URADNI LIST
S OC I A LI STI č N E R E P U B L I K E SLOVENIJE
Številka 27	Ljubljana, 29. julija 1970	Cena 5 dinarjev	Leto XXVII
VSEBINA:
183.	Odločba o imenovanju direkto Ja Zavoda SR Slovenije za cene
184.	Odločba o razrešitvi in imenovanju glavnega republiškega sanitarnega Inšpektorja
185.	Odločba o razrešitvi in imenovanju predsednika, članov in tajnika komisije SR Slovenije za verska vprašanja
186.	Pravilnik o pogojih glede vrste in stopnje izobrazi^ ter glede osebnostnih in moralno-političnih kvalitet, ki jih morajo Izpolnjevati strokovni delavci zavodov za usposabljanje
187 Pravilnik o načinu imenovanja in o sestavi strokovnih komisij za vedenjsko in osebnostno motene otroke ter o postopku za napotitev teh otrok v vzgojne zavode
188.	Pravilnik o programu vzgojnega dela v zavodih za usposabljanje
189.	Pravilnik o programu za usposabljanje v zavodih za delovno usposabljanje
190.	Odredba o združitvi, o razdružitvi in o preimenovanju nekaterih naselij v občinah Škofja Loka, Ravne na Koroškem in Lenart
AKTI USTAVNEGA SOpiSCA SRS:
191.	Odločba o oceni ustavnosti določb zakona o šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih šolah v SR Sloveniji
192.	Odločba o zavrnitvi predloga, da se razveljavi določba sklepa skupščine občine Krško o potrditvi statuta Zavoda za komunalno dejavnost Krško
193.	Odločba o določitvi pristojnega organa za rešitev, »pora zaradi meje
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
304.	Sklep o potrditvi prednostnih vrstnih redov udeležencev NOB za dodelitev najemnih stanovanj in posojil (Ljubljana)
305.	Statut občine Brežice
306.	Sklep o ustanovitvi sveta posavskih občin (Brežice)
307.	Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje šolskih in vzgojno varstvenih objektov v občini Kranj
308.	Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Ljubljana Bežigrad v naseljih izven mesta Ljubljane
309.	Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje obrambnih potreb v občini Vrhnika
— Popravka
183.
Na podlagi tretjega odstavka 42. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
Odločil:
Za direktorja Zavoda SR Slovenije za cene se imenuje dr. Franček P a j e n k, do sedaj vršilec dolžnosti direktorja Zavoda SR Slovenije za cene.
St. 111-15/63
Ljubljana, dne 15. julija 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
184.
Na podlagi 46 člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list.SRS, št. 14-149/65) in na predlog republiškega sekretarju za zdravstvo in socialno varstvo je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
1.	dr. Stanko Lajevec se razreši dolžnosti glavnega republiškega sanitarnega inšpektorja;
2.	dr. Srdan Sevnik, republiški sanitarni inšpektor v republiškem sanitarnem inšpektoratu, se
imenuje za glavnega republiškega sanitarnega 'inšpektorja.
St. Ul-15'63
Ljubljana, dne 15, julija 1970,
Izvršni svet Skupščine Socialistične, republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
185.
Na podlagi četrtega odstavka 34. člena v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni Ust SRS. št. 14-149/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:	*
1.	Razrešijo se predsednik, člani in tajnik komisije SR Slovenije za verska vprašanja, ki so biU imenovani z odločbo Izvršnega sveta, št. 021-5/62 z dne 16. oktobra 1967 (Uradni list SRS. št. 35-288/67).
2.	V komisijo SR Slovenije za verska vprašanja se imenujejo:
za predsednika:
Pavle Bojc, dosedanji predsednik komisije;
za člane:
— Egon Conradi, republiški podsekretar v republiškem sekretariatu za notranje zadeve;
— Boris Goljevšček, predsednik skupščine občine Murska Sobota;
— Jožko Humar, predsednik okrožnega sodišča v Novi Gorici;
—	ing. Marjan Kolarič, ravnatelj zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije;
— Riko Kolenc, javni tožilec SR Slovenije; ^
. — France Kutin, Ljubljana;
— Boris L i p u ž i č, direktor zavoda za šolstvo SR Slovenije;
t- Gorazd Mazej, sekretar občinske konference SZDL Maribor;
— Karel Mejak, sodnik vrhovnega sodišča SR Slovenije;
—	dr. Svetozar, Polič, predsednik okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru;
— Zdenko R o t e r, višji predavatelj na visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo;
— Ivan Rudolf, šef kabineta predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
— Dušan Zupanc, tajnik skupščine občine Novo mesto;
za tajnik:a
Franc Sladič, diplomirani pravnik, dosedanji tajnik komisije.
St. 021-5/62
' Ljubljana, dne la. lunja mu.
Izvršni svet Skupščine
t	Socialistične republike Slovenije
,	/ Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
186.
Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem ip duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68 in št. 20-114/70J izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o	pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe ter glede osebnostnih in moralno-političnih kvalitet, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci zavodov za usposabljanje 1
1.	člen
V skladu s prvim odstavkom 21. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68 in št. 20-114/70) so strokovni delavci zavodov za usposabljanje pedagoški, zdravstveni in socialni delavci ter psihologi.
Glede na vrsto motenosti v telesnem in duševnem razvoju otrok so v zavodih za usposabljanje strokovni delavci za duševno prizadete otroke (ortopeda-gogi za duševno prizadete otroke), za slušno prizadete otroke (surdopedagogi), za otroke z govornimi motnjami (logopedi), za slepe in slabovidne otroke (tiflo-pedagogi), za telesno prizadete otroke, za dolgotrajne, bolne otroke, za otroke na okrevanju (ortopedagogi za fizično invalidne in bolehne), za TŽbdenjsko in osebnostno motene otroke (ortopedagogi za vedenjsko in osebnostno motene) in za otroke s kombiniranimi motnjami.
