Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. a tje first Slovene Dauy~ ttft the United States Issued every" day except Sunoavs and Holidays 7 List slovenskih delavcev v oAmerikL 4 Entered u Second-Class Matter. lepUmber 31. 1903, »t the Po«t Office at New York, N. T., under Act of Oo'< vers Teaming Company. T"di iz rnrnib -stanovanj še vedno Tr«'" : ' ' v;>T»if> nredmete na voz-n:'-e. T 'n t: boji so slični nekaki 1»7r»dnjib s t ra/. brez značaja 'nvPTfi ' i«iT - tva. k tern je prevlado-v °1 ■ . v min-i'pin tednu. Na i večji boj dneva je vršil na vo-- T -i'.-p in r':irk ulic. kjer so štrni-karji zfK+nvtli tiliee in na ta način prn-jizr* •"•:li. dn =e je promet por>olno-m-i ustavil. Oh tej priliki je prišlo do divj h pretepov, v kterih pa ni bil ke-do ro;ni ranjen. Mnn^o izgredmkov «o zaprli. napadov =o morali prestati vo7n:ki premoca. kteri vozijo po tr-cr \--Vo>n (li'-i mesta. Kjerkoli se je pojavil kak premogov voz. so ea iz-trroilnki takoj napadli s kamenjem, tako da so morali vozniki in policaji čest krat streljati na okna. iz kterih se je metalo na nie razne predmete, ien ni bil n'hee. Ako bode trajal štrajk še dalj ča-1>.->11,» "Ti <*ericn in pekom kmalo r, -i' "ti -5«.=t 'p in rorke. Izvrševalni od=ek chicaske Federate •• of 1 ilv r Votel je poslati poseben i «1'- - t>p l>«idnikn nnsr?roti. da mu t i i - - • • - e-1a-n.it poh ?ni v CliicaVinb;li. da bodo d"nes z "revolucijo'' prenehali. Delodajalci so svoj razvoz meiili za danes in štrajkarj: =f* v isznih shodih izjnvd. r»r r rr»l-n<»"i1neT;ru štraiku ter oklenili, da di 0 polioajn in ravno toliko j:; je bilo med hotelom in hišo kluba Hamilton. Pred-:ednikovej kočiji je sledilo 50 detektivov, do"lm je pred kočijo jezdilo 50 pol'cajev. Na kolodvoru je bilo 150. v bližini kolodvora 75 in pri hotelu Auditorium 150 policajev. Razun policij; sta bili na kolodvoru tudi dve stotniji 1. polka konjiče. Ko je bil predsednik gost kluba Merchant, je povoril o potrebi velike vojne mornarice kot jamstvo miru. Predno je predsednik odšel, se je daij (časa pogovarjal s klubovim prededn'-kom in mavorjem Dunnejem — naj-brže o štrajku. Potem se je vršil v klubu Hamilton sprejem, ob i te rej priliki je pozdravil predednik kacih 3000 Chicažanov. To je trajalo jedno uro. Na ulicah je ljudstvo predsednika povsod i navdušeno pozdravljalo. V Auditorium Annex so vodje štraj-karjev izročili predsednika protest proti daposlaoju ivezinega vojaštva ▼ Chicago. Zajelno so tudi izjavili, da »e bodo razsodbi nepristranskega razodisča podvrgli. Demokratični Iroquois klub priredil je predsedniku ▼ velike j dvorani hotela Auditorium sijajen banket. Tu so bili navzoči možje, kteri so pri volitvah nastopili proti R^osevoltu — toda danes so ga s skrajno navdušenostjo pozdravili v svojej sredi. Washington novosti. Loterija v Texasu. GLAVNI SEDEŽ TAJNE LOTERIJE V SAN ANTONIO, TEXAS. — ŽREBANJE SE PA VRŠI V MEHIKI. Italijani kot delavci na južnih nasadih. — V New Orleans, La., dospelo je 776 Italijanov. SULZERJEVA SMEŠNO ST. Wash msrton, 10. maja. Pfštnp oblasti so zasledile v San Antonio, Tex.. • terijsko podjetje, ktero je najbrže lel >tare in povsodi dobro znane lou--ianska loterije. Podjetju so prišli na sled najpreje v Coloradu in poštni in-">pe'itorji denverskega okraja so nami i v- raznih svojih govorih dokazal, da kiti demokratično. William Jennings irvan stane ]»tem najbrže le — Mnlpred - edn .k! Preiskava proti tmstu za tobak. N( k revvvorški časnik piše: fiPre--!:ava <► ]n>slovanju tobačnega trus-a se bode neizprosno napredovala." 7.ajedno pa poroča tudi, da so ono irand Jury ktera je preiskovala po-lovnnje trusta, razpustili. Upajmo, !a ne b«>de imela ta " neizprosna ireiskava" za j>osledieo — podražitev tobaka. Tatvina na železnici. Kav Haven. Conn.. 30. maja. Na tovornem kolodvoru New Hawen že-'eznici v Maybrooku, N. Y. so že dol-časa opaževali, da nekdo krade blago, ne da bi zamogli priti tatovom na sled. Tatovi so kradli svilo, zaboje polne šampanjca in razno drugo blago. Radi tega je želežnična družba naročila svojemu glavnemu inšpektorju James F. Vallelvju, naj potuje v Mavbrook; Minolo nedeljo ie aretiral tamkaj kurilca John J. Foleya in včeraj so zaprli njegovega tovariša Chas. Winfielda. Glavar tatinske družbe je pa bil vslužbenec Clark, kteri je pa neznano kam izgi-nol. Vrednost vkradenega blaga znaša $50,000. Prepovedano izseljevanje. Honolulu, Hawaii., 10. maja: Z oarnikom Sibiria, kteri je dospel semkaj iz Japonske, ni dovedel niti je-dnejja možkega Japonca, pač pa nekoliko J&ponk. Iz Japonskih časopisov je posneto, da je japonska vlada prepovedala izseljevanje možkim. .. -i i.,.- . Velikanska prevara. "Equitable" ogoljufana. PREMETENI GOLJUT PRIDOBIL SI JE NA LAHEK NAČIN LEPO SVOTO |27.000. Sedaj so ga vjeli in zaprli v Pennsyl-vaniji. Njegov pomočnik je dru žbin vslužbenec. VKRADENA POLICA. ■ V torek popoludne so Pinkertonovi Vtektivi v Stroudsburgu, Pa., aretirali moža, kteri živi pod raznimi imeni. čegar pravo ime pa je najbrže Sam T.oblev. Po zatrdilu policije je are-lovanec jeden najbolj premetenih lopov. kar jih posluje v Ameriki! Lob-!eya bodo dovedli v New York, kakor hitro bodo izročilne listine gotove, kajti opeharil je newvorsko zavarovalno družbo Equitable za celih *27.000. Uradniki imenovane družbe nazna- Vjo posrečilo se je Loblcyu izvesti rvedeno goljufijo na sledeči način. Vi]ljam C. Cotton iz Brooklne, Mass.. ie zavarovan za .$50.000. Dne 1. mar- i 1904 izjKJsodil je Mr. Cotton na • • polico $27.000 in ostavil polico ii družbi kot zastavo. V avgustu "onašli so družbeni uradniki, da je olico nekdo vkradel, kteri je moral ' iti nekako družbin vslužbenec, koj; 0 7. Lobleyem bil v zvezi. V družbenih knjigah so tudi našli napačne knji/be. Tudi Cottonov podpis jc ponarejen in nekdo je na njegovo ■^oJ i co vzel zopet 427.000 — naravno a škodo družbe. Oba goljufa sta se-^nj skušala že v tretje dobiti na po-t;'-o denar, toda hlasrajniear banke v '-"torej sta hotela lopova dvigniti de-nnr, je pričel vso zadevo sumiti in je "ahteval da se lastnik police natan--nejp identificira. Na to je Lobley -">i'nol. dokler era niso v Pennsylvaniji prijeli. -o- Kupljeni glasovi. Po vsej Ameriki se sedaj norčujejo iz Newyorčanov, ker so njihovim odposlancem v državnem ]x>stavada-ialstvu ponudili samo za jeden glas (plin in Niagara) $25.000. Nič druze-;eo po deset rubljev. — Iz Pariza se a poro;"a da so ruski mornarji prepričani. da bodo zmagali, da so polni navdušenja in da jedva pričakujejo. ?a primejo Toj>-a' VSPORED VESELICE kluba "Ilirija" 13. maja v češki So-kolovni, 420—424 E. St., v New Yorku. T. a) Naprej zastava slave, D. Jenko, udarja tamburaški zbor. b) Za jedau časak radosti, pl. Far-kaš, ndaija tamburaški zbor. II. Pod kostanjem, I. Schnabel, de-et na citre, igrata igrata gdč. Tinka Pakiževa in g. Zvonko Jakše. ITI. Arija iz opere: Krasotica iz New Yorka, L. Udall, udarja tamburaški zbor. h) Kje dom je moj, udarja tamburaški zbor. IV. Pesnik in kmet, F. v. Suppe, xrata na glasovirju gdč. Mimi Rem-■lova in g. Josip Rems ml. V. Eno uro doktor. Burka v 1. dejanju. . VI. Ples. Vstopnina 25c. Začetek ob 9. uri. Hi t^ ii^ ii^ n« m Zjedinjenje potrjeno. Sptošaa zadovoljntst rati prihoda Nebogatora k Rožestvcnskem«. — Japonci se ie bodo podali r pomorsko bitko. — Rusija ima blizo Saigona v Cochinchiai stojo lastno premogovo postajo. POTREBNO OZEMLJE SO KUPILI OD DOMAČINOV POČETKOM LANSKEGA LETA. — JAPONSKE PRITOŽBE; V SVOJEM OBUPU NAŠTEVAJO POSAMEZNE SLUČAJE KRŠITVE NEUTRALNOSTI. Žitomirski nemiri Gassini prestavljen iz in urednik Krussvan. Washingtona v Madrid. Petrograd, 11. maja. Admiraliteta izraža soje popolno zadovoljstvo radi združitve Nebogatove divizije z bro-dovjem admirala Rožestvenskega. Sedaj rusiio vojno brodovje na Iztoku nadfkriljnje ono admirala Toga najmanj za 25 odstotkov. Admiral Nebo-gatov Ix^de potreboval najmanj teden dni, da nakrca potrebni premog za pot v Vladivostok. Tukaj je vsakdo prepričan, da se admiral Togo ne bode s^reioti odkrito bitko. Admiraliteta ne more potrditi londonskega poročila, da je Ko/.estven-sfeova križarka Almaz dospela v Vladivostok. Frankobrod ob ^r.j Nemčija, 11. maja. Semkaj se poru5a iz Hamburga, i a so ruski agent je z organizacijo nemških kapitanov in pomorskih častnikov sklenili pogodbo, vsled ktere rx>do ruske transjtortne parnike 5. divizije ruskega pacifičuega brodovja vodili nemški kapitani in možtvo na Daljni Iztok. Možtvo odpotuje te dni v Libavo. Paris, 11. maja. Japonci se pritožujejo, da so Francozi pomagali ruskemu brodovju v luikah Cherbourg, Dakar. Algier, Jibutil, Magun^a, N.ssi Be-, Ivamran, Port Dayot in Ilonkohe. * * * Tokio, 10. maja. Tukajšnja vlada -e z ozirom na francosko neutralnost zadrži še nekako rezervirano, toda položaj glede Indo-Kitajake .se hitro bliža krizi. Dasiravno je francoski minister inostranih del M. Delcesse večkrat izjavil, da se rusko vojno brodovje ne mudi na francokem teritorialnem vodovju, je tukajšnje mor-narično ministerstvo dobilo informacije, da se je par ruskih ladij mudilo v luki Ivohe. nedaleč od zaliva Kam-ran. in sicer dne G. t. m. Tutkaj se tudi splošno sodi, da bode Nebogatova divizija nakreavala premog in vodo .»a francoskem vodovju. Kako se bode sedanji položaj razvil v bodocLosti, je težko prerokovati. Japonska vlada je prisiljena verovati francoskem zatrjevanju, da so se ru-~ke vojne ladije mudile izven teritorialnega vodovja. Agitacija proti ran-eoskej trgovini se vedno bolj razširja. PROKLAMACIJA ZA NAPAD NA ŽID O VE IN PLEiriTEV NJIHOVIH TRGOVIN. Protest proti kozakom v Bjclcstcku. Tajna tisiama v Kavkazu. NAMERAVANE D STRACIJE. 