Clovek, v pogledu na njegovo telo in dušo s kratkim navodom, kakč si ohraniti in utrditi zdravje. (Za šolo in dom sestavil Janko Leban.) (Dalje.) §•7. D d j e. S trupom se vežejo udje. V goranjetn delu trupa na obeh straneh se nahajajo lakti. Lakti delimo zopet v pleče, gornji laket, spodnji laket in roko. Pleče je iz dveh kostij: iz ključnice in lopatice. Ključnica je nekoliko vkrivljena kost, katera se nahaja nad prvim rebrom in se sklepa s prsnico. Lopatica pa je trivoglata ploščata kost, katero močne mišice priklepajo na ogrodi. Tam, kjer se lopatica in ključnica stikati, nahaja se okroglata ponvica, v kojo pristaje jabolčica gornjega lakta. Gornji laket je iz ene same kosti, nazvane .nadlaktnica"; spodnji laket pa je sestavljen iz dveh kosti: s podlaktnice in koželnice. Gornji in spodnji laket se stikata v komolci. Oporaniti je, da le pri človeku je nadlakttrica daljša od podlaktnice; pri živalih je to baš naopak. §.8. R o k a. Roka, mojstersko to delo stvaritve, je iz 27 kostij, katere se s pomočjo 124 sklepov držijo druga druge in ki se pregibljejo s pomočjo 40 mišic. Roko delimo v zapestje, dlan in prste. Vsak prst, izvzemši palec, je iz treh delov. Človeška roka se odlikuje z blazino na palci in s plošaatimi nohti. §. 9. B e d r o. Bedro delimo na štiri dele, namreč na kolk, stegno, kračo in nogo. Kolk je iz več kostij (iz črevnice, sednice in sramnice). Stegnica je največa in najmočnejša kost v človeškem telesu. Stegno ima zaokroženo meso, kar nahajamo le pri človeku. Navzgor se stegno okončuje v jabolčico, katera je vložena v ponvico, ki se nahaja tam, kjer se stikajo črevnica, sednica in sramnica. Krača je iz dveh kostij: iz golenice in piščali. Piščal je mnogo tanjša od golenice. Krači pripada tudi pogačica (po domače Jabolko na kolenu"); ta se nahaja v sklepu mej stegnom in golenico. Na to okroglato kost poklekamo. Na dolanjem kouci krače je nožui pregib imajoč dva, gležnja. Krača ima zadaj mišičje ali muskulaturo, katero zovemo mečo. Opomniti je, da le človek ima mečo. — Noga je glede na okostje iz narta, plesaain nožnihprstov. Z mesom vred delimo nogo v peto, podplat in prste, kojih je 5; eden veči in 4 manjši. §. 10. Koža, nohtje in vlasje. Vnanje človeško površje pokriva koža, t. j. neka posebna vlaknata tkanina. Koža je močna, raztezna, znotraj žlezovita, kar provzročuje, da je voljna. Koža ima obilico neskončno majhnih luknjic, koje zoverno preboji; te luknjice nam služijo v to, _da iz krvi potimo vodeni sopar". V koži se končujejo kožni živci, ki ko sredstvo občutku. Pod pravo kožo leži še neka sluzasta tvarina, katera daje človeškemu telesu različne barve. Koža varuje meso. Posebno nežni telesoi deli so zavarovani še posebej od zunaj. Taka je pri prstnih konceh na rokah in nogah; te konce varujejo nohti. Nohti tudi omogočujejo, da lehko z rokami prav majhne reči prijemljerao. Vlasje krasijo in grejejo glavo. §• 11. Mišice, meso, živci, žile. Med kožo in okostjem so mišice. Te imenujemo v prostem govoru ,,meso" in služijo v to, da se udje lehko pregibajo. Mišice so zložene z vlaken, a vlakna se iztekajo v kite. Te so belorumeni, svetli in trdni konopci, kateri vežejo mišice na kosti. Ves život ima nad 500 mišic. Te mišice so več ali manj pokrite z mastjo, katera je tudi pod kožo. Mast ali tolšča daje životu lepoto in grbkost, varuje različne nežnejše dele ter vpliva na to, da naše telo ne gubi preveč gorkote. Občutljiva mišična vlakna se pregibljejo, kar je včasih zavisno od naše volje, včasih pa tudi ne. Ž i 1 e so cevi, skozi katere teče