Izhaja v Trstu
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne spreje-
Ureilništvo in upravništvo
Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu
častniki 27. pešpolka zarotili, da bodi) streljali na vsakogar. Streljali so za bežečimi še predno je poročnik Mayer dal svoje povelje. Streli so padali večinoma posamezni. Hiteli so za ljudmi čez frančiškanski most notri do pred škofije.
Ljudstva je bilo vse črno na ulicah, a posebni miritelji so mirili ljudstvo, ki je bilo do skrajnosti ogorčeno nad besnim postopanjem nemških vojakov.
Ustreljena sta bila pred Skotijo: Rudolf Lunder, 24-letni strojnik „Narodne tiskarne* 1' v trenotku, ko je s svojo nevesto odhajal ; zadet je bil od zadaj v pljuča.
Ivan Adamič, 15-letni četrtošolec, kateremu je krogla predrla pleča in šla skozi pljuča na drugi strani ven. Katehet je ranjenca dal v poslednje olje.
7 oseb je bilo še težko ranjenih in nebroj ljudi je vdobilo labke poškodbe.
Mestni svet je protestoval v posebni seji proti postopanju vlade in vojaštva. Sprejela se je sledeča resolucija :
1.	Čemu da je civilna oblast prej tej priliki porabila ravno nemški polk, ki ve-doma sovraži vse, kar je slovensko ? 2. Čemu se je izročilo vodstvo mladim častnikom, ki žive po naukih takozvane „halts’ Maul" kulture ? 3. Čemu se je streljalo na množico na mestu, kjer ni mogla napraviti sploh nikake škode ? 4. Čemu se je streljalo na množico, katera je bežala ? 5. Čemu seje večkrat in posamezno streljalo ? in 6. čemu se je streljalo brez ukaza političnega komisarja, ne da bi se bila poprej množica, kakor je to v kulturnih državah v navadi, opozorila da hoče vojaštvo streljati ? Konečno apelujo občinski svet, na vse slovenske in slovanske poslance, da v državnem zboru kakor v delegacijah vse potrebno ukrenejo, da bo vojaška strahovlada postavljena pred polno odgovornost za prelito kri, katera se kadi z čubljan-skega tlaka.
Demonstracije so bile tudi v Celju. V Mariboru in Celju so Nemci razbijali Slovencem okna. Nemški ministri zahtevajo ostrih odredb proti Slovencem.
Če se poprašamo, kdo je zakrivil žalostne dogodbe, moramo reči, da je prvi krivec vlada sama, ki v Ptuju v varstvo Slovencev ni ganila niti z mazincem, med tem ko je v Ljubljani vojaštvo brez vzroka str, ljalo. Ce bi bila vlada jv Ptuju vršila svojo dolžnost, ne bi sedaj imela krvavih ljubljanskih dni. Drugič pa je bilo krivo tudi to, da se pošilja na ljudi nemško vojaštvo, ki je s prebivalstvom v vednem nasprotju.
Naj bi sedaj prehta kri bila seme, iz katerega naj bi zrastlo popolno gospo-
darsko osamosvojenje Slovencev tujega kapitala. Ti dogodki bodo Slovencem brez dvoma mnogo škodili. Naj bi saj na gospodarskem polju bili z» nas mejnik — k popolni gospodarski neodvisnosti. Naše geslo bodi: Proti tujemu kapitalu ! Ta je močan pri nas ! Nanj se ozira vlada ! Zato zrušimo moč nemškega kapitala !
Grozovitosti vojakov.
Pripovedujejo : V noči od sobote na nedeljo so dragonci izbirali posameznike in so jih gnali v park pred justično palačo; tu so jih potem, poedince, ki so se rešili pred konjskimi kopiti semkaj, obdelavah s plosko sablje neusmiljeno po hrbtu in po stegnih itd. Zraven so se pridušali : „čak, hudič, jaz ti bom že pokazal". Potem so sekali s sabljami v grmovje, če bi bil kdo skrit, bi ga gotovo ubili. — V nedel o je videlo mnogih prič, kako so dragonci vodili aretirance v „Verpfiegsmagazin“ in jih pretepali in suvali. Zakaj pa je sodnija tu in policija? Tako postopanje je ljudi silno ogorčilo ter je najhujše obsodbe vredno !
Pogreb žrtev v Ljubljani.
Ljubljana je bila v torek v žalni obleki. Vse mesto je bilo v črnih zastavah, ljudstvo je nosilo žalna znamenja, dijaki so imeli črne kravate v znak žalosti za umorjenim tovarišem. Po ulicah se je gnetlo ljudij. Prišlo je tudi mnogo občinstva z dežele. Postavilo se je reditelje s slovenskimi trobojnimi znaki na levem rokavu. Po mestu so gorele svetilke z žalnimi znakb Vsa pot iz mesta do pokopališča pri Sv. Krišti.fu je bila skozi dve uri polna občinstva. Dolgo je trajalo, predno se je mogel razvrstiti sprevod. Sprevod je šel od pokopališča pri Sv. Krištofu skozi mesto po Dunajski cesti na novo pokopališče. Nad 30.000 ljudij se 'je udeležilo pogreba. Vodil je kondukt prošt Sajovic s 5 duhovniki. TJdeležniki so bili po večini v žalnih oblekah ; j&ko velika je bila udeležba od strani dam. Sprevod se je pomikal, velikanska množica, celo mesto v črnih zastavah, svetilke gorijo, prodajalne so zaprte, istotako gostilne in kavarne, zvonovi pojo turobno pesmi o nesrečnih žrtvah — res slovesen trenotek vseobčega slovenskega ' žalovanja. — 25 društvenih zastav je bilo v sprevodu, nebroj lepih vencev, Sokolov je bilo 500, telovadnega odseka 50. Sociali stov v sklenjenih vrstah je bilo 600. Na pokopališču so napravili Sokoli špalir. Sokoli so nesli krsti do groba. Tisoči in tisoči ljudstva so se razvrstili po pokopališču in okoli, društva z zastavami in venci okoli grobov. Ko je
Slovenski delavci!
DANES dne 26. septembra 1908. nas obiščeta državnozborska poslanca tovariša
Klofni! m Burlual
zastopnika bratskega nam češkega narodnega delavstva.
Na čast milim gostom priredi podpisana »Narodna delavska organizacij a“ drevi ob 8. uri v gledališčni dvorani »Narodnega Doma“
„Delavski
večer44.
V nedeljo, dne 27. septembra
1908. ob 10. uri predpoludne pa bode v gledališčni dvorani »Narodnega Doma“:
JAVNI SHOP
kjer bodeta govorila oba imenovana državnozborska poslanca.
Slovenski delavci!
