CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto L BUENOS AIRES. 18. AVGUSTA 1934 štev. 46 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in xa celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». LIST IZHAJA OB SOBOTAH V NEMČIJI BODO IME-JI JUTRI PLEBISCIT Velika propaganda za Hitlerja po vsem Reichu -— Kako gleda inozemstvo na to "ljudsko glasovanje" — Oporoka umrlega predsednika maršala von Hindenburga Jutri, v nedeljo, so ho vršilo v Nemčiji takozvano "ljudsko glasovanje", ki ga je po Hin-denburgovi smrti odredil Hitler pod pretvezo, da se mora ljudstvo izreči, ali soglaša s tem, da se funkcije državnega predsednika in državnega kancelarja združijo v eni sami osebi, v "državnem vodji" — Reichs-fuehrerju — in ali naj bo ta državni vodja Hitler. Ves državni in strankarski hitlerjevski aparat je bil ta teden mobiliziran za veliko pro pagando, ki se je vršila po vsej Nemčiji. Govorniki, med njimi v prvi vrsti minister za propagando Goebbels, so hvalili Hitlerjeve vrline ter slikali "fueh-rerja" kot rešitelja Nemčije. Pozabili pa tudi niso opozoriti volilcev, da bo vsak, ki bo glasoval proti Hitlerju, smatran za sovražnika države. Radi prilik, ki vladajo danes v Nemčiji, je že v naprej gotovo, kakšen izid bo ta "plebiscit" imel in mu zato inozemstvo ne pripisuje prav nobene važnosti. V notranjosti utegne služiti kot sredstvo za navduševanje Hitlerjevih pristašev in pa kot kontrola nad onimi nasprotniki sedanjega režima, k¡ imajo še toliko korajže, da se upajo glasovati proti. Drugega pomena pa takšno "ljudsko glasovanje" ne more imeti. Par dni pred plebiscitom so v Nemčiji razglasili, da se je končno našla Hindenburgova oporoka. Našel da jo je Hinden-burgov sin ter jo izročil von Pa penu, da jo preda Hitlerju. Vsi listi so takoj objavili z debelimi črkami njeno besedilo. Oporoka je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu podaja pokojni maršal svoje spomine in poudarja, da bi se v Nemčiji moralo spet vpostaviti cesarstvo. Drugi del je novejši in je v njem zelo pohvaljen kan celar Hitler, v katerega izraža Hindenburg svoje popolno zaupanje. Ker je med prvim in dru gim delom znatna razlika v slo-gu, domnevajo neprijatelji režima, da je drugi del s Hitlerjevo pohvalo dodal minister za propagando Goebbels, čigar list "Angriff" je bil prvi, ki je priobčil celotno besedilo oporoke. Naj bo kakorkoli, gotovo je, * ti * ti * ti VIHAR NAD BEOGRADOM Pretekli torek je divjal nad Beogradom silen orkan, ki je dosegel brzino od skoro sto kilometrov na uro. Ta brzina vetra bi na pr. za Trst ne pomenila nič izrednega, saj doseže kraška burja tudi do 130 km na uro, v Beogradu pa prebivalstvo na kaj takšnega ni navajeno in je orkan radi tega vzbudil precejšnjo paniko. Ljudje so se zbali, da se jim po-derejo hiše nad glavami ter 00 radi tega začeli bežati na prosto. Vihar je močno besnel in je znatno poškodoval nekatere hiše, izril je iz zemlje mnoga drevesa, s koreninami vred, ter poškodoval telefonske in brzojavne napeljave. Neka hiša se je podrla in so ruševine pokopale v njej stanujo čo žensko, dočim je bilo neko dekle težko ranjeno. Mnoge ljudi je vihar zasačil, ko so se kopali v Donavi, pa so kar v kopalnih oblekah začeli bežati proti mestu.. Deset ljudi, ki jih je orkan presenetil v vodi, pogrešajo. Povzročeno škodo cenijo na več milijonov dinarjev. / da bo ta oporoka vplivala na mnoge Nemce, da bodo jutri oddali gtasove za Hitlerja, dasi tega morda sicer ne bi bili storili. RADI ČESA SE V RIMU JEZIJO Rimski "Messaggero" je objavil fotografsko kopiio neke razglednice, o kateri pravi, da so jo Nemci močno razširili po vsej Jugoslaviji, posebno pa v onih krajih, ki so blizu italijanske meje. Na razglednici je "Zemljevid Velike Nemčije v letu 1935", ki obsega Gdansko, Amsterdam, Bruselj, Stras-bourg, Bern, Trident, Dunaj, Varšavo in Krakovo, Julijska krajina in slovenski del Koroške pa sta na zemljevidu pod Jugoslavijo. "'Messaggero" se jezi, da delajo nemški nacionalni socialisti na takšne račine propagando proti Italiji ter da si skušajo pridobiti simpatije Jugo slovanov. CHILE IN PARAGUAY Chile in Paraguay se še nista pobatala. Vlada v Asuncio-nu je sicer poslala v Santiago noto, v kateri poudarja, da se nikakor ne strinja z napadi, ki so jih objavili listi, vendar pa chilski zunanji minister s tem še ni zadovoljen in zahteva, naj Paraguay javno izjavi, da zaupa v nevtralno zadržanje chil-ske vlade ter jo prosi, naj še nadalje posreduje za poravnavo chacovskega spora. Toliko pa se Paraguavci nočejo ponižati in je zato spor obtičal na mrtvi .točki vkljub prijateljskemu posredovanju cele skupine ameriških ljudovlad. + ti + ti + ti + ti + ti + ti HABSBURSKI MANE VRI Poslednji dogodki v Avstriji so vzbudili v članih bivše habsburške cesarske hiše nava upanja, da je morda vendarl^ napočil čas, ko bo treba reševat avstrijsko ljudstvo s cesarske hiše navo, upanje, da je Žita je brž hitela v Italijo navduševat italijanske kroge, ki bi itak radi videli, da bi Avstrijci spet dobili cesarja, ker bi to rešilo Italijo za dolgo vrsto let nevarnosti, da se Velika Nemčija prikaže na njenih mejah. Vprašanje zopetnega usto-ličenja Habsburgovcev na Dunaju Pa ne zavisi samo od Italije, marveč tudi od drugih vlasti in ne v zadnji vrsti od Male antante, ki doslej še ni imela razloga, da bi svoje odklonilno zadržanje v tem vprašanju spremenila. Habsburgovci so si zigotovili pro Pagandista za svojo stvar tudi v 0-sebi bivšega španskega kralja Alfonza, ki je potoval v Jugoslavijo in Se baje sestane na Bledu s kraljem Aleksandrom, katerega bo skušal sprijazniti z mislijo o povratku Habsburžanov na Dunaj. Iz Londona zagotavljajo, da je družina Bourbon-Parmp sklenila u-Porabiti, če bi bilo treba tudi vse Syoje premoženje, ki :a cenijo na lf)0 milijonov dolarjev, da se le u-^sničijo načrti za Ottonovo ustoli lenje na dunajskem cesarskem prestolu. Gotovo so izračunali, da bi se ta investicija izplačala... K VELIKEMU ŠTRAJ-KU V SAN FRANCISCU Zgoraj: pogled na veliko kalifornijsko pristanišče, kjer se je bil radi stavke ustavil ves promet. V zgornjem kotu je .E. Boynton, zastopnik .delodajalcev, v spodnjem pa A. Fu-ruseth, predsed-sednik mednarod ne zveze pomorščakov, ki je zastopal stavkujoče delavstvo. Spodnja slika kaže skupino nacional nih gardistov — katere je bil mobiliziral kalifornijski guverner, da bi preprečil izgrede D UNA JSKA V E Š A L A Procesi proti nacionalnim socialistom, ki so se udeležili vstaje, tekom katere je bil umorjen kancelar Dollfuss, se še vedno nadaljujejo v vseh večjih avstrijskih mestih. V ponedeljek je dunajsko vojno sodišče spet obsodilo na smrt četvo-rico policijskih uslužbencev ki so sodelovali pri napadu na kancelar-sko