St. 6.
V Trstu, subota 25. marca 1870.
rn
I.
„Edinost" izhaja vsako drugo in četrto sabota vsakega meseca in velja la vse leto gl. 2 kr. 40. „ , , polu leta „ 1 . 20. t » « čtn . * — „ 70.
Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 • » » n 2 krat 6 , » , * 3 krat
Za veče črke po proitoru.
Posamezne Številke se dobivhjo po 7 kr v tal>aknrnah v Trstu pri pnite, pod obokom tik Kalistrnve hiše, na llelvedere pri g. Bertolinii.
V okolici: Na Občini v loteriji, na Froaeku pri g. CJorjupo, v Har-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tu*, v Skednji pri Fr. Sunem M. Magdaleni zg. J. Ježu Naročnina naj se po«iljak sv.Ivanu st. 424, pisma in dopisi vredtilstvn v skorkoli Ht. 84. Udje pol. dr. .Edinost" kteri mesečino rodno plnčuj.-jo, dobivajo list brezplačno n» doni.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
,V edinosti je mo«""
Vabilo na naročbo.
Konec tega meseca se začenja novo naročevanje na „Edinost." Vse g. g. naročnike, kateri so le na 3 mesece naročeni, ali se nijso doslejne naročnine plačali, prosimo, naj jo ob pravem času pošljejo. Tudi vsi g. g. udje pol. društva „Edinost* so vljudno prošeni, naj zaostalo mesečin6 poravnajo, sicer se jim list ne bode dalje pošiljal.
Opravništvo.
Dalmacija in vstaja na Turškem.
Teško je pri denašnjih tiskovnih postavah pisati o tako kočljivej stvari, kakor je vstaja na Turškem in mejusobna zveza, bratovsko prijateljstvo in živo sočutje dalmatinskih Slovanov do vstasev ; vendar molčati o tem ne moremo i ne smemo, ker čutimo tudi mi ljubezni ogenj do zatiranih svojih bratov, i ker je naša dolžnost svariti vlado, naj ne dela v propad naše države.
Kakor večletni gost v Dalmaciji sem imel priliko opozovati vse tamošnje navade in običaje; čudil sem se, kako udani so Dalmatinci cesarskej hiši in čista resnica je, da so ob času petletnega mojega bivanja mej njimi bili boljši rodoljubje, nego o tej zadevi toliko hvaljeni Tirolci. Ali reči so se od leta 1868, ko sem bival še tam, zelo predrugačile, ne na boljše, ampak na slabše. IJže leia 1869» ko so se uprli Krivoščanje, ohladil se je jako patriotizem. Ta nesrečni upor so zakrivili vladni organi po svojih služabnikih, ki nijso poznali deželnih razmer in dalmatinskega ljudstva. Imeli so narod za neizobraženo čedo, s puhlo svojo nemško omiko, z osorno svojo oblastjo so hoteli narod vpreči v svoj jarem, nevedoč, da prost narod jarma ne trpi. Ne bodem na dan po-tezal generala Wagnerja in okrajnega glavarja Franca, katera sta z vešali osrečavala ljudstvo, s tem pa dosegla to, da se je vnela trdovratna in pogubna vstaja ter ohladila patriotizma sveti ogenj do Avstrije po vsej Boki.
Bokezi v rodbini z Črnogorci in Hercegovci so tako dobri prijatelji, da drug za drugega gre v ogenj in smrt. Vsak pok iz
puške v Črnigori ali Hercegovini odmeva v Boki ter rani bratovske srce, vsaka krivica, vsaka razžaljitev zapise se z lapidar-nimi črkami na veke vsemu narodu v globoko srce; njegova lokalna tradicijonalna zgodovina je polna enakih dogodeb, katere rod za rodom v srcu hrani. Vešala v Boki pri zadnjej vstaji so utisnola na ljudski ponos ncizbrisljiv madež, kateri ostane stoletja v živem njegovem spominu, ded bo o njem pripovedoval vnukom, in vnuci si ga zvesto v srce vtisnejo; in kaj je bilo konec te politike ? To, da je vlada morala skleniti mir z Krivošjani; v malem selti Knezlaz nad Kizanom, ki broji 7 bornih koč; troškov pa je bilo 8 milijonov in več in na tisoče ubogih vojakov gnoji kamenita tla krog vpusto-šenih sel s posekanimi oljikami in poreza-nimi trtami.
Od tistega časa je minolo uže nekoliko let, zopet divja boj na mejah Dalmacije, ali ta boj je pravičen, bojuje se uboga zatirana raja, katera je bila le pes turškim t egom in kajmakanom.
