Edinosti-1 vpisane zadrug« I < tr.ejeniiD pcroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A si Stega ft. M Telefon urednUtva In uprave Ucv. 11-67. Naročnina inaU: Za celo leto........K 21— Za pel leta........................^ za tii mesece, ................. za nedeljah« izdaje tt Ml* Mt........ HI m pel leta.......................1M V Trstu« ¥ petek, 2. junija 1916, Letnik JOJL Posamezne Številke .Edinosti* sa prodajajo po 5 vinarjev, zastarelo številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostt ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . »2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek ,Edinosti'. Naročnica ta reklamacije se pošiljajo upravi Hsta. Plačuje se Izključno ta upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Upnvi in Inscntal oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančtika ft. 20. — Poitaofcranilničnl račun it 841.652 Pregled najnovejših dogodkov. italijanska bojišča. — V asiaskem okolišu zavzeto zaselie Mandrielle in prekoračena cesta vzhodno Moti te Fiare in Monte Balda. Vzhodno Arsiera zavzet vrh Monte Žegno in vrhovi južno Cave in Tresche. 900 Lahov, med njimi 15 častnikov, ujetih; zajete tri strojne puške. Južno potoka Posine močni laški protinapadi odbiti, ravno tako laški napadi pri Chiesi in vzhodno Buolskega prelaza. Ruska bojišča. — Sovražnikovo artiljerijsko delovanje na volinjski in besa-rabski fronti. Zapadno bojišče.i— Francoski uspeh ob Mrtvem možu«. Na desni strani Može artiljerijski boji. Neresnično francosko ooročevanje o letalskih bojih. Balkanska bojišča. — Slabotni sovražni napadi ob Dojranskem jezeru odbiti. Turška bojišča. — Rusi pri Mamahatu-mu na kavkaski fronti porinjeni nazaj, v eorošketn odseku odbiti. Brezpomembno združenje Rusov in Angležev v Mezopotamiji. Hnš2 uradno poročilo. DUNAJ, 1. (KorJ Uradno se razglaša: J. junija 1916, opoldne. R i»s k o bojišče. — Sov ražna artiljerija je včeraj zopet več ur obstreljevala ?:aše postojanke v Vroliniji. Čez noč na več mestih praske v predozemlju. Tudj na besarabski fronti traja dalje sovražnikovo delovanje. Italijansko bojišče. — Naše v okolišu severno Asiaga proti vzhodu prodirajoče sile so dosegle zaselje Mandrielle :n prekoračile cesto vzhodno Monie Fiare in Monte Balda. Vzhodno Arsiera smo osvojili Monte Zengo in vrhove južno Cave in Tresche ter zajeli 900 Italijanov, rned njimi 15 častnikov, in tri strojne puške. Pri Arsieru samem so se nase čete ustanovile na južnem bregu Posine in so zavrnile močan sovražni protinapad. Ravnotako so se izjalovili sovražni napadi na postojanke naših deželnih strelcev pri Chiesi (v Arški dolini) in vzhodno Buolskega prelaza. Paberkovanje po napadnem okolišu je zvišalo včeraj javljeni plen na 313 topov. Ostali naš skupni plen se ne da še popolnoma pregledati. Doslej smo zajeli 148 strojnih pušek, 22 minovk, 6 avtomobilov, 600 koles in zelo velike množine municije, vmes tudi 2250« najtežjih bomb. Jugovzhodno b o j i Š S e. — Nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Neresnično poreklo o laškem pomorskem napadu nc Trst. DUNAJ, 1. (Kor.) Agencija Steiaiti razširja naslednjo vest: 28. majnika ponoči smo v notranjem tržaškem pristanišču torpedirali in potopili velik transportni parnik. — Z merodajne strani se pripominja: 28. majnika se je v temni, deževni noči približala sovražna torpedov-ka tržaškemu pristanišču in je izstrelila dva torpeda. Eden je eksplodiral na dnu morja v bližini obrežja, drugi pa je zadel nabrežje in je lahko poškodoval neko skladišče na obrežju. Na poslopjih v bližini je bilo poleg tega razbitih veliko stekel. Zadet pi bil niti kak transportni parnik niti kaka druga ladja. Transportnih parnikov v Trstu sploh ni. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ. 31. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega štaba 30. majnika: Položaj je splošno na vsej fronti neizpremenjen. izvzemši odsek zgornje Astiške doline, kjer se je včeraj začasno pokazala zopetna sovražnikova ofenziva. V Lagarinski dolini in pasubijskem odseku obojestransko močno artiljerijsko delovanje in kretnje sovražnega trena, ki jih je motil naš ogenj. Južno Posine je sovražnik napadel po intenzivni artiljerijski predpripravi v smeri proti Soglio di Campigla in Monte Priafovi, vendar pa so naši po srditem PODLISTEK Prima donna. 17. italijanskega življenja — Spiral Avgust Šenoa boju vzdržali te postojanke. Na asiaški planoti in v Suganski dolini poizvedovalno delovanje majhnih oddelkov. Sovražna artiljerija je začela obstreljevati O-spedaletto. V tofanskem okolišu (gornja Bojtska dolina) smo zavrnili majhen pehotni napad. Na severnem pobočju Vrha sv. Mihel^L smo z razstrelbo mine razrušili sovražni strelski jarek. Nemški glasovi o našita uspehih. BERLIN, 1. Vsi listi izražajo veselje o zavzetju Asiaga in Arsiera. Salandra na fronti. LUG ANO, 1. Po končanem piipistrsi^em svetu je Šalandra odpotoval v glavni stan in H kralju. Nfl9 uspehi na loški frontL Vojaški sotrudnik graške »Tagespošte« piše k zavzetju Arsiera in Asiaga pio naših zmagovitih Četah: C. in fer. armadna skupina, ki je pod vrhovnim