5N- RUSKI POSLANIK ODPOTUJE NA SVOJE NOVO MESTO V JUNIJU. CARJEV ZASTOPNIK JE BIL VODJA DIPLOMATOV V WASEING-TONU. Njegovim naslednikom je imenovam taron Resen, bivši poslanik v Toki ju na Japonskem. (del Rožestven^kega brodovja) dospela srečno v Vladivostok. Pluli sta neopaženo memo japonskega vojnega brodovja Saigon, Cochinchina, 10. maja. Dve ruski križarki od Rožestvenskovega brodovja ta dospeli po noči dne S. maja do rta St. James, blizo tukajšnjega mesta in sta zopet odpluii včeraj zjutraj. Križarki sta prinesli povelja in navodila za podadmirala Nebogatova. Ko sta bili križarki vsidra-ni kake dve milje daleč od obrežja, je bilo valovje zelo visoko in tako je bilo dobro videti, da na njihovem obodu ie raste morska trava Značilno je. da je na ruskih ladijah število možtva "izredno veliko. Vsi mornarji so zdravi in se kar najboljše počutijo. Rusko brodovje je z vsem potrebnim dobro preskrbljeno, le zaloga tobaka je bolj majhna. Nebogatova divizija je že plula memo rta St. James. Paris, 10. maja. Marquis de Barthe-lemv, kttri ima zajedno z grofom de Pourtalcs razne koncesije v zalivu Ivam r an u, Anam, zaniknje vesti, da njegovo podjetje oskrbuje rusko vojno brodovje s premogom in drugimi potrebščinami. Imenovana koncesijonarja imata tamkaj le 700 ton premoga, kar je brez vsacega pomena za 52 vojnih ladij admirala Rožestvenskega. Pač pa imajo Rusi svoje zaloge krog reke Mekong, ne daleč od Saigo-na. Ko se je vojna pričela, so Rusi tamkaj kupili velikansko zemljišče, •■ktero so sorpmenili v svojo prem^n-vo postajo. Tamkaj imajo tudi zalog« druzih potrebščin. Premog so kupili Rusi večinoma na Japonskem. Admiral Rož-istvenskij je poslal svoje pre-mogove parnike k tej postaji, dočim so vojne ladije čakale na prostem morju. Premog je toraj ruski in zalo-;ra se nahaja na ruslkih tleh; premog so Rusi nakrcali na ruske parnike. To dejstvo pa ne pomenja kršitve neutralnosti, kajti Francija ne more preprečiti, da bi Rusi nakrcavali premog na svojih lastnih tleh. Ako bi domačini ne bili opravičeni prodati svojo deželo Rusom, potem bi Japonska gotovo ne čakala 15 mesecev in še le potem protestirala. To dejstvo zamore prouzročiti, da Tukaj =o zaprli Francoza M. A. E. j bode sedanji položaj zadobil povsem Bougouina in Angleža F. Strangeja,! drugo lice kot ogleduha. Združitev obeh ruskih brodovji se London, 10. maja. Iz Petrograda se uradoma potrjuje. Danes dopoludne brzojavlja, da se tjekaj poroča, da sta se je predsednik Loubet dalj časa poru ski križarki Almaz in Jemčuk, od svetoval z ministrom inostranih del divizije podadmirala Voelkersama o položaju. O Potopu paraika Aransas. Boston, Mass., 10. maja. K pečinam Pollock Rip odplulo je več par-nikov, da preiščejo potopljeni parnik Aransas. Na parniku nakrcano blago se ceni na $175,000, tako da znaša skupna škoda $300,000. Štorklja v grlu. Laporte, Ind., 10. maja. V Vanni, ktero mestece ima le S00 prebivalcev, se ljudje do cela posvetili Roose-veltovim idejam glede naravne množitve ljudi. Tamkaj so sedaj vstano-vili klub čegar naloga bode skrbeti za to, da se število porodov poveča, in da bodo babice povsodi dobro do-šle. Grb novega kluba bode okrašen z štorkljo. Roosevelta bodo člani kluba naprosili za moto. Nova država. Pennsylvanci agitirajo sedaj za vstanovitev nove države. Oni del sedanje Pennsylvanije, kteri se nahaja zapadno od gorovja Alleghany, bi se rad rešil korupcije mesta bratov-ske ljubezni. "Me too", izjavlja mesto New York in gleda v Albany. Povečanje Carnegiejevih tovarn. Youngs town. O., 10 maja. Carne-eie - Steel Co: je ravnokar izdelala načrte za povečanje svojih tukajšnih tovarn. Družba bode zgradila pet novih velikih in 50 manjih plavžov. Vsled tega bode družba potrebovala 3000 novih delavcev. Elektrika zmagala nad parom. Washington, 10. maja. Delegatom mednarodnega železničnega kongresa se je danes naznanil vspeh glede poskusne vožnje med električno in parno lokomotivo na newyorskicentralni projri. Na vzporedni projri, doljri šest milj. zapadno od Sehenectadv, se je začela poskušnja in sicer istočasno ; med parnim in električnim strojem, da se na ta način tem gotoveje dožene prednost prve ali druge. Teža obeh strojev je bila primeroma ista. Pri treh prvih vožnjah je bilo po osem. pri četrti pa po šest naloženih železniških vozov pripreženih. Da se je dosegla hitrost 50 milj na uro, potreboval je parni stroj 203, električni pa le 127 sekund. Na daljavo 1500 čevljev je bil električni stroj za svojo lastno dolžino pred drugim. Kmalo na to ga je pustil daleč za seboj. Sneg in toča. St. Cloud, Minn., 10. maja. Včeraj je tukaj dve uri snežilo. Istočasno je padala tudi toča in vihar je bil prav krasen februarski. Sodna obravnava proti Hochu. Chicago, 111. 11. maja. Pri včeraj-šnjej obravnavi proti morilcu svojih ".en, John Hochu, je dr. Oskar Lew-ke opisal preiskavo trupla umrle Hochove soproge. "Walker - Hoch On naznanja , da potpm preiskave ni za-mogel najti kake posebne bolezni kot .vzrok smrti. Petrograd, 10. maja. O izcredi'i v Žitomirju na Volinju v jn a Ine; Rusiji do sedaj še r.i nadaij-.iih poro-; čil. Antisemitski agitatorji so že dva tedna pred nemiri dobil i prokianiaci-je po mestu, s kterimi so poživljal"1 kristjane, naj napadejo in pretepejo Zidove. Na te proklamacije s - takrat ni nihče oziral, ker jih ni bilo smatrati resnim. Minister notranjih zadev P ' " -i . je dne G. t. m. zvečer rka al » W.".>t::v J v Zidomirju. naj čifute čuvajo in pre- j prečijo izerede. Novi list urednika Kr:'*"vana. nrejsnega izdajatelja 1: ta '* 'tsa-••abjec", je že t-.ren.ebal iz'-ain'i. 1: Kruševan ni mogel po raw .i: i svojib dolgov. Bjelostok, 10. maja. Trkaj'ne kra-ievne oblasti so se pritofile rudi nastopa kozakov in izjavljajo, bi se / v ljudstvu obudil čut r.-aš:-«vcn;u in !a se položaj ]ioslabš''.ie. Mniv ■> ;v. "■redov so provzročili t lkaj^nj" Zidovi. Batum. Kavkaz. 10. ma.ia. T"kaj-šn.je oblasti so našle v tuka^-nTe"^ mestu tajno tiskarno za revolucionarne tiskovine. Petrograd. 10. maja. Socijalui de-mokratje izjavljajo da nameravajo v nedeljo vprizoriti po vsej Rusiji demonstracije. in da hodo za slučaj potrebe oboroženi z — bombami in di-na^itom. da se fako postavijo v bran vojaštvu. Brezdvomno hočejo socialni demokratje provzročiti nnve po-fežkoče, toda oblasti so vkrenile vso potrebno, da zatro izgrede. Kijev, 10. maja. Dne 13. maja je fukaj pričakovati da bode mnogo de lavcev praznovalo, ker bodo obhajali "mednarodni" praznik po pravoslavnem koledarju. Petrograd. 11. maja. Sedaj je do-rrnano. da je bilo povodom zadnji' Izgredov v Žitomirju vsmrtenih 10 osob. dočem je število ranjencev izdatno večje. Oblasti so proirlasile za rnesto izjemno stanje, in število vojaštva povečale, ker se je bati, da s;n izgredi v soboto in nedeljo zopet nr obnove. Razne prodajalnice ktere so lastniki zaprli, so zopet odprte. Tudi v Gostininu je prišlo do prot "ifutskih izgredov. Tem povodom jr bilo več Židov ranjenih, toda ni jeden vsmrten. Bati se je še nadaljnih iz sredov ne le v Žitomirju in Gostini-mn. temveč tudi v drugih mestih ob ooljskej meji. kjer so čifuti najgo-stejše naseljeni. Nemiri v Žitomirju so se pričeli na reki. Židovsko družbo, ktera se j*1 vozila v čolnu so postopači napadli 7 kamenjem, na kar so čifuti na nje streljali. O tem je takoj vse mesto zvedelo. Židovi so se zbrali na jednej in kristjani na drugej strani srlavne-'t let nice je dobil od carja p -ebne nagrad« "n čestitke skoraj < d vseh vladarjev. Ko je b:i star 17 let, nast- : il je službo v ruskem diplomatičnem zastopstvu in po Oletnem delovanj ■ v Petro-gradu poklala ga je vla>"a \ Draž lane, potem v Karlsruhe, na Dansko in v Hamburg, od kjer je odšel k't poslanik v P. king, kjei je imel toliko uspeha. da jii postala Rusija odločilna država v Aziji. V se lsnjej rusko - japonskej vojni je Cassini avtoriteta za vse one. kteri žele izvedeti o koncu vojne. On j« namreč ojw?iovano povdarjal. da se zamore \ o j na končati edinole s poi>i>l-no rusko zmago, na kar bode car določil mirovne pogoje. (Ured.) * ir * Baron Roman Romanovič Rosen, državni svetnik in vitez redov sv. Vladimira, sv. Ane in sv. Stan:-lava, kteri je imenovan Cassini je vira naslednikom, je član tare ruske obiteljL Rosen govori a agio "ko. franc -.;•«, nemško, italijansko in japonsko tako popolno, kakor rusko. Njegova so proga baronica Jelisaveta Alcisan-ira Rosenova je hči ge:ic?rala Odincova, kteri je bi! več let generalni gruberna-tor v Nižnjem Novgor bi. Leta l! '3 je postal poslanik v Tokio, kjer je ostal do pričetka sedanje vojne. —-(Ured.) KBETANJE PARNIKOV, Dospeli so: Koenig Albert 10. maja iz Genove s 1S27 potniki. Caronia 10. maja iz Liveipoola s 1352 potniki. A ietorian 10. maja iz Liverpoola. Rotterdam 10. maja iz Rt tterdama s 000 potniki. Dospeti imajo* Rhein iz Bremena. Georgie iz Liverpoola. Lugano iz Hamburga. Sardinia iz Hamburga. Hudson iz Havre. Bo vie iz Liverpoola. La Fontaine iz Havre. Augusta iz Trsta. Majestic iz Liverpoola. Armenia iz Hamburga. La Savoie iz Havre. Cedri c iz Liverpoola. Lucania iz Liverpoola. St. Louis iz Soubhamptona. Slavonia iz Reke. Vaderland iz Antwerpena. Columbia iz Glasgowa. Numidian iz Glasgowa. Alexandria iz Hamburga. La Gaseogne iz Havre. Oapluli so: La Touraine 11. maja v Havre. Gneisenau 11. maja v Bremen. Bluecher 11. maja v Hamburg. Odpluii bodo: 7ork maja v Southampton. Umbria 13. maja v Liverpool. Finland 13. maja v Antwerpen. Koenig Albert 13. maja t Genovo. Astoria 13. maja v Glasgow. »V. . -i... , . » If Al AC MlBnni* stvo' d* se JaP°n9k* teko* tSLAd SlJIKlU kJA njih 2500 let le trikrat bojevsla a in«- List sl*veaskik delavcev t Ameriki, zemstvom. Pri tem pa japoaski pod- •redaik: Editar: rePu-ki pozabijo, da je imela Japoa- Z M AGO SLAV VALJAVEC * ska v isteJ Jobi 1000 driaWjan Lastmik: Pablisk« F^ANK SAKSE*, 109 Graeawick Street, New Yark City. *3 « . 