Kako zatirani so bili naši bratje v ITrcegovini, priča uže to dovolj, če omenjam, da še zidanih hiš nijšo smeli imeti, da nobena pogodba, nobena njihova oporoka nij imela veljave, da je vsak Turek imel pravice do njihovega imetja, posestva, do njihovih žen in devic, celo do njihovega ži-venja! Imeli so koče iz protja in blata, stanovali s živino v enej koči; pri vsem tem jih toliko stoletja turška krutost nij mogla za-treti. Uboga raja je pribegla v Avstrijo, da tu najde zavetj e in po mogočnosti jej bratje podporo dele; Andrašijeva reforma pa jo sili k vrnitvi v vpustošeno Hrcegovino. Vstaši odgovarjajo baronu Kodiču in Moli-nariju, da rajši lakote poraro, nego, da se vrnejo pod turško oblast in klalnico. Ta Andrašijeva politika po vsem tem, kar smo navedli, ne more roditi dobrega sadu Avstriji, in uže se kaže v dejanji, koliko nevoljo je izbudila v Dalmaciji, kraljevini, za Avstrijo prevažnje), ker dokazi živih simpatij do ubozih turških kristjanov se dan na dan množe.
Demonstracija v Sinji in Splitu o priliki, ko je močna vojaška eskorta na turškej zemlji vjetega vodja Ljubibratiča in njegov štab s hrabro gospodično Marku ševo pripeljala, mora diplomaciji odpreti oči, naj jih se tako skupaj tišči. Nij varno igrati se
z ognjem, še nevarnejše igrati se z ljubeznijo in sovraštvom človeških src.
Vshodnje vprašanje je na dnevnem redu, nobena moč ga no more ustaviti, enako razvodenelej reki prej ali poznej predore vse za kope, odnese vse ovire, naj se mu tedaj da prost tok, strugo si izbere samo tako, kakoršna bo njemu, ne pa državnim možem po godu. Kolikor dalj časa se bode zaviralo, toliko silneje naraste njegova moč, in sila njegova bode potem toliko hujša. Vse to pripoznavajo sedaj uže vsi narodi, samo vlade nečejo o tem še vedeti; vedeti pa bodo morale, kajti čas nij več daleč, ko pride roka in zapiše na diplomacijsko steno z neizbrisljivimi črkami pomembonosne besede : Mene, tekel!
----
Slovenstvo v trža&kej okolici.
(Dalje.)
Drugi vzroki, da se tržaška okolica vedno bolj polaščuje, je vedno veče uboštvo okoličanov v duševnem in v materijalnom oziru. Uboštvo pa vleče za seboj odvisnost in hlapčevstvo pod ptujim gospodarstvom, zaničevanje lastnega naroda in propad omike, moralnosti in narodnosti. Vedno večega obubožanja pa so okoličani večidel sami krivi z slabim gospodarstvom. Razkosovau* je premoženja po gospodarjevej smrti je vzelo okolici vže skoro vse samosvojne kmetovalce in s časom gotovo vse posestnike pripravi v nič, ako se bo tako nadaljevalo. Nasledek tega je zanemarjenje poljedelstva, zlasti v spodnjej okolici in edino hlepenje po dnini. Kakor je prav, da se nekateri, zlasti manj premožni, lotijo vsakovrstnega rokodelstva, tako je tudi slabo, da vsi na to silijo in kmetijstvo popuščajo. Zemljišče temu, ki ga sam ne obdeluje, postane k malu le butara, katere se odkriža brž ko more, če mu je prej ne odvzamejo drugi, in zato vidimo, kako prvotno slovensko prebivalstvo v okolici vedno bolj gine in se umika gospodi. S tem pa se umika v gore in gine tudi slovenstvo čedalje bolj. Poreče morda kdo: saj okoličan ostane Slovenec, tudi če ni kmet, tudi če je rokodelec. To je nekoliko res, ali delalec je odvisen od gospodarja in ne more biti popolnem samosvojen, tudi v narodnih zadevah ne, poleg tega pa je v vednej dotiki, v vednem občevanji z
laškimi meščani tako, da mora hiti prav trden značaj, da se ne polašči.
