Posamezne Številke« Navadne Din -—‘75. ob nedeljah Din 1'—. .TABOR* izhaja vsak dan, ra zven nedelje in janznikov, ob 18. uri z datumom nafiJtednjcga dne ter stane mesečno D , za ino- zemstvo D 18^—, dostojen na dom Dll,^» M izkaznice D10*—t infmSs po dogovora. uim.w h« ---- Naroča se pri upravi .TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev. *# PoStnlha plačana v gotovini. Cena današnje štev. 75 para. TABOR Posamezne števfikat Navadne Din -—'7^ ob nedeljah Din 1*—^ UREDNIŠTVO pr nahaja v Maaf* boru, Jurčičeva ul. it. < 1. oad* stropje. Telefon intarurb- tt 37& UPRAVA se nahaja v JorčiČnsd ulici št. 4. priti ičjf) dcano-fon št, 21. — St&> poStnoČaiasaaf račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja m at acir«. -» Rbkooial aa «m visfsja Naslov Maribor, petek 13. marca 1925. CURIH, 12. maroa. (Izv.) Sklepni te-čai Pariz 26.72, Beograd 8.35, London 24.78, Praga 15.45, Milan 21.22, Newyork 519.20. Dunaj 0.007314. ZAGREB, 12. marca. Pariz 317/ž 322, Švica 1195-1205, London 296%-299)4, Dunaj 0.0870-0 0890, PW M4g-187, Milam 253—256, Newycrk 61.8a—6-85 Sltuaciia w ^eFlfikacIIskem odboru. Kcdsj overovljenih 80 mandatov. — Opoziciji zmanjkujejo argumenti o vladinem »terorju«. slan ca Ranta Trifunoviča, bivšega državnega tajnika v notranjem ministrstvu. Opozicija je hotela mandat izpod- BEOGRAD, 12. marca. Danes ob 9. tri dopoldne je verifikacijski odbor nadaljeval debato o posameznih volilnih okrožjih Overovljeni so bili mandati iz okrožij Kruševac, Pirot, Požare vac, 1 11 zven, Ohrid. Prijepolje. Rudnik, Skoi> Ije inSmederovo. Doslej je verifikacijski odbor overovil 80 mandatov. Današnja debata je bila mestoma jako burna. V splošnem ne more opozicija Predložiti nobenih res učinkovitih dokazov, da je vlada izvajala tolikanj kričani. teror. Zanimiva je bila nehata 0 verifikaciji mandata radikalskega po Preiskava proti Radiču bo trajala še 2—3 mesece. ZAGREB, 12. marca. Kazenska preiskava proti Radiču se nadaljuje. Zaslišanih je bilo že več pric. Nekaj vojakov je izpovedalo, da jih je Ra Iv nagovarjal. naj zbeže od vojakov. Prrne se tudi izjavile, da je Radie ‘-•»■O jav no povdarjal. da bo na Hrvatsucem najkrajšem času proglašena rep ib uka. Bo dosedanjih dispozicijah se1 00 preiskava zelo zavlekla. Računati 3 • - trajala 2 do 3, meseec Med Prunm , * so že bilo zaslišane, je tudi va « m Wtev, tako n. pr. dopisnik »Viem-.ua« in »Slovenca«. Posvetovanja pri Paši£u. BEOGRAD/12. marca. Danes sta se mudila pri ministrskem predsedniku Pašiču ministra Jankovič in Stanič. — Prvi je imel z njim daljše posvetovanje. Naš albanski poslanik nastopil svoje 1 mesto. BEOGRAD, 12- maroa. Snoči je odpotoval v Tirano novo iimenovani naš poslanik pri albanski vladi Branko Lazarevič. Lazarevič uživa pri albanski vladi velike simpatije in kot dosedanji šef albanskega oddelka pri našem zuna njem ministrstvu dobro pozna albanske Politične in gospodarske razmere biti, češ, da je bil man da tor poprej po 1 itični uradnik in da od njegovega odstopa še ni preteklo eno leto, a pontmni uradniki nimajo zakonite pravice, kandidirati za skupščino. Mandat je ml seve verificiran, ker so se radvkalSiVi elani odbora postavili na stališče, da je imel Trifunovič kot državni tajnik funkcijo. ki velja toliko kot ministrski čin, ministrom pa je P° zakonu dovoljeno kandidirati. o- . 