Dolžnost vsakega zavednega slovenskega delavca je, da pribiti na obe prireditvi posebno na javni sliod, da pokaže s tem zastopnikom češkega, delavstva, da slovensko delavstvo v Trstu napreduje in da hoče napredovati !
TRST, dne 20. septembra 11)08.
..Narodna delavska orpizacija".
PODLISTEK.
Krvavi dogodki v Ljubljani
Kri je tekla te dni po ljubljanskih ulicah. V soboto je bil mir. Zvečer je bilo nekaj demonstracij ; a nič hudega. V nedeljo ie bil cel dan mir. Zvečer pa so se začeli ljudje zbirati. Vlada je namreč postavila po ulicah nemško vojaštvo, ki ga Slovenci že od početka ne morejo trpeti. To vojaštvo je s svojim postopanjem izzvalo odpor, vsled česar so ljudje začeli kričati na vojake. Ljudje so se zbirali posebno v Šelemburgovih in Prešernovih ulicah, kjer so mirno demonstrirali. Vojaštvo je demonstrante razgnalo nazaj. Občinstvo.se je zopet zbralo na S’. Petra cesti, deloma na Marijinem trgu in na Frančiškanskem mostu.
Poročnik Majer je s piketom vojakov zapiral Prešernove ulice in je iz lastne inicijative komandiral vojake v Stritarjeve ulice. Demonstranti so se umikali vojakom deloma pred Rotovž in dalje, pred škofijo, deloma na Pogačarjev trg.
Nemško vojaštvo se jo obnašalo surovo. Ubita sta dva Slovenca, ranjenih mnogo, med njimi kontoristinja Ana Traven. V Ljubljani je vse polno ranjenih ljudi. Krvoprolitje so zakrivili vojaki. Po sebno poročnik Mayer doma iz Ljubljane, je postopal neusmiljeno. Dal je streljati na 30 ljudi, ki niso drugega počeli ko vpili. In sicer je Maver dsl strel ati proti izrecni prepovedi od strani višje oblasti. Mayer je moral bežati iz Ljubljane. Njegovi vojaki so streljali za bežečimi ljudmi. Vri poškodovanci so ranjeni od zadej,
Ko je vstrelil oddelek poročnika Mayerja, so v bližini stoječi oddelki Bel-giicev začeli glasno ploskati in kričati „Diese Windische Hunde miissen \vir heute totschlagen". Znani poročnik Kbnig je ščuval na ljudi svojega psa, neki oficir pa je streljal na ljudi z revolverjem skozi okno svojega stanovanja.
Strahovito surovo so se obnašali tudi dragonci, ki s o proti vsem predpisom tolkli po mirnih ljudeh s sabljami, ko so množico že razpršili. Dragonski oficirji so šli s sabljami na gospodične in gospode, ki so iz vežnih vrat svojih hiš gledali na cesto.
Aret ranih je mnogo popolnoma nedolžnih ljudi. Poročnik Mayer ni pustil k ranjencem zdravnikov dr. Illnerja, dr. Oražna in dr. Rusa.
Pero ne more popisati tega, kar so počeli vojaki. Govori se, da so se vsi pod-
legala prestolnico habsburško, dovolj je že, da se lahko brani, in da bode hotela rektificirati nekoliko dejstev z nedavne minulosti. In zdi se, da bode. Politika demokratične, ustavne Turčije ne more iti po isti poti, po kateri je šla dosedanja sultanska. Ne bode mogla živeti od zanikanja, to je od ne8porazum)jenja in ljubosumnosti evropskih velesil. Ne bo fatali-stišlco otrpla in zadovoljna z življenjem od dne do dne.
Turški človek stopa v prvič na pozo-rišče svetovne zgodovine kot narodni individuum. Do zdaj je bil tam kot slepa, močna, pa vedena in molčeča masa. Druge podobe ni imel in drugače se z njim ni računalo.. Sultan je bil njena glava, dušs, ,oko, sluh in jezik, In turška država — to je bil on. Sedaj je dogospodaril. Bil je vse in zdaj ni nič. Revolucionarno gibanje je razgnalo in pozaprlo n egove kreature, postavlja in odstavlja ministre, daje povelja armadi, kliče domov prognance, odpira ječe, izganja parasite iz uradov, gradi ladje in mobilizuje vojake. Ir. kakor senca gleda nekdaj vsemogočni sultan na vse to, molči in kima z glavo, pa tudi to kimanje ima pomen samo zanj in edino le zanj predvsem — mu je dokaz, da ta glava sedi še na ramenih . . .
In iz česa je zložen naj novejši narodni,
individuum? Z najboljšega materjala na svetu. Turški človek je tip zdravega korenjaka, katerega ni pokvaril niti alkohol, niti pseudokultura stare Evrope. Ima živce kakor z drota in njegovo verstvo mu ni zlomilo hrbtišča kakor neresničnim Arijcem. Je častit, ne p zna laži, sleparstva in hi navstva. Njtgove potrebe se zelo majhne, pa tudi tem se zna odpovedati, ako ni nade, da bi te utešil. Za časa miru je za mišljen opazovalec vseh stvari okolo sebe, v boju vsUarja iz njega njegovo fatali stiško naziranje na življenje najboljšega v jaka. Je logičen v govoru, rezek v odgovoru in name.to književne kulture ima kulturo srca. V celem narodu ni znan pojem besede aristokrat, pa ves narod je narod aristokratov.
In ti bodo sedaj odločali o sebi in o drugih. Nimajo sedaj vidnih vodilnih glav, pa nimajo tudi skrbi radi njih. Vsak obrat v zgodovini je dvignil na površje voditelje, kakeršnih je potreboval.
So leta, ko se zdi, da se na svetu prav nič ne godi. In so zopet trenotki, ko lahko slišiš nagle korake zgodovine ljudstva. Hiti nekam, ima ironičen nasmeh na ustnih in s prstom vzdignene roke vabi k opazovanju, kateremu se pripravlja vrsta nepredvidenih iznenadenj. Zgodovina ve o njih in se ironično smehlja. ..
Človek pa more samo vgibati, kam neki gre in kaj namerava.
In tako se zdi, da se draga naša širša domovina odloči za definitivno pripo-jeoje obeh okupiranih dežel, predno se snide turški parlament. Morda uvede v obeh deželah tudi ustavo — pa s tem ne bo pomagala sebi in ne zadovoljila drugih.
S svojim topim birokratskim sistemom je dosegla v dobi tridesetletne okupacije jedno : vse prebivalstvo se ozira na davno turško gospodarstvo ko na zgubljeni raj, m nova turška ustava je odločno mnogo boljša nego ta, katero mu bodo podelili gospodje z Dunaja in Budimpešte. Po grško turški vojski je silila zmagoslavna turška armada, naj se da povelje marširati v Bosno in Hercegovino in prebivalstvo obeh dežel je bilo pripravljeno vstati — fj danes se je premenilo samo v toliko, da so germanizacija, madžarizacija, pokatoli-čevanje in črnožolti birokratizem še bolj omrženi nego so bili tačas, Turško pa, katero ni nikdar jemalo podvrženim narodom jezika in vere, ima danes ustavo, katera jamči vsem ljudem za osebno prostost in jednakost vseh . ..