Pa da bi bili le pravi rokodelci I ali koliko jih je težakov in podajačev, revežev, ki morajo težko si služiti vsakdanji krah — zakaj ? Zato, ker jih starši niso dalit da bi se bili dobro izučili rokodelstva. In tu je zopet drug vzrok obubožanja in narodnega propada, namreč zanemarjena izreja Ali odgoja Otrok, katere nekteri starši puščajo, da zrastejo divji, neolikani in neučeni. Suro vež pa, kakor nema pravih zapopadkov o oliki in omiki, tako tudi ne v narodnosti in se da lehko za vrč vina podkupiti od kogar si bodi. — Zopet drug vzrok obubožanja okoličanov in posredno propadanja slovenske narodnosti je ta, da se okoličani lli* lie lotijo kupčije ; še najmanjša kupčija, štacunarstvo, v okolici je v ptujih rokah. Ako si ptnjci pomagajo, zakaj si ne bi pomagali tudi okoličani sami ? Ali žalibog, vidimo, da razen nekterih krčemarjev ni v okolici skoro nobenega domačega prodajalca — kdo je tega kriv? zopet okoličani sami. Nekteri prodajalci so vnanji Slovenci, dmgi pa tudi niso Slovenci in vendar se žive med Slovenci in če le pošteno delajo, nihče jim ne more tega za zlo jemati; vendar pa se s tem domačini izpodrivajo in slovenska narodnost trpi! — Najbolj pa pogreč imo slovensko narodno inteligencijo iz okolice. Kazen nekterih duhovnikov, enega zdravnika in morebiti še kakega manj znanega nižega uradnika nema okolica tržaška nobenega učenega moža, še celo nobenega domačega učitelja ne, edini odvetnik, ki je rojen v trž. okolici, izneveril se je svojemu narodu!
To je velika ovira narodnemu napredovanju, ker dasi je kmet lehko najboljši narodnjak, vendar potrebuje voditeljev in ti morajo biti izobraženi. To pomanjkanje se živo čuti vzlasti v društvih in pri volitvah ; poleg kmetov in kakega vnanjega izobraženega Slovenca ni najti v okolici kandidatov. Učiteljev pomanjkuje, učiteljic isto tako, in da bi hotel, kakor bi moral, magistrat urado-vati za okolico v slovenskem jeziku, moral bi pozvati slovenske uradnike iz drugih slovenskih dežel ?	(Dalje prihodnjimi).
---•vsm--
Dopisi.
V Trebil-u dne 7. marcija.
Ko mi je „Soče" 4. list po naključbi v roke prišel, zapazil sem dopis iz tržaške okolice, kateriga je treba nekoliko pojasniti. Dopisnik namreč piše o magistratovej Si-birji in o starem učitelju pravi, da ga niko-dar nečejo. Bil je namreč kaznovan nek okoliški učitelj ter poslan v Sibirjo, pa ostal nij dolgo tam, njegovo kaznovanje se je spremeuilo namreč v Križ, to je, prestavljen je bil tija, in mi mu to tudi privoščimo, saj so Križani sploh zvesti privrženci skrbnega magistrata. Dopisnik je tudi pisal, da starega našega učitelja v Bazovici nočejo. Mi ne moremo do sedaj Bazovcem nič slabega očitati, kajti spreobrnili so se proti učite-
ljem zelo. Poprej so bili bolj neobčutljivi in nijso znali ceniti tega, kar zdaj cenijo, to je dosta povedano, in jaz to odobravam, kajti spoštovati bi morali vse, stare in mlade učitelje *).
Da so šli Bazovčani prosit za svojega učitelja v tako ogromnem Številu, naj še dalje pri njih ostane, to pa nij re», in zato prosimo dopisnika, naj drugi pot bolj resnično poroča.	V. K.
Iz vojvodine Oldenbur»key 8. marcija.
Nemški državni zbor je končal svoje seje 9. febr. in poslanci so se nezadovoljni morali vrniti na svoj dom. Mnogo so v resnici sklepali, a malo sklenili. Zadnje dni so bile prav burne seje. V petek (4. feb.) in v saboto (5. feb.) igrale so se mej nemškimi poslanci drž. zbora take scene, da je bilo vsako parlamentarično zborovanje nemogoče. Osobni napadi so bili vzrok najvišje razburjenosti, in pričakovati je, da so glavna bitva sedaj v poslanici izigra. Kriv temu je bil napad strani nekovega časopisa, koji ima za svoje geslo, javno življenje zavdati in umoriti. Brigal bi se sicer malo za ta časopis, ako nebi tičal za njim Bismarck in njegov zaupnik skr. svet. Wagener. Vršile so se v nemškem državnem zboru scene, kakoršnih ne bi pričakovati bilo od neizobraženega ljudstva.
Nijso še škandali državnega zbora bili pozabljeni, v že nas je iznenadila druga lepa novica. Deželni zbor naše vojvodine olden-burške je vsled najvišjega ukaza 24. febr. državni predsednik pl. Berg razpustil. — Kaj je krivo tega? tako se poprašujejo tu in tam stari politikarji ; in temu vprašaji odgovarja krmežljavi vladni filister: „Weil die Abgeordneten einige, von der Kegic-rung gefordertc Nachbevvilligungen fiir die Beamten des hoheren Schuldienstes, des Bau-Vermessungs- und Forstvvesens abge-lehnt haben." (Ker so poslanci odbili nek-tere vladne zapoznele tirjatve za uradnike v višej šolskej službi, in v službi pri stav-stvu, merstvu in gozdnarstvu.) Tako je tu v Nemčiji; če poslanci ne plešejo tako, kakor jim vlada gode, pa sine veliki (?) vojvoda male oldcnburške države svojevoljno deželni zbor razpustiti — To se ve, da sc smejo revnim učiteljem in nižjim uradnikom, koji morajo trdo svoj kruh služiti, plače znižavati, kakor vlada hoče, a višjim bi moral dež. zbor za nič in zopet nič višje plače privoliti! — Prosit Nemčija, obljubljena dežela ti nisi !	L.
