VESTNIK
Poštni urad 9020 C+iovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungaort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXVii
CELOVEC, PETEK, 23. APRiL 1982
ŠTEV. 16 (2067)
SPOMiNsKA SLOVESNOST OB 40-LETNiCi PREGNANSTVA:
Z našim trpijenjem smo si zasinžiii spomenik
v obiiki izpoinjenega čiena 7 državne pogodbe
nik deželnega vodstva OVP-zdru-ženja političnih pregnancev vladni svetnik inž. Josef Jaritz, predsednik deželnega vodstva Zveze avstrijskih borcev proti fašizmu in žrtev fašizma Josef Nische!witzer in mnogi drugi. Prav tako je veljal pozdrav predstavnikom organizacij in ustanov koroških Slovencev, še zlasti pa „vsem zastopnikom izseijen-
Štirideset iet je miniio od takrat, ko so se koroški nacionaiisti čutiti močni dovoij, da obračunajo s svojim siovenskim sodežeianom: da "as nasitno izseiijo, izruvajo iz zemije, ki je tudi naša. Ne da se opisati, kako je biio tistega 14. apriia 1942, ko so števiini izseijenci, preden so Zapustiti svoje domove, potjubijaii prag domače hiše. Danes se to "/atsikomu zdi kakor pravijica — toda to ni bita pravtjica. Tudi v taboriščih v Nemčiji ne, kjer smo moraii vedno spet posiušati grožnje, da "as bodo tikvidiraii, da bodo opraviti z nami, čim dobijo takšno povetje.
Tako je dejal predsednik Zveze s ovenskih izseljencev Jože Partt v gojeni pozdravnem govoru na ne-.sijski spominski slovesnosti ob štiridesetletnici pregnanstva in upora koroških Slovencev. Poudaril pa ja tudi, da izseljenci niso preživljanj trpljenje zato, da bi po vojni ime-Prednosti in privilegije. „Ne, mi-
smo, da trpimo zato, da bomo
Po vrnitvi živeti kot enakopravni *"ad enakopravnimi. Toda že ob Prihodu v Beijak smo moraii spo-Z"ati, da temu ne bo tako; in tako se nadatjuje vse do danes. V ta-
namestnika deželnega glavarja Stefana Knafla, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije Danilo Turk in sekretarka Barbara Goričar, predsednik deželnega vodstva KPA za Koroško Arnulf Raimund, sekretar republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije Marjan Lenarčič z nadaljnjimi predstavniki borčevske organizacije, predsednica vseav-strijskega vodstva Zveze socialističnih borcev za svobodo Roza Jcchmann in predsednik deželnega vodstva Hans Paw!ik, podpredsed-
"riščih je bito vseeno, kje je bit doma: v Vetikovcu, v Cetovcu, Vrbi ati v Piiberku — vsi smo ena-o trpeti in biii enako zasramovani, **"ako iačni — in včasih tudi ob-Pani. Toda prepričani smo biii, da 3 bomo vrniti domov; te tako smo ahko prestati trptjenje. Zato upa-o tudi danes, da morajo biti pra-rtt?^' ^ katere smo trpeii in se bo-' '< enkrat tudi uresničene, in to " vse koroške Siovence, ne giede 3 to, v katerem kraju južne Kolške eden živi."
Posebej se je predsednik Partl Pomnil vseh umrlih pregnancev s r naglasil prepričanje, da so si svojim trpljenjem zaslužili spome-^ spomenik v obliki izpolnjene-^3 člena 7 avstrijske državne po-9odbe!
^vodoma je predsednik Zveze
ovenskih izseljencev, ko je pojavljal vse udeležence spomin-o slovesnosti, posebej izrekel obrodošlico številnim visokim ^odstavnikom, med katerimi so bi-' koroški deželni glavar Leopold /agner, škof dr. Egon Kapellari, r^Peraini konzut SFRJ v Celovcu arko Kržišnik, član Izvršnega sve-Skupščine SR Slovenije Jernej "< predsednik komisije za med-^rodne odnose Skupščine SRS ojan Lubej, zvezni svetnik Nikola Lanner kot osebni zastopnik
spregovorila tudi predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev — dr. Franci Zvvitter za ZSO in dr. Matevž Grilc za NSKS. Oba sta orisala zgodovino, potek in pomen usodnih dogodkov pred štiridesetimi leti, obenem pa zavzela stališče tudi k trenutnemu položaju, ko se moramo koroški Slovenci še vedno boriti za uresničitev tistih pravic, za katere smo takrat s trpljenjem in bojem doprinesli ogromne žrtve (najvažnejša izvajanja obeh govornikov objavljamo na 2. strani).
Še bolj kot besede govornikov pa je občinstvo prevzela govorica dokumentov. Bila je prisotna vsepovsod: že pri vhodu v dvorano so obiskovalci prejeli dokumentarno publikacijo „Pregnanstvo in upor" ter so si lahko ogledali razstavo slik in dokumentov pa tudi na odru se je potem po uvodnem delu odvijal dokumentarno-kulturni spored, ki je v govorjeni besedi, v pesmi, v sliki, s pomočjo modernih tehničnih sredstev posredoval celovito in nadvse impresivno pričevanje o našem trpljenju in našem boju. Tudi o tem osrednjem delu spominske slovesnosti poročamo še posebej, zato naj bo tukaj povedano le toliko, da je bil spored po zaslugi avtorja scenarija in režiserja ter vseh sodelujočih skupin in posameznikov s kulturno-umetniškega vidika endinstveno doživetje, s svojo pretresljivo izpovedjo in neposrednostjo pa je marsikoga ganil do solz ter zapustil nepozaben vtis.
Tako po vsebini kakor tudi po obisku — saj veiika dvorana cetov-škega Doma giasbe ni mogia sprejeti vseh udeiežencev, med katerimi je biio ziasti veiiko bivših izse-tjencev in drugih žrtev nacističnega nasiija ter borcev proti fašizmu — je biia spominska siovesnost res vsestransko uspešna in prepričijiva
skih družin, s katerimi smo biii pred štiridesetimi ieti pregnani z domače zemije, ter vsem tistim, ki so se takrat vkijučiii v boj proti nasiiju ter aktivno prispevati k zmagi nad fašizmom in s tem tudi nam utrii spet pot vrnitve v domovino".
Poleg deželnega glavarja (o njegovem „nastopu" poročamo še posebej — op. ured.) sta na prireditvi
manifestacija zvestobe vsebini in pomenu dogodkov, ki so pred štiridesetimi ieti usodno posegii v živ-ijenje našega naroda. Prav ta zvestoba pa nam je tudi jamstvo, da bomo še naprej uspešno kijubovaii vsem preizkušnjam in udarcem, kakor smo se takrat, ko so nam že pisati smrtno obsodbo, z uporom in bojem odiočiii za živijenje.
vabimo na
otvoritev staine razstave dokumentov
O DOGODKiH V OBDOBJU NARODNOOSVOBODiLNE BORBE V ŽELEZNi KAPLi iN OKOLiCt
Prireditev v obnovljeni Peršmanovi domačiji kot pomembnem spomeniškem objektu tega obdobja bo v nedeijo 25. apriia 1982 ob 14. uri na kraju ziočina nad Peršmanovo družino v Podpeci nad Žeiezno Kapio.
Zveza koroških partizanov
1942	- ŠTiRiDESETLETNiCA -	1982
PREGNANSTVA iN UPORA
Ob 40. obiet-nici pregnanstva koroških Siovencev invktjučitve v protifašistični upor
Cena za naše pravice
JE BiLA PREViSOKA, DA Bi SE JiM KDAJ ODPOVEDAL)
V ne^e/jo, M ob/etnZco gnarnega z/očZna, b; ro ga nac;rt;cn; brvnZb; zagrt?r%/; pr; Perrmana v Potice; nac/ Ž/e/ezno ^ap/o prav na praga rvo-sc bomo rpet zbra/Z na PerrmanovZ </omač;'jZ. ZbraZ; re bomo na pr;-recZZtv;, b;' bo — babor je bZZa mZna/o nec/e/jo rpomZnrba r/overnort v Ce-/offM — posvečena rtZrZc/eretZetnZcZ pregnaM^fa Zn apora bororb;b 57oven-cev. 7/cZeZežZZZ re bomo otvorZtve sta/ne razrtave	b; boc/o ro-
;Zobn;bom ;n z/art; boc/očZm roJovom pnčaZ; o ve/Zbem frp/jenja ;n preganjanja, pa ta^Z o ve/Zčartnem janartva nagega č/oveba v t;stem časa, bZ ga rp/orno nazZvamo najtemnejre obdobje v narZ naroc/nZ zgodovin;.
bčarZZje, bZ ro ga ZzvajaZZ nacZrtZ, je pozna/o najraz/Zčnejre ob/Zbe — o</ zaporov ;n mačenj prebo ^oace^fraczj^^;/? taborZrč vre ^o smrtn;b obro^b /a o^g/av/jeaja rer rtre/janja; po rtev;7čnem obrega največj; ar/are e pa je M brez dvorna prva' va/ ;zseZjevar;ja v aprZZrbZb ;Zneb /era /972, b; naj Zv ma po prZprav/jenZb načrtZb r/ecZZZZ re JragZ, s e večj; /a obrežnejr; va/; ,,c/oboncnega reševanja" ra^o /racaovavega ^oro^ega vprararrja.
PoJa ^a^or pr; vseZ) Jrag/A zar/ran/Z; aaro;/;/;, ra^o je aar;7je ?a7; pr; aarew /ja^rrva ro^;7o or/por. Zače/ re je že ^wa/a po pr;Z;o^a ^ac;zwa r popeg; r/ovear^/Z; /avtov, Z:; yo re pozneje v^/jač;7; v oZ^orožcr;; /;oj prot; aac;/ar;zwa. PoterH ro po/Zt/čn; Je/ave; zače/; pr;ž;gar/ ;r^ro apora ;n prv; zvaa/Zee rega Z^oja Ma aar;Z; r/eZ; je M ipopa^ parr/zaaov aa PoZ?ežaZ;. Poj-rtvo orgav;z;rar;ega oboroženega parr;'zar;sbega oJpora na Porojben; pa rega v november /9J2, bo je b;/a na obnročja Pece arranov/iena /. bo-rorba četa.
Pema zacetba je poten; r/eJ;7 b;rer ;n r;rob razvoj proh/ar/rr/čnega orvobo^/Zncga g;banja ta;/; na nar; zcn;/j;, b; je zaje/o ce/orno ;/vojez;čno ozem/je ter re r;r;7o ra^; ?net/ rore^n; naro^. /zvedene ro b;7e rtev;7ne abc;je, v bater/b ro parr/zan; pr/za^eja/; rovražn/ba ve/;be č/overbc ;n n:arer;a/ne /zgabe. Obene;n z razvojen; parr/zanrbega pobreta pa re je r;r;7a rac/; po/;-r/čna ^e;avnorr Orvobo;/;7ne /ronre, b; je wob;7;z;'ra/a rtev/Zne nare Zjaaf; v o^por prot; nacZrrZčnZn; nar;Zn;bon;. PoZeg part;zanrb;b Oč/ZnZc ro narrajaZ; ocZbor; OP, prebo bater/b ro Zja^je pomaga/; borcem rer r:r;Z; zaverr ;n vre-b;no prorZ/ar/rrZcnega g/banja.
ZVrpern; razvoj odpora Zn boja ro nacZrtZ rbara/Z zatret; rer ro Zzve^ZZ c/o/go vrrto brvavZb abcZj. Venc/ar pa jZm b/jab vrem grozojejrtvom n; arpe/o bZrtveno or/abZt; part/zanrbega gZbanja, baterega razrežnort Zn pomen zrca/Zjo ta^Z nar/eJnjZ poJarb;.' ^Zovenrb; partZzan; ro na Pororbem veza/; na;Z 70.000 nemrbZb vojabov, b; ro PZZt/erja manjba/Z na c/ragZb bojZrcZb; v vec bor 600 oboroženZb abcZja/) ro prZzacZcja/; narprotnZba ogromno materZa/no rbot/o, b; je občatno r/abZZa nemrbo vojno gorpoJar-rtvo Zn bojno mora/o nemrbZb vojabov,- po poc/atbZb, zbranZb taboj po vojn/, je na nemrb; rtran; paJZo	vojabov, JJŽ3 jZb je bZZo ranjenZb
Zn 7936 ajerZb; na rtran; partZzanov je protZ/arZrtcn; boj terja/ ZORO mrtvZb, 770 ranjenZb Zn 377 ajetZb ozZroma pogreranZb borcev.
Pororba je b;7a e<Z;n; ;ZeZ PZZtZerjevega rajba, bjer je avtohtono prebZ-va/rtvo rbozZ tr; Zeta vztraja/o v boja prot; nacZrtZcnema narZZja Zn tabo z orožjem v rob; prZrpeva/o b orvoboc/Ztv; Jomace zem/je Zzpo7 tajega go-rportva. ^ trp/jenjem Zn bojem pa rmo r; bororb; S/ovenc; prZborZZZ ta^Z me^naro^no zapečateno pravZco c/o rvobot/nega Zn enabopravnega žZv/jenja na rvojZ zem/jZ — povroc/ tam, bjer ro nar prca* rtZrZc/eretZmZ Zet; preganja/;
Zn bjer rmo re bojeva/Z. Po pravZco zahtevamo Zn jo bomo terja/Z, bajt; cena, b;' rmo jo zanjo p/ača/Z, je bZZa prevZroba, ;/a bZ re jZ b;/aj o</pove</a/Z.
/n o trp/jcnja Zn boja za to naro pravZco bo neprer/Zrno govorZZa ta</; razrtava, b; jo bomo v nccZcZjo o;/pr/; v obnov/jen; PerrmanovZ ^omačZj; — pomembnem rpomenZrbem objebta aroc/nega obdobja nare narobne zgo-JovZne.
PREDSEDNIK ZSO DR. FRANC! ZWITTER:
Obsojeni na smrt, smo se zavedti svoje moči in šli v hoj proti nasilju
Ob spominu na pregon pred štiridesetimi ieti se sieherni, zlasti pa prizadeti brez dvoma spominja predvsem na lastno, individualno doživetje: na strašno trpijenje, na prvo in potem vsakdanje ponižanje in razžaijenje, na brezprimerno teptanje čiovekovega dostojanstva, ko se nacistični nasilniki niso ustaviti ne pred nebogljenim dojenčkom, ne pred izgaranim starčkom, ko v taboriščih čiovek ni bii več čiovek, marveč samo še števiika — človek osebno in številka tudi njegova v tujini še vseboij ijubijena domačija, ki so jo zapisati le še kot „Herd-stelle" številka ta in ta.
Tako je poudaril na nedeljski slovesnosti predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki je zavrnil vse poskuse zabrisati dejstvo, da je množični pregon koroških Slovencev le zadnja, nujna posledica
In tej človečanski borbi so se pridružili tudi razsodni ljudje in demokratične sile sosednega naroda, kar pride do izraza v Perkonigovi humanistični izpovedi „Ne smem molčati" ter v borbi avstrijskih antifašistov.
nemškonacionalne raznarodovalne manjšinske politike, ki se je načrtno pričela z Lemischevim pozivom, da imajo le eno človeško dobo časa, da privedejo zapeljance nazaj h koroštvu, kar hočejo storiti z nemško kulturo in s ..Karntner Ge-mutlichkeit", in ki se je končala z Rainerjevo odločitvijo, da „nach guter nationalsoziatistischer Art" noče ostati v obrambi, marveč je odtočen, da ofenzivno, z vso energijo in s koriščenjem strnjene sile koroškega nemštva izsili rešitev problema na dvojezičnem ozemlju v najkrajšem času.
„Dejstvo je namreč, in to je treba enkrat za vselej zelo jasno in nedvoumno poudariti," je naglasil predsednik ZSO, „da so izselitev načrtno pripravile in izvedle tiste nemškonacionalistične sile, ki so od leta 1920 naprej brez nasprotovanja in čestokrat celo ob sodelovanju uradne oblasti vzele v zakup manjšinsko politiko na Koroškem. Pri tem so govorili o stoletnem mirnem sožitju med narodoma v deželi, toda čim so mogli, so čez noč pozabili vse svoje lepe besede o sožitju in pristopili k .Endlosung', kakor je bila načrtovana za naše ljudstvo. In poudariti je treba, da so bili to ljudje, poznani iz obrambnih bojev, iz Karntner Heimatdiensta in Karntner Heimatbunda, kakor Maier-Kaibitsch, Karl Fritz, pa tudi znanstveniki, kot na primer Martin VVutte in Georg Graber, katerim se je za te njihove zasluge gaulei-ter Rainer osebno zahvalil, ko se je odločil za rešitev koroškega vprašanja ,nach guter naticnalsoziali-stischer Art'. In še je treba poudariti, da so čestokrat sodelovali pri izselitvi tudi neposredni sosedje, skozi desetletja nahujskani in zapeljani od krivih nacionalističnih prerokov."