1.50 . 4.M CI let*.......I* trt l«ta...... 175 Y Err*pa paiiljama iiat skapaa dre številki. Na leta velja list ta Amerik* " m1 leta.......... Za Imp«, u vse . . . . »1 leta ... . -GLAS NAHODA" iikaja rs»ki dan iz~ ncati aedelj ia praznikov. "QLA8 NARODA" ("Vaice mf tke Peaple") Issued every dav, except Sundays and Holidays. Sabecriptier* yearly $3.00. Advertisement an agreement. Zm. oglase da deset vrstic se plača 30 •entov. Dopisi brez podpisa in asobnosti se ae natisnejo. Den*r naj se blagovoli pt šil jati pe Honey Order. Pri spremembi kraja naračnikov Esimo, cia se nam tudi prejšnje bivali* naznani, da hitreje najdemo naslov-mika. Dopisom in pošiljatvam naredite masloi . "Oloa Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Talaloni 3 7 OS Cor t la no. skih vo.jn in kraj njih neštavilno bojev in moritev. Tudi štrajkov imajo na JaponsksM dovolj. Tam ne štrajkajo samo obrsi-ni delavei ia oni v arzanalik, kajti na Japonsksm po itrajkali tudi ae sodniki. Še par let in Japonska, ktara prebivalstvo aa množi vaaka lato aa 500,000, beda morala živila doraaati ia Kitajske. Položaj delaveev na Japonskem ja okrajno žalosten, kajti tamošnji delavci niso me aruzega, nego sužnji. I^ta 1S99 bilo je na Japonskem 280 tisoč 92? tovarniških delavcev, med njimi 1S4,111 žensk in otrok. Dnevno delo traja od 12 do 15 ur. Navadni delavec dobiva od 32 do 30 senov dnevne pl če (?en je y2 centa), iz učeni delavci dobivajo od 30 do 40 senov, dekleta od 10 do 20 in otroci od 5 do 15 senov na dan. Največja dnevna plača je 60 do 80 senov — tako da se nihče ne moTe življenja veseliti. Izdatki delavskih rodbin so redno večji, nearo prihodki. Delavska rodbina zasluži na mesec običajno po $S.2S in izda £9.44. Za primanjkljaj morajo delavci beračiti po mestnih ulicah. Brezposelnost je splošna :n v Tokiju umrje povprečno vsaki ■lan do pet ljudi vsled lakote, dočim milijonarji ne vedo, kako bi zapravili svoje dohodke. Politični položaj je še bolj žalosten kakor socijalni. Na Japonskem ne po-fttrajk chicaikih voznikov p.isial jc ' znajo svobode govora in tiska in rod •a mesto in tudi za okolico javna ka- hino mikada kritikovati, ali saj o njej k® teta, k t ere posledic«, bode chica- govoriti, ni mogoče brez smrtne ne-iko pc^bivalstro še Jil^o občntilo. i varnosti. Ako hočemo biti popolnoma nepri- Taiko piše japonski dijak Kiichi al ran tik i in opazujemo sedanji št raj k, Kaneko o svojej domovini in uverjeni moramo takoj priti do prepričanja, smo, da je še mnogo zamolčal. da se tamošnji boj na bode končal s j_______ 7a organizirano delo. Uzrok aenm pa je. da je »najk prekoračil Chicaški štrajk. vati meje. ktere bi zan-o^rle biti zanj merodajne in da je vsled brezobzir-■etra lx>ja izenibil svoj nane/i. Chi«?a-iki štrajk ni več štrajk, kojega vodi «rganizi rano delavstvo v prid svojih kor:>ti, temveč boj. če^i> - «rlavni namen je j »oškodovat i in celo uničiti lastnino meščanov. Da se pri *em ne ffleda na življenje, je t Chiiaga samo-j mevno. f.e dolgo vrsto let je pri vseh de-1 lavskih organizacijah, ktere ne bo-j-jajo na radikalnih nazorih in kterih Aani ne vidijo v delodajalcih svoje •taprisežene sovražnike, v navadi, da ae ne poslužujejo itrajkov v znamenje sočustva. Samo v onih slučajih, kjer se gre za čuvanje lastnih kori-«ti, se poslužujejo take organizacije imenovanega sredstva. Taka politika pošten m delavskim »-rcanizaeijam še ■fkoli ni škodovala. V fhieagu so pa aoj>et mislili, da se zamorejo temu principu norčevati. Ne da b: bile nji-, hove koristi v nevarnosti, ali da bi pričakovali poholjŠanja plače, so se vozniki združili a krojači, kteri so se prepirali z neko krojaško tvrdko. Tako je pa prav brez v-ake potrebe nastal boj. kteri se js vršil in završaval ■a ehieaških ulicah. V Chieagu se več He bojujejo unijski ;n ltunijski delavci, temveč druhal se bori proti <«fm. k:eri morajo čuvati zason in javni red. Na štrajk krojačev nihče vef* ne misli in tudi nihče več ne ve, čko dobljenim denarjem raztezno žiVe. Ako bi pričeli misijonarji s kakim drugim poslom, kot z vero, fci jim gotovo toliko neneslo. Oni pi-iejo o Japonskej prenesramno. Vse drugače pa piše zopet ameriško časopisje. Ono piše baš nasprotno in hvali Japonce čez mero, ker dobiva od japonskih agentov podkupnino. Ako bi človek ameriškemu časopisja verjel, potem bi bila. Japonska n. pr. eajmirnejša dežela na sveta, kajti v 4otkaz tema se običajno navaja dej- Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 26. aprila. Že smo opozorili rojake, naj ne pobijajo denarja v navadnih pismih. Zgodilo se je že večkrat, da taka pisma na doltrem potovanju izginjajo. V stari domovini namreč ljudje mislijo, da se nahajajo v vsakem ameri-kan>iem pismu — dolarji. Kmetski lant Konrad Kranjec, doma iz Vrho-vega pri Radečah na Kranjskem, iz-■prehajal se je ob desnem bregu Save pri Zidanem mosta in je tu našel zaboj, v kterem je bilo 80 pisem. Pisma so bila odprta in fant jih je raztresel. Otroci so prišli in so pobirali ta pisma in jih domov prinesli. V teh pismih pa se je čitalo, da se temu in temu povilja toliko dolarjev. Vidi se ♦•►raj, da so v pismih bili denarji. Nekdo je ta pisma ukradel, odprl in iz njih pobral dolarje, potem pa prazna pisma zagnal iz vagona proti Savi. Pisma so bila naslovljena v Istro in na Notranjsko. Rojaki, pazite to-raj in ne pošiljajte domov denarja v navadnih pismih! Znano je, da so pri eradbi nove gorenjske železnice bili delavci sami Lahi. Podjetnik Ceconi je bil Lah, ki je skrbei zato, da je vsak Lah dobil zaslužek. A znal je tndi ščititi svoje rojake. Težavna in nevarna dela v predoru so opravljali slovenski delavei. a omj na prostem so bdi Lahi. Že pred meseci pa se je govorilo, da -o v delavce bili preoblečeni laški oficirji in da so ti delali v bistriškem predoru in tu skrivno mine polagali, (govorilo se je to pri nas javno; tudi vlada je to slišala in je že poslala in ženirja Molkeja, da preišče ves pre-lor, da preobrne vsak kamen in da «e prepriča, ali ni kje kaka mina po-lona. Kes čudne so razmere med Avstrijo in Italijo in jc prav lahko mo-croče, da so prekanjeni Lahi porabili ugodno priliko in položili mine v bistriškem predoru. Ako bi bila vojska, podrli bi nam Lahi dolgi predor in uničili najkrajšo zvezo s Trstom. Kaj je to Maribor? To ve vsak navaden človek pri nas, le "velečislana' telegrafistinja v Ptuju na Štajerskem ne ve tega. Ko ji je nekdo izročil brzojavko za Maribor, vprašala je: "Was ist das Maribor*" Oj, ti re-vica neračurska, kako si postala neumno dovtipna! No, slovenski nečejo znati niti ljubljanske oblasti. Finančna prokiiratu-ra v Ljubljani pošilja slovenskim •kmetom tožbe v nemškem jeziku. Ako kmet zaostane s plačilom davka, toži ea finančna prokuratura v nemškem jeziku. Kmet dobi nemško pismo; ne ve, kaj je v njem pisano in mora letati od Poncija do Pilata ter iskati človeka, da mu raztolmači vsebino nemškega pisma. Kje je ravnoprav-nost? Oblasti je ne poznajo, četudi bi jo morale poznati, a mi jo bodemo dosegli le tedaj, kadar bodemo odklanjali nemški pisane odloke, tožbe in obvestila. Gani se, slovenski kmet! Ali kaiko? Od kod bi dobival zavednost, saj tudi ljubljanski škof celo ob velikih praznikih pridiguje Slovencem v Ljubljani v nemškem jeziku ! Slovenki jeeiik se nikjer ne spoštuje, to je nikjer pri oblastih. Tudi tržaška škofija ni mu naklonjena. Neki tržaški odvetnik je poslal škofijskemu ordinarijatu slovensko pobotnico v podpis. Ordinarijat ni hotel podpisati slovenske pobotnice, ampak jo je preložil v italijanski jezik ter podpisal to italijansko pohotniao. Mislim, da bi bila tukaj Taaka besada odvae. Zopet se j« oglasila Kranjska krati i ln i ca v Ljubljani in je bogato podprla vse nemške zavode in društva na Kranjskem. Obdarila je bogato nemška šole, neaaiki šulfarajn in aloglas-ao sdd&arko, toraj društva, kterih delovanj« j« maravnost naperjeno proti Sloranaaat Jsseniee na Gorenjskem so ša slovanske, ali Nemci nam jik hošejo ailana odvaeti. Kranjska hranilniea Ia aaatake težnje krepko podpira. Letos j« darovala aelih 15 tiso« kron sa zgradbo nemške šole na Jeseniaeh in koea a tem uničiti našo Družbo sv. Cirila in Metoda, ktara se bori za slovensko šolo na slovenskih Jesenieah. Kranjska hranilniea je spet darovala 18.587 kron 50 vinarjev r.a nemško dekliško šolo v Ljubljani, 11.500 kron je dala za drugi nemški zavod, 3000 kron za nemško gledališko društvo, 30,500 kron za Filhar moniško družbo v Ljublqani in mnogo tisočakov še za druge nemške zavode na Kranjskem, to je za nemške šole Ne bodemo vseh daril obelodanili ktera "žrtvuje" Kranjska hranilnica v Ljubljani za povzdigo nemštva na Kranjskem, ker smo to že storili in ker je to sploh znano vsakemu za vednemu Slovencu. Kar smo omenili, storili smo le zato, da bi opozorili ro jake, da bi se vsi Slovenci skrbno ogibali nemške hranilnice, kakor ona ogiblje vseh Slovencev, kadar razsipava denar le v nemške namene Svoji k svojim, in