2.	Člen
Strokovni delavec zavoda za usposabljanje je lahko, kdor ima izobrazbo, ki je predpisana s tem pravilnikom, in kdor daje s svojim delom In življenjem ter z družbeno-moralnimi in osebnostnimi lastnostmi poroštvo, da bo uresničeval smotre usposabljanja prizadetih otrok.
3.	člen
Pedagoški delavci zavodov za usposabljanje so učitelji in vzgojitelji. Pedagoški delavci morajo imeti pedagoško izobrazbo ali ustrezno strokovno izobrazbo za usposabljanje prizadetih otrok.
Pedagoško izobrazbo ima, kdor je končal srednjo, višjb ali visoko šolo oziroma pedagoško akademijo ali umetniško akademijo oziroma fakulteto, ki izobražuje študente zu učitelje oziroma vzgojitelje. Pedagoško izobrazbo ima tudi, kdor si je to izobrazbo pridobil v skladu s petim odstavkom 37. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67 in št. 20-113/70).
Ustrezno strokovno izobrazbo za usposabljanje prizadetih otrok ima, kdor je končal višjo ali visoko šolo oziroma pedagoško akademijo ali drug visokošolski zavod, ki izobražuje študente za usposabljanje prizadetih otrok določene kategorije motenosti. Ustiez-no strokovno izobrazbo za usposabljanje prizadetih otrok ima tudi, kdor ima pedagoško izobrazbo iz prejš njega odstavka in dopolnilno izobrazbo za usposabljanje otrok določene vrste motenosti, ki si jo je pridobil v skladu z določbami tega pravilnika.
4.	člen
Vzgojitelj v posebnem vzgojnovarstvenem zavodu za predšolske otroke oziroma v posebnem predšolskem vzgojnovarstvenem oddelku je lahko, kdor ima višjo ali visoko izobrazbo za usposabljanje prizadetih otrok ustrezne vrste motenosti.
Vzgojitelj v domu zavoefa za usposabljanje za učence posebnih osnovnih in posebnih poklicnih šol je lahko, kdor ima višjo ali visoko izobrazbo za usposabljanje prizadetih otrok ustrezne vrste motenosti ali kdor ima višjo ali visoko pedagoško izobrazbo (drugi odstavek 3. člena tega pravilnika) in dopolnilno izobrazbo za usposabljanje prizadetih otrok ustrezne vrste motenosti.
Vzgojitelj v zavodu za delovno usposabljanje je lahko, kdor ima višjo ali visoko izobrazbo za usposabljanje duševno prizadetih otrok.
5.	člen
Učitelj v posebni osnovni šoli za duševno prizadete otroke je lahko, kdor ima višjo ali visoko izobrazbo za usposabljanje duševno prizadetih otrok. Učitelj za telesno vzgojo ter za likovni, glasbeni, tehnični in gospodinjski pouk je lahko v tej šoli, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja teh prfedmetov po 60. in 61. členu in po drugem odstavku 97. člena zakona o osnovni ^oli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 ih št. 14-108/69) ter ima dopolnilno izobrazbo za usposabljanje duševno prizadetih otrok.
Učitelj v posebni osnovni šoli za slušno prizadete oziroma za slepe in slabovidne otroke od prvega do četrtega razreda je lahko, kdor ima višjo ali visoko izobrazbo za usposabljanje prizadetih otrok ustrezne vrste motenosti, od petega do osmega razreda pa, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja teh predmetov po 60. in 61. členu in po trfetjem odstavku 97, člena zakona o
osnovni šoli ter ima dopolnilno izobrazbo za usposabljanje prizadetih otrok ustrezne vrste motenosti.
Učitelj v posebni osnovni šoli za telesno prizadete oziroma za dolgotrajno bolne otroke ali za otroke na okrevanju od prvega do osmega razreda je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole po zakonu o osnovni šoli ter ima dopolnilno izobrazbo za usposabljanje prizadetih otrok ustrezne vrste motenosti.
Učitelj v posebni osnovni šoli za vedenjsko in osebnostno motene otroke je lahko od prvega do četrtega razreda, kdor ima višjo ali visoko izobrazbo za usposabljanje vedenjsko in osebnostno motenih otrok ali kdor izpolnjuje pogoje za učitelja za razredni pouk po zakonu o osnovni šoli, od petega do osmega razreda pa, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja teh predmetov po zakonu o osnovni šoli ter ima dopolnilno izobrazbo za usposabljanje vedenjsko in osebnostno motenih otrok.
C. člen
Učitelj v posebni poklicni šoli je lahko, kdor ima ustrezno izobrazbo za učitelja poklicne šole v skladu s prvim, drugim, tretjim in petim odstavkom 37. člena zakona o srednjem šolstvu ter dopolnilno izobrazbo za usp9sabljanje otrok ustrezne vrste motenosti.
7.	člen
Strokovni delavec* za korekcijo sluha je lahko, kdor ima višjo ali visoko izobrazbo za1 usposabljanje slušno prizadetih otrok.
Strokovni delavec za odpravljanje* govornih motenj je lahko, kdor ima višjo ali visoko izobrazbo za usposabljanje otrok z govornimi motnjami.
Strokovni delavec za korektivno gimnastiko je lahko, kdor ima visoko šolo za telesno vzgojo s specializacijo za korektivno gimnastiko.
8.	člen
Strokovni delavci zavodov za usposabljanje so tudi zdravniki, psihologi, socialni delavci, medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti in drugi delavci, ki jih določijo zavodi za usposabljanje. Ti delavci morajo imeti za svoj naziv ustrezno srednjo, višjo ali visoko izobrazbo.
9.	člen
Zavod za usposabljanje s svojim splošnim aktom določa, katere strokovne delavce ima zavod.