Ruska jako trdovratno molči o projektu železnice, s katero namerava prerezati deželo „bolnega moža" zato je pa s kislo dostojnostjo izjavila, da počaka s svo-
Mlada Turčija.
Evi-opo je uvedba turške ustave preplašila, kakor že zdavn-j ne kteri dogodek prej. Državniki so se izražali seveda prijazno, poslaniki v Carigradu so čestitali, pa vladarji so se začeli shajati, dogovarjali so se o novem stanju stvari ter o vsem, kar bi se utegnilo izcimiti iz tega. Ni čuda: Anglija šteje v številu svojih podanikov sto milijonov Mobamedoncev; Avstro-Ogrska sedi v Bosni in Hercegovini že trideset let in še vedno ne ve, sedi li na svojem ali na tujem ; Italija je gledala že leta čez Adrijo na Albansko ko na svojo najnovejšo provinco: Rusko ima na Krimu Tatare in na Kavkazu Cerke se, kateri odkrito pravijo, da njih car ni v Petrogradu ampak v Štambulu ; Nemčija je kapitali-zirali maloazijske železnice — torej dovolj povodov, nad katerimi se človek lahko zamisli in ki dajejo mnogo gradiva za pogovore in dogovore. Naglas ni tega nikdo povedal, pa marsikdo čuti: turška nevarnost je tu. In čeprav ni napada'na, kakor je bila v časih, ko je vničila vzhodno rimsko cesarstvo, preplavila Ogrsko in ob
/
prošt Sajovic opravil molitve, je govoril žrtvam v slove* župan Hribar za njim je govoril dr. T a v 6 a r. Tako iz srca so šle besede govornikoma, da so ljudje ihteli, jokali, neizrečna ginjenost je zavladala med občinstvom, župan Hribar, je moral prekiniti svoj govor, ker so ga zalile solze, čez čas je nadaljeval. Užaljena slovenska duša je jokala ob grobu nesrečnih žrtev, ihtela je ter dajala dušica svoji neizmerni bolesti. Župan Hribar je govoril ognjevito o ljubezni do domovine, tolažil nesrečne rodbine in vskliknil, da naj iz prelite krvi vsklije sloga med nami, ki je tako nujno potrebujemo. Dr. Tavčarjev govor pa je bil mogočen klic užaljene duše, ki se poglobi v svoji žalosti, da d& toliko glasneje dušica svojemu čutilu. To je bil pomemben klic proti sistemu, avstrijskemu birokratizmu, ki ima na vesti obe žrtvi. Zaorila je iz tisočev grl prisega: Boj temu sistemu:	Veličastna
groza je objemala ^deležnike, prevevali so jih čuti, da iz prelite krvi žrtev vsklije nova doba slovenske zavesti, slovenskega ponoba in neizprosnega boja proti našim sovragom. Pevci so zapeli pod vodstvom Hubadovim žalostinkc, na kar je govoril zastopnik socialne demokracije A. Kristan, ki je izrekel med drugim željo, naj skoro nastopi socialna in demokratična država, potem ne bo več takih žrtev... Mrak je legal na zemljo, občinstvo pa je zapuščalo pokopališče ter se polagoma razšlo. Po mestu je bil mir.
*
* $
Vojakov v torek popoludan ni bilo na ulici. Niso smeli. »Pridni nemški vojaki” so morali sedeti lepo doma v vojašnicah. Poti do vojašnice »vrlih11 Belgijcev so bile zastražene od orožuikov. Prebivalstvo je bilo poslušno pozivu ljubljanskega župana, naj bo mirno. In res se mir ni kalil. Dokler so imeli javni mir in red v rokah vojaki in vlada, je bilo strašno, sedaj pa je bil takoj mir. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je koofisciralo 5 dopisnic, na katerih so se bahali »Belgijci«, kako so streljali Slovence. Kakšni suroveži so ti »brave Soldaten« 27. polka, se vidi iz trga, da so še v ponedeljek skozi okna vojašnice kričali na pasante : »AVindische Hunde !« »Lausbuben!“ Slavni poročnik Mayer je imel baje dopust pa je šel prostovoljno v službo; rekel je baje: »Ich muss die win-dischen Hunde totschlagen !«
Ljubljanski mestni svet
je imel v četrtek izredno sejo, v kateri je med drugim župan Hribar izrekel sožalje mesta družinam nesrečnih žrtev ter se spominjal teh v ginljivih besedah. Z veliko indignacijo je vzelo mnrgobrojno občinstvo na znanje, da sta bili žrtvi zadeti zadej, kakor tudi^ drugi ranjenci. V mestnem muzeju otvorijo dvorano, ki bo imela naslov »Dvorana žrtev 20. septembra«, v kateri bodo shranjeni trakovi vencev, ki so bili položeni na krsti. Rediteljski odsek, obstoječ iz vseh treh slov. strank, bo deloval naprej, da pomaga ranjencem ter da se napravi padlim spomenik. Izda se oklic za prispevke. Župan je naznanil sožaljke mest Praga in Zagreb. Končno je ožigosal uem-ške časnike, ki so tako lagali o Ljubljani, prijel tudi nemškega ministra Pradeja, katerega je inform rala neka histerična ženska. Na predlog dr. Tavčarja se je izrekla zahvala deželnemu zboru goriškemu za manifestačno sožalje.
jimi reformnimi načrti, dokler se prepriča, ali si bode mogla obnovljena država sama napraviti red.
V oči hode zamolklost Bolgarije. Častihlepni Koburg je že sanjal o kraljevi kroni, o pripojenji Macedonije in bogovi vedo o čem še — med tem se je veter obrnil in ne samo, da mu je odnesel vse te sanje, prinesel mu je tudi upravičeni strah, da se demokratična Turška spomni na svojo suvereniteto nad Rumelijo, katero je bil vzel pokojni Battenberg v svojo upravo. ..
Neprijetno zadeti so tudi v Berlinu. Seveda, ustavo — pa tako si je niso 'mislili! Prijatelj sultan je nula, prijatelji z Visoke Porte so se raztekli po vsem svetu ali so pa zaprti in vodilna struja glasno govori o razlastitvi železnic v Mali
Aziji-------ne, tako si te ustave niso
mislili. In nesigurnost bodočih stvari je privedla nečaka in ujca skupaj in obe kronani glavi sta se posvetovali.