tudi nam Slovencem se bode godilo bolje. DOPISI. Newark, 0. maja. Dragi gospod urednik! — Prosim. Vas, da uvrstite moj dopis v cenjeni nam list "Glas Naroda", kteri je tako razširjen po naši novi domovini. % prvi vrsti naj omenjam, da je naš industrijalni kraj — dasi tako blizu New Yorka — našim Sloveneem in Hrvatom kaj malo znan. Imamo pač tu zastopane razne narodnosti, a ravno Slovencev in hrvatov je tako malo, da ne velja govoriti o njih. Koliko dela naših ljndij. kteri razumejo kako rokodelstvo, težka dela v rudnikih. Zato bi bilo zelo priporočljivo, la se začno naši rojaki tudi malo odlašati v naš kraj. Newark se zelo razširja in ima vsa mogoča industrijska podjetja. Za Slovenee in Hrvate, kteri razumejo kako rokodelstvo, bi «e dobilo v našem kraju vedno delo — a za druga navadnejša dela pa ne morem priporočati, ker je tu vse polno Italijanov. Kraj je tu za delavce zelo prijeten, živež primeroma po ceni, stanovanje se pa dobi, kakoršneea kdo zahteva. Kraj ima lepe parke, zadostno šol in je sploh priporočljiv. Dobro bi bilo, da se tu nabere malq več naših rojakov. Kolikor nas sedaj dela po tovarnah, so zelo zadovoljni z nami. Zakaj bi si ravno naši ljudje ne poiskali malo lažjeera dela! Pridite torej, kteri razumete kako rokodelstvo in tako ustanovimo tu novo naselbino. Pomagali bodemo drug lrujremu in napredovali še na drugih poljih če nas bode dosti. Pozdrav Slovencem in Hrvatom po širni Ameriki. Ignac Zupane. Cleveland, O., 8. maja. Včeraj, v nedeljo, dne 7. maja, bilo je slovesno odkritje spomenika generala Kosziuska, rodom Poljaka. Nje-srovo delovanje in njegov životopis mi <5cer ni poznan, vendar pa vem, da se je odlikoval tu v Ameriki s svojo bi-strostjo in hrabrostjo, kot zapoved-nik in vodja vojski. Spomenik je krasen in predstavlja Kosziuska s potegnjeno sabljo v roki, ne kvišku naprej držečo. V nedeljo bilo je opaziti že zjutraj razne uniforme od raznih slovanskih društev po ulicah elevelandskih, kteri so se zbirali na raznih krajih skupaj, da skupno odkorakajo proti "Wade Parku, kjer je bil odkrit spomenik, da se tako vdeleže redke slavnosti. Tudi Slovenci nismo zaostali. Društvo "Sokol" in društvo "sv. Aloj zija" prisostvovalo je odkritju. Lepo je bilo videti čvrste "Sokole" v lepih sokolskih uniformah in sokolskim peresom na klobukih. Živeli Sokoli! Ravno tako krasno je pa bilo videti tudi društvo sv. Alojzija, kteri imajo uniformo slično avstrijskim trdnjav-skim topničarjem. Za godbami, kterih je bilo kakih 12 (ne vem, če sem se vštel), so korakali prav po vojaško z potegnjenimi meči v roki. Vodja, kakor moštvo, zasluži pohvalo. Škoda je samo še, da se niso gospodje pevci od obeh društev udeležili te slavnosti skupno. Društvo "Sava" ima jako dobre pevske moči, a za izvežbanje ima pa tudi dobrega pevovodjo, gospoda Primoža Kogoj-a Prepričan sem, da bi bil- vspeh pod njegovim vodstvom gotovo najboljši. Pevsko društvo "Triglav" nisem še slišal peti, ali vendar sem čul, da tudi dobro poje in napreduje. Dan je bil krasen in prav spomladanski in vršilo se je vse v najlepšem redu. Park bil je napolnjen z ljudmi, da je vse mrgolelo, posebno pa z raz nimi društvi. Več društev bilo je na konjih in med temi tudi več peš z puškami, kteri so dali več "salv", ko je bil vzet zastor raz spomenika. Pri odkritju bila je tudi jedna baterija topništva, ktera je tudi pozdravila z večimi streli iz topov odkritje, da je bilo prav veličastno čuti odmev topov daleč na okolu. Tako smo zaključili lepo slavnost in vsakdo je hitel proti domu — ali ulična železnica ni bila v stanu vsakega po želji odpremiti od tam, ker so bile vse kare prenapolnjene, četudi je vozila železnica vsake dve minuti. No, pa prišli smo, hvala bogu srečno vsak na svoj dom, samo malo čakati je bilo treba na vozove, kar ni zameriti v takem slučaju. J. P. Listnica uredništva. Mr. Anton Jazbar v B., Pa. — Akcijsko društvo lahko vstanove tri oso-be in isto puste registrirati. Registrirajo se lahko vsake neumnosti, na pr. akcijska družba za stroje za muhe loviti (ali bedake), s kapitalom (na papirju) 5 do 10 milijonov ali še več, kolikor ničel lahko pridenete, saj nične veljajo; plača se stroške za inker-poracijo in basta. Dobiti je le bedake, da dajo pristne ameriške novce za lepo tiskane akcije. V tej deželi imamo družbe zlatih rudnikov, akcii kroži na stotisoče, a družbe nemajo niti štirjaski palec zemlje, zato je biti opreznim z denarjem in bolje: drži ga, nego lovi ga. Nek hudomušnež je zadnjič pravil, da ustanovi akcijsko družbo za "pananje komarjev in stenic", kapital: 1 milijon dolarjev, akcija 1 cent. Toraj ni vse dobro, kar lepo na uho doni, najlepše doni žven-ketanje zlatih novcev v lastnem žepu, a ne v drugem. Važao za iste, laataravaja ▼ SUES. Za 100 kron avstr. veljava treba j« dati $20. 48 in k temu še 10 centov za po starino, ker mora biti denarna poši 1 j ate v registrirana. Pojdite k naj bližnjem agenta po vožnje listke via The Great Wabash železnice. Vozovi za tu: iste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbom:m vlakom "CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoiudne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited" iz New Yorka. Vozovi s komotnimi otvarjaj očimi se stoli prosti. ▼STAVI SE V NIAGARA FALLS. J^rasai koarfertni vlaki v Detroit, Chieago, St. Louis, Kanwaa City in Omaka. Direktna zveza a Texaaom, Mexieo, Celerado, Loe Aagelea, San Fraaeiaoo, Portland, Taooma m vse-■u twekaati Mutran srednjega pela-dmevmika. Iaforatacije glede vonjih eec, eekrfeljeaja Pullaaoovifc ia tnriati-akik vagonev «Lbiti ja pari K. B. McCLELLAJf, B. W. JL. SST Bread way, New Terk. J. E. BA1IT, ageat sa tmrtefte, 17« Washington St., Bortoa. Slovensko katoliško Krasni poštni para it FINLAND odpluje dne 13. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Ajntwerpera. Brzoparnik KAISER WILHELM n. odpluje dne 16. maja oh 1. uri pop. iz New Yorka v Bremen. Poštni parni k ROTTERDAM odpluje dne 17. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA SAVOEE odpluje dne 18. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Parmk na dva vijaka GROSSER XURFUERST odpluje dne IS. aaaja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 20. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpeo. Parnik na dva vijaka PRINCESS ALICE odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Parnik na dva vijaka SLAVONIA odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop. iz New Yoxika v Trst in Reko. Postni parnik POTSDAM odpluje dne 24. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni parnik LA BRETAGNE odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop. iz New Torka v Havre. * Nemški brzoparnik DEUTSCTTT.AND odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 27. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 30. maja ob 1. uri pop. iz New Yorka v Bremen. Veliki poštni parnik NOORDAM odpluje dne 31. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici ia kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nam v pisATro-in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam VaŠ prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3796 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, kteri nieo zmožni angleškega jezika, izogniti oderuho. ia sleparjev v New Yorku. Vožnje listke sa nave d sne pamikc prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK BAUIl, 1M Greenwich Street, New York City. •Čast mi je naznaniti slavnemu •bčinstvu v Chicagi, 111., kakor tndi Slevencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saioin pri "Triglavu", 517 S. Ceatcr Ave., Chicago, m.. blizu 19. ulice, kjer teCim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in diie£e smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegliiče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-| dem dobro postregel Za obilen •bisk se priporoča • Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. RRo si namenjen ženo otroke ali pa sorodnike ter nrffateQe v Ameriko vzeti, piSi za pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSEK, 199 Greenwich St, New York, N. Y ker tu bodeS najpošteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih druib. POZOR! Beg akta* Bevaaasat in brate« M* ripMilii aajtopiaja tac paretasdie Usfeks, ma*jai tattji ▼ Poatraifea eoličma Z retoepeitovi BOŽO 60JZ0Y1C IBS Ohestarat SL, JOHHSTOWN, podp. društva C? svete Barbare o Z}edln)ene države Severne Amerlks* Sedež: Forest City^, Pa. dne 31« Januarja l«J03 v državi p«nnaytvan|k -O-O- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZAL AR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TF.T.BAN, Box 3. Moon Run Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374, Forest City P* ' Blagajnik: MARTIN MUHIC. Box 537, Forest City, Pa NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28. Foreet City, Pa. ANTON PIRN A T, Box SI. Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SITDER, Box 108. Thomas, W. Vi POROTNI ODBOR: KAJtOL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Fereet City, Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O, Fereet City, Pa Depiai naj se pošaljaje L tajnika: Ivma Telkaa, P. O. Bor «07, P City, Pa. PRISTOPILI. Dmatvene daaila je "GLAS FARODA" POZOR! Redka priložnost za salonerje. Ka splošno željo Slovencev in Hrvatov sem knpii najfinejših čespelj v Floridi in dal žgati slivovko po avstrijskem načinu. Izborno pijačo razpečavam: Presto posodo, prosto postavljsno na kolodvoru v Readingu, Pa. g«I...................................