palačo: Leeba, Hackla, Wohl-raba in Maitzena. Obsodba je bila izrečena ob 19.15, štiri ure pozneje pa so vsi štirje že bili obešeni. Iz dosedanjih razprav pred sodišči je razvidno, da je bil močno zapleten v vstajo avstrijski poslanik v Rimu Rintelen, ki si je pozneje skušal vzeti življenje, a se je samo težko ranil in leži sedaj v bolnišnici. On in nekatere druge "višje glave" so prav gotovo najbolj odgovorni za julijske dogodke v Avstriji. Radovedni smo, ali bodo tudi te glave končale na vešalih, kamor spravljajo sedaj s tako veliko vnemo podrejene ljudi, ki so koncem koncev samo sledili hujskanju in... obljubam odgovornih gospo dov. Iz poročil, ki so jih objavili listi o poteku procesa, smo doznali, da se zgoraj navedeni polica ii niso nikakor junaško obnašali. Eden izmed njih, poročen mož, se jf celo vpričo sodnikov in občinstva lazjokal kakor otrok. Morda je takrat mislil na ženo in na deco. Ali ni verjetno, da je vprav radi te svoje dece postal "upornik", ker je gojil upanje, da bo tako prišel do boljše plače? Pravijo, da bi se bili dogodki v Avstriji povsem drugače razvili, da je bil v kancelarski palači navzoč Rintelen, ko so jo zasedli nacijevci; on bi bil prevzel vlado in ubogi policaj, ki so ga ta teden obesili na Dunaju, bi ne bil končal na "gavgah", marveč bi bil postal čislan komisar, ki bi ga spoštovali kot vzglednega rodoljuba... V takšnih slučajih je politika hujša kakor loterija... S tem nikakor nočemo opravičevati sodelovanje policajev pri vstaji. Policaji so za to na svetu, da vzdržujejo red, ne pa na to, da sami povzročajo nerede ali pa da pri njih sodelujejo. Tako zahteva njihov poklic. Vendar pa bi se za ravnega policaja mogla najti, pri najmanjši dobri volji, kakšna olajševalna 0-kolnost, ki bi mu rešila vsaj glavo, dočim bi takšno olajševalno okol-nost težje našel pri onih "višjih". In zato smo radovedni, ali bo paragraf tudi za Rintelena tako strog. ITALIJANI SO ŽE REŠILI DOMOVINO Italijanska uradno, agencija "Štefani" poroča, da so čete, ki so bile odposlane na severno in severovzhodno mejo radi dogodkov, ki so se odigrali 25. julija v Avstriji, dobile sedaj povelje, naj se spet vrnejo v svoje stare vojašnice. Umikanje re gimentov z meje se je že začelo. BODITE PREVIDNI! Velika mesta so kaj ugodno delovno polje za razne sleparje, ki šive od lahkovernosti preprostih ljudi. Takšnih sleparjev je mnogo tudi v Buenos Airesu in med lahkoverneži, ki so postali njihove žrtve, je — na žalost — tudi precejšnje število naših izseljencev.. Debeli .desettisočaki naivnih rojakov so že romali v žepe tu "delujočih" prefrigan cev. Ta trditev ni iz trte izvita in tudi ne pretirana. Zapisali smo jo na podlagi in formacij, ki smo jih nabrali med zelo resnimi našimi naročniki, ki jim gre vsa vera, in posredno tudi iz priznanj osleparjeni'n ljudi samih. Namen tega članka je odpreti našim lahkovernim ljudem oči ter preprečiti, da bi brezvestni roparji še nadalje živeli od njihovih prihrankov, vzrastlih iz žuljev marljhñh rok. Opisati ho čem o tu nekatere izmed zvijač, s katerimi operirajo buenosai-reški sleparji. Loterijski listek Zelo razširjen je "el cuento del billete de loteria". Na postaji, na cesti — ali kjerkoli — se ti približa človek, ki te prosi za kakšno informacijo, iz katere moraš sklepati, da mož prav nič ne pozna mesta. To tvojo domnevo neznanec še o-krepi z zatrjevanjem, da je popolnoma tuj v Buenos Airesu in da je kakor izgubljen. Jezik ima dobro namazan in zelo je vljuden. Mimogrede ti zaupa, da je imel v Buenos Airesu srečo: kupil je en sam listek od loterije, pa je njegova številka zadela lep dobitek: na primer 1000 pesov. Listek ti pokaže in pri sebi ima tudi časnik, iz katerega se prepričaš, da ima mož prav. Ti mu čestitaš in si mu skoro nekoliko nevoščljiv: Hudimana! Prvi krat ti pade v Buenos Aires, pa ti kar tako na lepem dobi okroglih tisoč pe-sičkov!... Prezgodaj si mu bil nevoščljiv, dragi moj! Pri vsej sreči ima tvoj "prijatelj" (sto krat te je že imenoval "amigo") prav presneto smolo: danes dobitka ne more dvigniti, časa pa tudi nima. da bi čakal v Buenos Airesu do naslednjega dne. Včasih ima celo v čepu brzojavko, s katero ga nujno kličejo domov, ker da mu je žena na smrtni postelji ali pa ker se ie kaj drugega važnega zgodilo. In sedaj ne ve, kaj bi z listkom... "Caramba! Za vsak denar bi ga dal!" ti zatrjuje. Skratka: mož se ti na vse kriplje zahvaljuje za tvojo prijaznost, prosi te, da mu ne zameriš, ker te je nadlegoval, preden se poslednjikrat poslovi, ti pa še reče: "Vidite, znancev nimam v tem mestu. Listek bi najrajši prepustil Vam, ki ste bili tako zelo ljubeznivi. Zakaj bi se kdo drugi, meni popolnoma nepoznan, Okoristil? Koliko bi mi Vi dali zanj ?" In tu se začno pogajanja. Tisoč pesov ti ne moreš rati, pa jih on tudi ne- zahteva. Petsto? Tristo? Tudi teh nimaš? Koliko denarja pa imaš? Sto petdeset? Samo sto petdeset? Dobro, pa naj bo za poldrugi stotak! *' Mož te kje počaka, da greš po denar, in ko mu ga prineseš, ti izroči listek. Naslednjega dne tečeš na u-rad Državne loterije in tam ti povedo. da je listek ponarejen... Vidiš, prijatelj! Ko bi ti bil pameten, bi vedel, da ima mož več mesecev časa, da dobitek dvigne; da ima tisoč možnosti, da to stori tudi v notranjosti dežele; da ti tudi največji bogataš, ki te je prvikrat srečal na poti, ne da tisoč pesov za sto petdeset ter da spk-h ni takšnih norcev na svetu, ki bi igrali na loterijo za to, da bodo dobitek prodali za mnogo manjšo vrednost. "Dobrotnik", ki posreduje za delo Drugi način izvabljanja denarja iz žepov neprevidnih ljudi se je razpasel posebno sedaj, ko je težko najti delo in je mnogo takšnih, ki ga iščejo. Sleparja, ki izkorišča zaupanje brezposelnih revežev, imenu jejo tu "el padre de los pobres". S takšnim "očetom revežev" se se znaniš v tramvaju ali na ulici. Govorita o tem in onem, pa mu zaupaš, da si že dolgo brez dela. Joj, joj! Hudo se mu zasmiliš in mož te na vse pretege pomiluje. Pa mimogrede poizveduje: "Kako pa živite, amigo?" Zaupaš mu, da imaš še nekaj malega iz boljših časov in s tem skrom no živiš v upanju, da končno vendarle najdeš kakšen posel. Ko je zgovorni in dobrodušni mož to izvedel, ti že začne nastavljati past: "Veste, prav res se mi smilite! In nimate nobenega znanja, da bi Vas kdo kam spravil? Kaj pa delate?... Hm... Jaz imam nekaj znanja... Prav rad bi vam pomagal. Glejte, govoril bom z nekim prijateljem. Morda bo imel kaj za Vas. Pridite ta .in ta dan tja in tja, pa Vam bom povedal, kako sem kaj opravil. Na vsak način pa se ne zanašajte preveč name! Storil bom vse, kar je v moji moči, a le sami še naprej iščite delo! Torej — kraj in uro ste si zapomnili, kajne? Nasvidenje, amigo!" Prav v zadrego te