Zavodi zg usposabljanje lahko določijo, kateri strokovni delavci iz 8. člena tega pravilnika morajo imeti tudi dopolnilno izobrazbo za usposabljanje otrok določene vrste njptenosti,
\	10. člen
Dopolnilna izobrazba za usposabljanje prizadetih otrok posamezne vrste motenosti se pridobi v okviru obveznega strokovnega izpopolnjevanja v skladu s pravilnikom o obveznem strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vzgojiteljev (Uradni list SRS, št. 39-288/68).
11. člen
Strokovni delavci zavodov za usposabljanje, ki nimajo ustrezne pedagoške, strokovne in dopolnilne izobrazbe, si morajo to izobrazbo pridobiti najpozneje v petih letih po uveljavitvi tega pravilnika.
12- člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 13-5/69
Ljubljana, dne 19. junija 1970.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo
Slavko Bohanec 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
Majda Gaspari 1. r.
v
187.
Na podlagi tretjega odstavka 14. člena zakona o usposabljanju otrok ir mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26'68 in št. 20-114'70) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o načinu imenovanja in o sestavi strokovnih komisij za vedenjsko in osebnostno motene otroke ter o postopku za napotitev teh otrok v vzgojne zavode
1.	člen
Strokovne komisije iz drugega odstavka 14. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št, 5-26/68 in št. 20-114/70) so občinske strokovne komisije za vedenjsko in osebnostno motene otroke in mladostnike (v nadaljnjem besedilu: strokovne komisije).	"V
2.	člen
Vsaka strokovna komisija ima zdravnika, socialnega delavca, psihologa in pedagoga.
Ce je potrebno zaradi pravilne ugotovitve vedenjskih in osebnostnih motenj otroka, lahko strokovne komisije povabijo k sodelovanju tudi druge strokovne delavce.
3.	člen
Strokovna komisija daje skrbstvenim organom izvide in mnenja glede napotitve vedenjsko in osebnostno motenih otrok v vzgojne zavode. Strokovna komisija pripravi izvide in mnenja na podlagi neposrednega pregleda otroka oziroma na podlagi zdravniške in druge dokumentacije o vedenjskih in osebnostnih motnjah otroka.
.	4. člen	^
Strokovne komisije sodelujejo pri svojem delu s * starši vedenjsko in osebnostno motenih otrok, z vzgojnimi in psihohigienskimi posvetovalnicami, z zavodi za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, z vzgojnimi zavodi za vedenjsko in osebnostno motene otroke ter z drugimi organizacijami in organi, ki se ukvarjajo z vedenjsko in osebnostno motenimi otroki.
5.	člen
Vsak član strokovne komisije vodi o svojem delu ustrezno dokumentacijo.
Na osnovi te dokumentacije izdela strokovna komisija zaključno poročilo o otroku.
Zaključno poročilo vsebuje:
1.	socialno anamnezo;
2.	izvid in mnenje posameznih strokovnih delavcev;
3.	zaključne ugotovitve s predlogopn za ustrezno nadaljnje dele z otrokom in družino.
O delu komisije se piše zapisnik. Zaključno poročilo podpišejo vsi člani komisije.
6.	člen
Člane strokovne komisije imenuje za socialno varstvo pristojni svet občinske skupščine.
Skrbstveni organ lahko določi za razvrščanje vedenjsko motenih otrok strokovno komisijo, ki ima celotno strokovno zasedbo po 2. členu tega pravilnika.
7.	člen
V vzgojne zavode za vedenjsko in osebnostno motene otroke se napotijo otroci, ki zaradi vedenjskih in osebnostnih motenj potrebujejo vzgojo in izobraževanje ali priučitev za poklic v obsegu in v oblikah, ki se ne morejo zagotoviti zunaj zavoda.
Odločbo o napotitvi otroka v zavod za vedenjsko in osebnostrio motene otroke izda skrbstveni organ na podlagi zaključnega poročila strokovne komisije ali zavoda za razvrščanje.
8.	člen
Skrbstveni organ pošlje zavodu za vedenjsko in osebnostno motene otroke odločbo o napotitvi otroka s potrebno dokumentacijo. Zavod je dolžan sprejeti otroka, pred sprejemom pa lahko zahteva o otroku dodatno dokumentacijo ali pa predlaga ponovno razvrstitev otroka.
9.	člen
Zavod za vedenjsko in osebnostno motene otroke določi datum sprejema otroka in ga sporoči skrbstvenemu organu, hkrati pa prične s pripravami za sprejem otroka.
-	10. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, za oddajo otrok v zavod pa se prične uporabljati tri mesece po uveljavitvi.
Št. 022-47/69
Ljubljana, dne 19. junija 1970.
,	Republiški sekretar
za prosveto in kulturo
Slavko Bohanec 1. r.
Soglašam I
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
Majda Gaspari Lr.
j	188.
Na podlagi 20. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68 in št. 20-114/70) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za . zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o programu vzgojnega dela v zavodih za usposabljanje
1.	člen
Zavodi za usposabljanje organizirajo vzgojno delo po programu vzgojnega dela, ki ga zavodi sprejmejo v skladu z določbami tega pravilnika.
2.	člen
Program vzgojnega dela sprejme strokovni zbor zavoda na predlog strokovne skupine.
3.	člen
Zavodi za usposabljanje zagotavljajo s programi vzgojnega dela uresničevanje vzgojnoizobraževalnih smotrov iz 4. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68 in št. 20-114/70).
4.	člen
Program vzgojnega delr. obsegat
—	smotre in načela vzgojnega dela;
—	načrt vzgojnega dela.
5.	člen
Smotri in načela vzgojnega dela morajo upoštevati vrsto in stopnjo motenosti otrok oziroma mladostnikov.
6.	člen
Načrt vzgojnega dela obsega:
—	okvirni načrt vzgojnega dela, ki vključuje oblikovanje vzgojnih skupin in drugih oblik obravnavanja otrok oziroma mladostnikov;
—	načrt vzgojnega dela za posamezno vzgojno skupino in za druge oblike obravnavanja otrok oziroma mladostnikov;
—	hišni in dnevni red.