poveljni-štvom generalnega polkovnika nadvojvode Evgena* ima za seboj dva tedna uspehov, ki nimajo primere. Naše čete so predrle stalen utrdbeni pas na gorskih robovih, ki jih je že narava, sama ustvarila v mogočne postojanke. Italijani so za nadaljno utrditev teh postojank v zadnjem desetletju porabili veliko sto milijonov in so neposredno pred vojno in tekom vojne še znatno povečali njih odpornost s Številnimi provizoričnimi, ojačenimi poljskimi utrdbami. Toda s tem še ni popolnoma označeno ono, kar so tu dosegle naše čete, kajti za sovražnikovo fronto, ki ste jo narava in umetnost izpremenili v skoraj ne-zavzeten branik, se nahajajo močne italijanske sile. Izpočetka je bilo res na razpolago samo sedem divizij, toda kmalu je generalni poročnik Cadorna pomnoži! to število skoraj na dvojno. Potemtakem ni šlo tu za boj za takoimenovane predpo-stojanke in glavne postojanke, v resnici za stalne obmejne utrdbe, temveč — da uporabljamo pravi izraz, ki je generalu Cadorni predkratkim ušel v njegovem prevelikem optimizmu — za bitko s kretnjami mas, v kateri so bili Italijani na boljšem, ker so mogli vsako akcijo izvajati v okrilju zelo močnih oporišč. Asiago in Arsiero smo dobili kot zrel plod priboritev zadnjih dni. Toda isti dan nam je prinesel skoraj še važnejši uspeh: izmed utrdeb asialke severovzhodne fronte, ki tvori zvezo s primolansko utrdbeno skupino, smo vzeli Monte Baldo in Monte Hara. Naša fronta severno Asiaga se. učinkujoč kot nekaka hidravlična stiskalnica, bliža strugi reke Brente med Primolanom in Valstagno. V odseku Asiago—Arsiero se je posrečilo našim četam, da so popolnoma premagale dohjjo Asso. Tudi iz Castagne preko potoka Posine prodrle naše čete so pridobile tal in so splezale na vrh Monte Priafora, ki stoji severno utrdeb na no-venjski planoti. Iz Italije prihajajoče vesti o dogodkih na fronti so zelo pičle in prazne; vsekakor pa. izvzemši frrav zadnje, skušajo na vse načine olepšavati laške neuspehe. V ministrskem svetu, ki se je vršil v torek, je vojni minister, kakor poročajo listi, očrtaval vojni položaj kot popolnoma pomirljiv. Časopisje objavlja z Beneškega poročila, ki slikajo v najsijajnejših barvah razporejanje rezerv ter poudarjajo njih izborno opremo in bojazeljnost. Listi celo trdijo, da takih čet sploh ni mogoče poraziti. Kaj takega da bi bilo protina-ravno, namreč da bi staro premagalo novo, in slabo dobro. Da je stvar popolnoma drugačna, vemo mi iz naših uradnih poročil, vedo pa tudi v italijanskem glavnem stanu in zato tudi skušajo preprečiti, da bi ne prihajale neugodne vesti s fronte med občinstvo. Zato je tudi, kakor se poroča preko Ba-zilije, italijansko armadno vodstvo 28. majnika uvedlo dejansko cenzuro za pisma s fronte. Da se Cadorna prizadeva na vse mogoče načine, da bi zajezil doslej neustavljivo prodiranje naših čet, je gotovo um-ijivo, in razvidno je tudi iz dejstva, da so bile te dni vse železniške proge v gornji Ni se še pokazala pred svetom, a že je imela na vseh straneh častilcev in za-vistnežev, a med temi v prvi vrsti hudo nasprotnico, pred katero se je treslo vse osebje firentinske opere. Kot blisk se je raznese! po mestu glas, da bo nova pevka, pravi slavec, pela »Norino«. Carlatti je raznesel to vest po vseh časopisih. Občinstvo je bilo nad vse radovedno. Končno je prišel določeni dan. Glavna vaja je končala. Julija je pela prekrasno. Vsi člani orkesra so jej živo ploskali. Carlatti jej je pri odhodu poljubil roko in je povedal, da so že vsi sedeži razprodani. Riego jo je spremljal domov. Julija je bila razvneta, ali zaupala je. V nekoliko urah se ima odločiti njena sreča. Ves ta čas je Julija pripravljala svojo obleko in pevala sedaj to sedaj drugo mesto iz »Norme«. Sedaj je pohitela v hišo, sedaj zopet na vrt; bila je nemirna, kakor so ženske sploh pred kakim važnim dogodkom. Riego je šel k vrtnarju, da naroči umetno sestavljeno kito cvetja. Bil je komaj nekoliko trenotkov o£ hiše, ko je juliji iznenada došlo neko pismo. Nadpis je osupnil Julijo. »Grofici Juliji de Amalfi« — tako je bilo zapisano na listu. Toda. prišlo je iz Firence, ker ni bilo nikakega poštnega pečata na njem. »Ne poznam te roke! Kdo v Firenci je izvedel za moje ime?« Italiji podrejene vojaškemu poveljništvu. Gre pač za nftldobavo rezervnih čet in vojnega materijala, ki je Uthi v teb neprestanih srditih bojih gotovo ne potrebujejo malo. Gotovo gre tu poleg Človeškega rezervnega materijala pred vsem za artiljerijo, kajti laško časopisje poudarja skoraj soglasno, da je uspehe naše ofenzive pripisovati predvsem artiljeriji. Zato tudi nujno zahteva milanski »Corrlere della Sera«, da naj se v Italiji kar najhitreje ustanove nove tovarne za topove in se pomnoži proizvajanje v že obstoječih. Tako se italijansko časopisje vedno bolj in bolj bliža priznanju, da stvar na ti-rolsko-lašfci fronti za Itali/o ni tako ugodna, kot se je mislilo, ali pa vsaj pripovedovalo Se pred dnevi. Hudi udarci naših čet so onte&H celo italijansko cenzuro, da pušča v svet razmeroma neugodna presojanja vojnega položaja, seveda če so v zvezi s primernim tolažili, da stvar vendar še ni tako nevarna, kakor