4 Iz Bolgarije. — Vlada oborozuje atentatorje. — Kaj je Arzo Lazič po bolgarski sodbi? BEOGRAD, 12. marca. Nekateri današnji listi prinašajo sledečo senzacijo-nalno novico: Bolgarska vlada je poslala v Jugoslavijo in na Češkoslovaško več dobro oboroženih in z denarjem založenih atentatorjev, ki naj izvrše atentat na Todorova in Obova. Atentatorji so bojda že prekoračili mejo. SOFIJA, 12. marca. Za bolgarsko presojanje naših političnih razmer in mišljenje o opozicijonailnih. je karakteristična današnja izjava liska »Borba«,da je beograjski parlament otvoril Bolgar Arso Lazič. II kralju je bil poklioain zato ' da je dobil ukor, ker je v macedon-skem1 narečju protestiral proti srbskim nasiljem!’.). SOFIJA. 12. marca. Sobranje je včeraj sprejelo novelo k zakonu o zaščiti države, kakor jo je predlagala vlada. Političen dejeneur v Ženevi. ŽENEVA, 12. marca. Jugoslovanski poslanik Jovanovič je dol danes de-janeur na čast gg. Venizelosu in B e n e š u. Navzoči so bili tudi prof. Jorga. Modirka, Kaklamanos in romunski poslanik Komen. nizaeij. SLS zavodi dosledno1 ne prispevajo niti pare namenom ki niso izključno SLS barve. Nam pa pripisujejo celo vrsto bank in podobnih zavodov, ki delajo le za dividende a na društva odpadajo drobimo. In taka 'mamo v Mariboru novo klerikalno palačo, Sokolskega, doma pa ne, čeprav je ves jugoslovanski Maribor v Sokolu. V tem praven bo treba v nacionalnih vrstah začeta drugače graditi, -- kar je morda najvažnejša točka preekrcnitve naših delovnih smernic in programov. Posojilnica pa je k sreči orientirana drugače in prispeva res krasne vsote v narodne, kulturne in karitativne namene. Toda vse to je kakor kaplja v morje, dokler naša društva kot Sokol nimajo niti društvene sebe. Že ljubljanski listi so sprožili odrešilno idejo, naj Posojilnica nad dvoriščem prizida stranske dvorane, da bomo neodvisni od nemškega Gbtza. Ideja je res krasna, leži na dlani in bi stala izvedba baje komaj 500.000 din., ki bi jih morala Posojilnica dati sicer davkariji. Prepričani smo, da sedanje ravnateljstvo ped odličnim narodnjakom in tudi velikopoteznim vodjo dr. Pipušem akcije ne bo vrgla v vedo. Če pa se že to izvede, se bodo gotovo našla tudi že sredstva, da se prizida par soh za društva, zlasti za Sokola. s čemur je za dolgo časa rešeno vprašanje Sokolskega doma in razvoja ostalih narodno-kulturnib korporacij. Čemu je na pr. Posojilnici velikanski vestihul. ki ničesar ne reprezeutira in še mmie koristi, niedtem ko bi se lahko sijajno izrabil za društvene ali poeojilnične prostore. — dosedanji lokali Posojilnice pa eventualno za Sokola. To je Posojilnica p a rodu dolžna in •feb le skromno proslavila spomin njenih ustanoviteljev ob 25 letnici Narodnega doma. Zidajmo za bodočnost! Dr. A. Reisman. ... Posojilnica 25 9©tniiCa doma- Maribor, dne 12. marca. Letos bo imela Posojilnica svoj občni fcbor ob 25 letnici, odkar je zgradila^ obmejnemu Mariboru ponosno parnco »Narodnega doma«, ki je že danes gotovo najbolj reprezentativna stavba v Mariboru. C© pomislimo, da je še v 6. letu po prevratu