7.	člen
Načrt vzgojnega dela za posamezno vzgojno skupino in za druge oblike obravnavanja obsega načrt za dnevno vzgojno delo, po potrebi pa tudi druge dejavnosti.
8.	člen
Načrt za dnevnp vzgojno delo obsega zlasti:
—	učenje;
—	telesno-vzgojne, kujturne in druge dejavnosti, ki jih organizira zavod ali ki jih gojenci obiskujejo zunaj zavoda;
—	dejavnost pionirske in mladinske organizacije;
—	dejavnost domske skupnosti;
—	interesne dejavnosti;
—	navajanje na delo in zdravo rekreacijo.
9.	člen
Načrt za vzgojno delo predvideva po potrebi tudi naslednje dejavnosti:
—	delo s starši otrok in z njihovimi namestniki;
—	sodelovanje s šolami in z drugimi delovnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi ter s skrbstvenimi in drugimi organi.
10.	člen
Pri vzgojnem delu vodijo vzgojitelji naslednjo dokumentacijo:
—	dnevnik vzgojnega dela, ki obsega pripravo in izvedbo vzgojnega dela;
—	list opazovanja otroka oziroma mladostnika;
—	poročilo o vzgojni rasti otroka oziroma mladostnika.
11.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 56-27/69.
Ljubljana, drie 19. junija 1970.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo
Slavko Bohanec 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
Majda Gaspari 1. r.
1R9.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68 in št. 20-114'70) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o programu za usposabljanje v zavodih za delovno usposabljanje
I
1.	člen
Otroci, ki zaradi duševne in telesne prizadetosti niso sposobni za šolanje, se vzgajajo in privajajo na delo v zavodih za delovno usposabljanje (prvi odstavek 15. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — Uradni list SRS, št. 5-26/68 in št. 20-114/70) po programu za usposabljanje, ki ga določijo ti zavodi v skladu z določbami tega pravilnika.
2.	člen
Zavodi za delovno usposabljanje zagotavljajo na podlagi programov za usposabljanje uresničevanje smotrov tega usposabljanja tako, da razvijajo in krepijo fizične in psihične lastnosti otrok, ki so temelj za
oblikovanje delovnih navad, razširjajo obzorje, jim dajejo osnovne možnosti za notranje sprostitve in uravnavanje čustvovanja ter jih toliko socializirajo, da se bodo lahko pod posebnimi pogoji vključili v delo. -	0
3.	člen
Zavodi za delovno usposabljanje vključujejo v program za usposabljanje zlasti naslednje:
1.	Splošna poučenost:
a)	spoznavanje:
—	najbližje okolice: otrok poimenuje samega sebe in člane družine, spoznava in poimenuje obleko, perilo, obutev in hrano, prostore in opremo v njih, spoznava in poimenuje dele človeškega telesa;
—	širše okolice: otrok spoznava okolico, domače in gozdne živali, rastline, letne čase, enostavne geografske pojme, javne objekte, poklice in tisk ter se časovno orientira; •
b)	vajc čutil: otrok spoznava barve, se orientira v prostoru, spoznava zvoke in osebe, spoznava predmete na osnovi tipa, spoznava hrano po okusu, spoznava in razlikuje vonjave;
c)	spoznavanje količin in števil: otrok spoznava istovrstnost, raznovrstnost, količine, številčne pojme, dodajanje, odvzemanje, teže, velikost, obseg predmetov in osnovne mere.
I	1	i
2.	Razvijanje motorike:
a)	osnovne gibalne navade:	otrok se
privaja na hojo, prijeme, plezanje, drsanje, udarjanje, stiskanje, pobiranje in polaganje;
b)	osnovne psihofizične lastnosti: otrok še privaja na pravilno telesno držo in gibe, na spretnost, hitrost in odločnost;
c)	nadaljnje vaje čutil: otrok se privaja na vizualne, akustične in taktilne koncentracije.
, 3. Glasbeno-ritinična vzgoja: otrok se navaja na pravilno dihanje, poslušanje, govor, spremljanje in posnemanje preprostih melodij, na dramatizacijo in na igranje na preprosta zvočila in glasbila.
4	Navajanje k skrbi za zdravje: otrok se navaja na higieno, prvo pomoč in zaščito pred nalezljivimi boleznimi ter na pomen zdravnika in zdravil, prehrane, obleke, prostorov, dela in počitka.
5	Razvijanje socialnih odnosov: otroku se razvija odnos do domačih, tovarišev, znancev in tujcev; otrok spoznava pravila lepega vedenja, navaja se na odnos do živali, rastlin in imovine ter se mu oblikuje čut za pravice in dolžnosti.
6. Smotrna igra: otrok se navaja k smotrni igri, k vztrajnosti in k smislu za kolektivno igro.
7 Zaposlitev:
a)	likovno izražanje in pridobivanje
praktičnih spretnosti:	otrok se navaja na
prijemanje, jemanje, mečkanje, oblikovanje, igranje v peskovniku, gubanje, nizanj sestavljanje, odpenjanje, slačenje, rezanje, lepljenje, zarisovanje, barvanje, na uporabo šivanke ter na tkaničenje in na pletenje;
b)	priprava na proizvodne tehnike: otrok izdeluje nredmete iz papirja, gline, slame, volne, usnja, lesa in iz drugih snovi;
c)	privajanje na hišna in druga opravila: otrok se navaja na gospodinjska, vrtna, poljska in druga dela.
8.	Razvija'hje in uporaba jezika:
a)	razvoj govora: pozornost na slušne dražljaje, na izvabljanje in posnemanje glasov, poimenovanje oseb in predmetov, pravilna izgovorjava glasov in kratkih stavkov, dvogovor, dramatizacija, obnavljanje in pripovedovanje;
b)	memoriranje: otrok se uči pesmice, pravila in navodila;
c)	branje: otrok se uči branja z velikimi tiskanimi črkami ter mehansko prepoznava vezanje črk v zloge in besede;
č) p i s a n j e : otrok se orientira na ploskvah v črtovju, oblikuje črke iz materialov ter prerisuje, prepisuje in piše.