In Grki so tudi razočarani. Ko je vsplamtelo v Carigradu navdušenje nad ustavo, vriskali so Grki z drugimi — pa kmalo so obmolknili. Turki so proglasili, da bi bil že čas vzeti otok Kreto v lastno upravo, ker so zmagali v vojski, katero so vojskovali baš za Kreto. Grki niso mislili, da se bodo navdušeni Turki spomnili na
Kri mučenikov je bila žrtvovana v narodni blagor.
Kar se ni zgodilo nikdar poprej, to je dosegla prelita kri slovenskih mučenikov. Ves narod brez razlike strank se je našel skupnim pred odprtim mrtvaškim odrom in spomnili so se, da je vendar svetih stvari, ki nam vsem skupaj morajo biti svete. Zdi se, da se je iz te nesreče tudi porodila akcija vseh strank za enotno postopanje v vseh skupnih narodnih in gospodarskih vprašanjih. Tudi naša prisrčna rada je, da bi se konečno otresli onega detinskega načina medsebojnega boja, ki je dosedaj prinesel toliko škode našemu narodu. Boj mora biti, ali v skupnih stvareh zahteva priprosti razun, da se skupno nastopa. Ako je nedolžno prelita kri nas privedla do tega spoznanja in ustvarila začetek boljše dobe, potem bodo imena padlih mučenikov večno blestela v zgodovini našega naroda.
V Ljubljani je že zavladal radikalizem, stremeč po emancipaciji iz spora tujinstva. Upamo in prepričani smo, da ne ostane pri raomentanem navdušenju. Gospodarski boj za emancipacijo zahteva mnogo vstrajnosti in mnogo žitev.
Železničarsko vprašanje.
Splošno znano je, kako se vslužbenci c. kr. avstrijskih železnic borijo od h ta 1905 sem da bi dosegli izboljšanje svojega žalostnega položaja. Posebno tekoče leto je nekako stalo pod znakom železničarskih postulatov. Znan je poglavitni predlog, ki ga je v zadnjem zasedanju držav nega zbora stavil socijalno-demokratični poslanec Ellenbogen, naj se sprejme v proračun svoto od 20 milijonov za izboljšanje plač imenovanih vslužbencev. Zaradi tega je železničarska konferenca, ki se je vršila dne 8. 9. in 10. septembra na Dunaju in na kateri se je razpravljalo o vseh aktu-velnili željah in zahtevah že’ezničarjev ne samo važna se stališča zgodovine žGezničar-skega gibknja, nego v prvi vrsti z obzirom na taktiko, ki se jo namerava uveljaviti v avrlio doBezanja vseli postulatov železničarjev. Referat o sedanjem položaju železniških vslužbencev c. kr. avstrijskih želez, je imel socijalno demokratični poslanec Tomschik. Le ta je opisal gibanje železničarjev od 1905. leta naprej in je govoril o regulaciji uradniških plač, ki ima stopiti v veljavo s 1. januvarjem prihodnjega leta in skrčeni svoti od 8:3 milijonov kron, ki jo je vlada potom kompromisa namenila za ureditev vseh železniških uslužbencev državnih železnic, vštevši one severne železnice. — V razpravi, ki je sledila Tom-schikovemu poročilu, so vsi delegatje izjavili enoglasno, da vladine koncesije niso nikakor zadostne in da se jih kot take ne more in ne sme nikakor sprejet'. Bilo je. celo govornikov, ki so predlagali, naj se takoj prične s pasivno rezistencijo. Vendar te so premagali treznejši elementi in se je po končani debati sprejela enoglasno nastopna Tomschik-ova rezolucija :
»Zaupniki skupnega avstrijskega železničarskega proletarijata, zbrani dne 8. septembra 1908, se zavedajo velike odgovornosti, ki jim jo nalaga resni trenoLk. Oni vejo, da s 'v tem kritičnem momentu odgovorni ne le nasproti svojim organi-
take že skoro zastarele reči, ko so se pa spomnili, so prenehali se z njimi radovati in premišljajo, kako bi si pomagali.
In zgodovina gre, usmeva se ironično in pripravlja iznenadenja. Na vseh straneh je naproženo, iz vseh kotov lahko pride. »Bolni mož«, je napolnjeval Evropo s skrbmi, zdravi Turek jo navdaja s strahom. Pri bolnem se je tresla za dedščino, pri zdiavem se za vse, kar mu je že vzela in i zrnu mila iz njega. Pred ustavo je ležala nevarnost evropejske vojske v Carigradu, po ustavi stoji tam.
Gotovo je, da se po podelitvi ustave Azija ne bo več začela v Carigradu. Nasprotno : kos Azije bo pripojen k telesu Evrope. In da krene zgodovina Evrope na druga pota, nego je šla do sedaj. Narod, katerega dnevi so bili v evropskem koncertu takorekoč šteti, postane velik faktor v njegovem življenju. In morda je celo namenjen, da postane defioitivni ureditelj usode naših jugoslovanskih bratov: morda bode to močno, zdravo, pošteno in odkrito azijsko pleme postalo kristalizacijsko središče, okoli katerega se bode skupila velika konfederacija balkanskih narodov — naloga, katero bi bila mogla in morala izvesti druga državna zveza, ako bi bila mogla spoznati smisel svojega življenja. Pa ni ga poznala doma, kaj še le za mejami . . .
zacijam, ampak vsemu delavstvu in ljudstvu sploh. Svesti si te odgovrnosti, so temeljito proučili ponudbe železniškega ministerstva glede ureditve beraških razmer državno-železniškega osobja in morajo izjaviti, da so te ponudbe premalenkostne in v vsakem pogledu nezadovoljive. Iste niso v stanu izpolniti niti najmanje onih nad državnih železničarjev, ki so jih pričakovali od obljub železniškega ministerstva, dan;b leta 1905. Zbrani zaupniki izjavljajo to popolnoma upravičeno, in sicer iz sledečih razlogov :
1.	Glede ureditve službenega in delavnega časa se ni ukrenilo še ničesar;
2.	Maksimum provizoričnega službovanja še sedaj ni določen, dasiravno je to pri privatnih železnicah že urejeno ;
3.	Denarna sredstva, določena za izboljšanje plač, so popolnoma nezadostna;
4.	Doklade dovoljene eksekutivnemu uslužbenemu osobju niso nikakor primerne njega težki službi; viliu tega pa se več uslužbencev, ki imajo opf&vljati službo po noči, pri tem sploh ni vpoštevalo ;
5.	Prožnim čuvajem se niso vzela v poštev naturalna stanovanja in se jim ne izplačuje vsled tega odnosna diferenca ;
6.	Avtomatika pri pomikanju in avan-ziranju se je zboljšala premalo;
7.	Izvanredna avanziranja s pomočjo ugodnih kvalifikacij in s pomočjo takozva-nega »zaslužnega« križca, se niso odpravila.