premoč financ v Mariboru v rokah nemških industrijaLev, da o gospodarski moči Slovencev v Mariboru pred prevratom skoro ni bilo govora, moranm priznati, da so bili voditelji Posojilnice pred 25 leti velikopotezni in odločni možje, ki se niso bali riSikirati težkih tisočakov za reprezentanco Slovenstva in zatočišče narodnim drugtvom. Oni takrait gotovo niso pri tem računali na rentabiliteto vl ož 3 nega kapitala, aimpak so smatrali kot naj-višjo dolžnost Posojilnice, da omogoči obuniejnemu Slovenstvu dostojno ognjišče. , Preteklo je 25 let 7 skoro val do zadnjega, ki so zasluženi ovekovečeni kot graditelji Narodnega doma na marmorni plošči v vestibulu. že počivajo, a Maribor se jo medtem prelevil iz srbo-ritcgn renegatskega nemškega gnezdeci Procvitajočc jugoslovansko mesto. Na tisoče novih Slovencev je medtem prispelo v Maribor, tisoče pri tlačan ih odvisnih in nezavednih Mariborčanov, te je vrnilo v naše naročje. Naravno da nam je positalo zidovje Narodnega doma takoj pretesno, ker njegovi ustanovitelji pač niso mogli slutiti, da bo Mar-burg tako kmalu čisto jugoslovanski Maribor. Naše kulturno nacionalno in karitativno delo se je bohotno^ razmahnilo in reže globoko brazde. Saj smo Slovenci že nekako ustvarjeni za d čustvovanj e, ki ga je včasih preveč neplodnega, a vendar tudi dovolj pozitivnega, tako da prevladuje ustvarjajoča sila. žal da se morajo neštete organizacije potepati od gostilne do gostilne, dan na dan zborujejo odbori po zakajenih luknjah in se ne morejo razrasti, ker ni potrebnih lokalov. Najžalositnejšo sliko nuni v tem Sokol, za katerim stoji ves Maribor. pa ima komaj skromno ozko sobico v Narodnem domu, v kateri se komaj giblje odbor. Podobne težave 'uma nešteto nacionalnih organizacij. Vse drugače je poskrbljeno za društva SLS. Ta imajo sedaj že krasno dvorano v Zadružni banki, kjer so sprejeli pod streho tudi več društev v lokale, vrhu tega. imajo čedne dvorane v Splavarski ulici, v Vetrinjski ulici, nadalje pro-sltore za zborovanje in prireditve v semenišču, samostanu, tako da so prav razkošno oskrbljeni. Pripravljajo paše zidavo Društvenega doma, v Krčevini. Sovč, tam je lahko: vse gospodarske organizacije temelje na zadružnih podlagah, ves ogromen dobička ere izključ v jiasaeiue SLS j'J njej pjirc-jer.ib Pi'tfa-1 v**. in ©o svetu. — O vprašanju sekvestracije posestev Thurna in Taxisa. V včerajšnji notici pod tem naslovom je tiskarski škrat skvaril izjavo vodje samostojnih demokratov Fr i bičevi č'a, ki se glasi: »Če je kdo postopal proti zakonu, pa najsi je tudi naš tovariš, se bo nastopilo proti njemu, da se dožffne, kje je krivica, Ako bo treba, se bo razpravljalo o tem tudi v Narodni skupščina.« — O »korupcijski aferi« r iše četrtkova »Riječ« med drugim-. Dejansko nima samostojna demokratska stranka nobene zveze z ukinjenjem sekvestra Thurn-Taxis. To je vprašanje čisto drugih činiteljev. Vprašanje mednarodnih pogodb in prevzetih obveznosti, zlasti pa vprašanje likvidacijske komisije, či-je člaimi so naši najodličnejši pravniki. Tudi če bi bila kakšna nepravilna afera, ne bi samostojna demokratska stranka prikrivala in ščitila krivcev, čudno je. da bi radi opozicijonalni posl-urci dokazali nepoštenje samostojni« demokratske stranke, da.si morajo sami priznati, da je njen voditelj g. Sv. Pribi-čevič absolutno pošten in da je izključeno, da bi on bil voljan sprejeti kakršenkoli »balkšiš« im de »vsi vemo, da je Pri biče vič v vprašanjih denarja korekten«. Zares je malo težko in čisto nič prepričevalno prikazati stranko, ki jo vodi človek, kateri je celo po priznanju najhujših nasprotnikov čist kakor solt.