bi kdo mislil. Tako pravi n. pr. »Secolo«, da je železnica Videm—Treviso—-Padova—Vero-na,- ki varuje vso gornjo Italijo, nezavzet-na za sovrainika. »Secolo« in »Corriere« sploh mislita, da je stavek iz Cadornove-ga poročila: »Na asiaski planoti vzdržujejo in se ojačujejo naše čete v postojankah, ki obvladujejo asiaško kotlino« treba umeti tako, da so Italijani ves asiaški okoliš severno tega mesta prepustili sovražniku in se umeknili na južni del asiaške planote. Vendar pa imata položaj za ugoden, ker se je posrečilo italijanskemu poveljništvu zaustaviti avstrijsko prodiranje tudi v teip osrednjem delu južno-tiroiske fronte. »Secolo« meni, da sedaj nastopi razmeroma miren čas, ki ga potrebuje sovražnik, da zbere moči. Taktika Avstrijcev da je ravno taka kot nemška: artiljerijska priprava, nato pričenja skokoma prodirati pehota v sklenjenih masah, nakar se zavzete postojanke opremijo z baterijami iz ozadja v svrho nove artiljerijske priprave in novih naskokov. Tako sodijo Italijani. Kako vse drugače pa sodijo njihovi zavezniki! »Guerre moodiale« pravi n. pr.: Beležiti moramo vedno naraščajočo napetost strategične-ga položaja. Z Dunaja prihajajo resne vesti. Svet se vprašuje pred korakoma prihajajočim polotUom, kje so Cadornove rezerve, kaj namerava storiti ž njimi in ali je osupljajoče pomanjkanje vsakega odpora znak anarhije ali strahu. — Italijani se pač ne bodo veselili take sodbe. • * * Mestece Arsiero leži samo 356 metrov nad morjem v bližini izliva Posine v Astiko, med obema. Vendar se pa v neposredni bližini mesteca na obeh straneh dvigajo razmeroma precej visoki vrhunci, tako na oni strani 1653 m visoki Monte Priafora, ki so ga naši že zavzeli, na oni strani Astika pa od zapada proti vzhodu vrhovi M. Cengio (1351 m), M. Pau (1420 m), Cima di Fonte (1512 m) in v bližini Valstagne neposredno v dolino Brente padajoči M. Campolongo (1144 m). Gorski greben, iznad katerega se dvigajo ti vrhovi, tvori južni rob planote, ki se imenuje Sette Comuni in na jugu tega grebena prehaja v beneško ravnino. Arsiero, ki je štel kakih 3000 prebivalcev, veže s tovarniškim mestecem Schio, ki leži proti jugu odtod, 19 kilometrov dolga ozkotirna železnica. Schio šteje nekaj nad 12.000 prebivalcev in ima precej znatno stekleno industrijo in pa predilnice in tkalnice volne, ki so last tvrdke Rossi. Schio veže 32 kilometrov dolga železnica z jugozapadno odtod ležečo Vicenzo. Med Schiom. in Vicenzo je ob železnici še mestece Tiene, ki šteje 7400 prebivalcev, rojstni kraj prejšnjega papeža Pija X. — Asiago je Štelo kakih 2000 prebivalcev in leži severovzhodno Arsiera in znatno višje kot Arsiero, namreč 999 metrov visoko, nekako sredi planote Sette Comuni. Severno in vzhodno Asiaga stoje pTecej visoki hribi, tako M. Longara (1615 m), M. Meletta (1837 m) in tik ob Brenti Sas-so Rosso (1198 m). Dolina Brente (Su-ganska dolina) je tu globoko zasekana v gorovje, ki na vzhodnem bregu reke dosega tudi višino od 1200 do 1800 m. Asiago je zvezano s Schipm oz. Tiene z ozkotirno železnico, ki pri Roćohetti vodi Julija je hitro zlomila pečat in začela citati. Sedaj je pordefela, sedaj pobledela. Cim dalje je čitala, tem bolj je poblede-vala. — Krasni obraz se jej je nategnil od boli, vse telo se jej ie treslo in padli je z vzkri-kom na stolico. A kaj je čitala? Strašno vest. Pismo se je glasilo: »Gospa grofica! Posvetiti se hočete gledališču in podpisati pogodbo s itnpresarijem Carlattijem.« »Vam ni niti na kraj misli, da je Carlatti pred več časa z nekim Človekom, ki se imenuje Juan de Riego ip s katerim ste vi pobegnili iz Benetk, sklenil — drugo pogodbo, iz katere morete posneti, da ste žrtev grđe, zlobne spletke. Ako se hočete prepričati o tem, odprite šatuljo ali kovčeg Riegov in tam najdete gotovo rečeno pogodbo: To pismo mora na vsek način po 145 tn dolgem viaduktu preko 70 metrov globoke Astiške doline in se pri Co-gollu izpreminja v zobatokolesno železnico, da more na planoto Sette Comuni, kjer gre dalje do Asiaga kot navadna železnica. — Prebivalci teh »Sedmerih občin« so nemškega pokolenja, a večinoma poltalijanjeni- Kakor znano, je vse to ozemlje sedaj izpraznjeno. Nemim uradno poročilo. BEROLIN, 1. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. junija 1916. Zapadno bojišče. — Severno In iužno Lensa je bilo tudi včeraj živahno artiljerijsko delovanje. Na lev.i strani Moze so Francozi zvečer zastavili znatne sile za napad proti »Mrtvemu možu« in na caurettski vrh; na južnem pobočju »Mrtvega moža« se jim je posrečilo, da so se kakih 400 metrov na široko ustanovili v naših najsprednjejših jarkih. Drugače smo večkratne sovražne napore odbili z najtežjimi izgubami. Na desni strani Moze so se nadaljevali artiljerijski boji. Vzhodno Gornjega Septa je nemški poizvedovalni oddelek kakih 350 metrov široko in 300 metrov globoko vdrl v francosko postojanko in se je vrnil z ujetniki in plenom. Angleški dvokrovnlk je bil v zračnem boju sestreljen zapadno Cainbraia. Letalca (častnika), ki sta bila ranjena, smo ujeli. V francoskem dnevnem poročilu, izdanem 28. makiika ob 3 popoldne, se trdi, da je bilo 28. majnika pet nemških letal uničenih po delovanju francoskih letalcev in obrambnih topov. Ml se že dolgo časa sem ne bavimo s popravljanjem sovražnih poročil. V tem slučaju, kjer gre za spesobnost delovanja mladega letalskega orožja, pa moramo vendar pripomniti, da nismo niti navedeni dan niti prejšnji teden sploh izgubili niti enega nemškega letala po sovražnem učinku. Vzhodno bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Balkansko bojišče. — Zavrnili smo slaboten sovražni napad ob južnem kotu Dojranskega Jezera. Pri Brestu, severovzhodno jezera, sme u$e*t Srbe v angleški uniformi. Vrhovno armadno vodstvo. Francozi zasedli Poroi. SOLUN, 31. (Kor.) Agencija Havas javlja, da so Francozje včeraj popoldne zasedli Poroi. _ s wm bonm. CARIGRAD, 31. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Nič izprememb. Kavkaška fronta. — Na desnem. krilu nič dogodkov, izvzemši neznaten pehotni ogenj. Naša ofenziva, ki smo jo 30. majnika zjutraj pričeli v splošni smeri proti potoku Tuzli in Mamahatu-inu proti 8 km zapadno, 6 km južno in 18 km jugozapadno Mamahatuma ležečim ruskim postojankam v razsežnosti kakih 30 km, ie bila uspešna. Ker smo te operacije izvedli naravnost nenadno, so bili Rusi prisiljeni, da so se unteknili v tem odseku deloma v vzhodni, deloma v severovzhodni smeri, ne da bi se jim bilo posrečilo, da bi se bili sploh kako upirali. Kraj Mauiahatum smo zasedli. Napade, ki so jih izvršili Rusi z delom svojih bojnih sil, da odgovore na našo ofenzivo v čoroškem odseku in na levem krilu, srno odbili po srditih artiljerijskih, pehotnih in bombnih bojih. — En monitor in dve torpedovk) so ponoči obstreljevali na zapadni obali otoka Kestna ležeče odprte kraje in so, lahko poškodovali nekoliko hiš in ranili nekega kmeta. — Z ostalih front se ni poročal noben pomemben dogodek. Brezpomembno združitev Rusov in Angležev • v Mezopotamiji. CARIGRAD. 31. (Kor.) »Agence Tel. Milli« javlja: Rusko vojno poročilo z dne 25. majnika naznanja prihod ruskih Kozakov v angleški tabor v Mezopotamiji. Rusi hočejo na ta način prepričati svet, da so se njih čete združile z angleškimi. Angleži, kakor Rusi, bodo obenem biti pri njem, ker se je Carlatti obvezal, da določeno svoto izplača šele po vašem engagementu. Ta človek, ki ga vi tako strastno ljubite, radi katerega ste zapustili bogastvo in plemstvo, ni nikak Spanec, niti ni, kakor pravi, po rodu iz španskih naselbin. Je marveč siromašen plemič iz Neapelja, prefrigan pustolovec. Carlatti je sklenil ž njim peklensko pogodbo, da vas v Benetkah preslepi, omami, izvabi iz rodbine in družbe, da se nikdar več ne morete povrniti, da pridete v bedo in da vas ta primora, posvetiti se gledališču, da postanete plen Carlattijev. Vse, kar se vam je zdelo le kot vrsta nesrečnih slučajnih dogodkov, vse to je le podla sleparija, s katero vas je Riego, sluga Carlattijev, prevaril po predpisu svojega gospodarja. Stanovanje vaše je najel Carlatti v ta namen poprej, nego ste došli v firenco; vsa pisarija pretveznega Španca je prazno slepilo in mami jen je, da s celim svetom razumeli, da združenje peščice Kozakov, ki so jih vodili Perzijci po dolgi, naporni poti skozi Luristan, in so se združili z Angleži, nikakor še ne po-menja združitve z angleško armado. Grof Tisza o mira, BEROLIN, 31. (Kor.) »Berlinei Tagc-blatt« objavlja razgovor z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Tiszo, v katerem se pravi: Brez dvoma se zadnje mesece ojačujejo objektivni pogoji za mir, ki so bili na naši strani podani že zdavnaj. Zadnje, kar bi morda še mogli želeti v tem pogledu, se dopolnjuje te dni — prepoditev Italijanov s tal monarhije —, da bi bili potem podani tudi subjektivni predpogoji za mir. Ali se ne da spoznati iz zadnjih Poincarejevih in Greyevih izjav, da je slej ko prej odvisno izključno le od sovražnikov, kedaj se zopet vzpostavi mir. _____ Betlimann-Ho!iweg o miru. Nemški državni kancelar pl. Bethnianii-Holkveg je tekom svojega bivanja v Mo-nakovem sprejel v daljši avdijenci glavnega urednika lista »Miinchner Neueste Nachrichten«, dr. Trefza, ki sedaj objavlja v svojem listu naslednje poročilo o svojem pogovoru z državnim kanee!:;r-jem. Državni kancelar je izjavil: Ni dvoma, da so izprevideli že danes na Francoskem, kot tudi na Angleškem in Ruskem, da je zmaga entente izključena. Misliti si ie treba .vedno, kaj imate osrednji vlasti in njeni zaveznici v rokah: vso Belgjo, najbogatejše okraje severne in vzhodne Francoske, z najvc, jo davčno močjo, vso Plojsko, Kursko. Srbijo, Črno goro, Albanijo itd. Ce se odgovorni državniki entente ozro na vojni zemljevid in puste, da tam označena dejstva govore zase, bodo tudi spoznali izjave državnega kancelarja, da mora sedanji vojni zemljevid tvoriti podlago za mir. Pravilno namreč namenoma: podlago. Napačno bi bilo, če bi se čitalo iz besed državnega kancelarja, da morajo nepre-dorni sti-elski jarki osrednjih vlasti na vzhodu eapad«. da mora neomajni zid vojakov biti tudi meja mirovnega sklepa. V nobeni vojni, — pomisli naj se le na leto 1870. — še ni bilo tako. Toda vojaške pridobitve, ki so bile priborjene z neskončnimi krvavimi žrtvami, morajo tvoriti izhodišče pogajanj. To je tako nedvoumno in jasno, da se more drugačno tolmačenje osnivati edino le na hudobnosti in zavijanju dejstev. V ententnem časopisju se Nemčiji nariva krivda, da še ni konca strahovite vojne. Nemčija je bila, v svesti svoje moči in dragocenih zalogov, vedno pripravljena, da se konča krvava borba. Vsi ljudski sloji v Nemčiji so prepričani o tej dobri volji in nekrivdi naše vlade na na-daljnih vsakdanjih strahovitih žrtvah evropskih narodov. Mi vzdržimo ob vseh okoliščinah. Sicer so pa tudi nevtralci sedaj spoznali, da Nemčija ne stremi po nadvladi v Evropi. MM o svetovni vojni. LONDON, 31. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz \Vashingtona: Wllson je dejal v svojem govoru 27. t. m. med drugim še naslednje: Ta velika vojna nas zadeva zelo globoko. Ni samo naša pravica, temveč tudi naša dolžnost, da govorimo zelo odkrito o njej in o velikih interesih civilizacije, ki se jh dotika. Njeni vzroki in njeni nameni nam niso nič mar. Mi nimamo nikakega interesa na tem, da bi preiskovali temne vire, iz katerih je izbruhnila ta ogromna krvava reka. »Times« pripominjajo: Protestirati moramo proti Wilsonovi izjavi, da vzroki in nameni vojne niso nič mar Ameriki in da ima Wi!son ali kak drug državni glavar pravico, da bi preje ali pozneje sprožal mirovno gibanje, ne da bi se oziral na vzroke in namene vojne. Angleška o bosenski kriz!. LONDON, 31. (Reuter. — Kor.) Nasproti predkratkim v »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« objavljenim izjavam vas pridobi za svoje načrte, da s silo napravi iz vas umetnico. Carlatti je hotel, da padete v skrajno bedo, da mu boste tem gotoveji.« Razkrila sem vam vse to, ker mi je žal za vas, kajti čutim, da je mera podlosti polna in da bi bil greh, da bi tisti podlež, ki ste ga ljubili do sedaj, užival z vami sad vaše vrline in umetnosti.« »Ne mislite, da je to zlobna kleveta, ker obrekovalci navadno zakrivajo svoje ime.« »Jaz sem ljubimka Carlattijeva, ki mi je nekoč, ko je bil dobre volje, priobčil ta načrt. Razkrila sem vam, grofica, kar vem, in to ravno v tisti hip, ko se name-rujete za vedno zvezati s sleparjem. »Vem, da vas te vesti hudo iznenadno, ali veseli ine. da sem odvrnila od Vas veliko nesrečo. Tereza Trapola.« Stran II. .EDINOST« štev, Iga. V Trstu, dne 2. junija 1916. bivšega nemškega veleposlanika v Pe- trogradu, Pourtalesa, o postopanju angleške vlade, oz. tedanjega petregrajske-ga angleškega veleposlanika Nicholsona v bosenski krizi, izjavlja zunanji urad na podlagi odločne Nicholsonove izjave, da proti njemu izrečena obdolžitev nikakor ni resnična. Nicholson je pisal 9. marca 1909. voljo: to hočemo, tega ne dopuščamo, tega ne trpimo, ker mi — Italija — snio, ki igramo največjo vlogo v tej svetovni vojni!!! preskrbi vojsko na bojišču. Zatp se urad za vojno oskrbo zopet obrača do patrijo-tično mislečih prebivalcev naše dežele z nujno prošnjo, naj nabiranje voljun in rjlll . • i i ""j".« tr------• » —j ; --jp— — Ce smo doslej govorili Italiji, da se pre-1 kavčuka podpira z vsemi močmi. Potre- • * 1 • * 1* X ^ U..Sa2a. o rt -ifrtlrirtti« 1*1 U^vw*Virt TAr^nm^fl pira in peha s Srbijo radi zajca, ki je še živ in zdrav v Bog ve katerem grmu, jim moremo danes z vso gotovostjo reči, > 11J J111. 11IVI)UIJUII jv *---- ---------~------— ---= ~ , .. 1. Qreyu, da nikakor ni res, da da je ta zajec tako varen v — avstrijsKia Je v ruskem ministrstvu zunanjih stvari podpiral Nemčiji in Avstriji sovražno politiko. Nikdar ni nasvetoval smeri, ki bi mogla razširiti prepad med ruskim ministrstvom zunanjih stvari in Dunajem. To poltiko je zasledoval Nicholson ves čas bosenske krize. Zunanji urad izjavlja nadalje, da je neutemeljena proti Greyu naperjena obdolžitev, da bi bil izjavil 0rey, da misli, da angleško javno mnenje odobrava vojno Angleške ob strani Rusije. Grey ni nikdar izjavil kaj takega o bosenski krizi. Končno navaja zunanji urad Nicholsonovo poročilo 2/. februarja 1. 1909., v katerem poroča Nicholson, da je dal razumeti Izvolskemu, da bi gleška diplomatski podpirala Rusijo v srbski stvari, da bi pa stvari ne gnala do vojne in da ni v nobenem razmerju z interesi, ki so v nevarnosti, da bi se za srbske teritorijalne zahteve tvegala vojna, v katero bi se morda zapletel največji del evropske celine. Izjava zaključuje: Vtisk iz diplomatskih zapiskov od 1. 1908. do 1909. je, da se je leta 1909. odvrnila vojna, ker Rusija ni hotela podpirati srbskih zahtev napram Avstro-Ogrski vse do evropske vojne. To stališče je tudi zavzemala angleška vlada in ga nikdar ni opustila. Ce bi bila Nemčija leta 1914., ko so se avsiro-ogrske zahteve proti Srbiji gnale vse do uničenja srbske neodvisnosti, zavzela enako stališče, bi se bila tedaj preprečila vojna. _ Položaj. 