V Trstu, 8 marcija.
Ljubibratica je tukaj vse pričakavalo, vse o njem govorilo, ko se je zvedelo, da ga pripeljejo v Trst. Včeraj, 17. t. m. ob 11 uri zjutraj je na preluki zastava zavihra-la v znamenje, da se je parnik iz Dalmacije
•) Culo se je uže večkrat, da je vaš učitelj star, da nI naroden, mi bi svetovali vsem okoličanom, noj gladajo v prvi vrtti pri učiteljih na narodnost, kajti kdor je naroden, z Ijubetuije podučuje deca, koji pa ne ljubi narodo, tak je le najemnik.	(Ur.)
na obnebji prikazal. In kakor bi trenol je začelo ljudstvo, če tudi je dež li*, vreti na bregove, in ko se je opoludne približeval parnik, zbralo se je na tisoče odličnega ljudstva vseh narodnosti razen nemških turko-filov. Stopiti je imel na suho na Ježetovem ključu, ali policija, ka se je bala velikanske demonstracije, sklenila je drugače, ter ljudstvo otrapala. Ona je namreč poslala majhno ladjico nže mnogo poprej daleč na piano morje, ter zankazala vsem ujetim, naj se vanjo presele, in ti so bili : vojvoda Ljubi-bratič, njegov pribočnik, vitez Petrovič, gospodična Mcrkus, gospa Ljubibratičeva, Italijana grof Faella in Cesare.
Ko ljudstvo vidi oddaljevati se bar-kaso od parnika, mislilo je, da hočejo ujete v Miramar peljati in jih tam na zeleznico spraviti, ali barkasa se je zavila, vesljaje proti Miramaru, kar naglo v tržaško novo luko in se vstavila na ključa št. 2 ter dala na suho ujetnike.
Tu se je mej tem v malo minutah na tisoč ljudstva zbralo, pozdravljalo vojvoda, gospico Merkuševa, grofa Faella in Cesare. Ljtibibratič je odzdravil kratko in jedernato Tržačanom in Trstu, ker je bil tako prijazno in srčno sprejet, ker tak sprejem mu je poroštvo, da ima ves izobraženi svet gorko srce za ubogo rajo. Potem sedejo ujetci v dve kočiji, kateri pa jih nijste daleč peljale, kajti množiča ju je ustavila in morali so na splošno željo ljudstva izstopiti in peš iti v postajo, kjer jih je uže vlak za blago čakal, katerimu so priklopili en voz drugega razreda, ki jih je precej odpeljal na Brezino, da jih kakor hitro mogoče odpeljejo dimostrativenemn Trstu iz pred oči.
Predno so dospeli z daljnega ključa do železniške postaje, nabra'o se je nad 8000 ljudi, nobenega fijakarja nij bilo dobiti, tako so ljudje hiteli, da vidijo vojvodo Ljubibratiča i njegove tovarše. Njegova Iju-beznjiva in krasna sopruga je bila bleda in otožna, črno oblečena, pozdravljala je ljudstvo na desno in levo.
Za Ljubibratičem je sel vitez Petrovič, mlad, lep gospod v črnogorski obleki, isto tako srednjevelika, okroglolična, bleda Ho-ladkinja gčna. Merkus v moškej obleki po črnogorski oblečena z do ramen dolgimi lasi, z ustaško kapo, opankami, temno modrimi širokimi hlačami in lepo sukno, pod katero se je videla krasna popotna torbica. Dokler je nijso ljudje spoznali, govorilo se o njej sploh: To je lep mladenič.
Zivioklici so spremljali ustaše, dokler se nij odpeljal vlak. Ljubibratič mi je rekel na večer na Brežini, da se nij še nikdar tako dolgočasno vozil, kakor iz Zadra po morji.
Italijana grof Faella in Cesare in vitez Petroviča so zadržali na kolnici in še le za nekej časa zopet z drugim vlakom peljali na Brežino, kjer so potem vsi do enajstih zvečer čakali. Omeniti moram, da ljudstvo nij gledalo na straže, kaj one porečejo, kakor morski volovi je prodrlo v kolodvor in nobena moč ga nij zadrževala, v«e je kričalo : Zivio vojvoda Hrcegovski, živila svo-
bodna Hrcegovina, proč s Turkom, živili boritelji i. t. d.
Lepih šopkov je dobila gospica Mer-kii8 in gospa vojvodiuja od prvih dalma-tinskeh gospej v Trstu.