-ce od vsake korupcije, kot nepošteno, kot korupcijonistično«... — Kaj vse veseli naše klerikalce. — »Slovenec« zlorado objavlja izvajanja angleškega lista »Manchester Guardi-jian« o »dedičih Avstrije«, ki baje rešujejo vse probleme po habsburških metodah. »Manchester OuiJJjJija1.!« jo že neštetokrat pokazal, da h 1 naklonjen nasledstvenim državam in je ponovno za govnrjal ustanovitev srednje-ovropske federacije. Vzlic temu pa naše klerikalce silno veseli, če tak germanofilski list, ki vrhu tega pozna naše razmere slabše nego razmere v Tunisu, udari-'•po splošni politiki nasledstvenih držav. Kai klerikalec mrzi, to mrzi strastno in sle Leto: VI. — Številka; 59. — O novem tiskovnem zakonu, ki znači težak udarec razvoju naše žurna-listike, je prineslo glavno glasilo samostojne demokratske stranke »Riječ« v sredo dne 11. marca zelo umestno kritiko, v kateri pravi, da izvestne odredbe tega zakona v enaki meri zadenejo i režimske 1 opozicijonalne novinarje. Dalje piše: »Mi smo najodločneje za to, da se najostreje prepreči zloraba tiska za protidržavno -kampanjo, da se onemogoči klevetanje in zlohotna spekulacija, naperjena proti interesom splošči osti; smo za to, da se z vsemi sredstvi deluje za povzdigo stvarnega in formalnega nivoa tiska, tudi's sredstvi tiskovnega zakona, v kolikor se da. Vendar pa srno v interesu možnosti novinarskega dela sploh im v interesu novinarskih eksistenc zoper to, da bi se podsefcatla vsaka koristna novin arska aktivnost in kritika... Ta zakon bi bilo treba izpre-meniti tudi tedaj, če se v političnem toku dogodkov ne bi izmenjavale stranke na vladi, ker je enako neugoden i za vladno i za protivladno žurnalistiko. 7 Zakon je preveč elastičen in novinarji so po njem preveč izročeni na milost in nemilost upravnih oblasti z ene strani, a z druge strani upravnih oseb, ki lahko s svojimi stvarno docela neopravičenimi tožbami šikanirajo novinarje Jouli tedaj, ko imajo prav.« Nato »Rijoč« 0-inenja nekaj takih primerov in izraža prepričanje, da bo vlada uvozila povsem resne im strokovne predloge Ju-goslov. novinarskega udruženja. »Mi smo za tiskovni zakon, ki bo svobodomiseln in modem, ki bo sviti! državo in kralja, vendar pa mora ta zakon ščititi tudi novinarja in omogočiti razmah žur-nalistike.« V sedanji obliki — nadaljnje »Riječ« — ustvarja'iz novinarjev 'državljane druge vrste, a nckafere skupine drugih državljanov povzdiguje zopet nad ostale državljane, pa tako dobi novinar za isto krivico, za katero dobi kdo drugi neznatno kazen, visoko kazen. Ali- državljan, ki je izležen dopustni kritiki s strani vseh drugih državljanov. ima po ■ tem zakonu pravico zahtevati, da. ga 'novinar ne sme kritizirati — »Prepričani smn — sklon-’ »Rijoč« — da bo ta zakon izšel iz zakonodajnega odbora in ’z nareJne skupščine preporojen. tako da. bo drvcia v.skladu z načelom svobodnega tiska, in bo* tudi zaijamčil vse velike državne interese. — K reva k odgovor avstrijskemu kanclerju. G!