To so pomanjkljivosti in pogreški, katerih zaupniška konferenca nikakor ne more prezreti in v svrlio mirnega spora-zumljenja poskuša še' zadnje in jedino sredstvo, to je, sklepa izvoliti posebni iz-vrševalni komite, kateremu nalaga, da se upusti takoj v pogajanja s železniškim mi-nisterstvom, ki naj odpravi omenjene krivice. Konferenca pooblašča ta izvrševalni komite, da uporabi v dosego cilja vsa prikladna sredstva.
Konečno pa zaupniška konferenca izjavlja, da ne popusti ničesar od zahtev, zbranih v zakonskem načrtu poslanca Tomschika in v Ellenbogmvi resoluciji, ter zahteva, da 6e iste izvedejo v celem obsegu.
Tudi mi se pridružujemo popolnoma re-zoluciji Tomschik. Da so zahteve železničarjev opravičene, to je moral priznati v svojem zadnjem budgetnem govorom tudi toli varčni finančni minister vitez Kory-tovvski. Ni pa dovolj, da se priznava opravičenost tfh le zahtev — ampak jih je treba kolikor toliko tudi spo’niti. A naravnost nedopustljivo je, odreči železničarjem potrebna poboljšan j a s smešno motivacijo, da tega ne premaga »proračun«. »Državne potrebščine« naj si bodo kolikor se hoče opravičene, vendar je prva dolžnost vlade skrbeti, da se odpravijo žalostne razmere, katere odklikujejo železničarsko upravo v Avstriji in katere ne služijo gotovo na čast ne proslavljenemu minister-stvu Beck — ne državi.
Politični razgled.
Deželni zbori.
Goriški.
Goriški deželni zbor je imel otvoritveno sejo v sredo. Takoj prvi dan je bila prva redna seja na predlog posl. dr. Gustava Gregorina soglasno prekinjena v znak žalovanja in protesta radi ljubljanskega krvoprolitja.
Druga redna seja je že stala v znamenju razburjenja. Pajer - Gregorčičeva zveza je doživela grozen fijasko, kajti laško buržoažistična liberalna - slovensko kmetska klerikalna večina je ostala v — manjšini. Šlo je namreč za vi litev v verifikacijski odsek, ki je velike važnosti, ker ima dobiti v presojo protestovane volitve poslancev. Pajer in Gregorčič sta hotela stvar skuhati tako, da bi obvarovala Ber-buča in razveljavila volitve Streklja in Saunika. A bili so preglasovani vsled kompromisa med laško ljudsko stranko in slovenskim klubom. Ta kompromis je le taktičnega pomena, zfuši dosedanjo strahovlado na Goriškem. Ko je predlog »večine« propadel, se je zgodil parlamentarni škandal, da je celo deželni glavar zbežal s seje, ko so njegovi somišljeniki zapustili zbornico. Govori se zato, da ni izključeno, da se Goriški deželni zbor razpusti. Štajerski.
Skrivnost štajerske deželnozborske volilne reforme je končno razodeta. S to volilno reformo so sedaj vladajoče stranke rešile za nje važno vprašanje: Kako si obranimo gospodstvo v deželnem zboru. Gospodstvo ostane tudi po »reformi11 ne-prikrajšano v njih rokah. Najvažnejše določbe tega načrta so: 1. število virilnih glasov se pomnoži za dva, (rektorja tehnike v Gradcu in montanistiške visoke
šole v Ljubnem). 2. Kurija veleposestnikov ostane nespremenjena, število nje poslancev isto ko prej. 3. Zastopstvo trgovskih zbornic ostane nespremenjeno. 4. Število mest- i nih mandatov se pomnoži za 7, število ; kmetskih mandatov za v4, onih v splošni ■ kuriji pa za 2- — 5. Število deželnih odbornikov se pomnoži od fi na 7 in sicer: j dobi veleposostvo 1, mesta 2, kmetske občine 2. iz cele zbornice se izvol ta 2.—
6. V kurijo mest in trgov bodo uvrščeni tudi vsi kraji, kateri volijo po državnozborskem volilnem redu z mesti. 7. V mestni kuriji se vstvari nov volilni okraj iz nekaterih trgov v bližini Gradca, eden I pa iz delov dosedanjih mestnih volilnih | okrajev Ptuj in Celje. 6. Število kmetskih volilnih okrajev se pomnoži od 19 na 22	|
s skupaj 27 mandati, od kat°rih jih odpade na Gornje in Srednje Štaiersko 18 na Spodnje Štajersko 9. — 9. V splošni kuriji bode skupaj 10 volilnih okrajev in sicer 4 mestni in 6 kmetskih. Volilno pravico v mestni ali kmetski kuriji ima, kdor plača vsai 10 K direktnih davkov ali pa vsaj 20 K osebnega dohodninskega davka.
11. V splošni kuriji volijo samo oni, ki	j
nimaio volilne pravice v drugih kurijah.
— Z obzirom na to, da imajo v kurijah ssmo oni volilno pravico, ki plačujejo nad 20 K osebnega dohodninskega davka, bode potisneno v splošno kurijo mnogo ljudi, ki so dosedaj volili v kurijah. Splošnost volilne pravice bo torej za one, ki ne pla-	I
čujejo nikakega direktnega davka, zelo dvomljive vrednosti.
Moravski. Moravske deželne finance so v žalostnem stanju. Proračun za leto 1909 kaže 25 milijonov kron deffeita. Z obzirom na to ni deželni odbor stavil ni-kakih predlogov, kako naj se ta ogromni primanjkljaj pokrije ter je prepustil deželnemu zboru, da sam ukrene. Ako bi hoteli teli 25 milijonov pokriti z dokladami, morali bi povišati deželne doklade za realne davke na 91 od sto, za ostale davke pa na 101 od sto ! Da deželni odbor ni imel poguma staviti tak predlog, je umliivo.
Češki. V češkem deželnem zboru so veleposeslniki gospodarji. Sprejet je bil predlog, naj se izvoli 11 komisij, v katerih naj bodo zastopani veleposestniki Cehi in Nemci vsak po 9 poslancih. Mladočehi so sicer ugovarjali, da je taka razdelitev na tretjine popolnoma krivična, ker ne odgovarja dejanskim razmeram, a končno so predlog vendar sprejeli in s tem prepustili veleposestnikom, da po svoji volji odločujejo snorna vprašanja med Cehi in Nemci.
Krvoprolitja na Češkem in zlasti v Ljubljani so imela svoj odmev v češkem deželnem zboru, kjer se vršijo burne seje in Nemci obstruirajo.
Konec proračunskega spora v Nii-rimbergu.