Na večer so se peljale v najhujšej burji in snežnem vremenu dve deputaciji iz Trsttfp^ italijanska in slovenska na Brežino. Slovenska deputacija, obstoječa iz g. g. Nabergoj, Zvanut, Dolinar, Leban, Oorjup in Zitko, podarila je dva krasna lavorjeva venca, se slovenskimi trakovi, enega voj. Ljubibratiču, drugega gčni. Merknševi. G. Zvanut pozdravi naj prvo vojvoda Ljubibratiča z besedami: Slavni g. vojvoda! blagovolite sprejeti ta mali spominek v znamenje gorkih simpatij, ki jih goje do vas tržaški Slovenci za junaško vedenje pri osvobojevanji uboge raje. Ljubibratič je sprejel jako ganljivo venec z napisom na trakovih: Slavnemu bori-telju za svobodo raje tržaški Slovenci, ter rekel : Jaz se lepo zahvaljujem za lepi spomin tržaških Slovencev i za gorke simpatije, ki jih gojijo do mene i ubogo rajo. Dolinar izroči gčni. Merkuševi venec z napisom: Slavnej junakinji gospodični Merkuševi bori-teljici za krst in svobodo zlato, tržaški Slovenci, z besedami: Blagovolite sprejeti, slavna junakinja, ki ste kakor ženska toliko bolj občudovanja vredni, da ste se borili za svobodo uboge raje, mali spominek vaših ča-stiteljev, tržaških Slovencev, kateri spremljajo vas vedno z najgrkejim sočutjem. Go-spodičina se zahvaljuje vsa ginjena in reče: Izrazite mojo srčno hvalo vsem tržaškim Slovencem za gorke sočutje, katero imate za osvobojenje raje, ki bode, ako Bog da, kmalo svobodna, zahvaljujem se srčno za lepi spominek, kateri mi je in bode vedni porok dobrohotnosti tržaških Slovencev.
Po tem se je počel pogovor mej posameznimi gospodi in gospemi. Gčna. Mer-kuševa, jaka omikana, vljudna, je bila jako razgovorna, povedala je, da je rojena na otoku Java v Indiji, njeni oče jo bil Ho-landež j ona govori francoski i italijanski, nemški je pozabila, slovenski se uči pridno. Na vprašanje, kako je mogla vse nezgode prenašati, rekla je, da se nij nikdar hotela mehkužiti, da je treba trdne volje, pa se vselej dobro izide; na vprašanje, kako se čuti? odgovorila je: Dokler sem bila na turškej zemlji, godilo se mi je dobro, ko pa sem stopila na avstrijsko mejo, čutim se slabo, pa ne bode dolgo ko bodem zopet, ako Bog da, v pomoč ubogej raji.
Gospa Ljubibratičeva je bledolična, krasna gospa, njenej politični izobraženosti čudi se sleherni, govori dobro nemški, laški in srbski. Narodni čut, kateri iz pravega srca plamti, daje krasni osobi še bolje vtis, nje beseda, srčna blagost in vljudnost morajo naj trji srce omečiti, čuti tako živo gorje uboge raje, da so jej solze v oči vrele, ko je govorila o turškem barbarizmu. Ujetje svojega sopruga jo močno žali, vendar pa ima tolažbo, da Hrcegovina za gotovo otrese za vselej turški jarem.
Poslovili smo se; Ljubibratič je šel se le zjutraj ob osmih v Ljubljano, ko so bra-
nečega siioma na voz nesli, kajti v Line nij hotel, kder ima biti interniran. Laška dva grofa sta se odpeljala z laškim vlakom v Kormons, Petrovič v Zagreb.
Politični pregled.
Nij smo se motili, ko smo zadnjič rekli, da se prične živahneje gibanje, ko se odpro deželni zbori. Posebno pozornost je naj prve obudil tirolski deželni zbor, v katerem je deželni glavar precej v začetku prijel besedo in povdarjal, da je zbor nepotreben, ker se vsi njegovi sklepi zametujejo ter nasve-toval, naj poslanci domu gredo, kar se je tudi zgodilo. Da je zastran tega deželni zbor razpuščen, to ne more drugače biti. Tirolska dežela je s tem stopila še v odloč-nejo opozicijo zoper sedanji vladni sistem, nego Češka.
Kazpusčen je tudi dalmatinski deželni zbor zato, ker je zahteval, naj odstopi deželni glavar, nevreden častne stopinje, ker se je vdeležil nepoštenega dejanja pri dal-matinskej železnici.
Celo stirski deželni glavar BlagotinŠčak Kaisersfeld, velik ustavaški veljak, imenovan tudi oče „svinčenih podplatov," tožil je v graškem deželnem zboru, da so prišli hudi časi ustavakom in prerokoval, da pridejo še hujši, kar mu radi verjamemo. — Tako leti vse na kup, kar so centralisti tako opazno zidali, list za listom pada, veja za vejo se lomi!