Toda načrti o dokončni rešitvi koroškega vprašanja so bili zmota, je ugotovit govornik, kajti ijudstvo, obsojeno na smrt, se je zavedlo svoje lastne moči, tako vojaške kot predvsem moraine. Vstani in se brani! — je bil notrnji poziv vsakemu in naš čiovek se je odzvai temu notranjemu klicu, pridruži) se je vstaji vsega slovenskega naroda in šel v borbo proti nasiiju za svobodo, za bratstvo med narodi, proti nacionalističnemu sovraštvu za mirno sožitje, proti rasni in nacionalistični zabiodi za mir v svetu.
„Tem idealom predani in enotni v iastnih vrstah ter solidarnostno povezani z vsemi demokrati sosednega naroda skrbimo, da se časi in ziočini, kakor smo jih doživijali pred 40 ieti, nikdar več ne bodo
povrnili," je poudaril dr. Zvvitter. „Da nevarnost še obstaja, vidimo v svetu, zaradi česar se združujejo množice v demonstracijah za mir in razorožitev; vidimo pa tudi pri nas doma, ko opažamo, da so pohlepi po naši zemlji in nacionalistične težnje po apartheid-politiki še vedno žive, ko spet slišimo zahteve po posebnih osrednjih šolah za Slovence, ko ne prenesejo dvojezičnih napisov, ko zakonito ščitijo pravico do asimilacije in zmanjšujejo naše avtohtono ozemlje in ko spet popuščajo nacionalističnim silam in se glede naših pravic zedinijo na najmanjši imenovalec."
Le govoriti in pisati zoper vojno in nevarnost fašizma ne zadostuje, je ugotovil govornik ter opozoril, da so tisti, ki so v letih nacistične strahovlade menili, da je treba popuščati Flitierju, postali kolaboracionisti, tisti, ki so menili, da bodo s popuščanjem rešili mir, pa so omogočili vojno. „Zato bodimo budni in ne nasedajmo ponovnim lažnivim miroljubnim zagotovilom današnjih nacionalistov in neofa-šistov, iz katerih koli vrst že se oglašajo! Bodimo enotni in složni v borbi za naše pravice, za celovito uresničitev člena 7 državne pogodbe, in predani ideaiom svobode, bratstva in mirnega sožitja med narodi ter se pridružimo svetovnemu gibanju za mir. To naj bo naša sveta zakletev ob štiridesetletnici pregnanstva in upora našega ijudstva!"
KirchscMager:
Manjšinsko vprašanje je še odprto
Skupni komunike ob državnem obisku:
Pravice, zajamčene v čienu 7, je treba še naprej uresničevati
Po uradnem in državnem obisku avstrijskega predsednika dr. Ro* doifa Kirchschlagerja v Jugosiaviji, ki ga je predsednik označi) kot dobrega in koristnega, je bilo objavljeno tudi skupno poročilo, v ka* terem je med drugim še enkrat poudarjeno mesto manjšinskega vpra* šanja v okviru odnosov med sosednjima državama. Pri tem je poudar* ka vredno, da obe strani govorita o nadaljnjem uresničevanju pravic, ki so zajamčene v čienu 7. To se ujema tudi z izjavo Kirchschlagerja, ki je v okviru obiska med drugim dejal, da je manjšinsko vprašanje še odprto in da se ga ne sme podcenjevati. S tem mnenjem pa je avstrij* ski zvezni predsednik v precejšnjem nasprotju s koroškim deželnim glavarjem, ki je že kar tri dni po tem obisku očividno skušal poprav* Ijati izjave zveznega predsednika Kirchschlagerja.
Odlomek iz komunikeja, ki obravnava tudi manjšinsko vprašanje, se glasi:
„Oba predsednika sta s posebno pozornostjo proučila položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. V središču pozornosti so bila aktualna vprašanja, ki so posebnega pomena za izboljšanje položaja in pospeševanja razvoja obeh manjšin. Soglašala sta, da je za ohranitev njune nacionalne identitete in
za njun razvoj bistvenega pomena nadaljnje uresničevanje pravic, k' jih določa sedmi člen avstrijska državne pogodbe. Avstrijska stran je tudi ob tej priložnosti potrdila, da je pripravljena izpolniti vse obveznosti iz mednarodnega prava. Zagotovila bo obstoj in uspešen razvoj slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji in zajamčila spoštovanje njunih jezikov in na-(Dalje na 8. strani)
Kongres ZKS - novo pogtavje
sociatistične, samoupravne in neuvrščene poti
^Kongres je nedvoumno pokazal, da čvrsto stopamo po poti socialistične graditve, ki jo je Zveza komunistov snovala skupaj s Titom in Kardeljem in ki v samoupravljanju izraža našo samobitnost ter našo pripravljenost spreminjati družbeno prakso k želenim in zastavljenim ciljem." Tako je dejal novi predsednik CK Zveze komunistov Slovenije, ko je minulo soboto zaključeval 9. kongres ZKS, ki je zasedal v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Že v teh kratkih besedah je dobro zajeta vsa širina in globina dela, ki ga je opravil kongres ZKS. Izpovedal je po eni strani, da hoče slovenski narod ped vodstvom ZKS skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije nadaljevati pot, ki sta jo začrtala Tito in Kardelj; prav tako jasno pa je tudi nakazal, da se dobro zavedajo, da bo pri zasledovanju zastavljenih ciljev treba premostiti še marsikatero oviro in premagati marsikatero težavo. Pri tem velja naglasiti predvsem tri področja: politiko neuvrščenosti, mednacionalne odnose znotraj lastnih meja in pa razreševanje gospodarskih vprašanj tako navznoter kot navzven. Vsem trem vprašanjem je na kongresu veljala živahna razprava, v kateri so številni delegati prispevali tehtne predloge, pa tudi kritične pripombe.
PREDSEDNIK NSKS DR. MATEVŽ GRILC:
Tudi današnja uradna politika
ima za cilj asimilacijo in germanizacijo
Tudi predsednik Narodnega sveta koroških Sioven-cev dr. Matevž Grilc je v svojem govoru spomnil na grezetno uresničevanje Hitlerjevega povelja „Macht mir das Land deutschl", ko so nas preganjali ramo zato, ker smo bili Slovenci, ker smo ljubili svoj jezik, svojo domovino. Teda slovenski narod ni klonil pred nečloveška nasiljem: v tej najtemnejši noči naše zgodovine je upal na jutranjo zoro, je neomajno veroval v zmago pravice. In tudi naši izseljenci se v taboriščih niso pripravljali na smrt, pripravljali so se na novo življenje.
„Pregnanstvo leta 1942 je bilo brez dvoma grozen višek protislovenske dejavnosti, vendar je cilj mnogo Starejši in ni malo tak'h, ki ga zasledujejo še danes," je naglasil predsednik NSKS. Opozoril je, da so se protislovenske sile vedno povezovale z vladajočimi v deželi, kar tudi danes najočitneje kažeta tristrankarski sporazum in zakon o narodnih skupinah — oba še zlasti v medsebojni povezavi važen element asimilacijske politike, ker jamč ta, da se politika napram slovenski narodni skupnosti izvaja v smislu nemškcnacionalnih zahtev. „Čc se hočemo uspešno boriti proti tej germanizaciji, moramo najprej razkrinkati to politiko vladajoč h strank, moramo ugotoviti, da je njen cilj slej ko prej likvidacija slovenske narodne skupnost na Koroškem."
Metode so danes seveda drugačne, je menil govornik, toda cdj je ostal isti. Kako naj durgače razumemo ukinitev obveznega dvojezičnega šolstva leta 1958, preštevanje manjšine leta 1976 in sedmojulijsko zakonodajo; kako naj drugače razumemo gonjo proti dvojezičnim napisom v šoli v Zitari vasi, cdpoved velikovške občin-:kc dvorane za koncert otroških pesmi, gonjo proti slovenski I turgiji v cerkvah ali dejstvo, da deželni šolski svet ne sprejema več slovenskih pismen h vlog?
„Proti taki raznarodovalni politiki se moramo tudi danes boriti z vsemi sredstv', ki nam jamčijo, da bomo uspešno kljubovali germanizaciji," je naglasi! dr. Grilc.
,,Raznarodovalna politika ima veliko obrazov, prav tako morajo biti naša prizadevanja za dosego enakopravnosti vsestranska. Če se spomnimo, v kako težkih razmerah so izseljenci ohranjevali slovensko besedo in niso izgubili upanja v bodočnost naroda, potem nas mora biti danes včasih sram, če obupavamo že ob najmanjših težavah. Takrat je mnogo koroških Slovencev šlo v gozdove, kjer so se pridružili partizanom, da bi doprinesli svoj delež k porazu Hitlerjeve vojske. Pregnanstvo je rodilo upor, ki je bil končno tudi uspešen. Vojaški upor je bil takrat ustrezen in zelo pogumen odgovor likvidacijskim načrtom tretjega rajha. Veliko koroških Slovencev je pustilo življenje v boju, mnogo se jih ni več vrnilo iz taborišč — vendar slovenski narod ni bil uničen, ampak je preživel tudi ta najhujši napad."
S svoj m trpljenjem in svojim bojem smo koroški Slovenci bistveno doprinesli k zmagi nad fašizmom, je dejal govornik, vendar pa Avstrija tega junaškega boja ni poplačala, marveč se moramo še danes boriti za pravice, ki so nam zagotovljene v členu 7 državne pogodbe. Izrazil je zadovoljstvo, da je bilo ob nedavnem obisku zveznega predsednika Kirchschlagerja v Jugoslaviji tudi z avstrijske strani priznano, da Avstrija svojih obveznosti še ni v celoti izpolnila in da sc je ponovno obvezala uresničiti pravice v smislu člena 7. Zato od bližnjih pogovorov na zvezni in deželni ravni pričakujemo konkreten napredek — korake naprej, ker je dosedanja politika tako imenovanh malih korakov koroškim Slovencem v drugi republiki prinesla samo veliko nazadovanje.
„Naš izseljenci in aktivni borci naj so nam učitelji, zgled vztrajnosti in neomajne volje do življenja," je ob koncu poudaril dr. Grilc. „Zato izpovedujemo na današnji spominski prireditvi, da se bomo z našim delom za dosego narodne enakopravnosti oddolžili njihovemu trpljenju."
Tako je kongres odprl široko razpre* vo o problemih, ki zadevajo predvsem družbenogospodarske in mednaciond-ne odnose v Jugoslaviji. V lem smisla pomeni novo poglavje v teoriji praksi jugoslovanske socialistične, sc moupravne in neuvrščene revolucio-name poti, kakor sta jo začrtala Tito in Kardelj. In nakazal je tudi nalogo in smernice za nadaljnje delo, pri če* mer gre za mnogo več kot samo z" materialne dobrine — „za bogastvo medčloveških odnosov in za to, da bo naše življenje še bolj svobodno, kul' turnejše, humanejše", kakor je poudaril novi predsednik Marinc.
V obravnavanju zunanje politike jo bil velik poudarek na dobrososedskih odnosih in v tem okviru je pomembno mesto zavzemalo tudi manjšinsko vpra* sanje. Tako je razprava v komisiji zO mednarodne odnose poudarila, da jo za socialistično samoupravno družbo značilna odprtost, ki daje možnosti zO razvejano sodelovanje s sosednjim' državami. Prav ta odprtost pa je tisto, ki narodnosti oz. manjšine postavlja v nov položaj, ko jih vnovič funkcional' no vključuje v vse širši splet sodelovanja preko meje, v katerem dobivajo vlogo aktivnih udeležencev. Obenem pa je bilo opozorjeno tudi na težave in pomanjkljivosti pri zagotavljanju formalnih oblik manjšinske zaščite, ka' velja zlasti za Avstrijo ih Italijo. V tem smislu je na primer Danilo Turk nedvoumno poudaril, da je vprašanje narodnostnih manjšin bistveni sestava' del sosedskega sodelovanja, „saj nespoštovanje njihovih narodnostnih pravic zavira vsestranski razvoj sodelovanja in bremeni dvostranske odnose, medtem ko demokratični konstruktivni pristop in dejansko reševanje vprašanj spodbuja dvostransko sodelovanje".
Pa tudi v kongresni resoluciji so tozadevno začrtane jasne naloge: „V
kih s sosednjimi državami se bomo zavzema!] za to, da se izboljša poiožaj in uresničijo pravice slovenskih narodnostnih skupnosti, kakor jih opredeljujejo meddržavni sporazumi, avstrijska državna pogodba, osimski sporazum', helsinška listina in drugi, v OZM sprejeti mednarodni sporazumi o pravicah človeka in manjšin." Nadalje resolucija ugotavlja, da so možnosti za neovirano sodelovanje z matičnim narodom nujni pogoj za vsestranski narodnostn' razvoj manjšin. Zato se bodo zavzemali za ustvarjanje možnosti za rast neposrednega dolgoročnega sodelovanja s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v sosednjih državah, k čemu' jih zavezujejo ustava, ustanovna listine OZN in mednarodni sporazumi. „Sp°d* bujali bomo teko vsestransko sode!"' vanje, ki krepi položaj narodnosti" skupnosti kot subjekta in ki prispeva k njenemu polnemu razvoju. Borili se bomo proti vsem poskusom pokroviteljstva in monopoliziranja tega sodelovanja, ki se mora razvijati ob spoštovanju pravic manjšin do razvijanja spe* cifičnih etničnih in kulturnih znočili"' sti in kulturnega razvo'a. Prizadeval' si bomo za razvoj takšnih oblik gospodarskega sodelovanja s sosednjimi d'* žavami in za takšno delovanje gospo* darskih dejavnikov v SRS in SFRJ, *" bodo krepili ekonomsko oodlago sl"' venske narodnostne skuonosti v i"' mejstvu."
°B SPOMINSKI SLOVESNOST) ZS):
Naš nageij cveti za iepšo bodočnost
Ko smo se minulo nedeljo zbirali ^ ^vli doma glasbe v Celovcu, smo se najprej ustavili cb razstavi slik 'e dokumentov o pregnanstvu in ^Poru koroških Slovencev, ki jo je Popravil Slovenski znanstveni inšti-et, je to bil pogled v čas, ko smo koroški Slovenci doživljali najtežje ^onutke naše zgodovine. Na obra-obiskovalcev je bil viden izraz Oolečine, pa tudi ponosa, kajti naš človek ni izgubil vere v pravico niti
^daj, ko je okupator napovedal Popolno iztrebitev slovenskega živio na Koroškem, številni bivši pre-9osnci, ki so prišli, so v teh dokumentih spet podoživeli čas, ko so Pred štiridesetimi leti moral: zapu-stiti svoj dom in v tujini prebiti dol-9o leta trpljenje in ponižanje.