$3.-40 V steklenicah po £ gal.y 12 steklenic sknpaj________$11.00 6 steklenic..................................................................$5.7J5 Vzorci po vsej Ameriki z prvo pošto in zastonj. Ne pijte mešanice od whiskeya, temveč zahtevajte ovsod zdravo pijačo SLIVOVKO Pazite nr znamko steklenice, da je prava. Pišite takoj na naslov: JAS. W. WERTZ, 329 Penn Street, Reading:, Pa. Opomba s >Ta željo priobčimo vse saloono v Ameriki, kjer se toči naša pristna slivovka. Slovenci naj ne dvomijo več o vspehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE t zdravljenju, kar spričuje dan na dan ===== mnogo poverjenih priznanj. ========== OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OŠESNE BOLEZNI, ZAPRTJA m SPOLNE SLABOSTL Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku! Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sem trpela dolpo na kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeba; že sem mislila, da je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špecijalist imenovanega slavnega zavoda in danes nem zdrava kot prej. S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti pospodu profesorju in mu zajrotovim, da pa bodem vedno in povsod priporočevala vsem, ki so bolni. Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina. X. MARIA LOSIČ, 103 East 10-1 St., 2. nadst., New York. A. GALLO. priča. OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNE SLABOSTI IN ZAPRTJA Gospod profesor! Naj Vas sam Vsegamogoeni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Va5ih zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem. Sluga ponižen. PASKUAL PANIČEVIČ, Box 32, Lookport Station, Penna. Tukaj so toraj imena in naslovi ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, d& se na ta način izkažejo hvaležnejše onim, kteri so jih ozdravili. Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni. Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij 1 KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH KOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEROIDI — TRIPER — SIFILIS — IMPOTENTNOST — NERVOZNOST NADUHA — KAŠELJ — ZDRAŽLJIVOST — ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU? Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo. V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in v kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje. Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo no more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorku, ampak daleč zunaj, ker bodete vsejedno ozdravljeni. Pišite v svojem materinem jezita, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljemo po ekspresu. .Ta zdravila pa morate vBprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo, čs pa nimAto denarja je pa bolje, da ne pišete. NAŠ NASLOV: * UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 20 West 3QtH Street, blizu Broadway, New York: City. Uradne nre: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — V sredo in soboto od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 8. nre zvečsr.— V nedelje od 9. dopoldne do 1. ure popoludne. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi MinneMta. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: PredMdaik: JOHN HABJAN, P. O. Box SOS, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 1S8, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BR0Z1CH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seveath St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely. Mian. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. O. Box 114, Eyeleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7tk St., Calnmet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsbnrf, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1«56, Ely, Mimn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: GEORGE L. BRO-EIOH, ELY, MINN., po svojem zastopniku ia nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN in po svojem zastopniku. Dmrtveao glasilo je: "GLAS NARODA' dni zapora. — Nepošten hlapee. Janez Mohar iz Tunjie. bivši hlapec na Bledu, je služil pri špediterju Ivanu Rusu, ter je za svojega gospodarja oskrboval špedicijo. Od strank izročenega mu denarja si je obdolženec prilastil več manjših svot, ktere je za DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Nova podzemska jama pri Postojni. Dne 23. aprila je šel mladi tržaški raziskovalec podzemeljskih jam sebe porabil. Sodni dvor je Moharja And. Perko t družbi poročnikov obsodil na šest tednov ostrega zapo-Muhlhoferja in Spillerja v Postojno ra> _ prehude zaušnice. V postilni Raziskovali so Magdalenino jamo, ki Franceta Premrov v Martinjaku je je v zvezi s postojnsko jamo s podze- nastal med Antonom Rovanom, baj-meljsk.. vodo Pivko. Raziskovalci so tarjem iz Cirknice in Janezom De-v te ku 0 ur razkrili nov vodni tek in bevcem zaradi tega prepir, ker je dva podzemeljska hodnika. Zadnje s]ednji Premrovu parkrat klobuk z razkritje je velike važnosti, ker oba „]ave rr?el To je premrova tako raz-hodnika peljeta k onemu delu Pivke, jezilo, da je.Debevca za vrat prijel in ki ca doslej ni bilo mo«oee preiskati. ^ ^ lPvem ušesu udaril. Ko je nato Zaradi velike vode je bilo mogoče le Debeve pripomnil, da ga naj ubije, ga kakih 00 metrov v smeri proti Pod- tako udaril, da mu je nekaj počilo, gradu p' 'dreti. Glavni hodnik je poln na f0 je ravno tja še enkrat udaril. vsled česar je postal pokvarjenec nezavesten. Sodišče je Premrova obsodilo na šest tednov ječe. — Popihati sta jo nameravala Miha Rekiš. hrvatski delavec na Hrušici. in njegova priležnica. Drnea Banjesrlav. Napravila sta več poljufnih dolsrov. Ko sta oddala kovčeg na jeseniškem kolodvoru. sta bila aretirana. Sodišče je obudilo vsacega na pet tednov ječe. — Na drog so ga obesili. Pri posestniku Jožefu Barletu v Cerkljah so pili kro-inč Peter Zupan. Miha Ster in Janez Borštnik. Med njimi je sedel tudi 16 let stari fant Jožef Kne. Le ta pripoveduje. da sla se fanta Ster in Borštnik med seboj sprla, nato ga je pa ^ter s steklenico po levem licu udaril. f3oppodar Barle ga je na to iz hiše spodil, vlekli so jra do sosedne hiše, kjer je obležal. Na pripombo Borštnika. naj beži. tekel je Kne do bližne hiše, kjer mu je slabo prišlo, da je zopet obležal. Ko je malo k sebi prišel. ovadil je orožnikom, da je bil te-pen, nato je šel pa k Barletu svoje izgubljene kape iskat, a jo je slabo naletel. Ker je nekdo med tem do-•rodkom šipe pobil, sumničili so, da ie Kne to storil, zato sta ga Ster in Zupan zvezala in ga obesila na neki drog. Barle ga je pa prisilil, da je moral moliti. Obdolženci so deloma fantovo trpinčenje priznali. Sodišče je obsodilo Jožefa Barleta na 2 meseca Zupana na 4 tedne. Stera na 5 tednov ječe, Borštnika pa na tri dni zapora. krasnih kapnikov Nesreča. Dne 25. aprila dopoludne se je peljala 30 letna A polonija Uršk", rojena Prelesnik iz Kraljevega hriba pri Bistrici z nekim gosj>odom skozi vas Stranje nad Kamnikom. Pred fvajerjevim znamenjem v Stranjah se je konj splašil. vsled česar je Apolonija Uršič skočila z voza, v kljub temu. da ji je hotel to njen spremljevalec zabraniti. Padla pa je tako nesrečno, da je bila v desetih minutah mrtva. Zapustila je šest nepreskrbljenih otrok. Aretovan je bil na južnem kolodvoru v Ljubljani Peter Sustar iz Vinja, okraj Dolsko, ker se je hotel izseliti v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti. Izročili so ga sodišču. V postelji zgoreL Slaboumni 47 letni France Grošelj, pristojen v občino St. Jošt. je prišel po odgonu domu. Župan se je trudil, da bi ga oddal v hiralnico v Ljubljano. — Ker se mu pa to ni posrečilo, obdržal ga je pri sebi. Grošelj je vedno blodil 0 ognju. To je napotilo župana, da mu je dal prostor v domači kuhinji za prenočišče. Predno je Grošelj legel. bo ga preiskovali, če ima morda vžigalice pri sebi. Ko je prišla dekla dne 21. t. m. zjutraj v kuhinjo, našla je na ležišču močno ožgano G rosi je vo truplo. — Sreča za gospodarja je bila. da se ni mogel ogenj širiti. Kako je mazač kobilo zdravil. V ah pri Bledu je zbolela nekemu kobila. Šel je po konjskega ika. Ta mu zatrdi, da kobilo ozdravi, ako dobi 20 K. Kmet re< obljubil, ker je bil v strahu za kobilo. Zdravnik pride, ogleda si kobilo in pušča kri. To so bila vsa zdravila. Nato pa gre zdravnik v hišo in zahteva od gospodinje svinjska rebrca in jajčjo jed. Tudi to je dobil. Dva dni je zdravnik zdravil kobilo in svoj želodec. Ko pa je bila kobila vedno slabša, ukaže jo s špiritom drgniti. Ko to opravi, gre k sosedu in da godcu krono, da mu zagode. Ko je bil ravno vesel, mu sporoče, da je kobila ]M>einola. Hitro vstane in zbeži s kronami. Vsled zavžite polenovke umrla. — Devetnajstletna Žavnik, gostačeva hči v Borovnici, je na veliki petek jedla polenovko, potem se pa vode na- 1 * iorjn kmeti zdrav gotov mu j« AVSTRIJSKO BRUSTVQ V NEW YORKU, 31-33 Brufeaf, 4. flnr. Daje atiTitc m infer« macije, petniuje brezplačno sluifte, ter deli ▼ potrefc&ih slučajih podpore. Pisarna odprta: od 9. ure rjutraj do £ are popoiadne !»• ncaii medel] In praznikov. lora habsburška vladarska rodbina lasloniti le na nas in mi jo bomo pri-edli do nove velikosti. — Kakor s« vidi, »sadjarska domišljavost ni mala. la. Dekle, ki je bila doslej po iz-povedbi matere vedno zdrava, je drugi dan umrla. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. — Nepoboljšljiv pretepač. Miha Zabret iz Mengša, delavec na Hrušici je bil že šestkrat zaradi tepeža kaznovan. Nekoč okolu polnoči je začel Zabret v Krivčevi gostilni navzoče o-nsto izzivati ter jih na boj klical. Delovodja Janez Slomšek jel ga je miriti, a Zabret ga je napadel z nožem in ga v obe roki v rezal. Sodišče mu je prisodilo en mesec strogega zapora. — Močan udarec s pestjo. Pokvarjenec Janez Rozman pravi, da je šel dqe 15. februarja okolu 1. ure po-poludne z vprego k Šimnu Trilerju po krompir. Pred hišo se je začel Mihael Hafner, sitar v Stražiščn, v njega zaletavati in ga udaril tako močno s pestjo v lice, da mu je glava zatekla in se mu je jelo v ušesu gnojiti. Sodišče je Hafnerja obsodilo na 14 delstvo. PRIMORSKE NOVICE. Nesreča. Ob Soči proti železniškem mostu pri Gorici se je preobrnil kole-selj s konjem, možem in ženo po strmini v Sočo. Baje je bil mož takoj mrtev, žena pa se nahaja v bolnišnici. Zopet tatvina v Trstu. V tržaški prosti luki je neki tat ukradel zavitek. v kterem je bilo 3000 kron dragocenosti. Trst postaja mesto tatov. Stanu prinu^no. —V Trstu je smrtnonevarno sunil štirikrat z nožem neki klavniški vslužbenec svojega tovariša Ivana Jenka, ki so ga prepeljali v splošno bolnico. Vzrok: alkohol in prepir. Iredenta. Ko so pred leti delali in popravljali utrdbe v Soteski nad Bovcem in na Predelu, so ondi delali večinoma laški delavci. Tedaj se je govorilo, da so med njimi tudi preoblečeni ogleduhi. Tudi goriški grad, kjer je veliko skladišče smodnika, je pred leti popravljal znani zidarski mojster T., ki je bil zaradi iredentov-skih spletk v preiskavi. Hitro pa je dobil priliko, da je zbežal čez mejo v Italijo, kjer je nedavno umrl v Milanu. Ko so dne 20. decembra leta 1882 v Trstu obesili glasovitega#za-rotnika Oberdanka, je njegov zaveznik, lekarnar v Bujah, pobegnil. Niso ga mogli zasačiti. Bil pa je skrit v nekem trgu v Istri pri laškem znancu. Orožniški postajevodja je dobro poznal skrivališče tega bandita, a ga kot Lah ni hotel izdati. Ragosa je v temni noči preoblečen v žensko in v spremstvu svojih prijateljev bežal do morja, kjer ga je čakala ladija in ga prepeljala v Benetke. Avstrijska vlada je zahtevala od italijanske, da se ga kaznuje. Italijanski porotniki pa so Ragoso v Vidmu oprostili, češ, da to po italijanskih zakonih ni hudo- Trojčke, dve deklici in jednega de-"ka, je povila pred nedavnim pri Golobih nad Kobaridom 371etna Marija I^aletič. Vsi živijo ter so čvrsti in zdravi. Kako znajo slovenski. Laški trgovci v Trstu pošiljajo slovenskim trgovcem na Kranjsko južno sadje in s pošiljatvijo račun. Kako pa znajo ti laški trgovci, ki se ne branijo, da bi pri Slovencih kaj zaslužili, slovenski, priča nam dopisnica, na kteri je račun o neki pošiljatvi. Dotični trgovec ima tiskane dopisnice. Na koga je naslov, je postranska stvar, na drugi strani je natisnjeno to-le: "Max Joh. Musina, Triest, dne___Gosp — in... Danas per post Elgut san vam possilo (sledi račun). Ceočete še prosim ordiniraite imam smiram roba frisna. Vam lopo posdravim Musina. Atres za telegram: Musina - Triest." Pisano je potem še: "aranci imam tudi od bul dober kup raa ni so lepe." 121etna deklica v ognju. Dne 24. aprila zjutraj se je v Trstu v ulici Giulia pripetil vznemirljiv dogodek. Neka 121etna deklica je vsa v plamenih in kričaje letela po ulici, za njo pa trije možki. ki so s svojimi klobuki tolkli po njej, da bi udušili ogenj. Toda njihova dobra volja in namen nista nič pomagala, ogenj je vedno bolj objemal že na pol znorelo dekle. Vsled vpitja je prišel mesar Bozzer iz neke prodajalne. Skočil je k dekletu in jo zavil v svoj predpasnik. Ker pa ta ni zakril še dekličinega hrbta, položil jo je na tla in na ta način udu-šil ogenj. Deklico so na to takjo prenesli v splošno bolnico, kjer je povedala. da se piše Ernest ina Stoba in da je hči vdove, ki ima trgovino s so-čivjem. Kako je ogenj nastal, ne ve« Matere ni bilo doma, deklica pa je stala na pragu prodajalne. Najbrž je kdo vrgel gorečo vžigalico v njeno obleko, ki je vsled tega začela goreti. Opekline dekletove na nogah in hrbtu so sicer velike, toda ne smrtno nevarne. V Palmi ob meji v Italijo so aretirali. kakor poročajo iz Vidma, neke-ea človeka, ki je rekel, da je vslužbenec generala Khuna. Ta je namreč prišel tja z nekim prijateljem ter pretepal otroke po cesti in zabavljal Italiji. Drugi je bil izginil in ga niso mogli dobiti. *V Kostanjevici na Krasu so streljali iz možnarjev v proslavo Velikonočnih praznikov. V nekem možnar-ju ni hotelo počiti kmalo, zato se je približal 221etni R. Frančeškin, kteri pa je naletel slabo, ker ga je strel zadel v obraz in ga poškodoval nevarno, vsled česar je moral v Gorico k usmiljenim bratom. V vodnjak je skočila in vtonila v Trstu vdova Marija Hreščak. Vzrok: revščina. Predno je izvršila samomor, je svoje najmanjše dete privezala v zibeli, boječ se, da bi dete sicer padlo iz zibeli. Izgubljena vrednostna pošiljatev. Nedavno je kapitan nekecra parnika prevzel na glavni pošti v Trstu zavoj, v kterem naj bi bilo 6000 K. Ko je zavoj prevzel prejemnik, je dobil v njem namesto denarja papirne izrezke. Sodijo, da so vsebino zamenjali na tržaškem poštnem uradu. Uvedli so preiskavo. ŠTAJERSKE NOVICE. Umrl je v Celju gostilničar Frane Lasman. V Vojniku je umrl hišni posestnik Ferdinand Rakef. Ustrelila se je v Mariboru oskrb-nikova vdova gospa Brudermann. RAZNOTEROSTI. Delovanje Poljakov na Poznanj- skem. Kako Poljaki živo in vsestransko delajo za narodni napredek, to spričujejo najbolj narodne knjižnice, ki jih povsod snujejo. Društvo za osnovanje narodnih knjižnic je imelo 23. marca glavno zborovanje. Iz poročila je razvidno, da je' to leto bilo vstanovljenih 12S novih knjižnic, tistim pa, ki so obstale že prej, se je razposlalo 23,000 knjig. Za knjige so izdali 15,0" "0 mark. Društvo je usta novilo potujoče knjižnice, ki pridejo v vsako najmanjšo vas. Samo za te knjižnice je dobilo društvo nedavno legat 50.000 mark. Tak narod ne bode pogir'1. Madjarske sanje. Neki monakovski list obširno popisuje sanje Madjarov, ki sanjajo o veliki balkanski zveai pod — madjarskim vodstvom- Habsburška vladarska rodbina naj pride na Ogrsko, ker srce Nemcev je že samo v Berolinu, Slovane Madjari tudi dolže, da niso dobri Avstrijci, torej — tako pravijo Madjari — se DAJbOVL Za belaefa rojaka Astoaa Pajniea ia Lieydale, Pa., ee dare vali aledeei rojaki mavedeae ameske, da je aaaeo^l potovati v staro domovino, ia sicer: Po $1 Jakob Stamžiaear ia Antoa Bis-jak; Anton Bene an 60c.: po 50e. eo dali: Iran Zalar, Ivan Gorenc, Ivan Vidmar, Josip Zalokar, Fran Straži-ščar, Josip Culkar, Ivan Culkar, Ign. Petje, Josip Kavsek, Ivan Zalar, Jos. lakopin, Andrej Tekavec, Matija Gr-iec, Ivan Vidmar in Jernej Tavželj; [van Ivaneič 35c.; po 25c.: Marija Mi-leLčič, Anton Bab t«, Fran Krištof in [gnacij Kotar. Srčna hvala in iskren pozdrav vsem lobrosrmim rojakom! Anton Pajnič. HALA 0&XTANILA. Vaaae sa eae, kt«ri iščejo po A me--ifci sveje sorodnike, prijatelje in ^aaaee; za gospodarje, ki iščejo dc av^kik moeij i aznik slojev, ali za me, ki ieeejo slmike; ne prezrite dat ■udega oznanila v nas list, ako imat« taj na prodaj, želite kaj kupiti it4 Naši oglasi imajo vedno ugoden k* pek. Cena za enkratno uvršeenje, če oglas ne obsega več 'kot 7 vrst, 25e.. 2a 4kratno 75e. Če ete^ega oglas nad 7 vrst, pa z« iadno uvršeenje 40c. in za 4kratno $1.25. Raeuma naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svota naj se pošlje z c glasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order. Za trgovce, obrtnike, saioonerje itd. posebna prilika in posebne cene! Pred odhodom v staro domovino si štejem v dolžnost posloviti se od pre mnogih mi prijateljev in znancev, s kterimi ni bilo mogoče priti osobno skupaj. Vsem pošiljam v slovo iskrene pozdrave, zlasti pa rojakom iz Wil-loeka, Pa., Broughtona, Pa., vsem družtveinkom sv. Barbare in Hrvatske Zajednice, ter kličem vsem skupaj: Srečno! New York, 10. maja 1905. Tomaž Fortuna. Kje je MARTIN JORDAN, doma iz Rake na Dolenjskem? Pred jednim letom je bival v Herminie, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel JOHN KRAŠOVIC, 1795 St. Clair Street Cleveland, Ohio. (10-12-5) DEKLE, pridna in poštena, ki ima veselje do kuhinjskega dela, se sprejme takoj v službo pri podpisanemu. Plača $20 in vse prosto. Plačam ji tudi prosto vožnjo do semkaj. Narodnosti naj si bode slovenske, hrvatske ali nemške. Iz prijaznosti daje tudi pojasnilo upravni-štvo "Glasa Naroda". — Naslov: MARTIN VERCE, Box 427, Du-rango, Colo. (10-11-5) NAZNANILO. Vsim članom družtva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johns-townu, Pa., se daje na znanje, da se bode vršila izvanredna družtvena seja v nedeljo dne 14. maja. Razpravljalo se bode glede povečanja družtvene dvorane. Vsi člani so naprošeni, da se te seje zanesljivo udeleže omenjeni dan, in sicer ob 1. un popoludne. (10-11-5) Odbor. Kje je PRAN KOZOLE, doma ia Rajhenburga na Dolenjskem? Po poklicu je zidar. Pred 10 leti je delal za zidarja nekje v Colo radi. Za njegov .naslov prosi rojake CARL KOZOLE, Box 104. Stoneboro, Pa. (S-ll—5) NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljanske smo prejeli večje število letnih obračunov za leto 1904, v kterih je vrednost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dec. 1904 z obrestmi vred označen a. Vsem onim, ki imajo kaj denarja naloženega pri gori omenjeni hranilnici, dopošljemo na željo jeden obračun. Plačati je le poštnino 5c. Upravništvo "Glasa Naroda". ITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO ZDRAVJE! Katero je NOTARSKA PISARNA. . Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici se priporočam za izdelovanje vsega notarskega posla, nadalje prošenj o vojaških zadevah itd. Vse listine vporabne za v staro domovino izdelujem natančno po pred pisih avstrijskih postav ter imajo to-raj ondi v vsakem oziru neomejeno javno veljavo. Oddaljeni dobe pismena pojasnila brezplačno, ako prilože 2c. za pošt nino. WILLIAM SITTER, 26 Franklin Extension. Lakewood, O. Opomba: Peljati se je z W. Madison ali pa z Detroit poulično železnico do Cotant St. Vsaki večer sem do 8. ure na razpolago, (v pon & četr — 11-5 11-8) SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojeilz bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutnih, o človeSki naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razviiek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih. Ste li zdravi ali l>olni pižite po to knjigo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COL.LIKSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se: SO tisoč knjig- zastonj razdeli med naš narod, po j celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in tako] se Vam knjiga pošlje zastonj. Edino Profesor Collinsn je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slueaju bolezni najliitreje za dobi nazn j prvotno ZDRAVJE. Kater; piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslav; Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOR! Rojake, kateri so knjige že narorili, tem potoni prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajii naua ni bilo mogoče poprej postreci, ker so knjige i! se le sedaj gotove. • « SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob raznih prilikah maše prekorislne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar, domu na oltar! (v dl ! ROJAKOM NA ZNANJE I V New Yorku prične izhajati še koncem tega meseca šaljivi list 66 KOMAR" List bode izhajal spočetka vsake 14 ilni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov. List dobi lično glavo in slike. Za uredništvo imamo dobre moči. Tiskala ga bode tiskarna "Glas Naroda", kamor bode nasloviti vsem po-šiljatvam. POTREBUJEM 40 mož, ki znajo izdelovati doge. Za 1000 36colnih "Claret'' dog plačam $32.00, in za 1000 24colnih pa $38.00. Lesni materija! je jako dober iz Dumas, Ark. Natančna pojasnila daje lastnik: GEO. KNOUSE, Greenville, Miss., ali Pendelton, Ark. (S-13 5) Rojakom v Coloradn naznanjamo, da nimamo v Pneblu nikacega zastopnika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri železniški agent je pravijo, da so z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim Ijnbi, le nikdar k nam, d asi jim odvzemo denarje za brzojave. Zato rojaki v Coloradn bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želite pri meni knpiti listek za parnik, kupite tam le železniški listek do New Yorka. Prank Sakser. CUNARDL F>ARI\IIIC1 PL^JUJ&JO MED TRSTOM, KEKOJNJIEW TORKOM. PAŠNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTO K NA KROTIT ZA. ŠETANJE POTNIKOV TE-TJEGjL RAZREDA. odpluje iz Nevr MOM PASMA Yorka dne 9. maja 1905. odpluje iz New Yorka dne 23. maja 1905. odpluje iz Nem Yorka dne 6. junija 1905. ULTOtfIA, 8LAT0NIA in PANNOHTA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in selo prikladna sa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom, trikrat na dam pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New YorL 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. NAROČUJTE SE NA "GLAS *ARO DA", NAJVEČJI Of NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA $1.50 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — "GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK ČAS. NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrva-1 to m, kteri potujejo čet Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav blizo kolodvora. Moj SA LOON se nahaja pod št.1 409 W. Michigan St., I in ie samo pol bloka oddaljen od I kolodvora. Kadar prideš iz dipe, I kreni aa desno in si takoj pri menu Zahvaljujoč se sa vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se sa na da- i Ije najtepieje priporo&un in vsa-i kemu najboljšo poatictbo zagotavljam. S ipoilonrn)nn JOSIP SCHARABON, <400 W. Michigan St^ DULUTH, 2VUTV1V. telefon kadar dscyei aa kaka podaje v Nrr Tsrt la m vsi priti k FRANK SAKIHUTU. PakllM fcavilka S7M Cartbuft ia tovori glovtaaka. SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! Mi trfimo na veliko s pravim bosanskim In tur« šklm tobakom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amarikanska tvrdka. S zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo — 5 zavojčko/ najboljših cigar, v vsakem po 50, toraj skupno 250 cigar, stane samo $»3. — 6 velikih zavojčkov najboljšega bosanskega tobaka — Cigarete, cigare al tobak poši- The Croatian Tobacco Co. 43 Jefferson St. NEW YORK, N. V. % Moje ježe. ftpiml SilYij* P«Bie», *r*Tel - * C**-) L. LIIL ___ Ob devetih dopoludne peljali so Maroncellija in mene v coin in v čolnu v mesto . Prišli smo k doževski palači in šli v ječo. Dali so naju v sobo, v kateri je bil malo dnij prej gospod Caporali; ne vem, kam so bili tega djali. Devet ali deset biričev je sedelo tam za stražo, midva pa sva čakala trenutka, da naju ženo na trg. Dolgo sva čakala. Še le opoludne pri-iel je preiskovalni sodnik ter nama naznanil da je treba iti. Pristopil je zdravnik ter nama dal vsakemu kozarček cvetu iz poprove mete. Bila sva mu hvaležna, ne toliko za cvet, kolikor za veliko sočutje, koje nama je kazal dobri starec. Bil je dr. Bos-mo. Potem stopil je briški stotnik naprej ter naju vklenil. Šla sva za njim, biriči z nama. Grede po krasnih "velikanskih aarja, ki mi je rekel, da hoče goapo- lom šteti dneve kazni ne po 24, am->ak po 12 ur." S temi besedami ho-el je povedati, da se je odpustila polovica kazni. To odpuščenje se nama ni pozneje •likdar oficijelno naznanilo; a vende^ ii bilo nikakor verjetno, da bi se bi dagal komisar, tem manj, ker name ii povedal te novice na samem, am pak v pričo komisije. Vendar se teca nisem mogel veseliti. V moji glavi bilo je sedem in pol let biti v želežju le malo manj negr biti petnajst let. Zdelo se mi je, da je nemogoče, živeti tako dolgo. Moje zdravje bilo je zopet kaj slabo Čutil sem hude bolečine v prsih, ka šel j me je mučil in mislil sem, da so načeta pljuča. Jedel sem malo in še tega nisem mogel prebavljati. Odhajali smo po noči od 25. do 26. dne marcija. Dovoljeno nam je bilo. objeti še dr. Cesarja Armarija. Birič. vklenil nas je križem: desno roko in levo nopo, da bi nam ne bilo mogoče uiti. Vstopili smo v čoln in straža vesljala je proti Fužini. Ko smo prišli tja. dobili smo tam pripravljena dva voza. Ka prvi šla stopnicah" spominjala sva se dozeta ^ Rezia ^ Canovn< na {]ruffi Maron Marina Falienja, ki je bil tam dejanj^. in jaz. Ka enem TOZU bU je ko-ob -lavo, potem pa smo stopili v ve- misar ? dvema jetnikoma> „3 dru£rem liko vežo, skozi katero se jrrc z veh- dkomisar z ostalima dvema. gest kega dvorišča na "mah tre , tu pa ^ sedem pf)licajev oboroženih s sa- smo se obrnili na levo proli lcsruni. bljami in puškami popolnilo je stra- Sredi trga bil je oder. na katerega;.^ ^^ gQ Je]oma ^ de,o sva morala iti. Od "velikanskih sto-|ma pnlo„ voznikov. }>ni<-" do teira odra stali sta dve %-rsti nemških vojakov, skozi katere smo šli. Ko sva prišla na vrh, pogledala sva krog sebe in opazila velik strah v silni množici ljudstva. Xa raznih straneh, bolj proč. bili so postavljeni dru-Ktklo se nama je, da so k-i ;_ri voja tam top<.vi in prižirane baklje. Bši ]»a je to isti • rir. na katerem mi je hil septembra tih sc-u 1S20. 1.. mesec dnij prej. kol -o me zaprli, rekel neki berač: "To je kraj nesreče!" Spominjal sem se teira berača ter mislil: ''Bo- ve, morda je mej tolikimi gledalci tudi on in mogoče, da me je spoznal?" Nemški stotnik je nama zakričal, naj se obrneva proti palači in irledava kvišku. Ubogala sva ter videla na al-tani sodnijsko oso bo s papirjem v rokah; bila je sodba. Bral jo je z pov-zdignenim glasom. Vladala jo "robna tišina do besed: "obsojena na smrt". Potem pa je nastal splošen šum sočutja. Xa to zo-petra ti>>na. da so se slišale še ostale besede. Nov šum se je zaslišal pri be-m !, '>: "obeljena v težko ječo, Ma-mv rili dvajsetih. Pellieo petnajstih let. naj kro- kan Mil: t ni k; nama a: A dal va. Pogledala <-l>e in odšla. Zoj >rišče. zopet sva . Ii stopnicah", vri znamenje, da sva v drugo of sva prišla •'a po "veli- ila sva se v i/, katere so liili naju prej od-i: odklenili so nnr> n roke, ]>o-i zopet gnali k svetemu pa nr aelu. LTV. Oni. ki so bi? ■11> an v isar pri p vedo e kom is na odlf tem [oval nreb T- Ne, >vi. F M d" P. j; stariši sprejeli vest »jej nesreči. i7ad:iie dobil sem vender le pi-očeta. Kaka je bila sem videl, da se zad-katero som mu bil pi-alo takoj, ko sem bil j sil preiskovalnega so-! o*-e, ki si je še vedno bom spoznan nekri- j re,Ta dnp v milanskem -<>dbo! Sam mi je do-i ta slučaj in iz nje- i lovania spoznal sem te-"a trpelo njegovo Ako koga si5 i nesreča, da mora zapustiti domovino, je to vedno žalo-sno; a zapuščati jo v verigah, tiran biti v grozno podnebje, odločen v dolgoletno hiranje mej biriči. to je nekaj tako strašnega, da ni izrazov, s koji-mi bi to popisal! Dalj ko smo prišli od Benetk proti Alpam, tembolj se mi je priljubljal od trenotka do trenotka moj narod, videčemu ljubezen, kojo mi je skazo-val vsakdo, ki