Na Dunaj i so se pretekle dni godile reči, katere so žalostna priča, kaka demoralizacija se je zarodila v vladnih krogih ; izdala se je skrivnost Ahacijevih topov in prodajale iz vojaškega arhiva strategične karte nemškej in ruskej vladi. Gorje državi, v katerej zlati ključ odpira vsaka vrata!
Zadnje dogodbe na turških mejah pričajo, da ima Avstrija namen vstajo v Bosni i Hercegovini zadušiti, kajti ona podpira Turke in zapira in internira vstaše, ne le na avstrijsko zemljo pribegle, temuč celo na turškej zemlji. Kako modra je taka državna politika, to prihodnjest odkrije; mi jo imamo za pogubno, ker mora popolnem vničiti sočutje narodov do Avstrije, ker je nasprotna mišljenju vsega poštenega sveta; kam taka politika vede, to je s krvavimi črkami zapisala v zgodovino šlesvig-holštein-ska vojna; ona vede sovražnika Austriji v srce.
Ustaši so zopet zaprli cesto mej Dubrovnikom in Trebnijem, Musičevo malo četo so sicer Turki razkropili in krog 80 usta-šev vrgli na avstrijsko zemljo, katere je naša vlada internirala; ali druge čete so Turke, ki so hoteli trdnjavo Niksič s živežem preskrbeti, zmagale in vsak dan se pričakuje, da se turška posadka v Nikšiču ustašom poda, ker bi sicer morala za lakoto poginoti.
Zadnje novice iz Srbije in Črnegore so take, da skoro gotovo obe državi planete na Turka; ako se to zgodi, potem bodo silne vojne in silni Časi in Evropa spremeni svoje lice.
----
Pogovor na magistratovi višavi.
Mihec. Ali si čul, da je naš deželni zbor odprt?
Jakec. Oul sem, čul, saj mi je Mari-janca povedala in rekla, da oče Ilermet vedno mimo nje pete brusi, ter pod pazduho akte prenaša, kakor, da bi iinel sodnji dan organizirati.
Mihec. Zdaj mi je nekaj v glavo padlo ; Tinca mi je povedala, da je sklical skupaj vse modrijane, pismouke in zemlje-merce, ker hoče po svojej modrosti vrediti novi Trst.
Jakec. Naj ni ženi spodaj ste čuli pogovore mej vsemi onimi gospodi, kateri so pravemu avstrijstvu hermetično zaprti, „da bode meja novega Trsta tako vrejena, da se bo tam blizu Benedk skupaj držala."
Mihec. Nij tako ne, brate; očka Ilermet le misli spodnjo okolico v mesto spremeniti, za zgornjo okolico sc ne meni še toliko, kajti, kadar jo dobro izmolzcjo, potem jo pa puste, naj sc briga sama zase.
Jakec. Po tem takem treba mejo hrme-tično zapreti, ne?
Mihec. Da novo mesto vtrdi, naredi naš magistrat živo ograjo iz samih Furla-nov, postavi druzega poleg druzega, saj jih magistrat vedno rad sprejema, naj jih od tam prihaja še toliko.
Jakec. Ali si morda čul tudi v neki novi volilni reformi ? Marijanca mi je pravila, da so jo dali očetu Ilermetu, naj jo ustvari.
Mihec. Pravemu so jo v roke dali, uže tri laška leta kuje, zbija in tolče to novo volilno reformo, pa vselej mu uide up po vodi.
Jakec. Mislim da Hcrmet hoče, da bi imel vsak Furlan volilno pravico, ali vsaj vsak, ki nosi tisto plesnovo furlansko obleko.
Mihec. In mi okoličani, kaj pa je z nami ? saj tudi mi plačujemo davek in dac, še celo od magistratovih muh; kako smo mi urejeni, to bi rad znal? s
Jab. c. Vse tiste, ki nosijo hlače na brento vrezane, in to smo mi okoličani razen naju dveh, hoče Ilermet spraviti mej meščane, da ostanejo kakor pleve na rešetu.
Mihec. Pes naj se obesi, rajši stopiva s te krive kolibe i začniva udrihati, kje, tega nij treba praviti.
Jakec. Meni sc zdi, da leževa skupaj.
Mihec. O, kaj še, mi dva ne leževa skupaj, le koliba pod nama, prej sem dobro čez sosedovo streho videl skoz okno v sobo magistratovega uradnika, razločil sem vse lahko v sobi, a sedaj sem se pogreznil, da ne vidim še okna ne.
Jakec. Kaj si zapazil v sobi magistratovega uradnika?