1. junija. Včeraj nam je javil uradni komunike radostno vest, da je naša ofenziva v Italiji dosegla svoj prvi cilj: zasedla je važni utrdbeni središči Arsiero in Asiago in prodrla glavne linije arsiero-asiaške. To je uspeh velikanske važnosti, dosežen ob največji terenskih težavah in v tako kratkem času, kakor more to le vojska prve 'vrste, kakršna se je posebno tu pokazala naša. O militarični strani tega dogodka govorimo na drugem mestu. Tu nas zanima vprašanje, kako bo zavzetje rečenih utrdbenih središč delovalo na javnost v Italiji? To sicer ni še katastrofa, vsekako pa eden tistih dogodkov, ki po svoji pomembnosti pripravljajo ka- gotovost! tastrofo. Ali bo ta dogodek deloval v smeri streznema, ali pa še večega podžiga strasti, ieze sovražnika? AH pa morda obupa, ki jemlje vsako razsodnost in po-gled na možnosti usodnih posledic? Kdo bi mogel tu — z ozirom na speci-fično-italiiansko razpaljivo dušo — prorokovati? Eno pa je gotovo: da bodo tisti krogi intelektuvalcev, ki so bili do sedaj glasniki neodienljivosti, fanatizma, megaloma- šumaii, da ga ne doseže več nobena puška laških alpincev! Qe bi bilo v Italiji le mrvice trezne izpreVklnosti, bi jim danes moralo priti izpoznanje, da so lepe sanje, ki jim jih je privabljal Oabriele d'Annun-zio — odsanjane za vedno. A to ne le vsled silnih udarcev avstrijskega orožja, ampak tudi, in še posebno zato, ker nimajo prav nobene etične podlage. Saj to Čuti tudi poslanec Torre sam. Zato pravi, da vprašanje Adrije — pri tem misli vzhodno, našo obal — se ne sme reševati na statistični podlagi, ampak z vpošteva-njem italijanske zgodovine in kulture. — Ne vprašuje, ali ima Italija kako pravico An- do teh tal, ne vprašuje, čegava last so po ' etnograsskem, naciionalnem principu, katere narodnosti je in kako čuti ljudstvo, ki živi na njih kot na svoji stari podedovani lasti?!! Italija jih zahteva, ker so požrešne Benetke ta tla nekdaj mogle izsesavati! In — kultura?! Velika je res kot glavna zapuščina starega latinskega sveta, ki pa je velik del Italije danes v Širokih masah — ne pozna! Zgodovina kultura: to je Torreju edini argument! Ne pomisli pa, kako usodno bi bilo za — Italijo, ako bi bil ta argument edino odločilen in ako bi ga hoteli dosledno izvajati na vse strani! Kitajci n. pr. imajo najstarejšo kulturo. Mari pa imajo zato kako pravico do osvajanja drugih dežel? — Grška kultura je stareja nego latinska! Po laški argumentaciji bi imela" Orska pravico do južnih pokrajin Italije, kakor kažejo še danes obstoječe grške slekli po južni Italiji! Turčija tudi kot de^kinja bizantinskega cesarstva. In na podlagi zgodovinskih dogodkov v današnji zjedinjeni Italiji bi imeli Nemci in Slovani pravico do severnih pokrajin Italije!! Ne, ne: Italija ne more z ničemer podkrepiti svojih aspiracij po nadvladju na obeh obalih Adrije. Morala bi jih še le podkrepiti s silo orožja... Pa, saj to so hoteli, ali tudi to na čim ceneii način, po-rabivši ugodno priliko, kakor so mislili... Ali tudi ta misel na konstruiranje »pravice« z mečem in topom je danes — po Asiagu in Arsieru — razbita na kose.....! Dalmacija, in celo tudi« Istra, Trst in dalmatinski otoki ostanejo v okvirju legitimne posesti avstrijske države — ostanejo last našega naroda! Zmagovito prodiranje naše vojske nam daja to tolažilno nije in ki so doslej zavajali javnost z bobnečimi frazami, skušali nadalje varati široke nerazsodne mase z zmanjševanjem pomembnosti avstrijskih uspehov in s prikrivanjem za Italijo usodne resnice. Se bodo italiianskemu, lahko razpaljivemu ljudstvu predočali v živih barvah gotovost končne zmage. Saj so že na delu. Tu vam n. pr. odličen italijanski poslanec Torre — o katerem bi torej mogli soditi, da je pameten človek —, ki v milanskem »Corriere della Sera« še sedaj razgraja in odpira usta na široko, kakor bi bilo to Pozor čraovalnl obuezancl deželne hrambe! C. kr. namestnštveni svetnik razglaša: Od prebiralne komisije do ćne 1. 6. 1916 za sposobne proglašeni črno vojni obvezane! deželne hrambe se morajo javiti s svoiimi čraovoi-niškimi Izkaznicami v prefciralnem prostoru (Via della Vaile) v dobi od 2. 6, do 9. 6. tek. leta od V210 do 12 dopofctoe v svrho, da se popravi naslov kraja, kamor imajo odriniti v vojaško službo. Trst, 1, Junija 1916. _Dr. Ffbrigj 1. r. Razglas. Fotografiranje, slikanje, risanje pokrajin aii katerihkoli drugih predmetov ie pre-vovedano v Trstu in okolici. Prestopki se kaznujejo po cesarski od- umevno edino le v slučaju, da b^ itahjan" 1 r^bi, izdani 20. aprila 1854, drl Z ve ka slavila le zmago za zmago, da $tcv. 96 z globo 2 do 200 kron, aji z zaje z velikimi čini na bojiščih podkrepila: Porom od 6 ur do 14 dm, ako ne nastopi aspiraciie Italiie. Zmeria »južnosiovanski vojno-sodno postopanje. odtx dani ente: jen j io na grai; j { oy eč živahne udeiežbe vseh krogov na siniu ta propaganda, kei so jo P^ral zbjrki , . in kavčuka, ki se bo vršila nekateri ugledni [ ^mcf ki in■ anKleSk : f k meseca junija. Kakor v letu 1915 pisci, prezirajoč itahjanske n er^ n ^ §olski otrocj Qb IavTl{h dneh pisci da še vedno ne izpoznaw,o pomena a hodi|i hišah pripravljene Italije v te, svetovni iT materijaJije in jih oddajali nabiralnicam. ■ ^.K^JilST'J ^^^ Velike množine, ki jih je dala lanska zbirka, so že obdelane in jih je industrija že dovedla prebivalstvu in vojski. Velika nevarnost, ki je grozila domovini s tem, da bi nastalo pomanjkanje na surovih produktih in da bi nam bil dovoz odrezan, je srečno odpravljena. Toda, še