°de na izjave avstrijskega’ kiauclerjia Rarmeka v dunajskem pairla-mentn je dal prokvefni miniisfer Priln-čevid temeljit in odločen odgovor, ki btf — o tem smo preverjeni — osobito domači m: nezadovol inežeim' iz nemških vrst še dolgo brnel po usesih. Minister ugotavlja predvsem', da so bili nemški paralelni zavodi na nekaterih srednjih Solaih v Jugoslaviji zatvorjeni saimO vsled pomanjkanja učencev. Nemški staviš! namreč uvidijo, da je za. njihove sinove bolje, če «e temeljito nauče državnega jezika, ker bodo lahko potenfi nastavljeni v Jugoslaviji (v Avstriji je talko!nltako daleko preveč inteligenčnega naraščaja). — Zelo dobro je zadel prosvetni minister resnico o utraikvisfat-čnib šolah, s katerimi se ie bahal avstrijski kancler. Minister Pribicevid je izjavil, da .ie položaj nemške manjšino v Jugoslaviji kar najboljši. Nemci i majo pri nas okoli 220 nemških osnovnih šol s 622 oddelki, pet' srednjih meščanskih šol s 53 oddelki (po nainovejši zia-tvoritvi!) ter 49 btreši-ib zabn-išč Na teh zaved-h dfdrije 797 učiteljev in 62 vrtnaric. Če Nemci ni«*« s tem' zadovoljni, dočim so koroški Slovenci-baje (po kanclerjevi izjavil zadovoljni z ufcna-kvističnimi šolami, ni .seveda npNeme zapreke, da ne bi tudi pri na« uvedli u-trakvističnib šol natančno po aVstrij« skem vzorcu! — Velika poneverb« pri finančni delegaciji v Magrebu. Računski uradnik Dragotin Horvat je, ogoljufal zagrebško finančno delegacijo za 125.000 dih-Horvat te dne 27. oktobra miirmlega lota likvidiral 125.000 dinarjev za istrske Mijoke tu dvignil ^dena,- pri blagajni fj,- nanone delegacije. Ko se je dne 6. mar-j ing. ŠLmiunek o industriji poljedelskih ca vršila revizija, so goljufijo zasledili,1 strojev, ing. dr. Dvofalk o zadrugarstvu, toda Horvatu so je posrečilo o pravem času pobegniti. Policija je izdala za njim tiralico. — Masaryk še vedno pri znanstvenem delu. Češki listi poročajo, dia preži deat Masaryk lcljub visoki starosti in državniškim poslom neprestano nadaljuje svoje znanstveno delo. Kalkor znano, je nedavno dovršil 9 poglavij svojih vojnih spominov. Sedaj je sklenil, da napiše še 10. poglavje, ki bo njegova poli-tično-filozofična izpoved češkemu laro-diu. Vrhu tega zbira Masaryk gradivo za nadaljni zvezek svojega mogočnega dela »Rusija in Evropa«. V njem bo analiziral Dostojevskega kot predstavi-teljia ruskega mišljenja. — Še aktuelnejši je pri nas. Iz Varšave poročajo, da je predsednik poljske republike tVajcicohoAvski sklical posebno konferenco, ki se ima baviiti z reformo zakonskega prava, ki je na Poljskem zelo zastarelo in zanemarjeno. — Vsi od silnih težkoč i-ttg. Krištof o agrarni reformi, dr. Ko nečny o semenogojstvu, ing. Dvoraček o gospodarskih zvezah med SHS in ČSR, dr. Žižka o praškem velesejmu itd. Številka je publikacija zase, ki se dobiva tudi v posebni prodaji in jo intere- skrb Zveze bo, da bo na tej razstavi zastopano v večji meri tudi štajersko o-brtniškn vajeništvo. Zveza je urgirala tudi volitve v zbornico in v okrožni tirad ter intervenirala glede šušmarstva