Mihec. Ueči, katere so pričale, da je dober avstrijanec, kajti bile so tele podobe po zidu in koteh; pri peči je bil razpostavljen v telesnej velikosti Garibaldi, nad zofo je visel Viktor Emanue), zopet na desnej strani je bil znani lučonosec Lamarmora, da nij manjkalo Cavuija in drugih enakih, lahko se samo ob sebi umeje, in srce tega zveste-
debela, razbila je opeko raz streh, brzojavne poteze pretrgala, ubila več ljudi i konj, okle-stila drevje, opustošila vse.
Po raznih krajih, na morskih obalih je divjalo še huje, podirali so morski valovi močne jezove, ladije metali na suho, mnogo ^odov se je potopilo in več mornarjev je našlo moker grob. Na milijone je škode po
Angleškej napravila nevihta.
----
Dober odgovor.
Benečan je zasramoval Avstrijca ter ga vprašal: „Jaz bi rad vedel, kde je dobila Avstrija dvoglavnega orla." Avstrijec mu je odgovoril: „Iz tistega gozda, iz katerega Benetke krilatega leva."
-WAAJ UU\AJWJ"^-
Smešnica.
Umrl je jud, ki je kristijane na zemlji hudo drl. Hotel je tedaj najprej pogledati v krščanska nebesa, misleč si; če je bila s kristijani uže na zemlji dobra kupčija, v nebesih mora še boljša biti, ker imajo vsega obilo. Potrka tedaj na nebeška vrata; sv. Peter pride, odpre in ko vidi juda, reče mu, da njemu v nebesih nij prostora. Ali jud, priliznjen in zvita buča, ne da se kar takisto odpraviti, pregovori sv. Petra, naj mu dovoli, da vsaj pogleda, kako je v nebesih. Ko pa pride jud v nebesa, bilo mu je po všeči i ne da se odpraviti. Zarad tega so začeli godrnjati svetniki in angelji so plahutali s peruti i vsi nevoljni frfotali sem ter tja, vendar se jud ne gane z mesta.
Zdaj se začuje zunaj glasen beričev glas: „Po dražbi je na prodaj hiša, polje,
gozdi, krave, teleta, konji, drobnica.....
Berič še nij končal, uže jud plane iz nebes in leti na dražbo.
POZIVI.
Opozorujemo na jutrajšnji občni zbor v Barkoli, da se ga obilo vdeleže okoličani, ker bodejo važne obravnave.
ga avstrijnnca je bilo tako patriotično, da
je pri njegovi postelji visel grb z belim križem, to vem dobro da grški ali švicarski
nij bil, saj jaz poznam dobro te stvari, na
priliko zastavo gimnastike, zastavo trobojno,
tudi sem dobro poznal našo zastavo našega
bataljona, katero smo na Občini nekako
čudno oddali.
Jakec. Tudi veronauk hočejo iz šol odpraviti.
Mihec. Ako v deveti deželi to zvedo, kar namerjavajo naši mestni očetje, zagotavljam te, da si bodo mislili, da je celo mesto Trst bedališče in vodja takega bedališča... nu, jezik, molči l
Jakec. Mene je sram zdaj na tem mestu, to sem ti pravil uže zadnjič, ko so nekatere vroč e glave tako cvviva kričale Hrme-tu ; kakosna je bila ta svojad, tega mi nij treba praviti, samo toliko rečem, daje puhtel, ko so mimo naji šli, grozoviti duh, kakor bi bila petešerija gorela.
Mihec. Da taki hodijo naji čestit, bila bi tako razžaljena, da bi kladivi, uro, stolp in še to kitajsko kolibo nanje zmetala.
Jakec. Brate, res je.
-■nnAAA/UVlAAf^'-
Domače stvari.
Slovenski borsni notar. Politično naše društvo „Edinost" je doseglo na Da-naji, da imamo tržaški Slovenci v Trstu slovenskega borsnega notarja, spoštovanega g. Dr. Oliva iz Ajdovščine. Priporočamo ga
VBem Slovencem gorko.
* *
*
Hrvatski čaštniki se odlikujejo mimo domačih. Nij še dolgo, kar smo opazovali necega hrvaškega častnika, ki je svoje novincc tako lepo in prijazno uril v vojaških vajah v domačem jeziku, da je nam to prav dobro delo. Priporočamo častnikom kranjskega našega polka, naj tudi oni enako delajo ; mislimo, da so prešli časi, ko je v surovosti iskal častnik svoje velevažnosti i s tem kazal svojo zelo dvomljivo omikanost. Vljudnost je povsod čislana, surovost povsod zaničevana.
* * •
Kratkovidni poročevalec tetki. —
Znano je, da nekatere kavke v stari krmež-ljavi tetki Triesterci sedaj preveč, sedaj premalo vidijo, kakor je vreme, čemer se mi nič ne čudimo, ker vemo, da imajo tiči neke vrste uže tako narav. Nedavno se je poročalo, da bode v občnem zboru „Edinosti" g. Nabergoj o vžitnini govoril. Tetka, ne boj se, ne bode ne !