4.	člen
Program za usposabljanje ima šest stopenj z naslednjim številom tedenskih ur usposabljanja: prva stopnja 24, druga stopnja 24, tretja stopnja 24, četrta stopnja 30, peta stopnja 36 in šesta stopnja 40 ur. V posamezne stopnje se razvrščajo otroci na podlagi mnenja strokovnega organa zavoda za delovno usposabljanje.
Otrok napreduje v naslednjo višjo stopnjo, ko uspešno konča usposabljanje na prejšnji stopnji, in sicer ne glede na šolsko leto.
Ko otrok uspešno konča usposabljanje, mu zavod za delovno usposabljanje izda potrdilo z opisno oceno uspeha, ki ga je dosegel. Potrdilo z opisno oceno uspeha lahko izda zavod za delovno usposabljanje otroku tudi za posamezne stopnje.
5.	člen	" /
S programom za usposabljanje še lahko določi, da sg usposabljanje opravlja na otrokovem domu.
V
6.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St, 58-25/69
Ljubljana, dne 19. junija 1970.
Republiški sekretar ža prosveto in kulturo Slavko Bohanec 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
Majda Gaspari L f-.
190.
Na podlagi 5. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48, št. 8-35/49 in št. 20-108/50) v zvezi s 5. členom urodbe o prenosu zadev v pristojnost republiških upravnih organov (Uradni list LRS, št. 20-112/58) ter v zvezi s 16. členom in z drugim odstavkom 29. člena zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-150/65) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo s pritrditvijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki je bila dana Z, odločbo, št. 015-2/62 z dne 15. julija 1970,
ODREDBO
n združitvi, o razdružitvi in o preimenovanju nekaterih naselij v občinah Škofja Loka, Ravne na Koroškem in Lenart
I
V občini Škofja Loka se del naselja Stari dvor v k. o. Stari dvor, in sicer območje s hišnimi številkami 61, 63, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 72, 74 in 75, priključi naselju Trata v k. o. Suha (del), del naselja Stari dvor v k.
o.	Stari dvor, in sicer območje s hišnimi številkami 1 do 60, 62, 64, 71 in 73, pa Se priključi naselju Škofja Loka v k. o. Škofja Loka.
S tem preneha Stari dvor kot samostojno naselje.
V občini Ravne na Koroškem se sestava naselij in imena naselij spremenijo takole:
L naselju Ravne na Koroškem se priključi:
a)	del naselja Navrški vrh v k. o. Navrški vrh, in sicer območje s hišnimi številkami 1, 2, 3, 12, 13, 14, 15, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28 in 29;
b)	del naselja Preški vrh v k. ,o. Preški vrh, in sicer območje s hišnimi številkami 13, 17, 19, 21, 25, 26, 27, 28, 30, 32, 33, 34, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 44, 45, 46, 47, 48,'49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 59, 61, 63, 65, 67, 69, 71, 73 in 75.
2.	Naselju Mežica se priključi:
a)	del naselja Podkraj v k. o. Mežica takraj, in sicer območje s hišnimi števjlkami 1 do 20, 30, 32 in 33;
b)	del naselja Onkraj Meže v k. o. Mežica onkraj, in sicer območje s hišnimi številkami 1, 2, 4, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 27, 28, 43, 44 in 45;
c)	del naselja Polena v k. o. Mežica takraj, in sicer območje s hišnimi številkami 1, 2, 3 in 5 do 26.
3.	Naselju Breg se priključi del naselja Polena v
k.	O. Mežica takraj, in sicer območje s hišnimi števil-Katni 27, 28, 99, 30 in 31.
S tem preneha Polena kot samostojno naselje.
4.	Naselju Prevalje se priključi del naselja Žagfad v k. o. Žagrad in sicer območje s hišnimi številkami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 7a, 9, 10, il, 12, 13, 14, 15, 16, 39 itt 42.
5.	Naselju Leše se priključi del naselja Prevalje v k. o. Prevalje in sicer območje s hišnimi številkami
l,	87, 189, 191, 193, 195, 197, 199, 201, 203, 205, 207, 211, 213, 215, 217, 220, 221. 222, 223, 224, 225, 226, 227, 229. 230, 29ii 332, 233, 235, 236. 237, 288, 239, 240 in 241.
6.	Ime haseija Črna sh dOpolht Š pristavkom »ha Koroškem*, tako da Sb odslej glasi »Crha na Koroškem*.
7.	Ime naselja Spodnja Jamnica se spremeni tako, da se odslej glasi »Šentanel«.
III	*
V občini Lenart se del naselja Zgornja Voličina v k. o. Zgornja Voličina, in sicer območje s hišnimi številkami 108 do 129, izloči iz naselja Zgornja Voličina v novo naselje z imenom »Hrastovec v Slovenskih goricah«.
191.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Boršt-narja, dr. Darka Cerneja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča, dr. Mihe Potočnika, Mire Svetina in ing. Pavla Zaucerja, v postopku za oceno ustavnosti zakona o šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih šolah v Socialistični republiki Sloveniji po dne 17. VI. 1970 opravljeni javni obravnavi
odločilo:
1.	Zakon o šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih šolah v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7-44/65) ni v nasprotju z ustavo Socialistične republike Slovenije in se postopek za oceno njegove skladnosti z ustavo Socialistične republike Slovenije ustavi.