Prikazu tega časa naše težke Preizkušnje je bila posvečena tudi ^Pominska slovesnost v veliki dvorani doma glasbe, kjer so sodelujoči pevski zbori in recitatorji v impresivni obliki prikazali edinstven koiturni spored. Edinstven zaradi jp9a, ker to ni bil običajni pevski koncert, marveč je to bil povsem pristop k izvajanju take slovesnosti. že samo vstopanje v dvorano je bilo drugačno, kajti dvorana bila zatemnjena, kar je obiskovalcu dalo vedeti, da bo šlo za gledališko avdio-vizualno odvijanje Nereda. In tako je tudi bilo: sprva je v levem zgornjem kotu prizo-'§ča zažarel rdeč nagelj, ki je sim-niiziral našo bitnost, potem glo-oko upognjen k tlom, kar je po-n^arjalo naše trpljenje in napo-"'ed naš upor in s tem spet ponovno rast. Vse to pa je bilo podlože-° z dokumenti, filmom in učinko-'to akustično kuliso. Vsa zasnova Odreditve je nastala na podlagi od-0Pe ideje režiserja Branka Gornica, ki jo je na osnovi scenarija prof. dr. Bruna Hartmana mojstrsko ^sliziral. Dr. Hartman je scenarij Ppisa-l s tankočutnim pristopom in °brim poznavanjem naše zgodovi-^ In sedanje koroške stvarnosti . sb/aril umetniško mojstrovino, ki e Pri številnem občinstvu našla tudi brezno priznanje in navdušenje, sveda pa sta k uresničitvi nedelj-
Tudi siovenski pesniki bodo sodeiovaii pri „Koroški pomiadi"
„Koroška pomlad — karntner fruhling" velja za alternativno literarno prireditev napram razkošni „Woche der Begegnung", ko podelijo vsako-jetno Bachmannovo iiterarno nagrado. Kot znano, za to nagrado pridejo v poštev ie pisateiji nemškega jezikovnega prostora, čeprav na Koroškem živijo in ustvarjajo tudi pisatelji slovenske narodnosti. Celovškemu „tednu srečanja" nasprotujejo tudi pisatelji nemške narodnosti, zlasti mlajši, ker so mnenja, da bi sredstva, potrošena v ta namen lahko uporabili bolj smotrno, razen tega se udeleženci s tem solidarizirajo s slovensko pišočimi kolegi.
Ta solidarnost bo prišla do izraza posebno v letošnji „koroški pomladi", saj bodo na tej prireditvi, ki se bo odvijala v času od 26. aprila do 2. maja v Celovcu, sodelovali tudi koroški slovenski pesniki. Na to prireditev, ki tokrat nosi podnaslov ,,V vasi poetov v mestni hiši v Celovcu" bodo sodelovali pisatelji vseh predelov Avstrije, bo občinstvo imelo priložnost spoznati najnovejše literarne stvaritve posameznih avtorjev ter z njihovim življenjem. S strani Slovencev bo-
do sodelovali Gustav Januš, Milka Hartman, Valentin Polanšek, Jožica Čertov in Maja Haderlap. Pesmi bodo avtorji brali sami v obeh deželnih jezikih ali pa jih bodo interpretirali učeni igralci, poleg tega bo o vsakem pesniku primerna predstavitev ter pogovor z njim.
Slovenski pesniki bodo nastopili vsak dan zvečer v mestni hiši, medtem ko se bodo druge prireditve pričenjale v zgodnjih popoldanskih in poznih večernih urah. Torej sodelovanje naših pesnikov v celotnem okviru tvori del obsežnega kulturnega programa, ki bo obsegal predstavitve literarnih del, kot so pesmi, igre, pesmarstvo, delo in priprave o filmih in drugo. Gre torej za teden živahnega literarnega življenja v Celovcu, ki bo gotovo privabil številne ljubitelje pisane besede. Posebno priporočamo slovenskim rojakom, da prisluhnejo nastopu naših pesnikov in jih tako opogumijo za nadaljnje ustvarjanje.
Zato ob tej priložnosti posebej navajamo čas nastopov naših besednih ustvarjalcev: GUSTAV JANUŠ bo bral v ponedeljek 26. aprila ob 19. uri, MILKA HARTMANN v sredo 28. aprila ob
20. uri, VALENTIN POLANŠEK v četrtek 29. 4. ob 20. uri, JOŽICA ČERTOV v soboto 1. 5. ob 20. uri in MAJA HADERLAP v nedeljo 2. 5. ob 20. uri. Tu je treba še opozoriti na nastop Lutkovne skupine „Lutke mladje", ki bo v mestni hiši v petek 30. aprila uprizorila igro „Lutke strička Junja" in na nastop KRISTJANA MOČILNIKA, ki bo v ponedeljek sodeloval kot diskutant v forumu mladih avtorjev ob 14. uri.
V okviru „Koroške pomladi" bo avstrijski radio s svojimi programi posnel oz. prenašal vrsto oddaj s sodelujočimi pesniki in pisatelji, kar je brez dvoma v podporo zlasti mladim ustvarjalcem. Razveseljivo je tudi, da bo prireditev deležna podpore tudi s strani kulturnega oddelka koroške deželne vlade, kulturnega urada mesta Celovec ter Slovenske prosvetne zveze, Krščanske kulturne zveze, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Radia Celovec, prosvetnega ministrstva za pouk in umetnost in IBM Austria.
Kot prireditelj nastopa društvo „Literaturcafe Klagenfurt — Literarna kavarna Celovec", glavni organizator pa je pisatelj Del Vedernjak.
ki z ljubeznijo gojijo slovensko narodno in uporno pesem. Prav tako tehten je bil prispevek Marice Hribernik in Mihe Vrbinca, ki sta interpretirala povezovalno besedilo, kakor recitatorji Sonja Ban, Andrej Grm, Magda Kunčič, Cvetka Lipuš, Štefan Merkač, Maja Millonig, Tomi Ogris, Tonči Schlapper, Boris Sturm in Magdalena Wieser, ki so vneto recitirali prireditvi primerna besedila slovenskih pesnikov kot je France Prešeren, Fran Eller, Karel Destcvnik-Kajuh, Valentin Polanšek in drugi.
Program nedeljske spominske svečanosti je bil posrečena umetniška celota, čeprav je vseboval mnogo raznih elementov, je v le-tem spet in spet prišla do izraza odločitev našega človeka za življenje in vera v lepši, pravičnejši svet. Fležiserju Branku Gombaču je uspelo v razmeroma kratkem času prikazati v besedi, sliki in pesmi vse to kar je sprva simboliziral nagelj, ki noče in noče umreti. Posebno učinkoviti so bili zvočni efekti in recitacije iz ozadja dvorane. Gledalec je zdaj slišal pesem radosti, nastale iz ljubezni do domače zemlje, potem kruto in brezobzirno korakanje osvajalskih škornjev hitlerjevskih osvajalcev, ki so v poslušalcih zbudili strah in gro-
skega sporeda svoje doprinesla tudi scenarist Janez Rotmar in tehnik Branko Rončel, ki sta skrbela za eno in drugo. Tu jasno nismo pozabiti na vse sodelujoče pevske zbore, recitatorje in govornike povezovalnega besedila, kajti brez slednjih prireditve ne bi moglo biti. Naj najprej omenimo bivši Dachauski pevsk zbor, ki ga je vodil Valentin Hartman. To je bil pretresljiv glas živih prič, ki so preživeli
zo. Potem je spet zadonela otožna pesem, ki je izražala hrepenenje po domovini in svobodi. Na-vmes pa vedno spet naš nagelj — naš narod, naš človek, ki je vstajal in se boril zoper sovražnika. Vedno
spet smo slišali odločno besedo, ki je prišla iz ust mladih grl, besedo o boju in besedo o humanosti, ki jo je povedal naš veliki Prešeren, že tedaj sanjajoč o lepšem svetu, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, Ie sosed bo mejak ... Navmes pa naši rojaki, pregnanci in partiza-
ni ter žrtve, umorjene samo zaradi svoje zvestobe do svojega naroda in ljubezni do rodne zemlje. Vedno spet smo videvali simbole naše borbe, postaje mučeniške poti naših pregnancev, junake naše bor-
be in naposled spet Prešernovo Zdravljico, zapeto iz grl vseh nastopajočih, spet našo iskreno izpoved in željo po svobodi in mirnemu sožitju obeh narodov v deželi, vseh narodov sveta!
Ko smo odhajali iz dvorane, je spet svež in vzravnan nagelj svetil v temno dvorano od koder smo šli s soncem v srcih in vsi enakih misli, polnih odločnosti, da naš boj ni bil zaman in da tudi po štiridesetih letih pregnanstva in upora ne bomo ih ne smemo pozabiti tistih temnih časov, kajti žrtve, ki smo jih doprinesli za svobodo so predragocene in da tudi kulturne dediščine svojega naroda ne bomo zavrgli, nasprotno s še večjo ljubeznijo jo bomo gojili in prenašali na poznejše rodove.
pekel zloglasnega dachauskega kaceta; njihova pesem je marsikomu vjdvorani izvabila solze v oči hkrati pa tudi pogum in spodbudo, da se za narod kateremu pripadajo splača doprinašati težke žrtve. To se je posebno odražalo v ostalih sodelujočih mešanih pevskih zborih Slovenskih prosvetnih društev „Zarja" iz Železne Kaple, ki ga vodi Joško VVrulich, SPD „Rož" iz Šentjakoba v Rožu, ki ga vodi Laj-ko Milisavljevič in Koroškega partizanskega pevskega zbora v Celovcu, ki ga vodi prof. Branko Čepin in nenazadnje združenega skupnega zbora, ki je pel pod vodstvom Valentina Hartmana, saj jih sestavljajo mlade pevke in pevci,
Po nedeljski spominski slovesnosti, ki je biia mogočna in dostojna počastitev spomina na usodne dogodke pred štiridesetimi leti, čutirr.o potrebo in dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so kakor koli prispeval k uspešnemu poteku prireditve.
Zahvaljujemo se režiserju Branku Gombaču, avtorju scenarija dr. Brunu Hartmanu, scenografu Janezu Rotmarju in tehniku Branku Rončelu ter vsem njihovim pomočnikom, ki so poskrbeli za umetniško in tehnično visoko raven dokumentarno-kultur-nega sporeda, katerega vsebina in izpoved sta bili nadvse doživeti in prepričljivi. Iskrena zahvala velja izvrstni recitatorski skupini, v kateri so nastopili Marica Hribernik in Miha Vrbinc s povezovalnim besedilom ter Sonja Ban, Andrej Grm, Magda Kunčič, Cvetka Lipuš, Štefan Merkač, Maja Millonig, Tomi Ogris, Tonči Schlapper, Boris Sturm in Magdalena Wieser. Prav tako vse priznanje za kvalitetno izvajanje pevskih točk nekdanjemu Dachauskemu zboru, Koroškemu partizanskemu pevskemu zboru, mešanemu zboru „Rož" v Šentjakobu v Rožu in mešanemu zboru SPD „Zarja" v Železni Kapli ter njihovim zborovodjem Valentinu Hartmanu, prof. Branku Čepinu, Lajku Milisavljeviču in Jošku Wrulichu. In ne nazadnje beseda zahvale še vsem, ki so imeli na skrbi pripravo dokumentacijske publikacije pregnanstvo in upor" ter razstavo slik in dokumentov o pregnanstvu in uporu koroških Slovencev.
Naj bo zahvala izrečena tudi še vsem številnim obiskovalcem spominske slovesnosti, v zavesti, da smo s to prireditvijo skupno in prepričljivo manifestirali zvestobo vsebini in pomenu dogodkov, ki so pred štiridesetimi leti usodno posegli v življenje našega naroda.
Pripravljalni odbor
..Nikdar več Hirošime -nobene Evrošime"
AKCtJA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV:
Informacija o „žitrajskem primeru" sredi Celovca
Mir na svetu je čedalje bolj ogrožen. Uničevalna sila današnjega orožja je tolikšna, da moramo preprečiti vojno, če hočemo, da bo človeštvo preživelo. V zadnjem času se predvsem Evropejci vedno bolj zavedajo, da bi nuklearna vojna pomenila konec Evrope.
Očitno se ta zavest tudi na Koroškem vse bolj utrjuje. To dokazuje predvsem prireditev ..Nikdar več Hirošime - nobene Evrošime", ki je bila popoln uspeh za priredi-
23. aprila in demonstracije za mir na Dunaju 15. maja.
Nato sta poročala dr. Šuntaro Hida in gospa Nakako Kubo o svojih grozotnih izkustvih v zvezi z eksplozijo atomske bombe nad Hi-rošimo. Dr. Šuntaro Hida je na zelo pretresljiv način opisal svoje delo kot zdravnik v pomožnih laca-retih v okolici Hirošime. Nato so prikazali dokumentacijski film iz vojaških arhivov ameriške in japonske vojske. Posnetki atomske
telje. V jedilnici Mohorjevega dekliškega doma se je v četrtek 15. aprila zvečer zbralo nad petsto ljudi iz Celovca in okolice. Na žalost so morali mnogi zopet oditi, ker je bila dvorana prenapolnjena. Udeležence so v imenu nemških in slovenskih prirediteljev (evangelične in katolične izobraževatne ustanove, sindikalci, KKZ, KDZ, ZSM, Kladivo, KSV, Versohnungsbund, Zveza demokratičnih žena, Avstrijska visokošolska zveza idr.) pozdravili Josef Mandl, Igor Schellander in Maria Kranzl. Poudarili so, da vsak posameznik lahko kaj prispeva k ohranitvi miru na svetu. Zato so pozvali tudi vse navzoče, naj se udeležijo mirovnega pohoda v Celovcu
Mitja Ribičič
v kiubu na Dunaju
V sredo zvečer je bit na obisku v Klubu slovenskih študentov na Dunaju predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, spremljali so ga med drugim predstavnik komiteja za mednacionalne odnose Jože Hartman in predstavniki ambasade SFRJ na Dunaju, med njimi prvi svetnik ambasade Milan Ribica.
Mitja Ribičič je dunajske študente seznanil z aktualnimi vprašanji Jugoslavije in Slovenije, govoril jim je o gospodarskem položaju, o razvoju samoupravljanja, o razvoju na Kosovu, o rezultatih 9. Kongresa ZKS, o mednarodnih odnosih ter o aktualnem stanju politike neuvrščenosti. Važno mesto je v razgovorih zavzelo tudi vprašanje dvojezičnosti in manjšinske politike v Sloveniji nasploh. Dunajski študentje so v diskusiji razlagali predvsem svoje gledanje na manjšinsko vprašanje v okviru bilateralnih odnosov, poudarjali so pomembno vlogo manjšine kot subjekt, ostro pa so kritizirali koroško in avstrijsko politiko asimilacije ter posebej nastop deželnega glavarja Wag-nerja na nedeljski spominski slovesnosti ob 40-letnici pregnanstva in upora. V plodnem in razgibanem razgovoru je Mitja Ribičič med drugim ponovno poudaril samostojno vlogo manjšine, ki se mora čimbolj povezovati z avstrijskimi demokraiičnimi silami.
eksplozije, razdejanja in trpljenja preživelih ranjenih prebivalcev Hirošime so bili pretresljivi. Prizadetost gledalcev je prišla do izraza tudi v dolgotrajni diskusiji, ki jo je dr. Šuntaro Hida zaključil s pozivom, da se naj vsi prizadevamo za ohranitev miru, ker se tako grozotne reči ne smejo več zgoditi.
Drugi del prireditve so oblikovali s svojimi prispevki k tematiki miru umetniki Erhard Zach, Gerhard Pil-gram in Joschi Hanak. Z duhovitimi prispevki so na zabavljiv način prikazali blaznost oboroževalne ideologije. Kdaj bo končno napočil čas, ko bodo to spoznali tudi v uredništvih avstrijskih meščanskih časopisov...
Slovenski študentje, ki študirajo na Dunaju in so organizirani v Kiu-bu siovenskih študentov na Dunaju, so v veiikonočnih počitnicah nadaijevaii svojo informacijsko akcijo, ki so jo začeii v glavnem mestu Avstrije. Z letaki so se sredi zadnjega tedna obrnili na Starem trgu na Celovčane in jih pozivali naj podprejo dvojezičnost v žitraj-ski ljudski šoli in nasploh.
Po informaciji, da skuša občinski svet odstraniti v šoli dvojezične napise, ki jih je pustil napraviti direktor Kukoviča, pišejo študentje v letaku: „Prepričani smo, da je zadržanje mandatarjev OVP in SPO (mandatarji slovenske Enotne liste so se neuspešno upirali takemu ravnanju) produkt nemškona-cionalnega duha. Posebno nas začudi dejstvo, da je frakcija SP kijub absolutni večini kloniia ..diktatu"
dveh proti manjšini usmerjenih mandatarjev OVP. Takšna politika je možna samo v šovinistično zastrupljenem ozračju."
Študentje so na Starem trgu doživeli različne reakcije, od psovanja pa do razumevanja. Kljub slabemu vremenu so ijudje pregledovali knjižno polico z iiteraturo o manjšini in manjšinsko iiteraturo. Okoii 50 ljudi pa se je popolnoma strinjalo z akcijo in na licu mesta s podpisom zahtevalo preklic sklepa občinskega sveta ter popolno izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Študentje s takšnimi akcijami izpričujejo, da so aktivni del slovenskega narodno političnega živije-nja na Koroškem in da so zanes-ijiv giasnik zahtev slovenske narodnostne skupnosti v avstrijski javnosti.