enkrat treba napeti vse moči, da se po-manjkanju na surovih produtkih v tuzemstvu odpomore tudi za nadalje in da se bujejo se volneni in bombažasti predmeti, gumijevi odp^dfci vseli vrst. Tudi nerabni predmeti iz volne, bombaž, platno, blago za obleke, obleka, nogavice, robci, predmeti iz gumija vsake vrste so nujno zaželjeni. Vsakdo naj pripravi kak dar in nikdo naj ne misJi, da bo njegov prispevek premalenkosten. Glavna, dneva nabiranja bosta 13. in 17. Junij. Po darove, ki naj bodo dobro zaviti, bodo hodili u-čenci pod nadzorstvom okrajnih predstojnikov in učiteljev. Pošiljati pa se morejo tudi na Dunaj, IX Berggasse 16. in IX NVahringerstrasse 32. Paketi, opremljeni s pripombo »KriegsfUrsorge = Liebesga-ben«, so poštnine prosti do 10—20 kg teže. Poštni promet s zasedenim ozemljem Srbije. V ozemlju po avstrijsko - ogrskih Četah zasedene Srbije so se otvorili zasebnemu poštnemu prometu c. in kr. e-tapni poštni in brzojavni uradi Lajkovac, Alitrovica v Srbiji, Novibazar in Prije-polje. V prometu na imenovane urade je dovoljeno pošiljati: dooisnice, odprta in zaprta pisma, tiskovine (Časopise), blagovne vzorce, poštne nakaznice in pisma z označbo vrednosti; od teh uradov pa: dopisnice, odprta pisina, tiskovine (časopise), blagovne vzorce, poštne nakaznice, poštno-hranilničhe položnice in odprto oddana pisma z označbo vrednosti. V kolikor ti etapni poštni ip brzojavni uradi poslujejo kot vojnopoštni uradi za tamkaj nastanjena poveljstva, čete in zavode, se smejo V te kraje pošiljati tudi zasebni vof-notfSštni zavitki za tam nastanjena poveljstva, čete in zavode, kakor tudi za njih svojce pod pogoji, obstoječimi za dotično prometno panogo. Pripominja se, da v zasebnem prometu s zasedenirp ozemljem v Srbiji nI dovoljeno pošiljati priporočenih pošiljk. Brez pomembe. Zaderski »Narodni list« piše v svojem izdanju od 27. maja: Včeraj so se, skupno z izkaznicami za kruh in sladkor, razdelile tudi nove legitimacije, ki so zopet — samo v italijanskem jeziku! Te izkaznice izdaje aprovizacljski odbor, v katerem bi vsaj moral biti tudi velik del Hrvatov. In vendar so legitimacije samo italijanske. Kje je tu pravičnost, kje razsodnost, in slednjič: kje — taktika? S tem vprašanjem smo se že večkrat bavili; vedno brezuspešno. Ne bomo se več. Največji češki založnik in predsednik Živnostenske banke, Jan Otto, je umrl te dni v Pragi. Pokojnik je bil eden prvih založnikov knjig v vsej Avstriji. Veličina njegove podjetnosti se nam kaže v češkem »Konverzacijskem leksikonu — gran-dijoznem delu, ki bi bHo v Čast vsakemu velikemu narodu. Tako obsežen je kot znani Brockhausenov leksikon. V to podjetje je založil Otto pred dogotovi j en jem dva milijona kron. Pokojnik je bil tudi velik ljubitelj umetnosti. Njegovo patrijarhalno urejeno stanovanje v Pragi hrani umetnine velike vrednosti. Pa ni bil samo trgoVec Širokega obzorja, ampak tudi človek v polnem smislu te besede — dober, jMemenk. In pa idealen Češki rodoljub. Živn6$tenska banka je izrabila žnjim predsednika velikih duševnih sposobnosti. Pokoinika je Njegovo Veličanstvo odlikovalo opetovano z visokimi redi in imenovanjem za člana gosposke zbornice. Poštne nakaznice v Turčijo. Začenši z dnem 1. junija 1916 se poštne, nakaznice v Turčijo nimajo več glasiti na Iranke in centime, marvei na piastre Ln pure. Najvišji znesek je za sedaj določen na 2000 piastrov. V ostalih določbah ter v določbah za poštnonakazniški promet iz Turčije se nič ne izpreminja. Za nedeljsko prireditev otrok CM šol je prevzela predprodajo vstopnic iz prijaznosti gospa BičeK-Ražbornikova v »Narodnem domu«. Cene so naslednje: Sedeži v pritličju od I. do VIII. vrste po K 1.50, ostale vrste po K 1.20 (vstopnina je všteta); stojišča v pritličju po 50 stot.; sedeži na galeriji po K 1.20, stojišča 40 stot., otroci plačajo 20 stot. Lože po 6 K. Občin-stvo vljudno prosimo, i}aj ši sedeže pra- vočasno preskrbi, ker vlada za igro veliko zanimanje. Roditeljski sestanek v šoli na Katinari bo v nedeljo, 4. t. m. ob 3V2 (takoj po blagoslovu). Predaval bo šolski voditelj Valentič o »Rdečem križu«; vpisovali se bodo ob tej priliki tudi novi člani, ki hočejo pristopiti k temu človekoljubnemu in pi*ekoristnemu društvu. _ Prejemki prodojallsč oprovIzacUsKe komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komišije naznanja, da so imela prodajališča od 26. maja do inkluzlvno 28. maja 1916 naslednje prejemke: t. 1 v ul. Madofina del raare K 23.847 76 „ 2 v šoli na trgu Rosario K 20.311*15 . 3 v ul. delle Poste It. 14 „ 4 v šoli v ul. Rossist „ 5 v ul. Bachi 8 „ 6 v ul. Acquedotto št. 38 9 7 ▼ Šoli v ul. Parini 8 „ 8 v šoli v ul. Donadoni „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K 29.139 66 . 