2.	Ta odločba se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
Obrazložitev :
I
Skupina 681 občanov Lendave in okolice je vložila pri Ustavnem sodišču Socialistične republike Slovenije pobudo za uvedbo postopka,1 v katerem naj se ugotovi neskladnost zakona o šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih šolah v Socialistični republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zakon) z ustavo Socialistične republike Slovenije. Pobudniki trdijo, da zakon, posebej pa še določbe njegovega 10., 12. in 13. člena niso v skladu z določbo 74. in 76. člena ustave Socialistične, republike Slovenije in določbo 43. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije. Osnovna misel pobude je, da zakon jemlje ustavne pravice prebivalstvu, zlasti staršem in otrokom slovenske narodnosti, ker so prikrajšani za osnovnošolsko izobrazbo v materinem jeziku s tem, da zakon določa na narodnostne mešanem območju obvezno šolanje v dvojezični šoli. V pobudi so navedeni tudi razlogi, ki se nanašajo na nepravilno izvajanje zakona, kakor tudi nekateri predlogi- za drugačno ureditev šolstva na narodnostno mešanem območju v Prekmurju.
Odgovor Skupščine Socialistične republike Slovenije na pobudo med drugim poudarja, da predstavlja1 uvedba dvojezičnega šolstva neposredno izvedbo ustavnega načela o enakopravnosti jezikov narodnosti na narodnostno mešanih območjih. Dvojezično šolstvo se tudi drugod na narodnostno mešanih območjih* uvaja
TV
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 015-5/69
Ljubljana, dne 23. aprila 1970.
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo
dr. Viktor Damjan 1. r.
sodišča SRS
kot eno izmed poroštev za varstvo pravic narodnosti. Ta vidik je še posebej pomemben za Slovence, ker živi znaten del Slovencev na dvojezičnih območjih v sosednjih državah. Enojezične šole, v katerih se jezik druge narodnosti poučuje le kot pi'edrnet, v tem pogledu ne dosegajo svojega namena. Iz različnih vzrokov, najočitneje pa zaradi prednosti, ki jih daje neposredno vključevanje v jezikovni, kulturni in ekonomski krog večinskega naroda se obseg enojezičnega manjšinskega šolstva v večini primerov zmanjšuje na račun vse večjega vpisovanja otrok manjšinske narodnosti v šole večinskega naroda. Tak razvoj je bil viden pred uvedbo dvojezičnega šolstva tudi v šolah za pripadnike madžarske narodnosti. Dvojezično šolstvo pa je v tej zvezi postavilo oviro raznarodovanju v procesu izobraževanja. Napadeni zakon tako izraža skrb družbe za pogoje največjega možnega sporazumevanja prebivalstva vseh narodnosti na narodnostno mešanih območjih in za pogoje, ob katerih se bodo vse narodnosti na takih območjih lahko čimbolj svobodno razvijale. Tak namen in značaj zakona, ki je hkrati tudi v skladu s sodobnim mednarodnim obravnavanjem pravic manjšinskih narodnosti po mnenju Skupščine Socialistične republike Slovenije nikakor ne more biti v nasprotju z našimi ustavnimi načeli o položaju in pravicah narodnih manjšin.
II
Ustava Socialistične republike Slovenije šol z dvojezičnim poukom izrečno ne omenja. Po mnenju Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije pa jih na ozemlju, na katerem žive skupno pripadniki slovenskega naroda in pripadniki narodnosti, ki je narodna manjšina, lahko v določenih posebnih pogojih zaradi zagotovitve ustavnih načel enakopravnosti in solidarnosti tudi kot obvezne uvede zakon. Do tega sklepa je prišlo Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije iz naslednjih razlogov:
Ustava Socialistične republike Slovenije govori v uvodnem delu, ki je tudi podlaga za njeno tolmačenje, da je eno izmed jamstev za razvoj in napredek socialistične družbe, za vsestranski razvoj slovenskega naroda in za polno uveljavljanje njegove narodne individualnosti, tudi nadaljnje razvijanje in utrjevanje dejanske svobode in enakosti vseh narodov in narodnosti v socialistični federaciji Jugoslaviji, v mednarodnem merilu pa sodelovanje med narodi na temelju priznanja in spoštovanja narodne suverenosti, svobode in enakopravnosti ter na dejavnem internacionalizmu, ki služi krepitvi miru, spoštovanja in prijateljstva med narodi.
Ta načela uvodnega dela ustaVe Socialistične republike Slovenije so glede položaja narodnosti in pra-
Akti Ustavnega
V
vic njihovih pripadnikov konkretizirana v 74., 76. in 77. členu ter XXI. amandmaju k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v 33., 41. in 43. členu ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so kot del III. poglavja ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana glede na XX. amandma k ustavi Socialistične republike Slovenije tudi sestavni del te ustave. Enakopravnost italijanske oziroma madžarske narodnosti s slovenskim narodom opredeljuje zlasti določba 1. odstavka 77 člena ustave Socialistične republike Slovenije, ki tudi obvezuje republiko, da italijanski in madžarski narodnosti zagotavlja možnost vsestranskega razvoja in napredka.
Po izrecni določbi XXI. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije sta na narodnostno mešanih območjih, na katerih žive poleg Slovencev tudi Italijani oziroma Madžari, italijanski oziroma madžarski jezik v javnem in družbenem življenju enakopravna s slovenskim. Z zakonom, statutom občine in splošnimi akti delovnih in drugih organizacij se določa, način uresničevanja pravic pripadnikov narodnosti. V načelih uvodnega dela ustave Socialistične republike Slovenije in v določbi 2. odstavka 32. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije pa je poudarjena medsebojna solidarnost ljudi pri uresničevanju ustavnih pravic.