SPD „Trta" iz Žitare vasi gostovalo v Kranju in na Prevaljah
Po bogatem obračunu, katerega sodelovanje prejet priznanje oz. so dali na občnem zboru svojega spominsko listino. Moški zbor SPD društva, so Trtast aktivni tudi še „Trta" pod vodstvom Jozeja Starca nadalje.	je s svojim izvajanjem zelo navdu-
Zadnji petek je moški zbor SPD §il publiko in pevce drugih zborov. „Trta" iz Žitare vasi na povabilo
Slovenske prosvetne zveze sedelo- olklorna skupina SPD „Trta val na srečanju gorenjskih pevskih vodstvom Slavke Kukoviče pa zborov v Kranju. Tam je zastopal ^ ie istega dne napotila na sreča-obe kulturni organizaciji koroških folklornih skupin v Ravne. Na-Slovencev. Zveza kulturnih orga- -t°P' jim je posredovala SPZ. S ple-nizacij Kranj-Glasbeni center pri- S' s Koroške in Gorenjske so na-reja že več let srečanje gorenjskih stopili na koncu sporeda. V okviru pevskih zborov, ki je razdeljeno na sporeda so sodelovale tudi folklor-dva večera. Letos je bilo tako sre- na skupina Prežihov Voranc iz Ra-čanje 9. aprila na Jesenicah in 16. ven, folklorna skupina Bratstvo, ki aprila v Kranju. Na te koncerte va- deluje v Ravnah in v kateri nasto-bijo vedno tudi enega od zborov pajo delavci iz drugih republik Ju-SPZ in KKZ. Na koncertu v Delav- goslavije, novoustanovljena folklor-skem domu je sodelovalo 8 pev- na skupina iz Šentanela, folklorna skih zborov iz Kranja, Domžal, skupina Gozdar iz Črne ter tambu-Podnarta, Tržiča, Kamnika, Škofje raški zbor prevaljskega društva in Loke in Jesenic. Vsak zbor je za Šentanelski pavri.
,,Oder 73" gostova! v Sioveniji
Igralska skupina „Oder 73" Slovenskega prosvetnega društva „Edinost" iz Pliberka je s svojo naštudirano igro Alda Nikolaja „Stara garda" v režiji Anite Hudi gostovala po raznih krajih Slovenije in tudi slovenske Koroške.
27. marca 1982 je bila skupina s svojim delom gost SPD „Obir" na
V KONCENTRACtJSKO TABORfŠČE MAUTHAUSEN
Zveza korofkih partizanov priredi ob obietnici dneva zmage nad fafizmom, 9. maja 1982 enodnevni iziet v nekdanje naci:tiino konten-tracijzko taboriHe Mauthamen. Na ogied tega kraja groze vabimo že prav porebno miadino, da re reznani, kako :o tam trpeii in umirati tudi na!i ijudje. Ob tej pritoinozti :e bomo pokioniii :pominu tizoierih žrtev.
Cena vožnje znaža 200 žiiingov.
Prijave rptejemamo do 2$. apriia 1982 na naziov: Zveza korolkih partizanov, 9020 Ceiovet, Oa:ometergaz:e 10; teiefon (0 42 22) 32 $$0. Podrobnorti bomo le pravotarno objaviti.
Odbor
Obirskem, kjer so si predstavo med drugim ogledali tudi konzul SFRJ tov. Alfonz Naberžnik s soprogo in predsednik SPZ tov. Valentin Po-lanšek. Naslednji dan, 28. marca pa je skupina gostovala v Šmarjeti v Rožu in v Sele-Kotu. Vse te tri predstave so bile dobro obiskane in tudi zelo dobro sprejete pri občinstvu.
8. aprila 1982 pa je skupina gostovala v Ptuju, kjer je na povabilo Delavsko prosvetnega društva ..Svoboda" iz Ptuja dala dve predstavi in to popoldansko in večerno.
13. oziroma 15. aprila 1982 pa se je predstavila občinstvu v Kotljah in Mežici.
Igralci „Odra 73" so bili z delom „Stara garda" povsod navdušeno sprejeti ne samo zaradi dobre vsebine igre temveč tudi zaradi res kvalitetnega igranja. Valter Juvan in Jožko Hudi sta bila pri vseh predstavah v svojih vlogah tako prepričljiva, da sta si takoj prido-
S!ovensko prosvetno društvo „Bi!ka" v Bitčovsu vabi na
70-LETN!CO SVOJEGA OBSTOJA v soboto 24. apriia 1982 ob 20.00 uri pri Mikiavžu v Bitčovsu.
Sodeiujejo tudi sosednja društva.
Odbor
TRiBUNA BRALCEV
Vtisi
o spominski siovesnosti
Mislim, da lahko govorim v imenu skoraj vseh udeležencev nedeljske spominske slovesnosti ob štiridesetletnici pregnanstva in upora v Celovcu. Kot osebno prizadeti sem bil močno ganjen od vsega, kar je nudil program. Solza v marsikaterem očesu mi je potrdila, kako bolestno je tudi še danes zakoreninjen spomin na nekdanje grozote v naših ljudeh. Tembolj pa je bila opaziti osuplost na obrazih nekdanjih sotrpinov, ko je g. deželni glavar pričel govoriti o trenutnem položaju na Koroškem. Kako dobro da nam gre, da imamo delo, da imamo (tudi mi Slovenci) udobna stanovanja, svoje lastne hiše, posestva, celo obrate. Kako zgledna da je zaščita manjšine, kako idealen je tri-strankarski sporazum, kako vzoren, da je „Volksgruppen-gesetz"; da, vse skoraj edinstveno na svetu. Nisem se čudil žvižgom, ne protestnim medklicem — tudi sam bi se jim bil pridružil, če mi dostojanstvo, svečanost trenutka ne bi tega branila. Čakal pa sem jaz in z menoj je čakala cela dvorana na eno samo toplo besedo, besedo priznanja našemu trpljenju, na dobrohotno besedo človeka — deželnega glavarja vseh Korošcev — toda zaman. Dosti je govorit, jasno tudi povedal, da ima pretežno večino v deželi zaseboj, da se popolnoma strinja z g. zveznim predsednikom dr. Kirch-schtagerjem v zvezi s pomočjo in zaščito slovenske manjšine na Koroškem. Dolgo sem premišljeval njegove besede — nisem in ne razumem jih. Verjetno sem prenaiven za visoko politiko, morda pa tudi kot človek preveč zahtevam. Pred seboj imam sliko, kako se avstrijski zvezni predsednik s soprogo pokloni selskim žrtvam — solze me oblijejo — v duhu se spomnim „obeska" iz pregnanstva.
Ne, nismo le številke, smo ljudje!
	S svojim delom pa se bo sku-
Zveza koroških partizanov vabi za 20. maj na	pina predstavila še 25. aprila v Li-
petdnevno potovanje skozi pet deže!	beličah in Črnečah, 14. maja pa v Radljah ob Dravi. Franc Kuežnik
Avstrijo, Italijo, Liechtenstein, Švico in Nemčijo	
Cena potovanja 2400 šil. je na bazi polpenziona (prenočišče v dvoposteljnih sobah, zajtrk in večerja). Potujemo z udobnim Sienčnikovim avtobusom. Zadnji termin prijave je 3. maj. Podrobni spored potovanja dobi vsak pravočasno v začetku maja. Pismene prijave na Zvezo ko-	Siovensko prosvetno društvo „Her-man Veiik" v Se!ah na Kotu prireja v soboto 24. 4. 1982, ob 19.30 uri v šoii na Kotu
roških partizanov: 9020 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10	SPOMiNSKO SVEČANOST
ali po telefonu na celovški številki: 72 4 35 (dopoldne) ali 72 17 74 (popoldne).	ob 40. obietnici pregnanstva sei-skih družin. Sodeiujejo gostje iz škofje Loke.
DANES!
Zveza stovenske mtadine in Koroški dijaška zveza pozivata na POHOD ZA MiR v Cefovcu 23. apriia 1982 in na
DEMONSTRACiJO ZA MiR iN RAZOROŽiTEV na Dunaju 15. maja 1982. Skupen odhod in prevoz, prijave v KDZ-kiubu in pri ZSM (0 42 22) 32 5 50!
Tudi SPD „Jepa- Baško jezero" je priredito spominsko prireditev ob 40-!etnici pregnanstva in upora
Ub številni udeležbi se je SPD "Jepa-Baško jezero" dne 17. aprila Pri Pušniku v Ločah spomnilo do-Sodkov pred štiridesetimi leti, ki bili prepolni gorja za nas Kokoške Slovence, bili pa tudi pre-omnicav narodnem življenju.
Uvodoma je tamburaški ansam-zaigral pesem „Lipa", ki so jo j^ato pen skoro vsi navzoči, saj je ° Pesem, ki je nas Slovence prav ^ usodnih trenutkih spremljala ter lam vlivala poguma in budila vero ^Jepše dni. S temi besedami je tu-' Predsednik društva pričel svoj Pozdravni nagovor, v kratkem ori-sat namere zločinskega nacifašizma 'a njegovih pomagačev - kako ^ničiti celotni slovenski živelj na Oreškem ter le-to spremeniti za ^se večne čase v močno trdnjavo velenemštva. Sam izseljenec, je po-zvai nekdanje sotrpine, da se ne izneverijo nekdanjemu izseljeniškega duhu, da ga posredujejo svojim Potomcem in vsej naši mladini. ^Pomnil je na dejstvo, kako se je ^abotni David — naš človek — PPrl tisočkrat močnejšemu Goliatu
—	krvavemu nacifašizmu — kako je ta boj na življenje in smrt vzplamtel v širok upor, ki ga sovražnik tudi z vso krutostjo ni mogel več zatreti.
„Nočemo gojiti maščevalnega duha, marveč ljubezen do materinega jezika, do naroda, ki je moral iti trnjevo pot trpljenja, ponižanja in zatiranja, ki je bil obsojen nasmrt" -„9krbimotorej, dase kaj takega ne ponovi več nikoli!" — te besede je naslovil na mladino.
Dr. Janko Malle je podal zgodovinski pregled takozvanega koroškega vprašanja, opozoril na starodavno željo nemških nacionalistov
—	čimbolj omejiti slovenski življenjski prostor in s posebnim poudarkom osvetlil dogodke po „an-schluBu", ko je opolnomočeni krvnik Maier-Kaibitsch pričet z dokončno rešitvijo koroškega vprašanja. Svoja izvajanja je ilustriral z dokumentarnimi slikami izselje-ništva in upornega gibanja. Solznih oči so nekdanji izseljenci spremljali slike, saj so spoznavali na njih znane obraze svojih naj-
dražjih, obraze sosedov, tovarišev sotrpinov, ki delno že počivajo v domači zemlji ali nekje v tujini.
Z enominutnim molkom smo se spomnili in počastili umrle izseljence, padle borce za svobodo in vseh žrtev nacifašizma.
V okviru kulturnega sporeda so nastopili z recitacijami: Rezika in Marjan Galob ter Irena Černut. Poleg tamburašev pod vodstvom Erike VVrolich je zaigral Ferdinand Schleicher nekaj komadov na harmoniki, medtem ko se je Aleksander Černut na orglah predstavil s pesmijo ..Domovina". Spominska slovesnost je izzvenela s skupno zapeto izpovedjo:	„... slovenski
smo fantje pri Dravci doma ..." Zvenelo je kot prisega in oporoka obenem.
Glasbena Soia na KofoSkem vabi na
1AVN) NASTOP
ki bo v sredo 28. apriia 1982 ob 19.30 uri v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Nastopajo uienci glasbenih šal na Koroškem.
VeMo zanimanje za koncert harmonikarjev
V eni izmed zadnjih številk na-^9a lista smo objavili vabilo RTV Hubljana na sodelovanje harmoni-j^arjev pri koncertu za oddajo „Na-srečanja". Zdaj pa so nas iz Ljubljane obvestili, da se je za ta koncert že prijavilo več kot 300 Udeležencev in da prijave še vedno Prihajajo in kaže, da ne bo nobe-Pa slovenska pokrajina ostala brez Zastopstva.
Uredgnik oddaje, Mito Trefalt nam * **
^tovensko prosvetno društvo „Srce" v °brli va:i vabi na dvojeziino kulturno
Prireditev
DEŽELA OB DRAV)
''*oboto24. aprila 1982 ob20. uriv T'i glavne šole v Dobrli vasi.
postopajo: Grenzlandchor Arnoldstein,
**di Grete Komposch, mešani zbor SPD *"anica" pod vodstvom Hanzija Ke-°'ia in mešani zbor SPD ..Srce" pod °dstvom Albina Krajnca.
je sporočil, da so oddajo razširili in da bodo v le-tej v družabnih igrah tekmovali kompletni reprezentanci Jugoslavije v alpskem smučanju (moška in ženska) s svojimi trenerji in direktorjem Tonetom Vogrincem. Razen tega bo ob tej priložnosti tudi predstavitev slovenskega para za KMEČKO OHCET v Ljubljani in še štiri drugih parov, ki jim je ta čast za las ušla.
Torej bo 26. aprila v Ljubljani šlo za veliko prireditev, saj po dosedanji oceni prireditelj pričakuje več kot 400 harmonikašev. Že zdaj pa opozarjamo na posnetek televizijske oddaje, ki bo 1. maja na TV Ljubljana ob 8. uri zvečer (ob 9. uri po našem času). Seveda pa se je koncerta možno udeležiti tudi na dan snemanja to je 26. aprila ob 20. uri (21. uri po našem času) na ulici Moše Pijade pred novo zgradbo RTV Ljubljana. Koncert velja za predpraznično prireditev pred dnevom O F.
Zanimivo
predavanje
Univerzitetni profesor dr. Ernest Petrič bo prihodnji ponedeijek 26. aprila 1982 kot gost Kulturnega in informacijskega centra SFRJ na Dunaju imei v paiači Paiffy zanimivo predavanje. Govorii bo o staii-šču Jugosiavije o manjšinski pro-biematiki znotraj in izven njenih meja. Predavanje dr. Petriča bo ob 18. uri in ziasti siovenskim študentom in rojakom na Dunaju priporočamo, da se predavanja dr. Petriča udeiežijo.
Kot znano, je dr. Petrič mednarodno priznan znanstvenik. Kot tak je sodeiovai na števiinih mednarodnih znanstvenih simpozijih, predava) je na raznih univerzah v Evropi in nekaj časa detovai kot ekspert UNESCA v Koiumbiji in v ira-ku. Zdaj je staini zastopnik Jugosiavije v komiteju OECD za znanost in tehnotogijo. Na Dunaju bo dr. Petrič nastopit kot redni profesor Fakuitete za socioiogijo, poii-tiko in pubiicistiko v Ljubijani.
Siovenska prosvetna zveza in Kunstverein tur Karnten vabita na otvoritev razstave
FOTOGRAFiK
Petra Kocjančiča
v četrtek 6. maja 1982, ob 19. uri v domu umetnikov (Kunstier-haus) v Cetovcu.
Razstava bo odprta od 6. do 22. maja 1982, od ponedeijka do petka od 11. do 13. in od 16. do 19. ure.
Graški jugovzhodni sejem -pomembna gospodarska prireditev
V dneh od 30. aprila do 9. maja 1982 bo v giavnem mestu Štajerske potekal spomladanski Graški jugovzhodni sejem. Tio je ena največjih avstrijskih sejemskih prireditev, brez dvoma pa največja na jugu Avstrije in z največjo mednarodno udeležbo kakor tudi z največjim številom obiskovalcev iz jugovzhodnih držav, zlasti iz Slovenije in drugih predelov Jugoslavije in iz Madžarske. Šef tiskovne službe Graškega jugovzhodnega sejma Hellfreid Semler, je na tiskovni konferenci, ki je bila v Celovcu, povedal, da so samo v Slovenijo predali že nad trideset tisoč vstopnic in da jih med prireditvijo obiskovalcem iz Jugoslavije prodajo še dvakrat toliko.