S tem interesantnim sporom, ki je, kakor znano, navstal iz vprašanja:	ali
smejo socijalno-demokratični poslanci v določenih krajih in pod določenimi pogoji glasovati za proračun, ako mislijo, da s tem lahko dosežejo pozitivnih vspehov v, prid proletarijata ali pa morajo isti vedno in povsod, ne oziraje se na momentane za delavstvo ugodne konstelacije v eni ali drugi državi, uveljavljati strogo stališče stranke, ki veleva: glasovati proti proračunu, — smo se bavili že v prošli številki. Proti vsakem pričakovanju — se je večina nurnbergovskih delegatov 258 nasproti 119 izrekla za ortodoksno in dogmatično stališče strankinega vodstva in je stem spoznala, da niti najugodnejše razmerje in največje obljube vlade ne morejo odtegniti socijalne demokratične parlamentarne frakcije svojej elementarnoj dolžnosti : da glasuje proti proračunu. Pravimo, proti vsakem pričakovanju, kajti ves svet je pričakoval, da strankino vodstvo no bode dopustilo, da stvar pride do svojega ekstrema : do glasovanja, ki bi koncu konca le zasvedočilo razkol ki je navstal med severom in jugom radi ene principijelne zadeve, in ki gotovo ne bi v razvoju nemške socijalno demokratične stranke pomenjal napredek marveč nazadovanje. Pričakovalo se je, da se bode našla zopet ena magična »formula«, ki bode dala zadoščenje staremu iotranzingentnemu Bebelu (vodstvu stranke) in ob enem koncilijantoemu Fromme-u (zastopniku juga). Vendar le : stranka je hotela na vsak način, pa raj si bodi to tudi proti volji velike manjšine, proglasiti svetu, da socijalno-demokratična stranka ne odneha n ti za las od svojih skrajno radikalnih in revolucijonističkih načel, katere ji je vcepil veliki učitelj Marx in ki obsojajo socijalno demokrat čno stranko, na večno skrajno opozicijo. Ne vemo, ali je to bilo taktično. Konstathamo samo to, da tudi resni in merodajni socijalno-demokratični časopisi kakor »Arbeiter Zei-
tung“ menijo, da bi bilo veliko boljše, če bi 80 ednostavno sprejela kaka principijelna rezolucija, v kateri socijalna demokracija še enkrat potrjuje svoje principijelno na-sprotstvo proti vsakemu proračunu. Naj si bode kakor koli, nurnberški sestanek se častno pridružuje libeškemu in drugim znanim sestankom, ki dokazujejo vedno bolj potrebo, da se socijalno-demokratična stranka revidira v smislu, da bode piila-g°dila svoja teoretična načela potrebam življepja.
DELAVCI, TOVARIŠI, kupujte svoj list ,,N ar o dni D e 1 a ve c“, ker edino tako boste dokazali, da ste res za-
vedni delavci.
Domače vesti.
Mili obisk. Danes prispeta k nam, tržaškim delavcem, v obisk dva zastopnika češkega delavstva, državna poslanca K1 o-f a č in Buriva). Naše delavstvo priredi jima na*čast komers, ki se bo drevi vrš>l Po 8. uri v gledališčni dvorani „Narodnega doma". Jutri pa bo shod. Slovenski na-r?dni proletarijat se . čuti visoko počešče-po tem obisku in upa, da se iz istega lzcimijo tenneji stiki med slovenskim in čfškim delavstvom. Naj živi vzajemnost K)ed slovanskim delavstvom. Vrlima bojevnikoma pa za pravice naroda in delavstva ^,J'čemo: dobrodošla ob Adriji, na teh vro-*'b tleh slovanskih !
Vi pa, delavci, ki pogostujete mile
goste, prihitite v obilem številu na po-
zdravni komers, zlasti pa na shod.
- Na nocojšnji koniers vabi „N. bb 0.“ tudi širše slovensko in 8 P j o h slovansko občinstvo, ki fnti simpatije do narodnega delavstva.
Členi ,,N. D. O.", ki so se pre-
|**llH iz prej naznanjenega stanovanja, so naProšeni, da prijavijo v najkrajšem času 8v°je novo stanovanje v uradih „N. D. 0.“
Razburjenje v Trstu radi krvavih dogodkov v Ljubljani in shod ,.N. D.
Takoj v ponedeljek predpoludne, ko fl® je zvedelo o krvavih dogodkih, ki so se dan prej izvršili v Ljubljani, je začelo vreti ®eJ tržaškimi Slovenci vseh slojev. Na ve-,er ie bila razburjenost dosegla vrhunec In trebalo Je vse zgovornosti uplivnih da se ni ljudstvo spustilo v Kake demonstracije. Policija, ki je bila °P»zila razburjenje naših ljudi, je pa ^no zastražila vfa tukajšnja nemška gnezda.
»Narodna delavska organizacija" je pa v torek zvečer sklicala protesten shod s?ojih prostorih. Ogromno število členov Se je vdeležilo tega shoda.
0.“, razvita
Modra zastava „N. D. ,	______
Za predsedniško mizo, je nosila črn trak v [nak žalovanja. Istotako so bile povite v r,iino vse luči v prostorih „N. D. 0.“
, Uhod je otvoril tov. predsednik dr. ?8>p Mandič: „Narodna delavska orga-!,Zacija“ — je dejal—je spoluila žalostno '“Iznost s tem, da vas je pozvala na shod. dedu ni predmet strokovna zadeva ; ne, !8n3u shodu je namen, da na primeren na-ln Protestiramo proti krvoprolitju v Ljubki in da izrečemo naše počutje ob od-rtem groi,u padlih žrtev. Človek se mora prašati, zakaj da je prišlo do žitev? In c*govor je ta le: „L e zato, ker so ua 8 > b r a t j e v Ljubljani na po-
■	ajen način manifestirali svom ogorčenje
napadii ki so jih na njih vprizorili pnaoi v Ptuju. Manifestirali so proti n e-r m, ki so jih v Ptuju zagrešili Nemci, Pre) so manifestirali za red. A, mesto da
■	8e lih zato pohvalilo se je streljaljo |JJle 1“ (Burni klici: „Doli z milita-
I Tu je govornik opisal Dgrede, ki so Vršili v Ptuju o priliki skupščine družbe širila in Metoda.
t .»A mi nismo ogorčeni le kakor Slo-r?pi — je dejal dalje govornik — ampak r.ai kakor delavci, kajti vsi, ki so j^bljani ranjeni in vmorjeni, so
b li v sami de-
Dejal je dalje, da največa krivda na
FjV°Proiitju zadeva vlado, ki bi bila zaslu-’ da mi pokažemo
1'ci.
naše ogorčenje na »No — je dejal — mi se ne bomo l ^cem maščevali na ulici, marveč na gozdarskem polju. V Trstu igra nemški .Pital veliko viogo, in ta kapital naj ob-| 1 'naše maščevanje. Če razbijemo par L’ Jtna to le hipen efekt, a nam ni za J*?11« ampak za trajen efekt, za trajne 8|®dice !“
Poživljal je na to govornik navzoče, naj nikar ne demonstrirajo na ulici.