je spravil. Nič mu nisi, pa se tako zanima zate! Kakšno srečno naključje ti je prineslo tega rešilnega angela? Ta te gotovo apravi kam ra delo! Konec bo teh večnih skrbi, ki ti odjedajo spanje, konec bo zrezuspešnega tekanja in trkanja na vrata! S prijaznim neznancem se res se-staneš. Pove ti, da je govoril tu, da Av. Gral. Mitre 301 VARNOST — H I T R je prosil tam in v enem kraju je res precej izgleda, da te spravi pod stre ho. Tudi plača ne bo slaba, da bi se le vse srečno izteklo! Vse je ód-visno od enega samega človeka, pa bi bilo dobro nekoliko pomazati... Roka roko umije! On sam ne zahteva zase prav nič! Bog ne daj! Nasprotno: če si v stiskah in sam nimaš denarja, bo vzel iz lastnega žepa, da bo ugladil pot... Samo da dobiš delo! Mu že povrneš, ko zaslužiš — in še to, če boš sam hotel... če ne je tudi prav! Da bi on dajal iz svojega, za to, da tebi stori uslugo?! No. tega pa že ne dopustiš! Torej — koliko bi bilo treba: deset pesov? Petnajst? In mu izročiš denar. Črez nekaj dni ponoven sestanek. Usmiljeni "padre de los pobres" ti poroča, da je onih 15 pesov izročil in da boš gotovo kmalu v službi. Seveda, tudi on je imel nekaj stroškov: za tramvaj, za kavarno, kjer se je sestal z onim človekom, "od katerega je vse odvisno" itd. Ti nikakor nočeš, da bi on imel stroške zaradi tebe. Siliš vanj, naj ti pove, koliko je porabil. Mož se brani: — Hombre, si no vale la pena! Ni hablar de eso! — Končno pa le pove: pet pesov. In mu jih daš. Če tvoj "prijatelj" upa, da bo mogoče iz tebe še kaj izvleči, se bosta i še več krat sestala... "Izdelovalci denarja" Najbolj mastni pleni pa gredo v žepe "ponarejevalcev" oziroma "izdelovalcev denarja". V krčmi se pojavi skupina ljudi, ki zapravljajo kar na debelo. Plačujejo za jed in pijačo tudi takšnim, ki jih še nikoli niso videli. To se ponovi več krat tekom tedna. Ti, ki si med gosti, si pač misliš, da so dobili na loterijo in se sedaj zabavajo. Pokličejo te k mizi, da boš z njimi jedel in pil, pa se naveže razgovor. Vince gre v glavo, oni se hvalijo, da so polni denarja, pa se še ti pobahaš, d.a imaš nekaj na banki. FLORIDA 99 PUEYRREDON 1 In ti zaupajo, da oni lepo žive, dasi ne garajo... Kako ? Hh... to je pa tajnost! Črez nekaj dni ti končno zašepeče-jo, da eden izmed njih "dela denar" in da bi lahko tudi ti brezskrbno živel, ko bi bil pameten. "Amerika, dragi moj! Kdor zna, temu ni treba garati! Delajo naj osli!'' Ti si seveda strašno nezaupen: "Denar da delate? No, tega pa že ne verjamem!" Sedaj te morajo seveda prepričati. "Kapo" se razjezi, ker ga imaš za lažnjivca, vsame iz listnice pet-desetak, popolnoma nov, kakor da se ga še ni dotaknila človeška roka: "Ne verjameš! Tu imaš! Glavo si pustim odrezati, če ni prav tak, kakršni so pravi! Kar obdrži si ga in ne buli tako vanj! Jutri pa ga greš lahko menjat magari na Banco de la Nación! Če ga kasir spozna za ponarejenega, si upstim glavo odrezati !" Braniš se, končno pa le obdržiš bankovec in greš naslednjega dne z njim v banko. Nekoliko si ga po-mencal, da bi ne izgledal tako nov, srce ti pa le močno utriplje, ko stojiš pred blagajnikom. Mož pogleda, potipa in — ti izmenja! Ne veš, ali bi lastnim očem verjel, ali ne. Zvečer se spet najdeš s svojimi "prijatelji". Siliš in siliš vanje, pa ti povedo, da imajo takšno... "ma-šinico". Tudi ti jo lahko dobiš, če jo plačaš-.• Cena? Kolikor pač prenioreš: od pet sto pesov pa do deset tisoč!!! To niso bajke, dragi citelji! Našli so se med našimi izseljenci tak'ni duševni reveži, da so šli na banko dvignit vse svoje prihranke, nabrane tekom dolgih let trdega dela, ter izročili težke tisočake zvitim sleparjem ! Ti sleparji operirajo nad vse zvijačno. Nekega nevernega Tomaža je pred leti eden izmed teh zločincev peljal na svoj dom, dvignil žim nico na postelji — in: neverni Tomaž je padel v mrežo. Pod žimnico je bilo polno popolnoma novih bankovcev... Ni menda potrebno razlagati, da so novi bankovci, katere sleparji ka žejo svojim žrtvam, popolnoma dobri, pravilni, peponarejeni bankovci, ki jim služijo samo za vabo. Po informacijah, ki jih imamo, je poglavar bande, ki je operirala med našimi ljudmi, neki Hrvat, zvijačen človek, ki se pojavlja zdaj tu, zdaj tam, seveda pod napačnimi i-meni. Pred nekaj meseci je v neki -naselbini, kakšnih 12 ur vlaka oddaljeni od Buenos Airesa, nastopal kot Milič-Dragutinovič (!) ter je imel s sabo pajdaša, ki ga je predstavil za Milana Savica. Ta imena so seveda izmišljena. Tolovaji sleparijo na ta način naše ljudi že več let. Njihov posel jim je omogočen tudi radi tega, ker žrtve nočejo preveč govoriti: deloma jih je sram, da so tako nasedle, najbolj se pa še boje, da bi oblasti kaj izvedele. Razumljivo je, da nimajo povsem čiste vesti: hoteli so si nabaviti stroj, da bi ponarejeva-li denar... Rrugi načini Še polno drugih načinov je, s katerimi sleparji izvabljajo denar iz lahkovernih ljudi. Za najnovejšega smo izvedeli pred nekaj dnevi: Rojakinja se seznani z mlado žensko, ki ji črez nekaj časa zaupa, da ima... nezakonskega otroka, ki bi ga rada dala v oskrbo zanesljivi o-sebi. Njen ljubi je bogat estancie-rov sin, ki jo ima rad, a je sedaj ne more poročiti, ker se oče protivi. Če bi jo vzel, mu ničesar ne zapusti. Vestni ženi, ki bi otroka hotela vzeti v oskrbo, bo njen zaročenec dal 1000 pesov in še vsak mesec lepo vsoto. Črez par dni pride z mlado žensko elegantno oblečen moški. Domenijo se. "Dobro", pravi, "mi Vam otroka izročimo, samo paziti morate naj, še bolj kakor da bi bil Vaš! In v garancijo, bi morala položiti ne-nanj, še bolj kakor da bi bil Vaš! In Tudi glede tega se domenijo. Rojakinja ima nekaj prihrankov na banki, pa jih dvigne. Naslednjega dne pride "estancierov sin" s svojo zaročenko spet v obiske. Spodaj čaka avto, da jih popelje na podružnico Državne banke. Tekom vožnje uporabi "estancierov sin*' zvijačo, da dobi denar za hip v roke, nakar ga skrbno zavije v papir, spravi v torbico, ki jo spet izroči svoji žrtvi, črez nekaj časa se avto ustavi. "Tu moramo izstopiti", razlaga mladi mož, "za vogalom je podružnica banke". Pa ukrenejo tako, da izstopi najprej žrtev. Vrata za njo se takoj zapro, avto pa' oduirja... in denar z njim. V torbici ni več bankovcev; samo papir je--. * To so samo nekateri slučaji in načini. Zločinci, ki žive od tega, da sleparijo si'ojcga bližnjega, si vsak dan izmislijo nove zvijače. To je pač njihov "poklic" in iznajdljivi so, da je kai Iz poslednjega slučaja, ki smo ga navedli, vidimo, kako zviiačno vse uprizorijo in kako velika mora biti previdnost onega, ki jim noče pasti v mrežo- Naš človek bo Povsem• pametno postopal, ako bo: t. nezau Pliiv proti vsakemu neznancu, ki se mu s preveliko zgovornostjo vsiljuje; h. sto krat prevr