To pa brez dvoma pomeni, da je Graški jugovzhodni sejem, ki za vsako svojo prireditev zabeleži nad 350 tisoč obiskovalcev, izredno popularna gospodarska prireditev. K temu po eni strani prispeva prodajni značaj sejma, raznolikost razstave, saj so na Graškem jugovzhodnem sejmu zastopane vse gospodarske smeri od malo-potrošniških artiklov, fine mehanike, elektronike, lahke in težke industrije, industrije lesnih izdelkov in seveda tudi kulinarične špecialitete vseh vrst. Tokrat bo na sejmu možna tudi pokušnja jugoslovanskih vin, od katere
si tako prireditelji, kakor tudi raz-stavljalci pričakujejo poseben odziv.
S tem pa smo že pri udeležbi tujih podjetij Graškega jugovzhodnega sejma. Le-ta zdaleka presega število domačih, avstrijskih podjetij, saj jih bo od skupno 2.102 razstavljalcev kar 1.104 iz inozemstva, medtem ko število domačih razstavljalcev znaša 998. Pri tujih podjetjih je s 335 raz-stavljalci na prvem mestu Zvezna republika Nemčija, naslednja je Italija z 158, na tretjem mestu je sosednja Jugoslavija, ki bo zastopana s 96 proizvodnimi in turističnimi organizacijami. Skupno bo na spomladanskem Graškem jugovzhodnem sejmu zastopanih 33 držav. Od domačih podjetij jih razumljivo največ pride iz mesta Graz (418) in iz drugih predelov Štajerske (207). Z Dunaja jih bo 162 in iz drugih zveznih dežel po nekaj desetin, Koroška je z 35 raz-stavljalci med bolj skromno zastopanimi deželami.
Glavna težišča, tako je bilo povedano na tiskovni konferenci, bodo na Graškem jugovzhodnem sejmu tvorile avstrijska železarska in jeklarska industrija, kmetijstvo, gastronomija, lesno gospodarstvo, turizem, varčevanje z energijo, razstava držav, šport in rekviziti za rekreacijo ter lov.
Spominska prosiava
OB 40. OBLETNiCi PREGNANSTVA iN UPORA KOROŠKiH SLOVENCEV
v soboto 1. maja 1982 ob 20.00 uri v mestni hiši v Borovijah.
Prirejajo in obiikujejo jo domača siovenska društva: Borovije, Sveče, Šentjanž, Siovenji Piajberk, Seie, Seie-Kot, šmarjeta v Rožu.
Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora
Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora -
^'LKA KOLENiK, roj Lombar:
2
Spomini na ieta pregnanstva
Proti večeru, bil je že mrak, smo se javiti na postaji Markt Pibart na Bavar-*em. Tam so nas vse iztovoriti iz vlaka, skali so kamioni, da nas zapeljejo v štiri Mometre oddaljeno mestece Scheinfeld. ^jši in sploh vsi, ki smo še lahko hodili, ,*Uo morali v Scheinfeldu zapustiti kamione J* Peš nadaljevati pot v hrib do samostana chvvarzenberg; starejše so tja peljali. Po /eti kilometrih strme poti, ki ni bila nič oljša od naših kolovozov in stez, smo pri-.^Jinakraj, ki je bil določen za nas. Bila že tema in tako nismo dobro videli zu-Snjosti taborišča. Strah nas je bilo, saj ^smo vedeli, kaj nas tukaj čaka — ali je
9rad ali samostan, ali pa samo stavba,
katero nas bodo nagnali in potem spustili ^Irak...
^saka družina je dobila svojo celico za ^stanovanje" in si ni težko predstavljati, kakšni duševni tesnobi smo se znašli, uini skrbi, kaj bo z nami. Samostan chvvarzenberg je bilo mogočno poslopje, Sterega lastniki so prej bili redovniki. Tudi rti Hitler ni prizanesel - tudi nje je predal in ostali so tam le stari menihi, da Javljajo najnujnejša dela. Ko smo na
večer našega prihoda stopili v to skrivnostno poslopje, je bilo v velikem hodniku vse polno hitlerjanskih zastav; prav tako je bilo v jedilnici In nismo vedeli, kaj naj to pomeni. V jedilnici, ki je bila za naše pojme grozno velika, smo dobili prvo večerjo v pregnanstvu: vsak je dobil nekaj polgnilih, neolupljenih krompirjev in skodelico ostrož-ničnega čaja. Toda nihče ni mogel večerjati — že zaradi prestanega strahu, pa tudi zaradi neužitnosti krompirja, ki bi bil doma kvečjemu za svinjsko krmo. Spravili smo se k počitku, polni tesnobe in obenem tudi radovedni, kaj bo jutri, kaj se bo zgodilo z nami.
Po neprespani noči smo bili zjutraj kmalu pokonci. Skrb in radovednost sta nas mučili in glej — kmalu smo tudi ugotovili, zakaj je v samostanu toliko teh kljukastih zastav: za vsako zastavo, ki so v tolikšnem številu visele po zidovih, je bila namreč skrita kaka sveta podoba ali križ. Tako so torej nacisti hoteti prikriti pravo podobo tega poslopja.
V Schwarzenbergu smo se znašli pregnanci iz vseh krajev naše Koroške, še dobro se spominjam, da so biti tu Vavtijevi iz
Rut, Miklavčičevi in Halegerjevi iz Roža, Turk-Sternovi iz Podkraja pri Pliberku, Pučnikovi iz Galicije, Hanin-Kajžrovi iz Dvora pri Šmihelu, Ogrisovi, Kropivnikovi in Mar-tičevi iz Bilčovsa, Isopovi, Baumgartnerjevi in Janahovi iz Šentjakoba, Trunkovi iz Žu-žalč, Vrhnjakovi iz Suhe in še mnogi drugi, katerih imena pa sem že pozabila.
Razpoloženje med pregnanci je bilo porazno. Nikogar ni bilo, ki bi nas bodril in nam vlival voljo do življenja. Tudi tisti stari menihi, ki so še ostati v samostanu, so nas gledali postrani, češ, kakšne razbojnike so neki prignali v ta sveti kraj. Bili smo pač vsem v napoto. Prvih štirinajst dni še nismo delali, zato je bilo za premišljevanje časa še in še. Le pogumni in preizkušeni borec za narodne pravice iz predvojnega časa, tovariš Janko Ogris iz Bilčovsa, je pravilno ocenil položaj pregnancev. Začel je utrjevati voljo do življenja vsem, ki so tavali po taborišču kot strahovi, kot sence brez trohice upanja za bodočnost. Posebno skrb je posvetil Maksu Grilu, ki je bil izseljen z osemdesetletno bolno materjo in majhnim otrokom. Ogris je dopovedoval, da se je od misli na dom treba priboriti do zavesti, da se nahajamo v krempljih nacistov in ima samo tisti izglede, da se kdaj vrne v svoj kraj, ki bo ostal odporen, poln zaupanja in močne volje, da mora preživeti ta čas. Z besedami, da mora pravica zmagati in da se bomo spet vrnili domov, je vlival živim mrličem življenjsko voijo in že čez
nekaj časa razpoloženje v taborišču ni bito več tako brezupno kot prej.
Zlasti pa se je Janko Ogris posvetil mladini, ko je videl, kako otroci tavajo po taborišču brez šole ir) cilja. Lotil se je odgovorne in težavne naloge učitelja ter je mladino učil brati, pisati in peti. Nekaj časa je delal to ilegalno, potem pa je zaprosil vodjo taborišča Fika za uradno privolitev, da lahko vzgaja mladino kot pomožni učitelj. Ko je dobit to dovoljenje, se je tovariš Ogris s še večjo vnemo vrgel na delo z mladino.
Vodja taborišča Fik je bil SS-ovski oficir. Okoličani so govorili, da je bil prej navaden cestni delavec, sedaj pa je ošabni komandant, ki odloča o vsakem posamezniku, kaj in kje bo delal; nekatere je postal tudi v koncentracijsko taborišče, izseljenci so kmalu ugotovili, da je Fik nevaren prostak, kii so mu le jahalne hlače in škornji dajali njegovo moč; brez tega pa je bil navaden slabič.
Po preteku prvih štirinajst dni se je izboljšalo tudi vzdušje med nami in menihi. Lahko smo obiskovali cerkev, saj sta biti tam dve cerkvi in kapelica, kjer je bilo dovolj prostora za vse. Tudi tedanji oblastniki so dali privoljenje, da se lahko udeležujemo verskih obredov. Ker je bil Janko Ogris star organist in veren človek, so šli pregnanci z njim v cerkev ter so prisluhnili, ko je sede) za harmonijem na koru In igral. Pri tem je bita njegova posebna vrlina, pa tudi nevarno tveganje, ko je po vsaki maši
Let ranjene kurirke
Kurirka Ivika je z upanjem v očeh zrla rdeče-belo-modro zastavo, ki je vihrala pred zasilno ambulanto. Osvobojeno ozemlje se je nemo zavijalo v sivo meglo. Po gozdu se je širilo nekaj tako napetega, da se nobena ptica ni zganila v vejevju.
Bolničarka je božala kurirkino za prvo silo obvezano ramo rekoč: „5e malo stisni zobe, deklica! Kmalu boš poletela na jug, k morju. V zavezniški bolnišnici ti bodo pomagali."
Napol ležeča na zasilnih nosilih ji kurirka ni odgovorila. Upanje v njenih očeh je za hipček ugasnilo, kajti v rami in v nogah so jo hudo skelele rane. Vedela je tudi, da vihrajo na drugi strani gozda sovražne zastave. Let partizanskega letala je tvegan.
„Ali ne bom umrla?" je šepnila kurirka.
„Ne, zagotovo ti bomo pomagali!"
..Pomagali," se je trudno nasmehnila. „A!i me boš kdaj obiskala? Veš, nikogar nimam . . ."
„Bom, češnje ti bom prinesla, kmalu bodo zorele," je iztisnila iz sebe bolničarka. Obrnila se je, da bi skrila solze.
Kako je svoboda včasih majhna, je pomislila bolničarka. In boleča. Deklica premaguje dvojno bolečino.
Ivika je krepko prižela nase culo, povezano iz materine rute. V culi je bilo vse njeno bogastvo: materina ogrlica z obeskom, očetova ura, bratov nožič, okroglo ogledalce, par volnenih nogavic in Prešernove poezije, ki ji jih je podarila bolničarka.
Iz megle se je ropotaje spustil jekleni ptič z rdečo zvezdo na trupu. To je bil to jutro edini ptič, ki se je upa! oglasiti. Naglo so ga napolnili z ranjenci.
V varstvu megle je letalo usmerilo let proti
fotal po nebu, kot da ga je narisal slikar na modro platno neba v enem samem silovitem zamahu.
Taka je zagotovo svoboda, je pomislila deklica.
Očarana se je zazrla v globino. Pod sabo je zagledala razburkano belo morje oblakov. Iz valov so štrlele bele čeri in drsele v daljavo.
Naenkrat so se valovi pogreznili. V soncu bleščeče se morje je izteklo skozi počeno dno.
Kurirka je zagledala zdolaj, na dnu brezna, križem kražem posejane črte in barvne pike.
Čez hipček je letalo znovič zalila sivina. Te megle se je ustrašila. Spomnila jo je na smrt matere in očeta . . . Nikoli ne bo pozabila tistega na veke prekletega jutra, ko so bili sovražni vojaki odvlekli mater in očeta pred rodno hišo. Ustrelili so ju bili pri stari hruški. Z bratom sta bila tedaj v smrtnem strahu ušla skozi zadnji hišni izhod. Reši! ju je bil gozd.
,Ne, ne ubijte me!" je dušeče zahlipala. V mlečni sivini, ki je prodrla vanjo skozi letalsko okno, je hlastnila za zrakom, kajti zazdelo se ji je, da so se vanjo uperile črne cevi pušk.
Letalo je spet lahkotno prhnilo v sončno modrino. Ni vedela, ali se nagiba ona ali se obračajo kristalno bele gričevnate pokrajine in belo morje. Med blodenjem in resničnostjo se je vse razmaknilo pred njenimi očmi poševno, navpično, vijugasto. Obkolile so jo skrivinčene podobe.
Zamaknjena ni opazila borca, ki ji je z mokrim robcem vlažil vročične razpokane ustnice.
„A!i hudo boli?" je zaskrbljeno vprašal.
Sunkoma je obrnila glavo. Skrivenčene podobe so sicer izginile, toda zdaj je zagledala povi-
to prikazen. Iz obvez so kukala samo usta in upadle oči.
„K-kje sem . . .? Mama . . ." je zadrhtela.
„Ne boj se, na varnem smo! Bližamo se morju, so se premaknile ustnice sredi povoja.
Iviki se je stemnilo pred očmi. Na povoju se je upodobila čelada s kljukastim križem, iz čelade pa se je izprožila puškina cev. Taka, kakršno so tuji vojaki prislonili na materine prsi.
„Ti . . . me boš ustrelil . . ." je zadrhtela.
Ampak čelada s cevjo je naglo izginila. Kurirka je zgubljala zavest. Žgoča bolečina je pritisnila iz ramena v prsi in jo hromila.
„Jaz sem, tvoj tovariš," je slišala iz daljave. „Vsak čas bomo pristali v Južni Italiji. V bolnišnici nama bodo pomagali. Veš, odkar so leta 1943 ugonobili fašista Musolinija, so Italijani naši zavezniki."
Beli iskreči valovi so se trgali. Skoznje je pokukala konica zvonika. Letalo se je pogrezalo vse globlje in niže proti gručam hiš, ki so se večale kot pod povečevalnikom. Povsem blizu se je zalesketalo modrikasto prostranstvo. Morje.
Počasi, skoraj lenobno so tonili v valujočo modrino. Šele ob dotiku z zemljo je Ivika zaznala prevaro. Prav nič lenobno, temveč bliskovito so drveli po pristajalni ploščadi. Kljub temu je deklica še dalje tonila v valujočo modrino.
Mogoče se ji je vse samo zdelo. Morda je sanjala, da leži pod velikim modrim reflektorjem, da ji pulijo iz prsi drobce granate, ona pa ne čuti bolečine.
Povsem jasno je zagledala, kako vstaja na modri morski pokrajini zlatolasa SVOBODA in kako stopa proti njej v dolgi modri obleki.
„Prišla je..." je zašepetala, „vsa zlata in modra ..."
Vsi v operacijski dvorani so si oddahnili.
Deklica je bila rešena. Zdravniki so bili zaustavili drobcene rdeče češnje mladega življenja, ki je odtekalo iz njenih ran.
Spev Koroške
Po koroških doiinah spev !ep nam doni, odmev še v pečinah veseio grmi.
Od Dobrača h Goiici že jek ta zveni,
Obirju in Peci giasno tudi veii:
Veiikani vi mirni, zganite se zdaj, na Trigiavu krasni tam giejte sijaj!
Naš narod tam vstaja, se iz spanja budi, si roke podaja, k svobodi hiti.
Janko Ogris
(pesem je bila napisana v pregnanstvu leta 1944)
jugu.
Kurirka je pritisnila nos na letalsko okno. Dobra ptica, je pomislila. Skraja ni vedela, ali zares prodirajo vedno više v sivo brozgo, ali je tak začetek umiranja.
Joj, poleteli so naravnost v mlečno sivo meglo.
Zatisnila je oči. V njej so se zavrtele dušeče podobe. Zagledala se je, kako z bratom teče skozi gozd. Cilj je osvobojeno ozemlje. Izročiti mora važno sporočilo o bližajoči se ofenzivi. Ob senceh ji švisnejo krogle. Nihajoča med strahom in dolžnostjo se požene v hrib. Brat presunljivo krikne. Morilska granata se v velikem loku raztrešči ob smreki. Pritisk ju vrže na blatno kolovozno pot. Ivika hoče zaščititi mlajšega brata, ki leži raztrgan in krvav meter od nje, a ga ne doseže. Ne more premakniti nog. Pogoltne jo tema. Siva tema, takale kot tale, v katero se je zarilo letalo.
..Pomagajte!" je kriknila z obrazom na letalskem oknu.
Odprla je oči. Glas ji je otrpnil v grlu, kajti letalo je predrlo oblake. Pod sabo je zagledala iskreče se vrhove nepregledne bele pokrajine — belo deželo Eskimov, o katerih ji je pripovedovala bolničarka. Nad letalom se je sredi čiste modrine smehljalo zlato sonce. Kdaj pa kdaj je mimo njega poredno priskakljal koprenasti beli tajček z dolgim pajčolanom, ki je fr-
+++++++4++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++l++++4+++++.,++++++.,++.,++++++++++++++++++++++++++++++++4++++++++++++++++++++++++.+++*'
Mamica in očka sta imela rada štiriletno Sonjo. Tako rada, kot imajo pač radi starši svoje otroke.