kri od srca po vsem telesu in se zopet k srcu povrača. Imamo žile odvodnice in žile privodnice. Žile odvodnice gonijo kri po telesu; a žile privodnice dovajajo jo zopet k srcu. Žile odvodnice so v začetku precej debele, a zožujejo se bolj in bolj ter nazadnje prehajajo v žile privodnice, katere so tem debelejše, čem bolj se bližajo srcu. Živci so dolge, belkaste niti, izhajajoče iz možganov in iz hrbtnega mozga. Živci so sestavljeni s kosmičev, ti zopet s konopcev, kateri se nazadnje zožujejo v niti. Živci se vlečejo po vsem telesu ter (v najširšem pomenu) provzročujejo, da čutimo. Vse živce skupaj iraenujemo živčevje ali živčni sistem. Živčni sistem deluje enako čvrsto na dušo in telo. §• 12. D r o b. Drob imenujemo vse mehkeje dele, ki ležijo v prsni in trebušni otlini in ki služijo za dihanje in v prebavo. Drob v prsni otlini so pljuča in srce; v trebušni otlini pa želodec, čreva, jetra in slezena. Obisti leže na desno in levo kraj goranjih ledvičnih vretenec. Omeniti nara je tudi prepone, kožnate roišice, katera loči prsno otlino od trebušne. §. 13. M o ž g a n i. Možgani se sklepajo po luknji v lobanji s hrbtenico; leže v glavi, in obdaja jih lobanja. Možgani so z mehke, rudeče-rujave, belkaste snovi; prevlečeui so z rano- gimi žilami in kože jih pokrivajo. Razdeljeni so po neki zarezi v dva dela: v velike in male možgane. .Možgani se nastavljajo dalje v podaljš-ini mozeg, a ta zopet dalje v hrbtenjačo, ki se v podobi konopca ali vrvi proteza skozi vso hrbtenico ter oddaje, na desno in levo 31 parov živcev".*) Cem več je možganov in čem bolj razviti so, tem večo duševno moč ima človek; možgani družijo dušo s telesom. Ko bi si človek ranil možgane, onesvesti se, pride lehko ob pamet ali celo umrje. Po prer^unanji nekega zdravnika tehtajo možgani pri človeku blizu 35. del njegove telesne teže. Navadno pa ima moški okoli 1*6 kgr. možganov; a ženska nekoliko maDJ. §. 14. Pljuča, dušnik, jabolko, požiralnik, glasilka, bronhiji. Pljuča so organ dihanja; leže v prsni otlini, katero skoro popolnoma napolnjujejo. V pljučih se nahaja polno tankih cevic, zato so tako lebka, da plavajo na vodi, česar se lehko prepričamo s pljuči kacega sesalca, n. pr. vola, teleta, prašiča i. t. d. Pljuča imajo dva dela: desno in levo pljučno krilo. S pljuči dihamo in potezamo va-nje zdravi zrak skozi dušnik. Dušnik, ki je v zvezi s pljučami, je iz več obročkov. Zgoraj so ti obročki malo večji in delajo jabolko. ki se pri požiranji gor in dol premika. Zraven dušnika je požiralnik, skozi katerega požiramo. Dušnik ima pokrovček, ki se vsakikrat, ko požiramo, zapre, da jedi in pijače ne prihajajo vanj, arapak v požiralnik smukajo. Ker se nahajata požiralnik in dušnik drug za druzim, zgodi se čestokrat, da nam, hotečim jed ali pijačo požreti, pride kaj od nje v sapnik. V takem primeru pravimo po domače, da nam je ,,zaletelo". To nas stavi v nevarnost, da se zadušimo, ako bi kašljajoč ne izmetali tega, kar se nam vriva v sapnik. Jejmo in pijmo torej počasno in previdno, da se dušnikov pokrovček bode mogel dostojno zapirati! -Jabolko ima znotraj dve vprek napeti gubi — glasotvornici; a raej njima je poklina, kojo zovemo glasilka. Vzduh, prihajajoč iz pljuč, pretresa glasotvornici ter proizvaja ton. S potnočjo usten, jezika, zob i. t. d. pa se premina ton v glas".**) Jabolko prehaja navzdol v dušnik, a dušnik se zopet od spodaj razveji na dve bronhiji, katerih vsaka v eno pljučno krilo vodi. Zdrav in čist zrak, prišedši v pljuča, združi se onde s krvjo ter jo poživlja in krepča. (Dalje prih.)