Po omenjenih ustavnih načelih in določbah je ustavno-pravni položaj italijanske in madžarske na-, rodnosti, ki živita na območju Socialistične republike Slovenije, enak. Glede na dejanske razmere in mednarodne pogodbe pa je z zakonom različno urejeno njuno šolstvo Italijanska narodnost ima šole s poukom v italijinskem jeziku, čiočim so na območju, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki madžarske narodnosti,* zavodi za predšolsko vzgojo in osnovne šole z dvojezičnim poukom.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na podlagi navedenih ustavnih načel in določb ugotovilo, da predstavlja zakon enega od načinov uresničevanja določb o dejanski enakopravnosti prebivalcev narodnostno mešanega območja. V 13. členu zakona je namreč določeno, da mora biti pouk v dvojezični šoli organiziran tako, da si učenci pridobijo enakovredno znanje obeh jezikov in da se enakovredno seznanijo z glavnimi pridobitvami zgodovine in kulture obeh narodov. S predmetniki in učnimi načrti dvojezične šole se določi, katero učno gradivo se poučuje hkrati v obeh jezikih in katero samo v enem ali drugem jeziku. Dvojezična izobrazba in vzgoja v obeh jezikih in seznanjanje s pridobitvami zgodovine in kulture obeh narodov prispeva k tvornemu sožitju Slovencev in Madžarov ter zagotavlja po ustvarjalnem namenu zakona pogoje za njihovo enakopravno sodelovanje v javnem in družbenem življenju in za ures-| ničevanje njihovih pravic do družbenega samoupravljanja. D^bro sožitje večinskega in manjšinskega naroda pa je pomembno tudi za zbliževanje in sožitje matičnih narodov, zainteresiranih za položaj svojih narodnih manjšin v sosednjih 'državah. V
V skladu z navedenim tudi določba 2. odstavka 76. člena ustave Socialistične republike Slovenije, ki določa, da se v šolah za pripadnike posameznih narodnosti poučuje v jeziku te narodnosti, ne izključuje, da se z zakonom uvede dvojezični pouk. Dejanski podatki, zbrani v pripravljalnem postopku in dopolnjeni na javni obravnavi, dokazujejo živo zavzetost
pripadnikov madžarske narodnosti za dvojezično šolstvo, saj so madžarski starši pred uvedbo dvojezičnih šol v precejšnji meri vpisovali svoje otroke v slovenske oddelke osnovnih šol, čeprav so jim bili na razpolago tudi madžarski oddelki teh šol.
Dvojezični pouk, kakršnega omogoča zakon, predstavlja za pripadnike madžarske narodnosti na narodnostno mešanem območju v Prekmurju v sedanjih razmerah še najbolj ustrezno obliko, ki podpira vsestranski razvoj, enakopravnost in napredek madžarske narodnosti.
Zakon zaradi tega ni v nasprotju z določbo 2 odstavka 76. člena ustave Socialistične republike Slovenije. S skupnim poučevanjem slovenskih in madžarskih otrok v istih razredih in v obeh jezikih se namreč na narodnostno mešanem območju spričo posebnih razmer v Prekmurju najbolj smotrno uresničuje zahteva po pouku naroda in narodnosti v lastnem jeziku, saj se načeloma učna snov poučuje v jezikih obeh narodnosti. Zaradi tega dvojezični pouk načeloma tudi ne posega v ustavno pravico Slovencev do šolanja v materinščini, olajšuje pa medsebojno spoznavanje, sporazumevanje in razumevanje. Ne glede na navedeno pa je pri ocenjevanju skladnosti zakona z ustavnimi določbami o pouku v materinščini treba upoštevati, da je na . narodnostno mešanem območju, zlasti pri otrocih staršev različne narodnosti, opredelitev glede učnega 'jezika v šoli lahko težavna, zlasti še, če je c tem posredno zvezana tudi opredelitev glede pripadnosti določenemu narodu.
Iz 2. člena zakona izhaja, da so dvojezične šole enako kot šole s poukom samo v jeziku narodnosti, del splošnega šolskega sistema in da delujejo v skladu s predpisi, ki veljajo za posamezne vrste šol z izjemo razlik, ki so določene v zakonu. Tretji člen tega zakona pa predvideva, da naj dvojezične šole fmleg splošnih izobraževalnih in vzgojnih smotrov dosegajo še dodatne smotre. Ti dodatni cilji dvojezičnega šolstva oziroma šolstva na narodnostno mešanem območju sploh, ne glede na način njegove ureditve, pa so potrebni zaradi uresničevanja ustavnih načel in določb o enakopravnem sožitju slovenskega naroda in madžarske narodnosti. Zaradi tega in zaradi dodatne izobraževalne, predvsem pa posebne vzgojne vrednosti večja zahtevnost dvojezičnega pouka in s tem večja obremenjenost učencev dvojezičnih šol v načelu ne posega v učenčevo pravico do izobraževanja ob enakih pogojih, če daje možnosti za dosego enakovrednih izobraževalnih /rezultatov kot enojezične iole. Skupno šolanje otrok dveh različnih narodnosti v obeh učnih jezikih predstavlja torej enega od načinov uresničevanja ustavne pravice do izobraževanja ob enakih, z zakonom določenih pogojih v posebnih razmerah narodnostno mešanega območja v Prekmurju.
Po določbi 1. odstavka 40 člena ustave Socialistične republike Slovenije je osnovno šolanje obvezno Določba 3. odstavka 58. člena zvezne ustave, ki določa, da imajo starši pravico in dolžnost skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok, kljub zelo pomembnemu načelu sodelovanja staršev s šolo, ne daje staršem pravice do izbire drugačnega načina osnovnega šolanja svojih otrok, kot ga določa zakon.
Iz navedenega po mnenju ustavnega sodišča sledi, da je glede na omenjena ustavna načela, ki so temelj za razlago ustave in zakonov po ustavi Socialistične republike Slovenije dopustno, da lahko zakon uvede dvojezične osnovne šole bodisi kot obvezne bodisi kot nrostovoljne.
Ob sklepu, da zakon ni v nasprotju z ustavo Socialistične republike Slovenije pa je ustavno sodišče med postopkom, predvsem pa na javni obravnavi tudi ugotovilo, da obstajajo v zakonu, zlasti pa še pri njegovem izvajanju bistvene pomanjkljivosti. Zaradi tega je tudi sklenilo, da na podlagi 229. člena ustave Socialistične republike Slovenije pošlje Skupščini Socialistične republike Slovenije svoje predloge in mnenja za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti na narodnostno mešanem območju Prekmurja.