Toda bdi so časi, ko očka ni mogel pripovedovati pravijic, ko mamica ni utegnita detati oblekic za Sonjine punčke. Vojna je bila.
Zato je morala mamica z očkom z doma, da bi ju Nemci ne dobili. Vsi trije so šli v gozd k partizanom. Za Sonjo je bilo prehudo: dež, veter, dolge in mrzle noči brez strehe. Smilila se je partizanom. Zbolela bi lahko.
Poiskali so prijazno družino v neki vasi. Tja so dali Sonjo. Imela je toplo posteljico, nakupili so ji nove obleke, sosedovi otroci so ji nanosili igračk in radi so se igrali z njo. Povsod se je razvedelo, da je Sonja hčerka partizanov, da je prišla iz gozda ... In oprijelo se je je ime punčka iz gozda. Kadar je Sonja začela praviti o gozdu, o
partizanih, o puškah in o ležiščih v listju, so otroci pozabili dihati in z odprtimi usti poslušali punčko iz gozda. To pa je bilo malokrat. Sonja je bila skopa z besedami.
Nekega jutra, rano, ko je So-
Punčka
nja še spala, so prišli Nemci. Zvedeli so bili za punčko iz gozda. Hoteli so kaj zvedeti o partizanih. Obkolili in zastražili so hišo, gospodinja pa je morala z njimi v sobo k Sonji.
„Kje je tvoja mamica?" je najprej vprašal tolmač, brž ko se je Sonja zbudila. Dekletce se je sprva prestrašilo. Tolmač, ki je znal dobro slovensko, je privlekel iz že-
pa veliko lešnikovo čokolado, jo ponudil Sonji in znova spraševal: „Kje je tvoja mamica?" „Tovarišem kuha v gozdu," je rekla Sonja. Ko so Nemci slišali, da je dekletce spregovorilo, so si
iz gozda
trli roke od nestrpnosti in napeto poslušali tolmača.
„Kje je očka?" je nadaljeval tolmač.
,,Očka pa samo zelence strelja," je spet dejala Sonja.
,,Kje so zdaj partizani?" je znova vprašal tolmač.
Sonja je obstala.
„Ali prihajata očka in mamica ponoči k tebi?"
Zaman, vse tiho!
„Ali hodijo v to hišo partizani?^,
Sonja je bila kot nema. Niti oc* ni premaknila. Gospodinja, ki jo j? držala v naročju, je bila v straha* Še prejšnji dan so bili v hiši parti' zani. Sonja jih je videla. Jagode s" ji bili prinesli iz gozda. Če bi sa* mo prikimala, bi Nemci zažga)' hišo, izgnali in postrelili ljudi* Toda Sonja — morda se je bita prestrašila, morda je slutila nevaf' nost — ni zinila več besedice.
Nemci so še ponujali čokolado< silili so tolmača naj sprašuje, toda Sonja je ostala tiha.
Ker niso mogli družini ničesa** dokazati, so Nemci odšli. Vsi ^ hiši so potem dajali Sonjo iz naročja v naročje, jo obsipali s p°' ljubi, kajti punčka iz gozda je ^ molkom rešila hišo in družino pred nevarnostjo.
- Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora
Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora
zaigral še himno „Hej Slovani, svet se trese..." Tako smo bili vsakokrat, ko smo se vračali iz cerkve, spet bolj korajžni in polni vere, da bomo preživeli in zmagali.
Seveda je bila sreča, da v naših vrstah ni bilo ovaduha, ki bi Ogrisa prijavil gestapovcem; Nemci sami pa niso vedeli, kaj igra in zato tudi niso kaj ukrepali. Vendar tudi v cerkvi ni vladalo pravilo, ki se glasi: Pojdite in učite vse narode. Tudi v cerkvenih krogih so bili taki, ki so blagoslavljali nacistična dela. Tudi pater Gvardijan je v cerkvi molil: Heilige Maria, deutsche Mutter Gottes ..." Našim vernim izseljencem se to ni zdelo prav in so pri patru Gvardijanu protestirali, da Marija ni samo mati nemških vernikov, temveč vseh kristjanov in vseh narodov. Od tega časa naprej pater ni več molil „deutsche Mutter Gottes", temveč samo še „Mutter Gottes". Postali smo prijatelji in izkazalo se je, da tudi pater Gvardijan in ostali menihi niso bili solidarni z vladajočimi. V cerkev pa smo hodili samo tako dolgo, dokler smo bili nameščeni v samostanu.
Po štirinajstih dneh brezdelnega tavanja so vse tiste, ki smo bili sposobni delati, poslali rta delo v razne kraje; samo stari in bolni ljudje ter otroci so ostali v taborišču. Pač pa se je moral vsak, ki je čez dan šel na delo, zvečer vrniti v taborišče in se javiti komandantu. Jaz sem šla oziroma bila poslana kak kilometer daleč na prisilno delo k nekemu kmetu, ki je bil obenem tudi
nacistični župan. Opravljati sem morala pod velikim naporom in jokanjem vsa težka kmečka dela, čeprav sem imela šele petnajst let. Najtežja je bila molža šestih krav, ki niso hotele dati mleka; roke so me tako bolele, da sem mislila, da mi bodo odpadle. Res hudo je bilo. Toda čeprav sem bila zaradi nevajenosti težkega dela skrajno izmučena, sem se vsak večer kot mlada srnica pognala po strmini, da bi čim prej prišla v taborišče - k materi in očetu. Kljub vsej moji prizadevnosti pa novi gospodarji niso bili zadovoljni z menoj; rekli so, da sem zanič.
Pri hiši je bilo tudi dosti perutnine. Nekoč sem morala na vrtu za hišo pasti gosi in paziti, da mlade ne bi šle v vodo. Pa sem zadremala in glej, že so mlade goske prešerno plavale po vodi in se veselile prostosti. Potem sem jih čuta še in še: rekli so, da bodo mlade goske vse poginile, ker so bile mokre. Polovili smo jih in jih je gospodinja odnesla v kuhinjo, kjer jih je posušila v pečici, da se ne bi katera prehladila. In glej čudo - nobena goska se ni prehladila in tudi crknila ni nobena.
Mojo mamo so poslali na delo k'sodniku Schmutzu v Scheinfeldu, popoldne pa je morala na prostrana polja gradu Schvvarzen-berg in tam delati brez vsake hrane odnosno kosila, Tam je delalo še več naših pregnancev, večinoma pa so bili tam zaposleni Srbi in Poljakinje, Na vse te brezpravne sužnje je pazila zver v človeški podobi, ki
so ji pravili Kuni. Nenehno je postopala za prisilnimi delavci, jih priganjala in tepla z bičem po golih hrbtih. Delavci, posebno Srbi, so bili strašno jezni na to pošast in so škripali z zobmi, češ, da bo že prišel čas, ko se bomo maščevali. Marsikateri je pobegnil od dela na polju, da bi se izognil krutosti te ženske, toda čez nekaj dni so ubegle navadno spet prignali nazaj in potem se je ženska pošast še bolj šopirila in maščevala.
Ker je bil moj oče vojni invalid, je ostal zaenkrat še v taborišču brez dela. Isopa so poslali v Schonfeld na delo k nekemu rejcu lisic, Janko Ogris je moral na neko žago in tako so nas razkropili na vse strani. Srečavali smo se le še po večerih, potem samo še vsak teden. Takšno je bilo življenje izseljencev, ki pa smo se vedno veselili snidenja, ker smo vedeli, da Ogris in drugi razgledani sotrpini več vedo kot mi ..navadni" ljudje. Dobili so namreč zveze z nemškimi demokrati in antifašisti ter so poslušali tajna radijska poročila o stanju na bojiščih. Tako so pregnanci, ki so izvedeli za takšna poročila, s svojim obveščevalnim delom dvigali med sotrpini zavest in upanje, da bomo kmalu rešeni in spet svobodni. Tov. Ogris pa je kot ..glavni štab" imel velik zemljevid, na katerem je vsak večer sproti prestavljal buoike in označeval, kako daleč so napredovali naši zavezniki.
Čez leto dni smo morali izprazniti samostan Schvvarzenberg in so nas odpeljali v
novo taborišče Frauenaurach pri ErlangernJ-kakih 70 kilometrov od Schvvarzenberga. ^ naše staro bivališče so pripeljali nove pre-gnance, tokrat iz Slovenije. Njihova poseb-nost je bila v tem, da so bili to samo stat' ljudje in otroci, ženske pa oblečene v črni* no. Kmalu smo izvedeli, da so te ženske s a* me vdove; njihove može so fašisti postrelit'' nje pa pregnali na prisilno delo v Nemčijo.
Nekoč je župan Jakob Fritz, pri katereT sem bila na delu, hotel od mene zvedeti' zakaj so vse te ženske črno oblečene bil je sicer star Parteigenosse, vendar je še ohranil kanček človečnosti v sebi. Povedala sem mu, da te ženske žalujejo za svojimi možmi, ki so jih postrelili Nemci. Vendar nikakor ni mogel verjeti, da bi jih P°' strelli Nemci, in mi je dejal: „Das machen die Deutschen nicht!" Potem je poizvedoval dalje in se dokopal do resnice, da jif imajo res Nemci na vesti. Priznal mi je, ^ je torej res, vendar da ne ve, zakaj se je to zgodilo. Polagoma sem se privadila dele in tudi ljudi pri tej hiši in razmere so postal vsaj za trohico znosnejše.
Naj opišem še primer Rusa Vasilija, ki je bil na prisilnem delu pri našem sosedi Holzerju. Bil je zelo priden in ubogljiv. Nekega dne pa kličejo našega župana ^e pošto v Frankfurt, da bi prisostvoval gledu paketa, ki ga je oddal Vasilij za svoje svojce v drugem taborišču.
M)R0VN< DEMONSTRACIJ! V CELOVCU:
Vsak izmed nas mora prispevati svoj deiež v boju za mir
C«]	16' uri popoldne bo v
°vcu pričetek koroške demonstra-)e za mir in raziorožitev. Ta demon-js de) vetikih demonstra-. L ^^^ilnih državah, naj bo iz-rr, . . ^P^nenja in želje po miru v Ev-°P' m v vsem svetu.
„ve!iko-republiki
-^°S°cni tako imenovani v Zvezni 4-i-	60 bili signal ter so izrazili
en ^ ^^ropskih narodov po miru in av^ ?Pj^v"'°st' v svetu. Za obletnico p^^'Jske državne pogodbe 15. maja o na Dunaju osrednja avstrijska ^jovna demonstracija, ki bo doku-a ^"*^'a tozadevna mirovna priza-V3U)a tudi v naši državi.
p Dvakrat v tem stoletju že je bila ;	P^^^Dšče nečloveške morije
]j^ ""sevanja neštetih človeških živ-D m materialnih dobrin. Ponovno nevarnost vojne, tretje in hkrati riš^ ^^bnje svetovne vojne. In prizo-ka^' vojne bi bila spet Evropa, na^'	rakete in druga uničeval-
orozja so naperjena v prvi vrsti jeni na dva
.	. so naperjena
- T* Evropi, razdeljeni na dva vo-^ bloka, ki stremita po nadvladi svetu. Politiki zahodnoevropskih ^ 2av se oklepajo Amerike, ki bi rada s* o strahu in ustrahovanja izsilje-o,. ^.ovropske narode, češ, samo naše ]-vam zagotavlja mir. Vendar da Evrope niso več tako naivna, toT^ modela, da so samo strateška Vel ^1 ^ boju obeh vojaških blokov in am^'<! ^ nadvlado v svetu. Izjave criskih politikov o ,,omejeni atom-
ski vojni" v Evropi so samo dokaz za tako cinično politiko.
Vendar vse mirovne demonstracije ne bi bile verodostojne, če bi se obračale samo proti eni od obeh velesil. Prav tako, kakor ogroža ameriška nevtronska bomba varnost evropskega prebivalstva, je na Evropo naperjenih več sto sovjetskih raket in tankov, prav tako opremljenih z atomskim orožjem. Vsaka od obeh velesil opozarja na nevarnost, ki da jo predstavlja druga velesila; s tem argumentiranjem tudi vsaka dokazuje, da je prsiljena oboroževati se v lastno obrambo. Vendar pa se tanki, rakete in druga uničevalna orožja nikoli ne bodo spremenila v kruh in maslo. In gotovo ni naključje marveč nevarno dejstvo, da ravno podjetja vojne industrije beležijo najvišje dobičke.
Vse to samo potrjuje pravilnost in nujnost mirovnega gibanja v svetu. Vladajoči ta gibanja ocenjujejo vedno tako, kakor jim je ravno po volji. Tako se zahodne sile zaganjajo proti vsakršnemu mirovnemu gibanju, ki ne ustreza popolnoma njihovim politič-nm in strateškim predstavam — govorijo o „sovjetski agitaciji", kakor da bi bili vsi stotisoči demonstranti plačanci komunističnih organizacij. Obenem pa se zahod zavzema za vse tiste grupacije, katerih cilj je revanši-zem — od belogardistov preko Gruzincev in Kozakov tja do raznih verskih opozicijskih gibanj.
Pri tem pa vzhod prav nič ne zaostaja. Mirovnemu gibanju v Zvezni republiki Nemčiji daje vso podporo in priznanje, toda v hipu, ko se podobno gibanje pojavi v Nemški demokratični republiki, za to ni več razumevanja. Vzhodnonemški mladinci s svojim geslom „Schwerter wer-den zu Pflugscharen" niso deležni enakih simpatij vzhodnonemških oblasti kot pa zahodnonemški mladinci s svojim geslom „Frieden scbaffen ohne Waffcn".
Kdor se dejansko zavzema za mir, za mir namreč v smislu enakopravnosti in pravičnosti, ne pa za mir v interesu enega ali drugega bloka, ta ne sme biti slep na enem očesu. Ravno ta nevarnost pa obstaja pri mnogih neiskrenih prijateljih, ki se radi vmešavajo v vsakršno gibanje za mir. Odkrito in iskreno mirovno gibanje mora imeti v središču mir in svobodo brez ideoloških ali političnih predsodkov: tisti, ki obsoja El Salvador in tamkajšnjo ameriško politiko, ne sme molčati ob dogodkih na Poljskem ali v Afganistanu; enako pa seveda velja tudi v obratnem smislu. Mirovno gibanje, ki zasluži vso podporo in simpatijo, se bo moralo pač otresti raznih „prijateljev", če bo hotelo ostati verodostojno.
Želja po miru pa bo ostala tako dolgo, dokler bo grozila nevarnost vojne. V boju za mir naj bi vsak prispeval svoj delež — tudi s svojo udeležbo na današnji demonstraciji v Celovcu!

RADIO — TELEVIZIJA

5		A V S T R i J A 1
S		PETEK, 23. 4.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke
— 9.30 Ruščina — 10.00 šoi-— 10.30 Zadnji Mohikanec — hi$	ciasics — 12.00 Sin iz dobre
§ ^ — H.oo Uredništvo — 17.00 Za pred-. s*<e otroke — 17.25 Wombe!i — 17.30 ho!?'**	— 17.55 Otrokom za tahko
1 18 (M Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Od e .'i Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 lot) XY — 21.15 Modna revija — 21.20 — 22.10 Rektama in šport — <0 Nočni studio — 23.20 Oddaja XY — Poročita.
24. 4.: 9.00 Poročita — 9.05 An-$či	** ^ Francoščina — 10.05 Ru-
]w " 10.35 Zabavna oddaja kmetov iz 1l^'ert*o — 1125 Zgodovina fotografije — 1$H *^°^ni studio — 13.00 Uredništvo — ^rj Bobji regiment — 17.00 Mati zmaj ^ — 17.25 Wombeti — 17.30 Pasje l8Qn^e — 17-55 Otrokom za tahko noč — ^ Dva krat sedem — 18.25 Dober večer iz	žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike
ttj,.''st''je }n Južne Tiroiske — 19.30 čas v 3? J; šport — 20.15 Eden bo zmagat — — 11 55 Devet na muhi — 23.50 "orodni ptesni turnir — 0.50 Poročita.
