Sklepi brnskega katol. slioda o kmetijskem vprašanju. 1. Prvi katoliški shod češkega naroda v Rrnu zmatra in izjavlja, da je glavni dobiček države, cerkve in družbe v našem narodu, da se ohrani samostojni kmetski stan, ker je najštevilnejši stan in poleg tega najdražja zaščita posebnosli in najboljša straža in opora narodnosti naši. Pri sedanjih za kmetijstvo zares neznosnih razmerah priznava in izjavlja shod, da je neobhodno potrebno, urcjevati kmetski sian v samoupravnih zadrugab zlasti z osnovo posojilnic po Raiffeisenovein sestavu, da se najboljše zavaruje obstanek lega stanu. Zaradi tega pozdravlja tudi shod predlogo Njega ekscelence grofa Julija Falkenhayna z dne 10. oktobra 1893 kot najboljši uvod postavodajnega dela, katero ima namen, ohraniti samostojni kmetski stan. 2. Glede na nujne potrebe kmetskega stanu v naši domovini zmatra katoliški shod za prvo nalogo zadrug, da se kmetska posestva osvobode škodljivega bremena dolgov, da se s pomočjo zadrug spremene v dohodninska posestva in da se v bodoče obremenenje z dolgovi kmetskih posestev dovoli le do neke gotove mere; da bodo zadruge sploh opravičene voditi hipotekarni kredit kmetijstva, in da zalaganje vojne, kolikor se gre za poljske pridelke, oskrbujejo naravnost kmetje po zadrugali. 3. Da se ohrani samostojnost in neodvisnost kmetskega stanu, zdi se nam potrebno potegovati se za nastopne stvari: a) da se pri popravku kmetskega dednega prava, ki se je v naši državi bila začela 1889. leta, ali se žal ni bila dovršila, zmatra ohranjenje kmetskega stanu za glavni smoter; b) da se strogo kaznuje lihvarstvo s kmetskimi pridelki, živino, poljskimi pridelki itd.; e) da se zakonito preprečijo kupčije na obroke s poljskimi pridelki na borzi, v kolikor kupčiji ne sledi izročitev blaga; d) da se zakon o odpisu davka glede škod po vremenskih nezgodah ugodneje uredi, nego je sedaj; e) da se.vpelje prisilno zavarovanje proti toei, ognju in škodi pri govedili in konjih; fj da bi z ozirom na žrlve, ki jili donaša kmetski stan državi, deželi in upravi sploh, pogosteje in obilneje kakor dosedaj dežela in država pospeševali blaginjo kmetskega stanu in napredek kmetijstva z deželnimi in državnimi dotacijami (darovi), s bitrejšo izvršitvijo potrebnih podjetij kakor vrejenja rek, vpeljave zmernejših tarifov za prevažanje kmetskib pridelkov po železnicah itd.; <j) da bi se ob Ciisu propada nravnosli, ker je sodnje postopanje lako drago in v dejanju včasib budi in pospešuje med narodom veselje do pravdanja, vpeljalo ustno postopanje za civilne pravde \n razsodišča; h) da bi se sedanji dornovinski zakon z dne 3. decembra 18(53 drž. zak. št. 103, po katerem imajo kmelske občine veliko večja bremena nego mestne in obrtni kraji, tako premenil, da bi vsakdo dobil domovinsko pravico, ki že dalje časa biva v kakem kraju. i) Da bi se odpravile svobodne ženitve in bi se dala občinam pravica, dovoljevati ženitve z ozirom na starost in vedenje dotičnika; j) da se glede na to, da je kmetski stan na Moravskem preobložen, zlasti glede na to, da se je pred petnajstimi leti odmeril zemeljski davek na napačnih podlagah, in glede na to, da posamični okraji in občine niso jednakomerno obložene, pri pregledanju zemljiškega katastra po zakonu z dne 24. maja 1869 na novo cenijo zemljišea, tako da se kontingent državnega davka poniža, postavke določijo po dejanjskih sedanjih razmerah, ko se je žito ueenilo in povekšali stroški za obdelovanje, in da se tarifni okoliši ne določijo po sodnjih in političnih okrajih, temveč po tem, kakšna je zemlja in kakšne so klimatične (podnebne) razmere.