Na to je govoril podpredsednik tov. Jaklič. On je bil priča krvavih dogodkov v Ljubljani (bil je šel namreč na zaupni shod „N. D. 0.“). Poročal je torej o dogodkih, kakor očividec. Pravi izgredi da so zaželi še le potem, ko so vojaki streljali na ljudi. Videl je na lasi ne oči, kako je neki vojak zabodel neko gospo z bajonetom v hrbet (izrazi groznega ogorčenja). „No, mi v Trstu vendar ne bomo demonstrirali proti Nemcem na ulici, — je dejal — ker jim nočemo deloti reklame. Saj Nemcev v Trstu ni; mi nočemo vedeti zanje. Če bi mi nastopili proti njim, potem bi se kričalo, da so »tržaški Nemci" v nevarnosti. To bi pa bilo za nas korak nazaj, kajti dosedaj neznani Nemci, bi takoj postali slavni. Mi jim pa ne smemo pomagati do slave !“
Govorili so še nckteri govorniki, na kar je spregovoril drž. poslanec dr. Rvbaf, ki je istotako priporočal poslušalcem naj se ne spuščajo v poulične demonstracije, ker s tacimi demonstracijami škodimo le le sami sebi. Priporočal je pa, naj se naše maščevanje vrši na gospodarskem polju.
Po govoru dra. Rybafa je tov. predsednik dr. Mandič s primernim govorom zaključil shod, na kar so se poslušalci mirno razšli.
Proti koncu shoda je primarširala v ulico Vienna cela stotnija policijstov, ker se .je policija bala kakih demonstracij. No, naši ljudje so bili prepametni, da bi ne bili poslušali svojih voditeljev, ki so jim priporočali, naj se vedejo mirno.
Kje naj visi zastava z »Narodnega doma“ ? Dan pogreba žrtev ljubljanskega krvoprolitja je na splošno zahtevo bila razobešena zastava na pol droga z okna »Narodnega doma«. Ta stavba ima reprezentativen in celo simboličen pomen v Trstu in dostojnost zahteva, da bodo vse in vsakojake manifestacije na tem kraju — dostojne! Ni pa bilo dostojno, da je zastava visela ne z glavnega balkona, ki tvori arhitektonično središče pročelja, ampak gori z okna pod streho.
Zgodilo se je to, kakor se je doznalo, radi. malenkostnega in v takem slučaju neumestnega dlakoceplenja se strani vodstva »Slavjanske Čitalnice", ki slučajno razpolaga s tem balkonom.
Imeli smo vže sestavljen jako oster članek proti temu postopanju. No, poizvedeli smo, da so se gospodje v tem ekskluzivnem narodnem društvu zavedeli svoje zmote. Zato za danes — punktum.
Radi dostojnosti. Znano je, da je c. kr. namestništvo prepovedalo žganjarjem odpirati žganjarne pred 7. uro zjutraj. Vendar se dobi žganje na prodaj že pred 5. uro zjutraj. Za to poskrbe posebne vrste ljudje, ki prodajajo žganje kar po ulicah. Mi pa priporočamo našim tovarišem, naj se nikar ne spozabljajo tako daleč, da bi pili žganje na javni cesti, ker to je vendar nedostojno. Da, to je nedostojno, čeravno to delajo razni vneti in »zavedni" socijalni demokratje, kakor smo jih nekatere zasačili v sredo v jutro tik pred rojanskimi oboki.
Poseben način priganjanja so iznašli podkapotje t'žaškega tehuičnega zavoda (Stabilimento Tecnico Triestino). — Znano je, da so delavci tega zavoda potom „N. D. O." pred kakima d'ema mesečima vložili na vodstvo zavoda spomenico za nektera zboljšanja njih položaja. Sedaj pa podkapotje v tem zavodu priganjajo delavce z besedami: »Delajte, delajte ! Kako hočete, da bom govoril za vas, če ne boste delali ? !“ — Posebno se v tem odli-. kujejo podkapotje v fužini št. 8. Kapo v tej fužin', neki Spazzapan, se je pa nektč celo tako daleč spozabil, da je enemu naših tovarišev, ko je imel nekaj vzdigniti, zaklical: „Alo, vzdigni, vzdigni, Narodni dom!“
Gospodu Spazrapanu in njegovim priganjačem povemo, da naj se samo pazijo, da mi, ki nam predbacivajo Narodni dom, nekoč v resnici ne »vzdignemo", kajti vedo na’, da če bomo enkrat »vzdignili", bo znalo to njih jako drago 3tati! !
Za zadrugo voznikov. Prošlo nedeljo, dne 20. t. m. se je ob 9. in pol uri predp. vršilo napovedano posvetovanje delegatov iz tržaške okolice in istrskega koperskeg« okraja radi vstanovitve zadruge voznikov. Vabilu Dr. Josipa Mandiča so se odzvali ukoraj vsi delegatje iz tržaške okolice, iz Doline, Boljunca, Bmšta, Ric-manj itd. Na sejo je prišel tudi dolinski župan g. Josip Pangerc, ki je na predi g Dr. Mandiča prevzel predsedništvo na seji. Dr. J. Mandič je predložil Reji od njega sestavljena pravila za vozniško zadrugo in je razun tega predložil delegatom
'»TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA*1'
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Plazza della Caserma St. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON št. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4°|o
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po f>°/0, na zastave po 5l/s in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
.vvvvvvVvvvv: Pn&tnn-hranilnični račun 8i6‘OOA.
AU STRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in južno Ameriko.
TRS T—N O VI- VORK, vi a Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
TRST—NOVI-ORLliANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BUENOS-AIRliS, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos in Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksuoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica BKolln Plooolo št. 2, ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
ona bivstvena vprašanja, toliko upravno-pravnega, kolikor finančno-tehničnega značaja, glede katerih se morajo delegatje izreči. Točka za točko so se temeljito in resno pretresala pravila, ki so po neznatnih spremembah bila sprejeta v vsčj svojej celoti. Seja je trajala do čez L' uro pop. — Sklenilo se je, da se bodo delegatje še enkrat sešli in sicer dne 12. oktobra t. h, na kar se bo v čim krajšem času sklical vstanovni shod. Ob tej priliki se ie konstatiralo, da je že sedaj zagotovljeno, da bode zadrugi pripadalo *do 300 voznikov. Sploh znači nedeljska seja velik vspeh v pripravljalnem delu za vstanovitev imenovane zadruge. — Upamo pa ob enem da bo to velik vspeh. v razvoju gospodarskega ih socijalnega razvoja 'naših voznikov in koteč njihovi dosedanji — bedi.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „	:i'20
GOVEKAR:	.Dobra gospodinja1,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........„	280
„Šiirl ruske slike", povesti ....	„ —-GO
BENEŠ: „Brodakovskl odvetnik" .	,,	150
Kip Gregorčiča.................. 4'—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvah po raznih cenah.