4.: 11.00 Ura tiska — 12.00 v	komunikacija — 15.00 Adeia še ni
*	16-45 Gasilec na luni — 17.15 Seri' ^"'gersson — 17.40 Helmi — 17.45 Klub strr ^ * 1660 Mi — 19.00 Slike iz Av-\tlon'"* 19.!0 čas v sliki in šport — 20.15 hok ' T°''ess — 21.40 šalom — 21.45 šport,
ej skupine A
.^ONEDEL
^'edšolske otroke - 9.50 Prosim k mizi 1i	'""1' * 1° M Babji regiment
"OSI	^°'° *** ^60 Zgodba dalj-
*	H.00 Uredništvo — 17.00 Za ^ otske otroke — 17.25 Pošteno pogtej
30 stike naše zemtje — 17.55 Otro-noč — 18.00 Fauna tberica — ČQs ^ — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 ^100h"S*'^ — 20.15 Ponedetjski šport — sef? — 21.05 Profiji — 21.55 šport ^ K Poroti,o
Poročila — 9.05 Za 1°C0	— 9.30 Angleščina -
Ve{ j^mota in prostor — 10.30 Adeia še ni ""* 12 15 Ktub seniorjev — 13.00 17 2$	— 17.00 Za predšotske otroke —
*9hk	z miško — 17.55 Otrokom za
hu	*** 18 00 Popaj, mornar brez stra-
4vs, .T'°nstva — H M Mi — 19.00 Slike iz
^ "je — ]? M gg, y ,,j^j _ ,Q H p,j,mg
k,,i ^ Hokej skupina A 1 proti 3 — 22.00 ernichova ulica 12 — 23.20 Poročila.
ja	„ 4 , ? poročila — 9.05 Odda-
.""Sl«) — 9.35 Francoščina — 10.05 1fCS^D° jutri — 10.30 Sirota iz Lovvooda — jireg	ciassics — 12.15 Prizma — 13.00
Viirj "'Stvo — 17.00 Začarana flavta — 17.30
23.30 Poročila.
Pan T ^-55 Otrokom za lahko noč — 18.00 S0ke^° inšpekcija 1 — 18.30 Mi — 19.00
<9,^ Avstrije in južne Tirolske
'etilj
19.30
sliki — 20.15 Veliki Grk — 22.00 Po-
ČETRTEK, 29. 4.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 Dežela in ljudje
—	10.00 izviri zgodovine — 10.30 Veliki Grk
—	12.15 Teieobjektiv — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Dobro poglej — 17.30 Neverjetne pustolovščine Lemija Gulliverja — 17.50 Super miš Oskar — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kri in čast — mladina pod Hitlerjem — 21.15 japonska — 22.45 šport — 23.35 Poročila.
		AVSTRiJA 2
1		PETEK, 2!. 4.: 7.M Retorična komunikacija — 18.00 Ga-
lerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sliki — 20.15 Velika pustolovščina Himalaja — 21.00 Fascinirano odkrivanje — 21.15 Modna revija — 21.20 Politika v petek — deset pred deseto — 22.20 Leto 2022. . . tisti, ki hočejo preživeti — 23.55 Poročita.
SOBOTA, 24. 4.: 15.30 športno popoldne — 17.00 Ljubite klasiko? — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 čas v sliki —
Kiub siovenskih občinskih odbornikov razpisuje mesto
VODJE BiROJA KLUBA
interesenti, ki aktivno obvta-dajo oba dežeina jezika, imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti, naj se javijo pismeno na naslov:
Kiub siovenskih občinskih odbornikov, KoschatstraBe 10, 9020 Ceiovec/Kiagenfurt, ter pr;iožijo prošnji živijenjepis. Piača po dogovoru.
19.GO Primer za ljudskega odvetnika? — 20.15 Hokej skupina A Kanada : Sovjetska zveza — 21.00 Evrovizija song-contest 1982
—	23.30 Nenavadne zgodbe Roaida Dahia
—	0.00 Poročita.
NEDEUA, 25. 4.: 12.55 športno popoidne — hokej skupina A 1 proti 4 — 17.00 veiika pustotovščina Himaiaja —	17.45 Pevski
kvartet osvaja svet — 18.30 Okay — 19.30 iz opere: Prodana nevesta — 20.30 Kari Lob! v pogovoru s prof. Ervvinom Ringtom in Heinzem Zednikom — 21.35 Poročita — 21.50 Franz Zogtauer v pogovoru z Lucio Popp — 22.25 „Eden ve več" — 23.40 Poročita.
PONEDEUEK, 26. 4.: 18.00 Perspektive — 18.30 Lou Grant — 19.30 čas v siiki — 20.15 Draga družina — 21.00 Kje sem? — 21.05
Poiitična dokumentacija — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ameriška noč — 0.10 Poročita.
TOREK, 27. 4.: 13.40 iz pariamenta — 14.55 Hokej, skupina A 2 proti 4 — 17.45 Tehnike iikovne umetnosti — 18.00 Orientacija — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Atfred potuje — 21.03 Dattas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 28. 4.: 16.45 iz partamenta — 18.00 Dežeta in ijudje — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v siiki in šport — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kuiturni dnevnik v sredo — 23.C0 Les metodies du matheur — 0.10 Poročita.
ČETRTEK, 29. 4.: 13.55 Hokej, skupina A 3 proti 4 — 16.25 Tehnika tikovne umetnosti — 16.40 Po Avstriji — 17.10 Lou Grant — 17.55 Hokej, skupina A 1 proti 2 — 20.30 Poročita — 20.35 Nekdaj — 22.C0 Deset pred deseto — 22.30 Ktub 2 in poročita.
JUGOSLAVtJA
NEOEL7A, M. 4.: 910 Poro-čita — 9.15 Živ žav — 10.15 Vroči veter — 11.10 Kažipot — 11.30 Narodna gtasba — 11.55 Svetovno prvenstvo v hokeju — 14.45 Poročita — 14.50 Pristuhnimo tišini — 15.55 Košarka — 17.35 Športna poročita — 17.40 Letejska gora, jugostovanski fitm — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Nepokorjeno mesto — 21.30 Športni pre-gted — 22.00 Poročita.
PONEDEUEK, 26. 4.: 8.45 TV v šoti — 10.00 Poročita — 10.05 Materinščina — 16.05 Kmetijska oddaja — 17.05 Poročita — 17.10 Mesta: Bertin — 18.00 Znana, neznana 3ugo-stavija: Kostanjevica — 18.30 Obzornik —
18.45	Pop godba — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fitm-ska detavnica — 21.30 V znamenju.
TOREK, 27. 4.: 13.50 Poročita — 13.55 Svetovno prvenstvo v hokeju — 16.30 Pot okoti sveta — 17.00 Stovenske tjudske pravtjice — 17.15 Stovenski ijudski ptesi: Koroška —
17.45	Pustotovščina — 18.15 Rdeče Trbovtje, dokumentarna oddaja — 18.50 Knjiga — 19.05 Ztata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Visoka napetost, jugostovanski fitm — 21.50 P. Tur-rini - W. Pevny: Atpska saga — 23.20 Poročita.
SREDA, 28. 4.: 9.00 TV v šoti — 10.00 Poročita — 10.05 TV v šoti — 17.20 Poročita —
Tri raziično veiika, za zazida vo primerna zemijišča v šent petru v Rožu so na prodaj Ponudbe pod označbo „Bii žina Vrbe" na upravo iista
Prispevajmo za gradnjo doma
dijaške, študentske in vajeniške miadine
„E!oveneki vestnik" je redno porcčai o domu, ki ga v Celovcu gradi Sicvensko šotsko društvo za dijaško in vajeniško m;ad:no ter študente. Ta projekt je trenutno med vsemi sioven-skimi na Koroškem co obsegu največji, po namembnosti pa najpomembnejši v našem narodnem živijenju. Dom bo siuži) mladini, ki se v Celovcu šola oziroma usposabija za pokiic.
V prepričanju, da je izgradnja tega doma zadeva ceiotne slovenske narodne skupnosti, je Siovensko šoisko društvo pri-praviio akcijo gradbenih kamnov, ki naj prispeva h kritju de!a visokih investicijskih stroškov. Ta akcija naj bo tudi nov primer ssl darnostne samopomoči, ki se je že toiikokrat pokazaia in tudi rodiia trajne sadove.
Danes začenjamo objavijati imena darovaicev. Vsem, imenovanim in neimenovanim, se iskreno zahvaijujemo za izkazano pomoč, obenem pa jih stavimo za zgied vsem drugim, da prav tako v okviru svojih možnosti podprejo naše skupno prizadevanje.
Siovensko šoisko društvo
Za gradnjo doma SŠD v Celovcu so prispevali: Zveza slovenskih žena v Celovcu 2500 ši!.; Olip Anita, Sele-Borovnica 500 ŠT; Svoboda, Celovec 270 šil.; Furjan Bartl, Obirsko 100 šil.; Bahr Klaus., Celovec 500 šil.; Kanzl Marija 50 šil.; Verdel, Borovlje 50 šil.; dr. Zwitter Mirt, Celovec 500 ši!.; Merva, Pliberk 200 šil.; Luser Albin, Celovec 1000 šil.; Urank Miran 50 šil.; Pavlič Kristina, Obirsko 50 ši!.; gradbeno podjetje Franc Begusch. Bistrica v R. 7000 šil.; Doljak Venčeslav, Celovec 500 šil.; Rovšek Jože, Škofiče 200 ši!.; Ban Sonja, Celovec 50 šil.; inž. Koncilja Franc, Škocijan 420 šil.; Maček Franc, Pliberk 50 šil.; Vedenik Franc, Celovec 50 ši).; Konec Stanko, Feldkirchen 100 ši).; Va-lerttinič Franc, Borovlje 100 šil.; Župane Pavla, Obirsko 100 šil.; Piček Folti, Škofiče 70 šil.; Rado Janežič, Celovec 500 šil.; Bol-težar Matilda, Obirsko 200 šil.
17.25 Ciciban, dober dan — 17.45 Družina Smota — 18.10 Pozdravtjena, Makedonija —
18.30	Obzornik — 18.45 Borovška dotina, gtasbena oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Kas-bach, avstrijski fitm — 21.45 Miniature —
22.05	V znamenju.
ČETRTEK, 29. 4.: 8.55 TV v šoti — 10.00 Poročita — 10.05 TV v šoti — 17.10 Poročita — 17.15 Babičina resnična pravtjica — 17.30 Mi smo mati muzikanti — 18.00 Mozaik kratkega fiima — 18.30 Obzornik — 18.45 čutim sonce na obrazu, dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 Srečanje jugostovanskih batet-nih umetnikov — 21.30 V znamenju.
PETEK, 30. 4.: 8.50 TV v šoti — 10.00 Poročita — 10.05 TV v šoti — 17.25 Poročita —
17.30	Kaj je novega na podstrešju — 18.00 Zabavno gtasbena oddaja — 18.30 Obzornik — 18.45 Ekonomsko-potitični sistem —
19.05	Psihofizična rekreacija — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Pozdrav prazniku — 20.45 Ne prezrite
—	21.00 Modni utrinki — 21.05 Ti dnevi, ta teta — 21.50 športna oddaja — 22.00 SKAG
—	22.45 Gtasbena oddaja — 23.05 Poročita.
ORF - KOROŠKi RADiO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 23. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Zabavna gtasba — Spominjamo se.
SOBOTA, 24. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDEUA, 25. 4.: 7.C5 Duhovna miset — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDEUEK, 26. 4.: 14.10 Koroški obzornik — tz tjudstva za tjudstvo — 16.00 M. Pototschnig: Materinski dan (stov. šotska
TOREK, 27. 4.: 9.30 Land an der Drau — Dežeta ob Dravi — 14.10 Koroški obzornik
—	Mtadinske sktadbe za viotino in ktavir
—	Otroci, postušajte!
SREDA, 28. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Za oddih in premištjevanje ČETRTEK, 29. 4.: 14.10 Koroški obzornik —
Siovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu vabi na uprizoritev drame
MLADOST PRED SODiŠČEM v nedeijo 25. apriia 1982 ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Gostovaia bo igralska skupina SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie.
Kot znano je de!o z veiikim uspehom zrežira) Poidej Zun-der, prevod komada pa je napravi) Branko Gombač.
Prisrčno vabijeni!
KKZ in KD Giobtunita vabita na DRUŽiNSKO PETJE
v nedeijo Z. maja 198i ob 14.30 uri pri SoMarju v Gioba:nici.
Ma:topajo družine iz Ziie, Roža in Podjune. Povezuje dr. Ludvik Karničar
Siovemko prozvetno druMvo „Radi!e" vabi na igro KASTELKA
v zobato, dne Z4. apriia 198Z ob Z0. ur) v kutturnem domu na Radilah.
Naztopa dramzka zkupina Kuiturnega druJtva Brezje	Odbor
VESTNIK
tzdajatetj in zaiožnik: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Ceiovec, St. Rup-rechterstraBe 19/iV, tei. 0 42 22/84 9 24, teteks 42086 sindok o Uprava: 9020 Cetovec, Gasometergasse 10, tei. 0 42 22/32 5 50 Tisk: Zaiožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec-Borovije
OB NEKEM GOVORU:
Zgodovina je „anahronizem"
ie za tistega, ki se iz nje noče učiti
Po pTTzzA JoMz/A zzcJo/zroJoj/ojn' 7M JoTzzzzčz/z z/c/z, M jo /zoZe// j/oveTZ-
p7*eg7!z!zzce 0/7 vz-zz/riz/ v JoTzzo^/zzo TMgzMi/ /z /Ie/;zzM TZzzzzzj v ATTTzčZjo,' ^o jo j//z oA oPfefTMcz' Zzje/zJve /etzz
7^46 ZZz! Ce/o!ZJ^ZA Tz/zCzz/) Čz-zz^/zzo ZZzZ-P^J// J ^7o/ZcZjj^O jZ/o 77! 7*zZZg7Zzz/Z Z VoJzzZzzzZ ČrZzgzz/TZZCzZZZzZ,' ^O Je je pO-rew f PorP; zg popravo j^oJe ^ozz-rZzzzzZ7'z!7zo zzzzJzz/jcuzz/z: J/j^z'Z7ZzZ7ZzzcZjt! j/ovczzj^Z/! žrrev /zzj/zTzzzz — po vseA rep JožZvefj/A jzzzo pozneje zzzz z-zzzzz/A oč/cizz/czzA Zzjc/jcvzzzzjzz j/z'jz:/Z zzzJ/ izjave voJZ/zz/Z? preJjravn^ov Koz*oj^c.
Pojfčzzo Jo/<Z*0 JO ZZzZZZZ TZ J/707ZZZ7ZZZ
Peje^e Jcže/zzcgz: g/zzvzzz-jzz D/cJczzZgzz,
je o/z Jvzzjjct/erzz/cZ Zzje/jcfzzzzjzz Zz-rcczzo pozzJzzrz/, Ja jzzzo ^oroj^Z ^/o-vezzcZ ^or awrWjj^7 Jz-žzztz/jzzzzZ za jvo-jo zZVJtr/jj^o 77! ^OZ*OJ^O JoTTZOf/zzO 7*ej7!:'c7!0 JopzZzzcj/Z ve/;^e žrtve. „/77 ŽT-tve, ^z' jfe ;'Z/z JopTizzej/z'," je Jeja/ teJaj IVcJezzzg, „$te JopzZzzej/Z taJz za zzaj 77! /zZ/z: je to j^Kptta žrtev."
A/zzzzz/o zzeJe/jo jzzzo jpet j/Zj%/Z Zz-jave zzzzjv/jjcgzz preJjtav7!z'^a Korošce,-tokrat je 7!a jpozzz/zzj^Z j/ovcjzzojtz' oč o/z/etzz/cZ Zzjc/jczzzzzzjzz ^oroj^žA 57o-vet:cev govorz/ Jcže/zzZ g/avar Wag-?!er. /7: Tzjegove PejeJe jo zvette/e ta-^o, Ja je Az/a raz/z^a očztTta.