in v mnogih drugih važnih zadevah. sentom toplo priporočamo, pri upravi v Novem Sadu. Naroča se obrtniških organizacij. (Iz poročila tajnika g. Stajnka na rednem glavnem zboru delegatov »Splošne Zveze obrtnih zadrug v Mariboru«). Čeprav ni bilo od zadnjega občnega zbora v življenju našega obrtništva nobenih posebnih in izredno velikih uspehov in dogodkov, moram vendar pov-dariti, da smo se ves čas resno in mnogo trudili, da bi odstranili glavne vzro- ke obrtniškega gospodarskega zastoja, ki jih delajo ločitvi uveljavili naše zahteve, v kolikor sena-zakona. so začeli nezadovoljni zakonci1 slamjajio na aktualna zakonodajna vpra-v masah prestopati v pravoslavje. Ko- ganja, na organizatorično delo ter na misija je že izdelala načrt o reformi in omiljen je f i n arnčn o-gospo d a rak i h tc-žkoč. ga predložila parlamentu. — V Jugosla- j y sledečem naj podam le kratko po- viji je še več razporočemih prestopijo v pravoslavje in prihaja cesto do konfliktov med takimi za,konci in oblastmi,) ki so še ravnajo po avstrijskem zalkon-' skem pravu. Vsled tega jo v interesu državljanov kakor tud’ državne oblasti in obeh cerkev, da se tudi v Jugoslaviji prilagodi zakonsko pravo sodobnim razmeram. — Izlet v Firenze. Umetnofitno-Zigodo-vinsko društvo priredi za omejeno število svojih članov šestdneven izlet v ročilo o najvažnejšem Zvezinem delu. Prepričam sem, da bi bilo lahko to naše delo večje in rodovitnejše, če bi se naše zadruge članice bolj zavedale važnosti, ki jo ima za nje višja organizacija ter pravic in koristi, ki jim jih nudi Zveza. Zveza je sodelovala pri sestavi osnutka novega obrtnega zakona pri treh konferencah in sicer v Celju, Mariboru in Ljubljani ter je njen odbornik go p. Zadravec skrbno stavil predloge, ki so bili v veliki meri sprejeti kot pndla- Firenze in Bologno z ogledom važnejših . .. , , umetnostnih spomenikov in mednarod-l h osnutku novega obrtnega zakona. ne knjižne razstave. Odhod iz Ljublja- ne 3. maja. Društvo zaprosi za breznla-l čem vizum in znižanje voznine; stroški za vožnjo, hrano in stanovanje so preračunani na 1500 Din, taksa za osebo znaša, 150 Din. Pri,glase (pismene in ustmene)/sprejem« tajnik do 25. marca v seminarju za umetnostno z-odovino (univerza) vsak dan od 12. do 12 30 ure. — Vsled moralne vestnosti ustrelil človeka. Včeraj je bil izvršen na Dunaju nenavaden atentat. 201etni mladenič Rothstock je stopil v sobo uredinikane- i kega dunajskega erotično-humoristične-ga tednika pisatelja Bettaperja in ga ustrelil. Potem je raztrgal vse rokopise na mizi. ;Pri zaslišanju je iztavil. da je, ustrelil Bettauerja iz moralnih razlo-l gov, ker se mu jo studil list »Er rmd Sie«. v knforom j0 Bettauer objavljal nemoralne članke o spolnem živijo ' Bettauer je težko ranjen in bo najbrže obljubljene nam podružnico državne podlegel ranam. obrtne banke v Mariboru, dalje za zvi- - Češkoslovaška številka »Poljepri- sanje obrtnih kreditov pri Narodni ban vrednega Glasnika«. V Novem Sadu iz,- ki in za zvišanje miniimov. končno tudi baja že 5. leto časopis »Poljeprivredni za ublažitev pogojev pri obrtniških po-glasniik«, ki ga urejuje agrarni strokov-, sojilih. h jak dr. Emil Popovič Peeilja. Dne 1.! Doseglo se jo tudi obveznost mo jetrni ar ca je izšla obsežna številka tega do- ske preizkušnje po načrtu nove• je pripiavno za stanovanje ali vsako obrt radi bole.ni se takoj proda. Gena 10.000 A. Sibngov.VprakatiAnton Rupar, Zeltweg 48, Anstrija. 