NOVOST!	NOVO ST
Nnklti za dvorane in vrte pri
• • • •
zabavah
• • • •
v belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni in papirnici
Josip Gorenjec
TRST. — Ulica Valdirivo 40.
VABILO
na
vinsko trgatev
ki se vrši
v nedeljo 4. oktobra 1908
v krasno okinčanih prostorih
Konsumnega društva v Rojanu.
Na vsporedu je:
Veliki srečolov. Šaljiva posta. Veseloigra. Prosta zabava.
PLES.
Začetek ob 4. uri popoludne.
Dr. Fran Korsano
specljalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9.
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12.. do 1. in od 5. in pol do
6. In pol pop'.	A
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih najfiaejših in starili vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča- malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh najfinejše sladščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
| ŽIVMOSTEMSKR BRNKR PRO Ustanovno leto 1868,	Menjalnica : Via Nuova šl CENTRALA v PRAGI, — Podružnice na Dunaju, I. Hen KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE -	- PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - - -	PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO -.... LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - -	CEChY R MORRVU - Obrtna ev. 29. Podružnica v Trstu. Bančn engasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi Akcijski kapital: K 30,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi črez: 0,500.000. — Brzojavi: / vnostenska, Trst 4VI« Vloge na vložne knjižice 4‘|4w|o	v	™ banka za Češko in Moravsko. i prostori: Via S. Nicolč 30.	telefon ! ai-.w Plznu, Prostejovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI. ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA - - Tekoči računi in računi na bančni žiro. • - STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM --------- VKRCANJA.	
m mm	• V m.	a	vi v			
Krojni! Pavel Kočevar
se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom Sokolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje. Postrežba točna, cene zmerno
avoji k svojimi pavei Kočevar, krojač
Machiaveli 13, TRST.
TRST, ulica Nicolo
Podpisani naznanja sl. prevzel
občinstvu, da je
pekarno in sladščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
, Ali’ Atlria“ ul. Nuova štv. 11 in j,Al fratelli dalmatP' ulici Zudecclie Stv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst
Podpisani -priporoča svojo dobroznano
sl. občinstvu
gostilno s krasnim vrtom
,A1 buon ritrovo*
v ulici Stadion štv. 19,
kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poglužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
•///////////////mmmUm ///s s. s-.s * s s.
ANTON REPENŠEK
ul. Cecilia št. 9.
priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprosteje do najfinejše vrste.
Postrežba točna in solidna.
Katarina Vatovec
priporoča sl. občinstvu svojo
v ulici Belvedere
kjer ima na razpolago najbolja vipavska in istska vina. kakor tudi izvrsten kraški teran in Dreherjevo pivo.
Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi jedili.
Anton Jerkič,
odlikovani fotografsk1 atelje za moderno slikanje -----
GORICA, Gosposka ulica št. 7.
:: ELEKTROFOTOGRAFSKI ATELJE :: TRST, Via dslle Poste it. 10. //////. svoji k svojimi
Prvo slovanska Mica ■ ■■ v Trstu ■■■
Priporočam slov. občinstvu u » mestu in v okolici svojo higije-nično vrejeno
: slovansko: brivnico
nVAIlflfif! vsakoršnih spisov ali ti-
rlcVUUc skovin iz slovenščine ali hrvaščine na italijanščino
ozir. nasprotno, oskrblja v tem popolnoma izvežbana oseba. Naslov v uradih »Narodne delavske organizacije« ulica Lavatoio št. 1, I.
Podpisana priporoča sl. občinstvu svojo gostilno
„Pri rajonskem hribu"
v Rojanu za cerkvijo,
kjer toči najbolje
vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino
po jako zmernih cenah.
Ima na razpolago tudi pivo G8ss.
Točna postrežba.
Antonija Mesesnel.
Kdor hoče piti dober
: teran s
ali dobro
: vipavsko:
ali pa najbolje
istrsko vino
naj se oglasi v gostilni pri »STARI BRESKVI« ki je last Hinka Kosiča v ulici del Belvedere 17, kjer dobi tudi najizvrstnejo kuhinjo iu vse to po najzmernejših cenah.
Podpisani priporočam sl. občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano gostilno
^ndemo De franz
v ulici Geppa 16
kjer točim pristno vipavsko po 80, na dom po 72 st. liter in črno Istrsko vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudi Krnovo pivo. Postrežem tudi lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo kuhinjo in z mrzlimi jedili.
TovarlJ Josip Furlan
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar štv. I., nasproti kolodvora južne železnice in
žganjarno ex Počkaj
vogalu ulice Cecilia in ulic«
•101
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
vul. deli’Mu 658
u ulici Saverlo Hercadante St. l
(blizu Slovanske knjigarne).
Vekoslav Gjurin
brivec.
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
r==mi
r
CarloUfGhega, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge U' kerje.	Ferdinand Pečenko
MOVO POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402
tik cerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnioa ln zaloga venoev ln raznih ovetllc Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaSbe stroko. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deželo ln v Inozemstvo.
VODSTVO.^y
Pozor Slovenci!
I). DobausdieK
Edina prilika!
TRST, ul. Giosufc Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Telila zaleta zptovlpili oM za lnožle in dečke
kakor tildi perila iu vsakovrstnega oblačila za molke.
Vsled postopne sezone prodajam vse blago ki je imam v zalogi po jako znižanih cenah.
Izvršuje se naročila za možke obleke po meri.
^ Zaloga črnih klobukov za možke.	X£3T Govori se slovensko.
O
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19-95.
:OSREDNJA BANKA W ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu
vloge na knjižice.
Piazza del Ponterosso 3.
Vloge na tekoči račun do j
O
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vlbge po 4s/4<
Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
-JADRANSKA BANKA v TRSTU-
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA
vrednostne papirje
(REJ4TE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA,
PRIJORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE IH DEVIZE--------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
====== Uradne ure ; 9 — 12., 2 30 — 5.30.
Eskoit Mic in Maso, borzna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vssm žrebanjem — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
m.
VLOGE NA KNJIŽICE.
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN —
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI
DOKUMENTOM VKRCANJA.
Brzojavi: „JADRANSKA“ — Tret. — Telefon: 1463 in 793.	.—