den, ako mu kdo. ki ga za "lC ne pozna, obljublja velike usluge ali pa lep dobiček za mnogo manišo protivrednost. Tisti izmed naših iis^jcncev. ki se znajo bolje obrniti, store h o samo svojo dolžnost, ako sleparje zvabijo v past ter jih roče policiji. POŠILJAJTE DENAR SVOJI družini samo na sledeči način Kadar pošljete denar v domovino, poslužite se naših nakazil, ki se izplačajo v gotovini in proti potrdilu, ki Vam ga vrnemo s podpisom prejemnika. Vaši svojci prejmejo točno poslano vsoto v dinarjih ali lirah, brez nobenega stroška ali odbitka. Vljudno in hitro boste postrdženi v našem JUGOSLOVANSKEM ODDELKU, kjer so jugoslovanski uradniki, ki razumejo in pravilno tolmačijo Veše želje. V par minutah lahko izvršite: POŠTNO NAKAZILO ki se izplača skoro vedno v roko največ 25 dni, ali DINARSKA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO PO ZRAČNI POŠTI se izplačajo vedno najkasneje tekom 12 dni. BRZOJAVNO NAKAZILO, za katero treba navadno manj ko 6 dni. Uradne ure: Od 9 do 18. in ob sobotah od 8.30 do 11. ^FIRST NATIONAL BANK ./BOSTON Córdoba 1223 (Hc.rio) ZAUPANJE — VLUDNOST ARGENTINSKE VESTI mini- ster o gospodarskem položaju Finančni minister dr. Pinedo, kí je bil radi bolezni dalje časa na dopustu, je pretekli ponedeljek spet prevzel svoje posle. Tekom njegove odsotnosti iz Buenos Airesa so nastopili važni dogodki za argentinsko narodno gospodarstvo. Cene najvaž nejših poljedelskih produktov so poskočile, kar je vzbudilo v trgov-skih krogih optimizem, ki se je takoj začel odražati tudi na .prostem denarnem trgu: vrednost pesa je začela rasti. Radi teh važnih dogodkov so bili novinarji seveda radovedni, kaj in kako misli o njih finančni minister, pa so ga zato naskočili z vprašanji. Minister je pred vsem zanikal vesti, ki so se začele širiti v zadnjem času, da namerava vlada izvesti ponovno konverzijo državnega dolga. Glede izboljšanja cen poljedelskih proizvodov je dejal, da je to nad vse razveseljivo. Če se cene vzdržijo, bo prihodnje leto za Argentini-jo dobro leto, tudi če bo letina samo normalna in ne izredno dobra. In to pomeni že mnogo za današnje čase, ko je prav malo takšnih dežel, ki lahko z zaupanjem gledajo v bodočnost. Ker je Argentinija pretež no agrarna država — saj je industrija tu še v povojih — je njen položaj odvisen od prodaje žita in mesa; če se žito in meso dobro prodaja, je gospodarski položaj dober, v nasprotnem slučaju pa slab. Kriza je v zadnjih letih tako močno pritisnila tudi Argentinijo, ker so cene pšenice, koruze, lanu in mesa tako strašno padle in se je tudi prodaja skrčila radi konkurence drugih dežel, ki so izvoznice žita, in pa radi pretiranega protekcionizma — Letos pa izgleda, da se bo Argen-tinija okoristila, ker so letine v mno gih konkurenčnih deželah slabo izpadle. Minister meni, da se cene na notranjem trgu ne bodo mnogo spremenile, vkljub izboljšanju pesa, saj so se pokazale zelo stabilne tudi v •času, ko je vrednost pesa padala. Svoje devizne politike vlada le namerava spremeniti. Napram višanju vre'dnosti pesa na prostem trgu se je zadržala povsem pasivno, intervenirala pa bo le v slučaju potrebe, da prepreči prevelike oscilacije. Predsednik se je vrnil Predsednik gen. justo se je vrnil s svojega 14 dnevnega potovanja po severnem delu republike. V ponedeljek ie bil svečano sprejet v vladni palači, nakar je takoj spet prevzel državne posle. Draga vožnja Poročali smo svoj čas o nesrečni vožnji letala, v katerem Se je vozil notranji m'inister s svojimi tremi spremljevalci; izmed potnikov si je bil le eden zlomil jiogo, dočim so se ostali le nekoliko opraskali. Na lice mesta sta brž prihitela dva zdravnika iz bližnjega kraja Metana, da sta ranjence obvezala. Novinarji so izvohali, da sta zdravnika poslala te dni račun za svoje delo; zaokrožila sta ga na dvajset tisoč pesov! Moža sta pač dobro izrabila izredni dogodek. Saj se ne zgodi vsak dan, da bi ministri... padali z neba. Pasji seznam 1 Mestni očetje so odobrili naredbo j o boju proti pasji steklini, ki določa, med drugim, da se bodo morali vsi psi v Buenos Airesu vpisati v poseben seznam ter bodo morali nositi okrog vratu posebno pločevinasto znamko ki jjo bo izdal občinski urad. Za vpis bo treba plačati pet pesov. Lastniki onih psov. ki se bodo sprehajali po mestnih ulicah brez te občinske kolajne, bodo morali plačati po 20 pesov globe — seveda le,, če bo pes tako zvest, da bo občinske nadzornike vodil do gospodarja. Železničarji proti znižanju Plač železniške družbe se že skoro dve leti pogajajo z železničarji, združenimi v dveh velikih organizacijah — "Union Ferroviaria" in "Fraternidad" — da bi pristali na znižanja plač. Družbe so svojo zahtevo utemeljevale z dokazovanjem, da so se njihovi dohodki radi krize močno skrčili. Sedaj so železničarji končno odgovorili, da na znižanje plač ne pristanejo in da tudi družbe nimajo pravico takšnega znižanja zahtevati, ker se je promet na železnicah začel v zadnjem času spet večati. Prekrščene ulice Navada, da se spreminjajo imena ulic, ni nič kaj hvalevredna, a je tu zelo v modi. Mestni očetje so sklenili prekrstiti naslednje ulice: ulica Colorado se bo odslej imenovala José Regozza, ulica Salado dobi ime Tomas Liberti, Avenido del Monte pa so prekrstili v Belisario Roldan. SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - Za zaščito dece Na podlagi sklepa mestnega sveta se ustanovi v Buenos Airesu poseben zavod za zaščito zapuščene in osirotele dece. Kot prvi prispevek občine za udejstvitev tega načrta je bilo določenih 50.000 pesov. Mestni svet je obenem pooblastil intendanco, da uporabi do 100.000 pesov za nakup obleke in obuvala, ki se ima razdeliti med ubožno šolsko deco v glavnem mestu. Poseben odbor bo moral razdeliti darove tekom 45 dni med buenosaireške šole, otroke pa bodo obdarovale posebne učiteljske komisije, ki bodo poslovale v vsaki šoli. Davka ni hatela plačati Znana francoska operna pevka Lily Pons, ki je tudi letos pela v Colónu, se je sprla z davkarijo. V letih 1932 in 1934 je bila zaslužila s svojim petjem v Argentiniji lepi vsotici: 60 tisoč in 130 tisoč pesov. Od tega dohodka je davkarija terjala 14.595 pesov dohodninskega davka, ki ga pa francoska umetnica ni hotela plačati. Zadeva je prišla pred sodnika, ki je odredil "embargo". V opernem gledališču, kjer se je imela posloviti s koncertom od svojih tukajšnjih častilcev, se je zglasil uradnik, da bo pri blagajni zaplenil dohodke koncerta. Mož postave pa se je uštel, ker ni računal z žensko trmo. Lily Pons je namreč koncert odpovedala, češ da se ne počuti dobro. Zasluženi denar je bila umetnica že sproti nakazala v Evropo in davkariji ni preostalo drugega, nego da je zaplenila del njene garderobe. Gospa Lily, ki je bila tu zelo pri-ljuben sopran, je jszna zapustila deželo in ta davkarska afera je zapustila tu zelo neprijeten vtis. Listi so o zadevi mnogo pisarili. Roparski napad V soboto ponoči je začelo goreti v Hotelu Vascongada v Comodoru Rivadaviji. Ogenj se je brž širil ter zajel ves sprednji del. ki je bil ;z lesa in pločevine. Brž so začeli gasiti ter se jim je posrečilo rešiti vsaj del poslopja. Moža, ki je ponoči varoval hišo, so našli umorjenega na sosednem neobzidanem zemljišču. Zato domnevajo, da so bili roparji na delu. Izseljensko društvo "Tabor" vabi vse naše izseljenke in izseljence na svojo PRVO PRIREDITEV ki se bo vr >ila v nedeljo, 19. avgusta t. 1., v dvorani "XX Settembre", ul. Alsina štev. 2832. SPORED: 1. Smetana: Potpuri iz opere "Poljub", za orkester. 