Pri Ljubibratičevem prihodu je videla kavka le na eno oko samo 300 ljudi zbranih, če tudi ima očes ko debel krompir (kurjih nijsmo šteli), da bi bil lahko tisoče videla. Isto tuko je v Llubljani na daljevid al kali na železničui postaji le 6 radovednih zapazila, ki so hoteli Ljubibratiča sprejeti in pozdraviti, bilo pa jih je veliko število.
Čudna je ta kratko — in daljnovidnost, doslej še uganjka natoroznancem in zdravnikom; slišali smo, da izvira najbrže iz rumene rude in je tedaj nasprotna zlatenici, katero, kakor pravi ljudstvo, česar pa mi ne verjamemo, taka ruda ozdravlja; priporočamo jo turškemu Sultanu, da bo iz Carigrada v Hercegovino in Hosno videl, kako zadovoljna, srečna in blažena je preljubeznjiva njegova raja, in kako veseli so tamošnji
Turki Andrašijeve reforme.
* *
*
Roparski stotnik na ri^jn. Najpre-drznejša roparska četa na otoku Siciliji je ona roparskega stotnika llinaldija, ki je nedavno v neki vasi na otoku pri belem dnevu celo družino pomoril in obropal. Vse dosedanje prizadevanje italijanske vlade, da bi tega grozovitneža v roke dobila, bilo je brez vspeha, ker se krvolok se svojo drha-lijo po najgrših in razstrganih krajih sicilj-skih gor skriva. Da je bolj varen, ima mnogo ogleduhov, ki izvohajo vsa vladna početja in nakane proti njemu. Zadnji pustni torek gnalo je tudi njega praznovat Kurenta v šumi mesta Cefalu. Nasemal se je, prišel iz hribovskih zakotij v mesto in vdeležil se plesa, vso noč prav dobro zabavljal. Nobeden ga nij poznal, italijanska policija je še
le nekatere dni pozneji to zvedela.
• *
*
Petje v cerkvah po okolici. V št. 4.
našega lista je bil dopis iz tržaške okolice zarad orglanja, danes pa se mora omeniti o petju. Prišel je te dni okoličan k uredniku našega lista, ter potožil takole: Pri sv. Jakobu so bili nekdaj tako dobri slovenski pevci, da so sloveli daleč čez tržaško mejo. Zdaj pa se je pevsko krdelo zmanjšalo, da smo skoraj bi rekel brez pevcev; nekateri so pomrli, drugi odšli k vojakom, eni so petje popustili tako, da jih je samo češt ostalo.
Podučevanja v petju nij, kako more potem petje biti, to vsak lahko sodi; da ljudstvo ne mara poslušati vedno le ene pesmi in še to staro, to je naravno, zatoraj so pa tudi prostori v st. Jakobski cerkvi vedno bolj prazni.
Poglejmo v pravo slavno cerkev v Trstu, v to hodijo ljudje raznega verozakona, ker je v njej najlepše petje v Trstu. Da pa ima pravoslavna cerkv najlepše petje, potrosi več tisoč na letu. Ali bi ne bilo dobro, da bi vsa cerkvena predstojništva na petje več pozornosti obračala, ter skrbela za dobre pevske učitelje. Pri sv. Jakobu se je pevcem reklo, ako se hočete učiti, morate si eami učitelja oskrbeti, kar ne more biti prav, ker je pičla plača. Laški učitelj ima samo za laško petje dekret, toraj slovenskega neče učiti, vzlasti če se mu ne plača.
Upamo, da se čestito cerkveno pred-stojništvo pri sv. Jakobu o tej važnej stvari odloči ter nam okoličanom tudi zdatno z lepim petjem postreže.
J. M. okoličan.
* * *
Grozovita nevihta je bila pred dvema tednoma na Angleškem, toča, ko oreh
Našemu zaslugapolnemu političnemu prijatelju, izbuditelju goriških Slovencev, dr. K. Lavriču, sklenili so goriški rodoljubi postaviti spominek, kar mi tržaški Slovenci z veseljem pozdravljamo in odobravamo.
Ker me je odsek za Lavričev spominek za poverjenika tega blagega namena izvolil, poživljam vse tržaške Slovence, naj blagovolijo položiti po svoji moči kakoršni koli znesek si bodi na altar domovine, da se napravi dostojni spominek zasluženemu delalcu, kateri je vse duševne in materijalne svoje moči posvetil domovini.
Uredništvo bode rado sprejemalo darove in jih v „Edinosti* priobčevalo.
V Trstu, dne 23. marcija 1876.
Ivan Dolinary poverjenik.
Lastnik izdatelj in odgovorni urednik Ivan Dollnar.
Tisk avstrijskega Lloyda.