10 v ul. Giulia 35 K 14.12413 , 11 v zabavišču v Skednju K 7.518*38 „ 12 pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K „ 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K » 14 pri Sv. Ivanu K f 15 v Rojanu K M 16 v Barkovljah K 11 velikem skladišču v ulic! ficaueuoito 13 in na vogalu ul. Gelsi kupujem vsakovrstne cunje In odrszkov. — Plača S2 no 60 — vinar. kg. dalmatiasko, istrsko, šampanjec, Asti, refošk. pp" neči in desertni nio&kafc. — Malinovec, žganje« rum, maršala, varmontb, grenčine od 58 I naprej-PA^iv^JA, I£avarna „Armonia". K tST731'26 K 11.205-58 K 19.191*— K 11.793-86 K 34*594-79 K 24*201*70 9.143-72 5.131-76 8.375*14 H-745'53 6.746-01 OVES se nadomesti z melas-nimi krmili, ki jih raz-pofiilja centrala krmi! Ljubljana,Turjaški trg, 3, v vreča-li po 50 kg. Cena za 100 kg je K 35. Skupaj K 255.891-43 ĆESKO - BUDJCVISKA UESTAVRA C! J A (Bps&kova vioihu češka gostilna- v Trstu) se nahaja v ulteV deifc Poste štev. U. vhod v ulici Oiorsrto Oalatti. zraven Klavne pošte« Smenika postrežba in slovenski iediigi ltsg* HALI OGLASI. Ilova tvrtko Bcsebetto 1H. cu sukno ia - - kovine. Trst, kupuje cunje, žaklje, bombaž, ulica se V6 raznovrstnih kvintalov čokolade SuifOgat- Prodaja se na drobno od 5 kg r.L __li TT 11 33<) Proda ____________________ naprej. Ulica Caserma 14, II., 12. ZDRAVNIK MetLDr.Karol Pm\Ui ordinira od 11-t pop. Trst, ulica Giulia št. 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne). Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev in razprodaja na drobno in debelo (talil, zaslužek dobi oni, ki prevzame gostilno Vblili (vinotr>č) na Krasu ob vojnem pasn. Ponudbe pod „9826 vinotofc" na Ins. odd. Ed. 330 Fotograf Rtev. 10. Anton Jerki5 posluje zopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Poste 246^ Kupiijepi je VBake vrste J. Stebel Trat, ul. 'orrente 06. 175 , a batine in se mu tla izpod-zpod nog. grozi na adreso L011-iriza in Petrograda, češ, da Italija ne more ravnodušno gledati pov-ja iužnoslovanske propagande krogih v deželah-za- dai, k. mikajo dona. 1 nikako spešev po ratelektuvalnai___, veznicah! Nikdar da ne dopusti Italija, da pi »\ elika brblja« postala dedinia Avstrije v ohmoČHh, ki jih zahteva Italija' Razmene med Slov " " sme ura več vp(> kulturo in mir na Adriii! i Posneli smo ta izvajanja nekoliko raz-sežneie. ker se nam iz njih kaj plastično! predstavlja italijanska psiha. Smeli bi reči, ; da so to nenormalni ljudje, patologične po- i jave — bolne duše in bolne glave. Nika- i kega mena in smisla nimajo za realnost,! za gotova dejstva. Se sedaj, ko so v naravnost obupnem položaju: dvigajo pesti, groze, hočejo im-j poninni lu narekovati vsemu svetu svojo' 2 med Slovani in Adriio, da ne >nati na statistični podlagi, mar-! •tevajoč italijansko zgodovino in Ifvinilfnm iaklje vsake rrste. Jakob Margon, aUpUjSm nI- Solitario St. 21 tP" mestni bolnišnici) Prva slovenska trgovca. "250 ^nvMnN Šivilja, ki zna šivati, vezati in krojiti jpiKlim obleke za gospe in otroke, 88 pripo-' ' na domu. "Clica Picardi 2, I nad- roča za delo vr. St. 5. 321 Preda se dober voz, ki nosi 10—15 kvintalov. Valle di Rozzol 3t. 720, Antončič. 503 fiAFnnrfirnH zmožna slovenskega, nemškega UUSFUUIUIU in italjanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Ednosti pod nL 1916". Ha debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne sv etil j ke, baterije, pisemski papir ko-' svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, irema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice Trst, Vla dali* Accgue it. 6 (Nasproti kavarne Edison.) Telik izbor vsakovrstnih vin. Rum, konjak, razna Jganja ter posebni pristni tropinovec. slivovtc in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz različnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se pO povrzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. --Razprodaja od pol litra naprej.-- Rlunione Adriotlca di Slcurta v Trstu (Lastna paiača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, naći] ah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31 12 1914) K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v v^eh branšah izplačano na škodah K 844.121.137 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih meslih in važ nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Cermak se le preseiii in ordinira seda] v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zofiovlrez boMioe. Minj?. UMETNI ZQBJi. 9 C' HBCHELE ZEPPAR - Trst ulica San Giovann! 6 in 2. — Podružnica v Zadru. majollčnih peči in štedilnikov CSporflCrd) lastnega izdelka. Edino zastop. tov. majoličnih peči: Carl Mayer's Sohne, Biansko. Ezbera p!§ic za stene kakor tudi za štedilnike, majollc, peči izdelane za trajen oceni. uDorabliivo tudi za Dlin. Danesdan prodaj M. WEISS CORSO 7-9. UMETNIŠKI KONCERT vsaki dan od 4l/% do 7 pop, v našem BUFFETU. Dvigalo na razpolago. % Hranilne vloge J % sprejema od vsakega tudi če ni ud zađras^, T in jih obre- M 11 O) vetje zneske pc do- ^ ♦ staje po J2 )0 govoru.TrflOVCCm ♦ ^ otvarja čekovne račune z dnevnim obresto- J > ranjem. ^ ^ Rentfi? davek platuje za druga um«. % ♦ Vlsga se lahko po eno krono. X | Peita-feiaičtii ram 75.679. TOiFOH 18-R ♦ ♦ -f w | i n^^ i i | PosofiSa | - daje na osebni kredfi in na *asiava ♦ ■ e reglstrovana udruga t neomejenim Jamstvom ulBca S. Francesco štev. 2, I. eiadst proti plačilu po dogovoru. Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. C \ Priporoča male hranilne skrinjice, ki | ♦ so posebno primerne za družine. ♦