$ O/z Jvajjet/et7!z'cz' zzteJztve 7!a77! ;e govorz/ c/ove^, ^7' je tzzJz' ojc/zzzo te/ j^oz/ pe^e/ zzzzc/jrZčzzegzz tMoz-Zjcz:. Zato je 7!a j/zozzzzzzj^Z j/ovejzzojtZ zzzzje/ tzzJ) przTTzerrze AeteJe/ „Dgz! zzje/ztve zzajz/z j/oTezzj^Z/z Ježe/at!ov po zzaez-jajz'z77!^ je /zz7 gotovo erza zzzzjZ-o/j te77!7!7p toč^ V ZgoJov/zz/ ZZzZJC JoTZZO-V77!e. A/ZrzzZ /jaJje jo AzVz pregrza?:) Zzz Zzgzzzzzzz' z poJeJova7!e JozzzovZzze ta-77:0 zaraJz tega, ^er j/Zz je roJJa j/o-vezzj^a TTzatz. ^ovrattvo ter prezzrarzje pravzee Zzz č/ovej^ega Jojtojaz!jtva to j/avz/z' oz*gZjc. Vj/, ^7' jo jz' že oPrazJ/z žare^ č/ove^o/jaAja zz: pravzcTzojtz, to je zgrozz/ž oP te7?! početja 77: Joga-jazzja."
^ OP jtzrzJejet/etTzzcž zzje/ztve Ttazr: ;e govorz/ c/ove^, ^7' je Az/ teJaj — po /ajtrzz zzjavz' — je ../zocAgraJzger Nzt-/erjarzge". z17orJa Ao ^Jo v tej 0^0/-7!oJtž zJ^a/ opravzčz/o za vjeA/zzo zrz 7!acz7! V7ag7zerjevega 7!eJe/jj&ega govora. Po Ja Tzajtz takega opravzcž/a rze Po 77:oge/, z/ajt rze 0/7 IVagrzerjevetT! j/avojpeva zza Je77!o^ratzc7zo o/ztzovo 77! popo/7!OJt ^oroj^e oz. avjtrzjj^e JražAe — jaj to Ja/zov7!o očzjčeva-t:je vetzJar rzz j/o povjez?! 77!Z77!0 tzje-ga:?
Porej je zzjegove Pete Je 7!a 7!eJe/j-J^z przreJztvz' treAa je77!at/ ta^o, z^a-^or jo Pz7 poveJarze; /7: Je prz' tezr! zaveJatz, Ja jo Me govorjezte prezzzzj-/jez:o, 7!acrtz:o zzt zavejt7!o.
Po pa pozTzez!!, Ja je M zzjegov govor zza jp077!Z7!J^z j/ovej7!OJtz' /zotezzo /zzžvazzje.- oA ta^z prz/ožzzojtz' z'z! prej ta^zzzz /ora77!oz7! zzazTzrec zzjegovz/z Ae-Jej rzz' zzzogoce razazrzetz Jragace /&ot Arezo^zzrzzo ave/jav/jaztje 77!ocz v/a-Jajocega, ^ot z!aravz!OJt Arata/zzo Je-77!oz:jtraczjo o/z/ajtz, ce poTTtzj/zzzto, Ja Je je to zgoJž/o zza przreJztvz, z^z' je Ma pojvecez!a žrtvazrt zze^Jazzjega Arata/zzega z/ora/z/jaz:ja oA/aJtz. Če je je prz tezzz je j^/zceva/ z:a zaapazzje vo/z/cev zrz trJz/, Ja je zato apravz-čezz ta^o govorztz v Mezza o/ze/z zza-roJzzz/z j^apzzz v Ježe/z, potezzz zzzore-zzzo ta zzjegov zzajtop zzTzezzovatz /e po-po/7! czzzzzezzz.
V poJroAzzo razprav/jazzje o zzje-govz/z zzjava/z je taMj zze zzzorezzzo jpajčatz, agotovztz' zzzorezzzo /e to/z'^o, Ja zzjegovega govora zzzjo oJ^/azzja/z zzz o/zjoja/z /e tzjtz, /zz jo zzza zzepo-jreJzzo oJgovorz/z z žvzžgz. ^p/ožzza ocezza ta^o j/ovezzj^z/z Mt zzezzzj^z/z aJe/ežezzcev przreJztve je Az7a, Ja je Wagzzer očztzzo z/oraM gojto/jaPzzoJt /zza zzrecTzo opozorz/o, Ja že// govorztz', je /7// Tzaprojezz /e za &rat&e po-zJravtze AejeJe/j /zz j jvojzzzz „zzajto-pozzz" zaJa/ /z a z/ aJarec przzaJeva-zzjezzz po Jza/oga za jMpztezzz atzraaja pot/ reja/caetrza eaa^opravaezzza /a /j^reaezaa jož/tja o/ze/z aaroJov v Ježe/z.
Dejjtvo, Ja je je to zgoJ//o prav aa jpozazaj^z' j/ovejaojtz 0/7 o/z/eta/cz aajAo/j frag/caz/z JogoJ^ov v po/pre-te^/z' Jo/*/, pa jazao Mže, Ja je zgo-Jov/aa „aaa/zroa/zeza" /e za t/jtega, ^/ je /z aje aoce Mj aaac/tz.
Odprto pismo
OBEH SLOVENSKIH OSREDNJtH ORGANtZAOJ DEŽELNEMU GLAVARJU LEOPOLDU WAGNERJU
Spoštovani gospod dežeini giavar!
V Vašem nagovoru, ki ste ga imeti ob pritiki spominske svečanosti 18. apriia 1982 v Ceiovcu ob 40-ietnici izseijevanja koroških Siovencev ste trditi, da je avstrijska manjšinska zakonodaja „svetovno priznana". Koroško ste imenovati dežeto, v kateri stovenska narodna skupnost uživa četo posebne pravice.
Obe osrednji organizaciji koroških Siovencev, Narodni svet koroških Siovencev in Zveza stovenskih organizacij na Koroškem odtočno zavračata Vaše nepravitne trditve.
Zadnji dogodki v naši dežeti, predvsem prepoved nastopa otroških zborov v Vetikovcu, diskriminacijski sktep žitrajskega občinskega sveta, da se morajo odstraniti iz tjudske šote v Žitari vasi vsi dvojezični napisi ter ravnanje Dežetnega šotskega sveta, ko je zavrnit vtogo, pisano v stovenščini, ki sta mu jo nastoviti obe stovenski osrednji organizaciji, dokazujejo, da se s skticevanjem na dozdevno tako vzorno manjšinsko zakonodajo diskriminacija manjšine goji in četo pospešuje.
Z ogorčenjem so morate stišati navzoče žrtve nacistične straho-vtade in borci za svobodo Vaš spodrstjaj, ko ste izpovedati, da se mora repubtika Avstrija zahvatiti za svobodo te votji zavezniških držav in ne detežu mnogih ati matoštevitnih patriotov, ki so se boriti za svobodo. Smatramo omenjeno trditev kot pačenje zgodovinske resnice in omatovaževanje tistih mož in žena, ki so s svojim krvnim davkom šeie omogočiti ustanovitev demokratične in svobodne repubtike Avstrije.
Osrednji organizaciji koroških Siovencev sta mnenja, da take izjave, kot ste jo dati Vi kot najvišji predstavnik dežete ne stužijo konstruktivnim razgovorom na podtagi truda našega spoštovanega zveznega predsednika za dejansko enakopravnost narodnih skupnosti v Avstriji, mrveč jih bistveno otežkočajo.
Z odtičnim spoštovanjem:
Narodni $vet korožkih Siovencev Zveza :ioven:kih organizacij na Koroikem
Manjšinsko vprašanje ješe odprto
/NzzJg/jfMTzjf z 2. jrrzzzzzJ
rodnih obeležij, razvoja njune kulture, izobraževanja, družbenih oblik življenja in njunega gospodarskega položaja.
Predsednika sta soglašala, da je dialog In sodelovanje med avstrijsko zvezno vlado in predstavniki organizacij slovenske in hrvaške manjšine najboljša pot za reševanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na položaj in pravice teh dveh narodnostnih manjšin. Soglašali so tudi, da bo tudi pospeševanje prijateljskih odnosov med državama na vseh področjih in razvoj dobrososedskega sodelovanja pospešil reševanje vseh vprašanj, v zvezi s položajem in pravicami slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Predsednika sta s tem v zvezi opozorila na pomen in pozitivno vlogo narodnostnih manjšin kot mosta za razvoj dobrih sosedskih odnosov."
Zapiski ob državnem obisku
- Na pogovoru z zastopniki SR Hrvaške so le-ti opozorili tudi na vprašanje gradiščanskih Hrvatov, ki zahtevajo izpolnitev v členu 7 zajamčenih pravic. Med drugim so omenili, da zahtevajo Hrvati na Gradiščanskem upoštevanje njihovega jezika v otroških vrtcih, razširitev možnosti za prostovoljno učenje hrvaškega jezika v srednjih
šolah in potrebo po izobraževanju učiteljev za hrvaščino.
— Novinarji so od predsednika Kirchschlagerja hoteli vedeti kako velike so razlike med Beogradom in Ljubljano v manjšinskem vprašanju. Kirchschlager je meni), da teh razlik ne vidi. Dodal je še, da bi bilo napačno misliti, da se hoče Beograd znebiti kakšnih sitnih problemov. V intervjuju za avstrijski radio pa je dejal, da so bili v Ljubljani posebno odprti pogovori in je pokazal razumevanje za željo Ljubljane po konkretnih korakih v manjšinskem vprašanju. V močnejšem angažiranju Ljubljane za manjšinsko vprašanje pa vidi naraven pojav, posebno še, ker se slovenska manjšina močneje artikulira kot druge manjšine, in se Slovenci vrhu tega čutijo tudi močno ogroženi.
— Presenečena je bila avstrijska stran, ko so ob pogovoru med Kirchschlagerjem in Avbljem bili ves čas navzoči tudi novinarji. Najprej so videli samo jugoslovanske novinarje, nekoliko mirneje so bili, ko so za svojim hrbtom videli sedeti tudi avstrijske novinarje. Ta odprtost je omogočila novinarjem širši vpogled na stališča obeh strani. Brez dvoma je bilo to koristno, posebno še ker so avstrijski novinarji čuli, kako gleda Slovenija na lastno manjšinsko vprašanje in kaj zahtevajo' od Avstrije v tem vprašanju. To je bilo presenečenje, ko pa so menda vse komunistične dežele tako zaprte!
Še vedno iščejo giavnega igraica za fi!m: „Vas ob meji"
V času od 3. maja do 18. junija bodo na Južnem Koroškem za avstrijsko teievizijo snemati 3. dei fiima „Vas ob meji" (Das Dorf an der Grenze), katerega dogajanje sega v ieta 1966—1976.
S tem fiimom bo narejen poskus, prikazati poiožaj koroških Siovencev v tem času. Kakor v obeh prvih deiih, govorijo osebe v svoji materinščini, torej siovensko in nemško.
Čeprav osebe v triiogiji „Vas ob meji" v giavnem predstav-ijajo pokiicni igraici, naj bi na podiagi dobrih izkušenj pri tii-mu „Lepi dnevi" (Schone Tage) obe giavni viogi igraii ijudje iz kroga tukajšnjega prebivaistva. Zato iščemo miade moške raziičnih pokiicev (tudi šoiarje in študente) v starosti od 17 do 27 tet, katerih materin jezik je siovenščina.
Osebno se iahko predstavijo v Borovijah v gostiini „Zur Post" (Hauptpiatz 2) dnevno (razen ponedeijka) od 20. do 21. ure.
teamfiim produktion wien
SAK iGRA NEUČiNKOViT NOGOMET:
Žrelec - SAK 1:0 (0:0)
Preteklo nedeljo je SAK. gostoval v Žrelcu, ki je bil zadnjt na lestvici podlige. Domače moštvo je moralo nastopiti brez nekaterih standardnih igralcev, ker so poškodovani ali pa niso smeli igrati zaradi rdečega kartona. Tudi SAK. je moral nastopiti brez Luschnika, ki je bil bolan in brez Perča, ki zaradi izključitve ne sme nastopiti. Igral pa je spet Lam-pichler, ki se je po osmih mesecih ozdravil po svoji težki poškodbi.
Trener Babšek je tokrat precej spremenil postavo, saj je na klopi ostal Polanšek.
Igra se je pričela takorekoč z rdečim kartonom za domačine in z hudo izgubo za SAK. Po hudem prekršku nad Velikom sta oba igralca morala zapustiti igrišče. Domačega igralca je sodnik izključil, Velik pa je šel zaradi poškodbe. Njega je nadomestil Polanšek. V prvem polčasu je bila igra precej izenačena. SAK v prvih 25 minutah, čeprav je imel moža več, ni imel niti ene dobre priložnosti. V 26. minuti pa je moral po odločitvi sodnika še drugi igralec domačinov zapustiti grišče. Vsi so mislili, da bo imel sedaj SAK lahko
igro, vendar igralci SAK so spali na* prej. Prvi polčas se je zato konca' brez vsakega zadetka.
V drugem polčasu pa je šel SAK' popolno ofenzivo. Imel je popoln" terensko premoč, toda ta „silna" P""' moč se je končala 16—17 metre'* pred golom Žrelca. V 49. minuti j" sodnik v začudenje vseh gledale"'* (tudi domačinov) izključil Lampk"! lerja, potem ko je skušal žogo brcnit' v avt, in je ob tem nasprotni igral"" zdrsnil čez njegovo nogo. V 55 min"*
ti je Wieser zamenjal poškodovanega
Gregoriča.
Igra se je še vedno odvijala pretez* no v polovci Žrelca, toda domača' so v dveh protinapadih odločili mo. Prvič so zadeli le vratnico, drn* gič pa so zadeli v mrežo. V 77. m'* nuti je sodnik izključil še Polanska' ker se je maščeval, ko ga je naspro"' nik udaril v obraz. SAK je imel v zadnjih minutah še nekaj priložnost); toda ostalo je pri zmagi Žrelca.
Postava: Ahlin; Kreutz L., Latn* pichler, Woschitz, Babšek, Kreutz M" Drnovšek, Zablatnik, Velik (Pola"' šek), Hobel, Gregorič (Wieser).
PR!RED!TVE
Krajevni odbor Narodnega sveta koroških Siovencev v Seiah vabi na SPOMiNSKO SVEČANOST OB 40-LETNiC) iZSELJEVANJA KOROŠKiH SLOVENCEV ki bo v četrtek 29. apriia 1982 v farni dvorani v Seiah.
Spored: ob 19. uri sv. maša po maši poiaganje vencev na grob 13. seiskih žrtev nato spominska prosiava Nastopa moški pevski zbor (vodi Mira Oraže) in mešani pevski zbor (vodi Franci Čertov) iz Se).
Govori ravn. dr. Reginaid Vospernik
Ob 40-letnici pregnanstva in oboro* ženega upora koroških Slovence^ prireja Zveza slovenske mladine " Krajevno združenje Celovec
SPOMiNSKO SVEČANOST
v petek 14. maja 1982 ob 20. v modri dvorani Doma glasbe f Celovcu.
Sodelujejo recitatorji, glasbena skf' pina slovenske mladine in KUP „lvan Novak-Očka" iz Tacna P^' Ljubljani.
Vabimo na iutkovno predstavo
Siovenski abiturientski tečaj in KDZ vabita na PREDAVANJE
ki bo v torek 27. apriia ob 19.30 uri v KDZ-kiubu v Ceiovcu, Voiker-markter Ring 26.
O pomenu gospodarskega izobraževanja v sedanjosti bo predavat prof. dipi. trg. Franci B r e ž j a k . Vsi prisrčno vabijeni, posebno ie-tošnji maturanti.
SOViCA OKA v soboto 24. apriia 1982 ob 13. uri v ijudski šoli v Libučah
(vabi SPD Edinost Piibet*! ob 15. uri v farni dvorani v ŽvabeKf (vabi KPD ŽvabeM ob 17. uri v ijudski šoti pri Božjem Grobu (vabi SPD Edinost Piiber") Nastopa
iutkovno giedaiišče iz Ptuja
SLOVENSKi ATLETSKi KLUB vabi na prvenjtvene tekme V NEDELJO 25. APRiLA 1982
SAK-Sinčavas
SAK „p. 23" - Sinča vas „p. 23" (igrišče Koschat) ob 16.00 uri Žreiec mi. - SAK mi. (igrišče Žreiec)	ob 10.00 uri
Prisrčno vabijeni!
Hrepenenje po svobodi
Kot ujeto ptičko, ki hrepeni po svobodi, si predstavija siovens!*' umetnik našo narodno skupnost na Koroškem. Na stiki je videti tud' čien 7 zaprt v kietki.
Umetnik je zadei v črno. Dokier čien 7 avstrijske državne godbe ne bo izpoinjen, smo koroški Siovenci simboiično res ptički " kietki, ki hrepenimo po svobodi.