nas je srečal. V vsakem mestu, v vsakej vasi. pri vsnk: samotni hiši pričakovali so nas, ker je bila naša obsodba znana vže neka i tednov s"rn. Xa nekaterih krajih sta komisarja in straža komaj razgnala množico, ki nas je obdajala. Prav občudovanja vredna bila je ta dobrohotnost, ki se je nam skazovala, kamor smo prišli. V Vidmu doživeli smo ganljivo presenečenje. Ko smo došli v gostilno, ukazal je komisar zapreti vrata dvorišča in razgnati ljudstvo. Odkazal nam je sobo in rekel strežajem, naj nam prineso večerje in potrebne posteljo. Glej. trenotek potem vstopili so trije možje z žimnicami na ramah. Kako je bilo naše presenečenje, ko smo videli, da je jeden sam sluga v irostilni, druga dva pa sta bila naša znanca! Delali smo se. kakor bi jim pomagali polagati žimniee in stiskali smo jim skrivaj roke. Komaj smo se zdržali solz. ona dva in mL Kako mu-'•no nam je bilo. da jih nismo mogli toriti drug druzega objemaje. Komisarja nista videla giuljivega teira trenotka, a zdelo se mi je, da je jeden čuvajev spoznal tajnost v hipu. ko mi ie dobri Darijo stiskal roko. Ta 'uvnj bil jo Benečan. Pogledal je Darij n in meni v obraz in prebledel je; videti je bil negotov, bi h zakričal •:li ne, a molčal je in obrnil svoje oči Imgam, kakor bi ne bil videl ničesar. \ko prav ni uganil, da sta bila ta Ka naša prijatelja, mislil si je vsaj, Ia sta nam znana natakarja. L VI. Zjutraj smo odšli i■/. Vidma, ko se ie komaj danilo: ljubeznivi Darijo 'sil je vže na cesti, ves v plašč-zavit: ^e enkrat tins je pozdravil in šel dol-ro časa za nami. Videli smo tudi dve ili tri milje kočijo peljati se za na-mi. Z robcem je nekdo mahal v njej. Tvdo bi bil? Mislili smo si ga. O Bog blagoslovi vsa blaga srca. ki se niso sramovala ljubiti nesrečnih nas! Oh. sedaj cenim jih toliko višje od tedaj, ko sem v letih svoje t: .reče 'alibože jih spoznal več. ki so me polio zapustili in ki so mislili okoristili se. ko so me psovali. A teh je bilo malo, število prvih pa ni bilo majhno. Motil sem se, misleč, da mora to sočutje, koje smo našli na Laškem, •enjati. ko pridemo v ptuje kraje. Vb, dober človek je vedno rojak nesrečnim! Ko smo bili v slovenskih in ■lem" ih krajih, našli smo isto soču-*.je. kakeržno prej v svojih. Izdihi je j bil je splošen: "ubogi gospodje!" Včasih ko smo prišli v kak kraj, norali so naši vozovi ostati, dokler ni bilo določeno, kje da bomo preno-I tako: mislil sem. da vidim v tem }'*ili. Potem pa se je narod zbral krog av t »rrlk a no barbarstvo, željo, da nas in slišali smo besede sočutja, ki so prišle res iz srca. Dobrota tega ljudstva ganila me je še bolj, nego krvi , da bi kaznoval ona mojih rojakov. Oh. kako sem bil vano brezsrčnost. hvaležen vsem! Oh, kako sladka je Sr>'lai. ko sodim mirno, ne mislim, j 'jubezen naših bližnjih! kako sladko da bi bila verjetna taka brezsrčnost je ljubiti jih! Ono zapoznenje ni imelo drugod ni- Tolažba, katero sem našel, manj-k jer vzroka nego v nemarnosti. j šala je moj sod proti onim, koje sem Razjarjen, kot sem bil, divjal sera. j imenoval svoje sovražnike, ko sem slišal, da hote moji tovariši! "Kdo ve", mislil sem si, "ako bi pred svojim odnotovanjem za veliko videl od blizu njihove obraze in ako noč okrepčati se s sv. popotnico, ču- bi oni videli mene in ako bi mogel 1 til sem pa?, da tesra ne smem storiti brati v njihovih srcih, in oni v mojem v takem stanji, brez volje odpuščati kdo ve, bi li ne bil prisiljen priznati, svojim sovražnikom. da nj nikake zlobe v njih in da ie ni v meni! Kdo ve. bi Ii ne bili prisiljeni drug drutremu odpustiti ter se ljubiti. Komisar je nazadnje vender le pri- Prevečkrat se ljudje motijo, ker šel z Nemškega in prišel nama je sam ne poznajo drug druzega; in ako bi posedat, da odidemo v dveh dneh. spreeovorili mej sabo kako besedo, "Veseli me", pristavil je, "da Va- podal bi drug drugemu zaupljivo jn moram potolažiti. Vračaje se s roko. Spielbergs ride! sem na Dunaja e©- Nekega dne obstali smo v Ljublja^ ni, kjer so Casovo in Rezio ločili od naju in odvedli na grad; lahko se misli, kako je ta ločitev bolela vse štiri. Zvečer tistega dne, ko smo prišli v Ljubljano, in prihodnji dan prišel ^e k nama v vas gospod, ki nama je ekel, ako sem ga umel prav, da je aestni tajnik. BU je zelo olikan, go-oril je sočutno in poln spoštovanja . veri. Začetkoma mislil sem, da je ! uho ven. BU je resnega obraza, ki iavdihuje s svojo odkritostjo spoštovanje; žal mi je bilo, ker se nisem nogel ž njim natančneje seznaniti; >rav tako pa mi je žal, da sem pozabil njegovo ime. Kako ljubo bi mi bilo tudi, ko bi vedel tvoje ime, deklica, ki si sla ▼ štajarskej vasi sredi množice za nama in ki si, ko je moral nekoliko minut obstati voz naju pozdravljala z obema rokama, potem pa si pobrisala z robcem oči, naslonjena na roko 'alostnega mladenča, ki je bU — .ako sodim po plavih laseh njegovih — Nemec, ki pa je bil morda na Laškem in se je bil morda tam napil ljubezni do nesrečnega našega naroda! Kako ljubo bi mi bilo, ko bi vedel imena vas vseh, spoštljivi očetje in matere, ki ste prišli v raznih krajih k nama naju vprašat, imava li stan-Še in ko ste slišali, da jih imava, ste s strahom vzkliknili: "Bog Jaju kmalu povrni ubogim stariŠem!" LVII. Prišli smo na določeni kraj 10. dne aprila. Brno je glavno mesto Moravske in tam ima svoj sedež guverner Moravske. Mesto leži v lepi ravnini in je videti bogato. Mnogo suknarn je takrat tam evelo, imelo je mesto kaeili 30000 prebivalcev. Blizu mesta proti zahodu vzdiguje se hrib, na njem pa je nesrečna trdnjava Spielberg, prej sedež morav-skih grofov, sedaj pa najhujša ječa avstrijske države. Trdnjava bila je zelo močna, a Francozi so jo bom-bardovali in vzeli za časa znane bitko ;>ri Avstrlci (ki ni daleč od tam). Ni se več toliko popravila, da bi mogla še služiti za trdnjavo, postavil se je samo del pasu, ki se je bil podrl, roparjev in morilcev, je tam zaprtih, nekaj v "hudi ječi", nekaj v ''najhujši." 1'Težka ječa" pomeni, da je jetnik prisiljen delati, da mora nositi verigo na nogah, spati na golih deskah in jesti najslabejo hrano, ki se misliti more. V "najtežjo" obsojeni so še huje priklenjena okrog pasu ima železen obroč, ta obroč je na verigi, ki je vzidana v zid, tako se komaj pride k deskam, ki služijo za posteljo; hrana je ista. ako prav postava zapoveduje suh kruh in vodo. (Dalje prihodnjič.) VABILO NA NAM! Prvo eskrttstj« j« miasl« ia prasfans vsa o a« gg. naračaika, ktaria ja ma-rsfeiaa »atakla, 4a j« Ua*»Yal£ kult yaravmaM. "GLAS 3TAJIODA", sedaj KAJ-TUJI KLtTUTSKI »JTZTNZK, t® Ija sa fefcrt lata 75 centov He.šno zdraviti, radi nuj se vsak obrne na slavno vede/.evaiko Nebiros. Vsak»b» zve pri njoj njegovo preteklost in j-riliodnjost iz nebesnih znamenj. Osnbito pa vsakemu možu prorokui * kako ženo bode d« bd ali ].a »lekletam. o njih ženinih.— Ona daj najboljše nasvete v vseh domačih raznienkh t-r donaša na ta nučin srečo a- h i So. — l'ie: Vsak dan od D. ure dop. do S. ure zvečer, t; r 0.3 nedeljah m jraznikih. NASLOV: O} 4 p qr^ or vn^V MED 2. in 3. AVE --J. iT > I 1. , ■ O. I Na pismena v- r:.2anja s- :w v rs 3 v »J . LiiAj ::o od ovarja. TEL. r.ADISON SQ. SVETOVNI, PRENOVLJENI NARAVNA GALIFORNIJSKA VINA IS A PRODAJ. kot najboljši lek zoper REUHATIZE3I, POKOSTKICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. '■ SA^fr - 25ct. in 5Oct. v vseh lekaritah ali pri Ai Eichter ^ Cd. 215 Pearl Street, New Ycrlc. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo. Orožnik: od $2.25 do $2.75 galona. Slivovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem Štefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co,, Cal. ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mi JANKO PLEŠKOTA, ki se mndl se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljrike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati narotn: no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo. Upravništvo "Glasa Naroda" r> kak. f3. pn nepopisni ljubezni n a(ere in cole rorlbine ii! ker se ni bilo odposlalo mo tnkoj! Temu zapoznenju mor ni b;ln vzrok zloba, a iaz sem so- bi padel vdnrer z vso silo tudi na moje nedolžne sorodnike. Hotel bi bil preliti mprje Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu, iz najbolj* ših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, *er iz finega, naravnega vina. Kdoi~ boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Nišje podpisan* priporo- * čam potttjo&Ri Slovencem in Hrvatom avoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, * o NEW YORK . . T katarezn točim vedno pivo, -.oma prešana in importiranji vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob&............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VGN KROGE 191-199 Greeawicjr Street, New York. ■ 1 J » - t t) t m h a S8 »t T^j vlCSr" t1** T^-vt € ** * htm Vi t n t ** * FRA^K SAKSEE, lastnik. ANTON B0BEK, vodja. BANČNA 1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York fe ¥ Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v stetro domovino najhitreje in najceneje. Denarne posiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. Kupuje in prodaja avsti ijsk« denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila ia daje predplačila. Prodaja parobrodne listke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz CieT«&n4», 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika niČ ne velja, in jc to velike yrednosti. Dobiti je v podružnici "GllS TSarodm" po 1 cent številka. i * * >115M5 1 ^ a ___ _