2. Nagovor. 3. Deklamacija. 4. Zeleznik: "Jutro", mešan zbor. 5. Deklamacija: Učenka Slov. osnovne šole v Bs. As. 6. Ipavec: "Milada", mešan zbor. ■ Odmor 7. Schoenherr: "Zemlja'', življenjska komedija v treh dejanjih. Po sporedu prosta zabava in ples. Začetek ob 16 uri Vstopnina: $ 1.—; za člane društva "Tabor": $ 0.50. Mestni tlak V Buenos Airesu gredo iz žepov lastnikov zemljišč vsako leto ogromne vsote za tlakovanje ulic. Ljudje pa se premnogo krat pritožujejo, da s tlakom ni vse v redu. Njihove pritožbe so našle pretekle dni odmev tudi v mestnem svetu, ko je svetovalec Gómez poroča! o raznih nepravilnostih, ki upravičujejo pritožbe meščanov. V cenah na pr. so velike razlike. Pred nedavnim so v ul. Victoria postavili nov tlak po 33 pesov kvadratni meter; ob istem čapu je neka druga družba tlakovala ul. Cnel. César Díaz po 43 pesov kvadr. meter. Poleg tega se dala izvršujejo ponekod tako, da se že črez par tednov pokažejo v novem tlaku luknje. Svetovalec Gómez zatrjuje, da so temu krivi občinski inšpektorji, ki se vozarijo po mestu v avtomobilih podjetnikov in ki ne mežijo le na eno oko, marveč na obe... ^. Država odkupila Centralno chubutsko železnico Parlament je odobril .zakon o nakupu Centralne chufcutske železnice s strani države. Železnica meri 105 km in bo država plačala zanjo okrog dva milijona zlatih pesov. Dobrodelne znamke Vlada je pooblastila odbor za socialno pomoč, da izda pol milijona dobrodelnih znamk po 10 centavov z napisom "Pro trabajo", katerih izkupiček se ima upoiabifi za pomoč brezposelnim. "Junta de Ayuda Social" namerava postaviti nove barake, v katerih bodo brezposelni prebivali ter prejemali tudi brezplačno hrano. BOJI V CHACU Paragvajska vojska je zasedla bolivski "fortin" Picuibo ter zajela lepo število nasprotnikov. Poročilo vrhovnega poveljnika paragvajske vojske gen. Estiga-rribije navaja, da ie bilo zaplenjeno tudi mnogo vojnega materiala in živeža. ^T * & * & * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) Francoski obisk na Poljskem: General Debeney stiska roke poljskim častnikom. Jutri, v nedeljo, ob 4. pop., velika prireditev v ul. Alsina 2832 SLOVENCI DOMA IN DRUGOD * m VESTI IZ DOMOVINE Gladovna stavka v Trbovljah Trboveljska premogovna družba je s 1. julija sklenila spet znižati plače u-radnikom in rudarjem; prvim za S od sto, drugim pa za 6 od sto. Ta sklep je naletel na obupen odpor posebno pri delavstvu, ker so plače že itak tako nizke, da se rudarji komaj skromno preživljajo: poleg tega je bilo znižanje mezd neupravičemo tudi radi tega, ker se položaj TPD ni v zadnjem času prav nič poslabšal. Družba je le hotela izkoristiti ugodni položaj, ki jo je zanjo ustvarilo veliko pomanjkanje dela ter s tem združena obilica delovnih moči. Rudarji so svojemu protestu dali duška na način, ki je za Slovenijo nekaj povsem novega: začeli so z gladovno stavko v rovih. Med rudarji se je takoj razširila parola: vsi v rove in nihče nič jesti, dokler družba ne umakne krivičnih pogojev. Gladovni štrajk se je začel 3. julija ponoči; rudarji so odhajali*ob določeni uri v rove, iz katerih se niso več vračali. Ko so jim žene naslednjega dne začele dostavljati hrano, so jo rudarji odklonili. Ta obupna gesta trbovelskih trpinov je naredila globok vtis v vsej državi, posebno pa v Sloveniji. Škofa dr. Rožman in dr. Tomažič sta pisala lastnoročni pismi TPD ter jo prosila za popustljivost. Za stvar pa se je začela takoj zanimati tudi vlada in je minister dr. Uhnanski osebno interveniral. Tako se je zgodilo, da so se 6. julija popoldne pričela pogajanju med za-stopniky rudarjev in družbo in sicer po ministrovih direktivah in njegovim osebnim vodstvom. Ko so rudarji kr.e-li zadostna zagotovila, da se krivica prepreči, so začeli zapuščati rove. Mnoge, ki jih je bilo gladovanje oslabilo, so .morali z avtomobili prepeljati na njihove domove. Ta način štrajka so prvi uvedli japonski rudarji pred 11 leti, predlanskim se je ponovil na Polskem, letos pa v Trbovljah. Posvetitev nove cerkve v Ljubljani Dne 1. julija je ljubljanski škof dr. Rožman posvetil' v novoustanovljeni bežigrajski fari Cerkev sv. Cirila in Metoda, za katero je izdelal načrte arhitekt Jože Plečnik. Prvo mašo v novi cerkvi je daroval hvarski škof dr. Pušič. Proces proti komunistom v Mariboru V Mariboru sta bila obsojena 28 letni učitelj Milan Apih in 24 letni njegov stanovski tovariš France Franc": ,vsak na šest mesecev strogega zapora, ker sta delala komunistično propagando, Štiri druge obtožence je pa sodišče na istem procesu oprostilo. VESTI S PRIMORSKEGA Združenje borcev spremenilo pravila Poročali smo svoj čas, da so jugoslovanske oblasti prepovedale vse javne shode Združenja jugoslovenskih borcev. Prepoved je izdal notranji minister z motivacijo, da delovanje organizacije ni.v skladu z društvenim zakonom, ker ne obsega vse države, marveč je omejeno samo na Slovenijo. Dftrci so se radi tega odločili spremeniti pravila tako, da bo "Boj" raztegnil svoje delovanje na vso državo. V Ljubljani %e je vršil zbor, ki je nova pravila odobril' v celoti, naka" jih je sprejel tudi banovinski odbor združenja. Na zboru so borci razpravljali tudi o drugih vprašanjih. Ker postaja potreba po lastnem dnevniku, ki bi širil ideje borcev, vedno večja, nameravajo preurediti v dnevnik svoje glasilo "Prelom", ki izhaja sedaj tedensko. Predložen je bil zboru tudi na črt za kroje borcev: srajce bodo iz belega platna, obuvalo gorenjski škornji, hlače jahalne, pokrivalo pa šajkača. Požari V Begunjah je nastal požar, ki je u-pepelil tri skednje in tri kozolce, 55 voz sena ter razno poljsko orodje. — Škodo trpijo L. Bomač, I. Brezec ter Fr. Obreza. Domnevajo, da je zanetila zločinska roka. Na Javorju pod Kamniškimi planinami je zgorelo gospodarsko poslopje vdove Ivane Urhove. V plamenih je poginilo tudi več glav živine. Vdova trpi preko 100.000 dinarjev škode, ki .ni krita z zavarovalnino. Domovinski listi so polni poročil o požarjih zdaj v tem, zdaj v onem kraju Slovenije. V mnogih slučajih ugotovijo, da je bila na delu zločinska požigalčeva roka, pravih krivcev oblasti pa le ne morejo izslediti. Posebno hudo je na Štajerskem, v kotu od Poljčan proti Ptuju, zlasti na Dravskem polju. Že tekom letošnjega leta je bila v teh krajih preko sto požarov, ki so povzročili pet milijonov di-rarjev škode. V marsikaterem slučaju imajo na sumu lastnike požganih domov same, ki so zavarovali svoje domačijo preko hesnične vrednosti. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl, v starosti -64 let, pater Salvator Zobec, ki je bil pred svetovno vojno nekaj let gvardi-jan na Sv. Gori pri Gorici. Podlegel je raku. Koliko spravijo ljubljančani po grlu j Razne domače kapljice, kakor cvi ček, dalmatinec, jeruzalemec, pekrčan itd., pa tudi navadno pivo in kar je ,še drugih takšnih pijač, imajo v Ljubljani velike čestilee. Statistika pravi, da polokajo ljubljanski meščan je za nič manj ko 60 .milijonov dinarjev na leto. Znižanje obrestne mere Na seji, ki jo je imel 9. julija, je upravni odbor Narodne banke znižal obrestno mero za eskont na 6 in pol od sto,za lombard. posojila pa na 7 in pol od sto. To znižanje obrestne mere za pol odstotka pomeni tudi znižanje zakonitosti obrestne mere od sedanjih 11 in pol na 11 od sto, kar bo pomenilo prqfcejsnjo razbremenitev dolžnikov. Stari grobovi na Pohorju V Bližini Habakuka je profesor Baš, zgodovinar in raziskovalec, spet izsledil prastaro grobišče. Izkopal je že nekaj grobov, v katerem je našel tudi ostanke oglja, ki je baje konstanjevo. Č"e je to res, potem bi to bil dokaz, da je bilo v pradavnih časih na Pohorju toplejše podnebje, saj danes kostanj v takšni višini ne uspeva. Aretacije v Trstu in Nabrežini Dne 5. julija je tržaška policija aretirala 16 delavcev, med katerimi je osem Slovencev. O-blasti pravijo, da su pri njih našli italijanske in slovenske letake, ki pozivajo ljudstvo, naj se s silo upre fašističnemu režimu. Večina teh aretirancev so bili že dal j časa brez posla. Fašistične oblasti jih bodo najbrž izročile posebnemu tribunalu za zaščito režima. Delavce je ovadil neki njihov bivši tovariš, katerega so bili izključili iz svojih vrst radi nepoštenosti. Maščeval se ie s tem da jih je denunciral in je baje tudi ukrenil tako, da je policija zasegla mnogo obremenilnega materiala. Tudi iz Nabrežine poročajo o številnih aretacijah Zadnje dni junija so karabinerji spravili v zapore več mladeničev, med katerimi so: Milan in Albin Per-tot, Anton Doria, Josip Burger, Jordan Martiniš. Aretirali niso vseh naenkrat, ampak enega za drueim. Oblasti jih dolžijo protifašistične propagande ter jih nameravajo izročiti rimskemu tribunalu. H Sprememba v vladi Dne 10. julija je bil razrešen svojih dolžnosti prometnega ministra g. Sve-tislav Milosavljevič in postavljen na razpoloženje. Zgodilo se je to radi težke bolezni, ki mu onemogoča izvrševati posle. Za njegovega naslednika v prometnem .ministrstvu je bil imenovan Ognjeslav Kuzmanovič iz Jaše-Tomiča v dunavski banovini, ravnatelj tehniške direkcije beograjske občine in bivši pomočnik nekdanjega prometnega ministra dr. Korošča. ' "sprejem prekooceanskih letalcev bratov Adamowicz v Varšavi giiiiiiiiiiniiiii.................................................................................................... Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41-4985 Buenos Aire. | V VSAKEM SLUČAJU ( NEJSE ZDRAVSTV ENE NAPRAVE t UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ ! I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA KI SPREJEMA BOLNIKE VPOPOLNO ¡ ¡ OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ¡ Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^uiiiiuiiumiuiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiittii m PROTI SLOVENSKEMU CERKVE NEMU PETJU IN MOLITVI Da se res dosledno izvaja fašistično nasilje nad vsem, kar ni italijanskega, se opaža tudi v Idriji. Ko so se pred praznikom sv. Reš-njega Telesa vršile vse priprave, da se čim dostojnejše in slovesnej-še izvrši procesija, so fašisti iz Idrije delali na vse pretege, da bi pre-rudniku. Domačine je to vmešava-sto let se vršijo procesije s prepevanjem slovenskih nabožnih pesmi, kar je posebno fašistom zelo neprijetno. Tako sta se znani politični tajnik Mutto in ing. Ricci odpravila k dekanu, da bi ga prisilila, da bi prepovedal slovensko petje. Toda s tem se niso zadovoljili ter so še naprej šikanirali dekana. V vsej naglici so ga poklicali, da se mora nujno zglasiti na uradu "Publica si-curenza" in mu zopet žugali in dajali prepovedi. Na žalost se je to tudi zgodilo. Petja na procesijo ni bilo skoro nič, le nekaj so zapeli pri blagoslovu. 22. junija pa je bil tradicionalni idrijski rudarski praznik, obletnica odkritja glavne živoareforne žile, to kar je razširilo sloves idrijskega mesta po vsem svetu. Tega dne je v Idriji največji praznik s procesijo. Vsako leto so pri procesiji nastopile tudi belo oblečene deklice, katerih je bilo tudi čez sto. Letos pa je vse to odpadlo Domačini so bili za to zelo razburjeni. Istega dne je bila stara tradicionalna rudarska veselica. Te se je udeležilo jako malo" domačinov, bilo je prisotnih le nekaj Italijanov, ki so zaposleni pri idrijskemu rüdniku. Domažine je to vmešavanje v atare tradicionalne običaje zelo vznemirilo. * "Slovenec" poroča: Že staro izročilo govori o prošnji procesije v Ledinah na dan sv. Janeza, 24 Junija. Tudi letos so prosili dovoljenje za procesijo. Fašistična oblastva sa precesijo odobrila — toda s pripombo — da se med procesijo ne sme peti sloven ski! Procesija se je vršila in bogve po kolikih stoletjih se je zgodilo, da ni bilo med to procesijo slišati več slovenske nabožne pesmi. Takšna je verska svoboda pod fašistično Italijo! Toda to šc ni bilo dovolj. Orožniki so prekinili vernike, ko so molili v slovenskem jeziku in prepovedali moliti slovenski! Ljudstvo se je razburilo do skrajnosti, še čudno da ni prišla do hujšega incidenta in do prelivanja krvi. XJ-bogi ljudje! Stiska in strašna beda, prava lakota jih tare in še niti moliti ne smejo več! KAZEN ZA "GREH" Goriška mestna občina ima tudi nekaj takšnih belih vran med svojimi uradniki, ki razumejo slovenski jezik. Zgodild se je, da je prišla na mestni urad neka kmečka ženica, ki se je obrnila do službujočega u-radnika radi informacij. Ker ni zn» la ženica niti besedice italijanščine, je bil uradnik prisiljen govoriti z njo v uradu slovensko. S tem se je hudo pregrešil, kajti čez en mesec, t. j. 1. julija je dobil odlok, da je odpuščen radi "nezanesljivosti" 48482348535323534848234823485353482353235323535353535323232353234823485348534853534823234823232323234801020153482353534823232353535353232353484853232353534848485353484823482353535353 