533 Zastopniki za prodajo šivalnih strojev za Maribor in okolico se spre mejo proti polovi pinij in proviziji. Ote no predstavili soboto od 10 — 12 urr dopoMne. Sinper Bourne & Go. Šolska ul. 2. 565 Nova kolonija. Stavbišče za 30 — 40 hiš. krama ega. ugodna cena, tudi male narenle na razpolago Naslov; Kred tn 'n stavbena zadruga „Mojmir Rotovški trg 1. 569 Več stavbišč v me tu in o- kolini, male in verje parcele se iSče za takoiSni ali ppznejsi nakup Ponudbo s pogoji na naslov ■ Kreditna in stavbena z«d'uga „Mojmir“, Marihor. Rotovški trg i. 570 Stavbene načrte in proračune za stanovanjske h,še izdeluic po izjemni ceni za člane: Kreditna in stavbena zadruga »MojmiiRotovtkilig 1. 568 Izdelovanje in podpletanje nogavic po najnižji ceni dobro in arantirano del, prevzame strojna pletarna na Tržaški cesti št. 3. 555 Radi selitve divani, otročja post* 1 a z vložkom, pisalna miza. om-re, postelje, ogledalo m;ze, ode e in dr. na pro daj. Rotovški ti g 8, 1 nadCr levo. 571 Kolo, (moško) v nabolišem stnn-ju prod.ini po ugodni ceni tn koj. Naslov v upravi. 564 60 vrtnih stolov in miz na prodaiv kavarni Jadran. 5®6 | flor nosavke DBn. 38*— riDor Grajski trg 1. Dražba lova. Lovska pravica krajevne občne Korena se da potom javne draž e do 31. 5. 1928 v zakup. Dražba se vrši v sredo, dne 1. aprila 1925 ob 9. uri v prostorih sreskega poglavarja v Mariboru, levi breg. Sreski poglavar v Mariboru, levi breg, dne 5. 3. 1925. Dr. Ipavic s. r. 562 ~ Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine Recenjak se da potom javne dražbe do 31. maja 1928 v zakup. Dražba se vrši v sredo, dne L aprila 1^25 ob 9. uri predpoldne v prostorih sreskega poglavarja v Mariboru. Sreski poglavar v Mariboru, desni breg, dne 5. 3. 1925. 561 Poljanec s. r. 3. Veselinovič I Komo. Maribor Gosposka ulica 28. Da bi cenj". občinstvo spoznalo naše dobro blago, katero prodajamo po stalno solidnih cenah, vpeljali smo v naši trgovini »Brezplačno loterijo*, potom katere je mogoče, cla dobi kupec lepo darilo, ne da bi kaj žrtvoval. Kdor torej kupi na enkrat ali v presledkih blaga za Din 250*—, dobi brezblačno po 1 srečke, s katero ima pravico igrati na tej loteriji prj zgoraj označeni tvrdki, kakor hitro je prodanega blaga za omenjeno število srečk. Ta loterija Ima 1600 srečk z 720 dobitki. Dan srečkanja se pravoiasno objavi. 150 Žrebanje: pod kontrolo d.. V. Pfeifer-ja! Najkasneje julija 1&25. Dobil ki: 1 kompletna spalna soba, 2 dobl.ka po 1 otomnn, 2 dobitka po 3 m volnenega blaga. 10 dobitkov alum. posode in še 750 raznih drugih dobitkov. putiiiskii klet Vojašniška ulica 4. B8F" Danes in jutri velika "IDa Pojedina morskih rib loči se pristno dalmatinsko črno in belo vino. Dobe sc vedno tudi sveže morske ribe, kakor tudi prvovrstno dalmatinsko oljčno olje po najnižjih cenah. Priporoča se M6 Josip Povodnik. Lastnik in izdajatelj: KousoccijiTabor«. Glavni in odgovj.-ai lredtr.k: .Vekoslav Spi n d Jer. — Tiska Mariborska tiskarna d. d