23890100010001315348484848484848485353534800014823484853235348484848484848530031232353232353020201025302 Iz Renč Zidarji iz Renč so znani tudi izven mej svoje ožje domovie zaradi vestnega in točnega zidarskega dela. posebno pa na Goriškem in Tržaškem. Hodili so tudi v tuje kraje s trebuhom za kruhom. Te, ki so hodili v tujino, ločimo pravzaprav v dve skupini: v sezonske delavce in v izseljence. Prvih je največ in ti so navadno delali v tujini po nekaj mesecev, posebno poleti in spomladi, nakar so se v začetku zime ali že prej vračali domov, kjer so opravljali v prostem času kmetijska opravila na svojih domačijah. Izseljencev je bilo pred vojno le malo. Po vojni pa se je njihovo število znatno povečalo. Veliko se jih je naselilo za stalno v Argentinijo, kjer so se še edino lahko naselili,ker so Združene države kaj kmalu u-stavile dotok tujcev. Sicer pa se jim v Argentiniji ni slabo godilo, ker se je tam mnogo zidalo in je bilo dovolj dela. Manjše število se jih je izselilo v Francijo, a le malenkost v druge države. Sezonski delavci so prihajali že pred vojno na Kranjsko in .v druge tedanje dežele, kjer so jih zaradi pridnosti zelo spoštovali. Renški zidar je dobil povsod delo, kamor je šel, in povsod so ga radi sprejeli. Ko je končala svetovna vojna, je bilo precej dela na Goriškem in drugod, kjer je svetovna vihra razdejala domove tisočim in tisočim. Po-mnogo renških zidarjev se je odpra vilo drugam. — Mnogo jih je šlo v Jugoslavijo, posebno v Ljubljano, Zagreb, Beograd. Veliko pa se jih je podalo še dalje. Že pred vojno so hodili v Švico in Nemčijo, in tako tudi po vojni. Takrat se je v tujini dobro zaslužilo, ker je bila še dobra konjunktura. Toda nastopila je doba svetovne krize. Delo v tujih deželah je začelo pojemati. Vedno več renških zidarjev je ostajalo doma. Zato so začeli iskati dela v svoji o-kolici na Vipavskem in Goriškem, da so tako preživljali vsaj svoje družine. Tako zidajo sedaj vojašnice v Ajdovščini in pri Vipavi. Delajo jih neke tvrdke iz Neaplja. Te tvrdke so tudi vzele na delo le delavce iz južnih krajev, po dolgem moledovanju pa tudi nekaj domačinov. Pri pomniti je treba, da so domači zidarji pri teh delih popolnoma zapostavljeni. V Italiji je namreč zakon, po katerem se morajo najprej zaposliti pri delih v provinciji délavci iz iste province. Če so pa ti že zaposleni, se morajo zaposliti delavci iz najbližjih pokrajin in nato oddalj-nejših. Tega seveda pristojne oblasti nikakor nočejo upoštevati. Že večkrat smo pisali, da se w Julijski krajini zaposlujejo delavci iz "re£na", čeprav je vse polno "domačih, ki sede doma prekrižanih rok. Pa še druga veliko večja krivica se je zgodila domačim zidarjem. Po nekaj dnevih so te domače zidarje, kar na lepem odpustili z dela in jim "lepo" povedali, da za delo niso zmožni! Renški zidarji, ki so delali v Švici in drugod in kjer še sedaj delajo, so tam zelo sooštovani zaradi svojega vestnega zidarskega dela. če ne bi znali delati to, kar zahteva njihov stan, bi jih gotovo ne sprejela tujina na svoja dela. Za izobrazbo renških zidarjev je bila že prej v Renčah obrtna šola. Torej vse to popolnoma izključuje sumnjo, da ne znajo delati. Zraven tega pa 8e še domače delavce protizakonito zapostavlja in se daje prednost fa-voriziranim delavcem iz "regna". Iz vsega tega je razvidno, da za domačine Jugoslovane zakoni ne veljajo. Naši ljudje so po italijanskem mišljenju manj vredni, zato ni dvoma, da jih hočejo fašisti ne le narodno, ampak tudi in pa predvsem gospodarsko uničiti. SMRTNA KOSA Dne 22 junija t. 1. je umrl v Pod-gori g. Anton Klančič, veleposestnik, dolgoletni župan podgorski, deželni poslanec in odbornike. Bil je zvest in marljiv sodelavec pok. dr. Antona Gregorčiča ter zlasti na gospodarskem polju odličen strokovnjak in svetovalec našega ljudstva. Dolgo let je bil tudi načelnik goriškega cestnega odbora in član okr. šol. sveta za goriško okolico. Doživel je zelo visoko starost in se je do zadnjega rad spominjal vseh, ki so sodelovali pri javnem plodonos-nem delu na Goriškem. Blag mu bodi spomin! Preostalim naše sažalje! DVOJE NESREČ. Marija Brajkovič, stara 25 let, iz Bazovice, se je po nesrečnem na-klučju utopila v Roco!u, ko se je vračala ponoči domov. Avgusta Stergarja. starega 11 let, je zasul plaz v gramozni jami na Kolovratu pri Ričinju. Po dolgotrajnem odkopavanju so ga vendarle našli, a vsaka pomoč je bila zaman, ker je bil že mrtev. POTURICE ČASTIJO V Dutovljah na krasu so se zbrali topničarji, da prisostvujejo ustanovitvi sekcije rezervnih topniča-rjev, ki se naziva po slovenskem iz-dajici Jožefu Cerkveniku, kateri je bil leta 1928 od neznane roke' ubit v Škocjanu kot eden prvih kraških renegatov. Na slavje je prišlo mnogo fašistov iz Trsta, med njimi tudi prefekt Tiengo. AJDOVŠČINA IMA ITALIJANSKEGA ŽUPNIKA Na mesto g. Fona, ki je moral zapustiti svoje mesto radi intrig Si-rottijevega protežiranca balillskega kateheta Tagnina, jo prišel župni-kovat v Ajdovščino don Dorbolo, ki je bil do sedaj župnik v štolbenku v Beneški Sloveniji. O njem pravijo, da je fašistični zaupnik in da je bil svoj čas že pred cerkvenim sodiščem radi svojih denuncijacij proti duhovnim sobratom. Na praznik sv. Janeza je bilo slovesno ustoličenje novega župnika. Don Dorbolo si prizadeva, da bi si pridobil simpatije prebivalstva s tem, da govori slovensko z ljudmi ter jim razlaga, da bi s; ne bil nikdar mislil, da bo našel tako pridne in dobre farane. KAKO PROPADAJO SLOVENSKE VASI V Šembijah pri Knežaku se je 4. pr. m. vršila dražba. Izterjevalci so prišli v vas, da bi prodali zarublje-no živino. Tako bi prišla na prodaj vsa živina šembijskih posestnikov razen petih gospodarjev. Na vasi pa so se zbrale žene z otroki, ki so s kričanjem, vpitjem in jokom primo-rale izterjevalce da so odšli iz vasi. PRITISK I^A MALE TRGOVCE Pred kratkmi so znižali državnim uradnikom plače od 6 do 12 od sto, privatnim ustužbencem pa od 7 do 10 o|o. Obenem s tem ukrepom je bil izdan ukaz, s katerim morajo vsi mali trgovci znižati cene na drobno za približno 10 oio. Ta ukrep je silno vznemiril malega trgovca. Kajti kdor se ke'ikor toliko spozna na italijansko gospodarske razmere, posebno še na trgovske, lahko popolnoma opraviči to nezadovoljnost. Mali trgovec kupi blago od trgovca na debelo. Vzemimo primer, da plača za stot riža 80 lir, potem naj ga pripelje v svojo vas, naj plača vsemogoče takse, davke in doklade, naj všteje režijske stroške in nakoncu vseh koncev mora prodati riž po 1.80 L, kakor to zahteva cenik, ki so ga izdale oblasti. — Vse cene na drobno so strogo stalne. V vsaki trgovini mora viseti cenik z navedbo blaga in cen. — Goriš ki trgovci so poslali v tej zadevi odposlanstvo k prefekta. Ta pa jih je kratkomalo zavrnil, češ da so odredbe prišle iz Rima in so torej polno-močne ter jih ne more spreminjati. KER JE PRETEPAL FAŠISTA Dne 2. julija je prišlo v gostilni "Al Cavallino" do pretepa med nekim slovenskim delavcem in nekim miličnikom. Sporekla sta se zgolj radi osebnega sovraštva, ki sta ga že dalj časa gojila med seboj, dokler ni ob lani priliki v gostilni izbruhnilo na dan. Seveda je bila takoj zraven policija, ki pa je aretirala samo delavca, čeprav so prisotni izjavili, da je pričel pretep miličnik, ki je na nesramen način silil v njega in ga psoval s "ščavo" in sličnc. Nenavadna "miš" V vasi Koprivni blizu Bihača živi £7 letni seljak Lazo Stikovac, ki je po vsej okolici znan kot čarovnik, ki pona či na debelo pokončava miši. Gospodarji, ki jih tepe ta nadloga, ga .najemajo, da ponoči pobija njihove ,miši, in ga za to tudi plačajo. Ponoči ,se Stikovac zapre v poslopje, kjer gospodarijo miši. Ko zjutraj poslopje spet odpro, najdejo okrog čarovnika .cel kup pobitih miširMnogi v začetku .niso verjeli in so mislili, da jih Štiko-,vac vara. Toda napravili so posKuse in se uverili, da to ne drži. Preden so ga zaprli v poslopje, kjer naj bi ponoči ubijal miši, so ga natanko preiska-ii. Neke noči je Lazo ubil kar 135 migi, v nekem mlinu pa 110. Na vse prošnje, naj jim vendar pove, kako to napravi, odgovarja "čarovnik" z uiol-,kom. Pravi, da je to družinska tajnost ,ki mu jo je zaupal njegov oče in je •ne sme, izdati. Nekaj kmetskih fantov se je nekoč skrilo v poslopje, kamor so zapdli Stikovca. Ponoči pa ñipo slišali drugega, kakor droben pis- Cankarjevega "Hlapca Jerneja" UPRIZORI "LJUDSKI O DER" V SOBOTO, 25. t. m. kajoč glasek, s katerim je Stikovac /vabil miši in jih nato pobijal. Zjutraj ooo<><>oaj mi piti, lepa deklica! Zelo mi je slabo. Ako nimaš drugega, mi daj vina, čeprav mi kot muslimanu ni dovoljeno, pil ga bom. Prosim te!" Helena skoči k bližnji mizici, na kateri je stal vrč z vinom. Vzame ga in nastavi agi na ustnice. Turek je pil hlastno, v dolgih požirkih. Videti je bilo, da ga je močna pijača izdatno okrepčala. "Alah!" vzklikne s čvrstejšim glasom. "Nikdar bi ne bil verjel, da ne-verniška pijača lahko tako okrepi človeka. Še nikoli nisem pil vina, pijače nevernih. Upam, da mi Alah ne zameri, ako seni ga pil danes. Mogoče me niti videl ni, ko sem pil:, saj pravijo nekateri naši derviši, da je Alah že star in da venomer dremlje. Ma&nl&'i. Zelo dobra je ta neverniška pijača, čeprav je šejtanov izdelek. Oživila mi je kri in vrnila moči. Lepo se ti zahvalim zanjo, divna devojka!" S toplo hvaležnostjo je motril Heleno. Mahoma jo potegnil njeno roko k sebi, si jo položil na ustnice ter jo pričel goreče poljubljati. Ni mu branila. Občutila je neskončno slast in prisrčno je gledala mlademu agi v o-či. Krčevito je stiskal Turek njeno roko v svoji. Z neizmerno poželjivostjo je strmel1 v bujno ženo. Helena se mu je zdajci dražestno nasmehnila in rekla naivno: "Čemu me tako gledate,, gospod? Ali niste še nikdar videli mlade-ženske?" "Alah! Videl sem jih mnogo; Tur-kinje, Arabke, Perzinje, a take, kakor si ti, še nisem videl. Mašalah! Ti si divna, ti si čarobna!" je govoril aga strastno. "Tvoje oči so krasnejše od zvezd. Mašalah! Niti božanska Aiša, žena Alahova, ni tako zala, kakor sn ti. Hotel bi, da bi bila moja! A povej mi, kdo me je spravil v to sobo? To ni selamlik, ampak harem, soba bul. Mogoče je to tvoja spalnica. Da. Ti si prepustila svojo sobo meni, tujcu, duš manu. Velike srce ti bije v prsih. Gotovo si mi ti obvezala rane." "Storila sem le svojo dolžnost, kajti naša vera zapoveduje pomagati tudi sovražniku," odvrne lepa žena nekam v zadregi ter zardi do las. "Ali si ti gospodarica v tej kili?" poizveduje Turek. "Ne. Gospodar tukaj je vitez Zigis-mund, plemeniti Gall, katerega naziva jo Višnjegorskega," pojasnjuje Helena. "Alah herim!" se začudi Turek. — "Torej sem ujetnik leva iz Višnje gore! O njem se govori do Stambula. Naši askerji trepečejo pred njim. To je silen strah pravovernih. Njegov meč je pokončal že nešteto prerokovih sinov. Ali si ti njcg°va hčerka?" "Njegova žena sem", je odgovorila Helena s prikritim gnevom. ,'Zena! Alah! Zavidam ga, kajti radost je imeti tako ženo, kakor si ti. Ali ga ljubiš?" "Ne! Sovražim in zaničujem ga!" od vrne Helena strastno. Turek jo je pozorno premotril in rekel: "Prisegel bi, da si ti še devica?" "Devica sem!" vzklikne lepa žena. "Še noben moški se me ni dotaknil. Svojega moža nisem še nikoli poljubila, odkar sva poročena." "Alah! Mlada bula si in gotovo ti je težko živeti brez ljubezni ob shrani za-sovraženega starca. Morda ljubiš drugega?" poizveduje aga predrzno. "Uganili ste, gospod", odvrne Helena. "Ali me morda obsojate radi tega?" "Kaj še, se nasmehne aga. "Hotel bi biti tvoj ljubček, lepa bula! Povej mi, zakaj si tako zaupljiva proti meni. — Tujec sem in vendar mi zaupaš svoje največje skrivnosti. Saj vsakomur menda ne pripoveduješ, da si nezvesta svojemu možu?" "Ne", odvrne Helena in zardi. "Še sama ne vem, zakaj som tako odkrita proti vam. Priznavam, da ste mi simpatični." Te besede je spregovorila s čudnim poudarkom in njene oči so se potopile v agine. Prisrčno ji je aga stienil roko in Helena mu je stisk vrnila. V njenih očeh je vzplamtel ogenj strasti. Aga je to opazil in droben usmev mu je spreletel ustnice. "Ta krasna neverniška bula bo moja", je pomislil nekam škodoželjno. — Sklenil je, da si jo mora pridobiti. Ko ozdravi, bo z njeno pomočjo pobegnil in tudi njo odvedel s seboj. Da hi ga le vitez Zigismund ne zaklenil v kakšno luknjo, ko ge mu zacelijo rane. Zamislil se je. "O čem razmišljate,' gospod musliman?" ga nagovori Helena. "O svoji usodi. Povej mi, cvetka kristjanov, kaj bo tvoj mož storil z menoj. Ali me hoče imati za sužnja?" "Namerava te zamenjati za naše ljudi." "Alah! To bo lahko storil!" vzklikne aga. "Le naj sporoči očetu mojemu. On ima mnogo, mnogo kristjanov v svoji ječi. V zameno zame jih bo dal deset, ne le enega. Višnjegorski niti ne sluti, kdo je njegov jetnik. Toda odkupnina zame ne pride tako kmalu. Moje rane se bodo mnogo prej zacelile." "Kaj za to! Moj gost boste. Sedela bova v cvetličnjaku ter se razgOvc-rjala. Govoril mi boste o Stambulu, o sultanu Solimanu, o lepoti in mogočnosti islama." Aga se je nasmehlil in rekel: "Mašalah. To bi bilo v resnici krasno, kajti vedno sem rad posedal med svot lirami. A dvomim, da bi bilo to mogoče. Jok! Vitez Zigismund, tvoj mož, ne bo dovolil, da bi se hodil v cvetlič-njak razgovarjat s tabo. Jok! Gotovo me ho imel pod ključem, dokler dospe odkupnina zame." (Dalje) IZDAJA: Konsorcij "Novega lista* UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.