Ta odločba je dokončna in obvezna.
St. U 31/69
Ljubljana, dne 30. junija 1970.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
Vladimir Krivic L r.
K tej odločbi objavlja Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije v skladu z zadnjim odstavkom 67. člena zakona o Ustavnem sodišču Socialistične republike Slovenije tole
ločeno mnenji
sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, Milka Gor-šiča in Jožeta Pavličiča:
Zakon o šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih šolah v Socialistični republiki Sloveniji kolikor uvaja dvojezične šole s slovenskim in madžarskim učnim jezikom kot edino vrsto osnovnih šol, v katere se morajo ne glede na narodno pripadnost vpisati učenci, ki živijo v določenih šolskih okoliših, ni v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije.
Bistveni razlogi za to so:
Pravica do izobraževanja je ena izmed temeljnih ustavnih pravic občanov, s katero si človek ustvarja pogoje za vsestranski razvoj, svobodno izražanje in varstvo svoje osebnosti. Ustava Socialistične republike Slovenije in XII. poglavje ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je po XX. amandmaju tudi sestavni del ustave Socialistične republike Slovenije določata glede pridobivanja izobrazbe med drugim, da morajo vse šole in drugi izobraževalni zavodi delovati v skladu z načelom, da je treba ob enakih pogojih omogočiti vsakemu občanu, da si pridobi znanje in izobrazbo po svojih zmožnostih in nagnjenju in da imajo občani ob enakih z zakonom določenih pogojih pravico do izobraževanja.
Po 74. členu ustave Socialistične republike Slovenije ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali narodnosti, goji svojo kulturo in uporablja svoj jezik. V 76. členu ustave Socialistične republike Slovenije in 43. členu ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije pa je še posebej zagotovljena tudi vsaki narodnosti, ki je narodna manjšina, pravica, da svobodno uporablja svoj jezik, razvija lastno kulturo ter uporablja druge 'i ustavo določene pravice. Glede pouka na šolah za pripadnike posameznih narodnosti je izrečno določeno, da se na takih šolah poučuje v jeziku te narodnosti. V zvezi s tem republiški zakon o osnovni šoli tudi izrečno zagotavlja pravico do pouka v svojem jeziku za vse občane v Socialistični republiki Sloveniji tako za Slo-
vence, za pripadnike drugih narodov Jugoslavije ter za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti.
Zakon o šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih šolah v Socialistični republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zakon) kot posebni zakon za šole, na katerih se vzgajajo in izobražujejo 1 pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, uveljavlja ustavno zagotovljeno pravico do pouka v svojem jeziku le za učence italijanske narodnosti. Za učence madžarske narodnosti, za Slovence in pripadnike drugih narodov Jugoslavije, ki žive na območju s tem zakonom določenih dvojezičnih šol pa predpisuje, da se ti učenci ne glede na narodnostno pripadnost obvezno poučujejo hkrati v slovenskem in madžarskem jeziku, deloma pa v enem ali drugem jeziku. Po predmetniku in učnem načrtu, ki je izdan na podlagi zakona, se poučujejo do 5. razreda vsi učenci v obeh jezikih. Na višji stopnji, to je od 6 do
8.	razreda obravnavajo učenci obeh narodnosti skupno skoraj vse predmete v slovenščini, v madžarščini pa se posreduje učencem le osnovna terminologija. To pomeni, da večina pouka za ene ali druge učence ni v njihovem jeziku, kakor to določa ustava.
Zakon zahteva, da dosežejo učenci poleg splošne osnovnošolske izobrazbe še enakovredno znanje obeh jezikov in da se enakovredno seznanijo z glavnimi pridobitvami zgodovine in kulture obeh narodov. Vsega tega pa ni mogoče doseči ne da bi se učencem nalagala poleg težjih pogojev poučevanja v tujem jeziku, večja bremena ali pa zmanjšal obseg osnovnošolske izobrazbe, kakor je predpisan za vse šole v Sloveniji. Pri tem je treba še posebej upoštevati, da pretežna večina otrok ob vstopu v dvojezično šolo sploh ne zna obeh jezikov. Takšna ureditev pouka bistveno odstopa od pouka, določenega z zakonom o osnovni šoli in povzroča poleg vzgojnih težav tudi slabše učne uspehe Učenci dvojezičnih šol so tako glede osnovnošolskega izobraževanja, oblikovanja svoje osebnosti in vsestranskega razvoja v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi učenci v Sloveniji.
V postopku so zagovorniki sedanje ureditve zatrjevali, da pripadniki madžarske narodnosti sami želijo dvojezične šole zato, da bi se njihovi otroci naučili slovenskega jezika. Ne glede na to, da so takšne želje predvsem posledica pomanjkanja vsakih nadaljevalnih šol z madžarskim učnim jezikom, teh želja ni mogoče zadovoljiti na ta način, da se v nasprotju z načeli in določbami ustave kršijo pravice drugih učencev do izobraževanja v materinem jeziku in zanje obvezno uvaja dvojezični pouk. Slovenščine in madžarščine se je namreč mogoče uspešno naučiti tudi tako, da se jezik drugega naroda poučuje kot učni pi'edmet. Tak način učenja drugega jezika je vpeljan tudi drugod in tudi na narodnostno mešanih območjih, medtem ko osnovne šole z obveznim dvojezičnim poukom ne obstajajo na nobenem drugem narodnostno mešanem ozemlju v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, poleg tega ]Ja tudi ni bilo mogoče ugotoviti, da bi sicer obstajale kjerkoli drugje.
Republika je sicer z zakonom lahko uvedla na narodnostno mešanih območjih tudi šole z dvojezičnim poukom oziroma dvojezične šole, vendar ne kot edino obvezno obliko osnovne šole, ker je s tem na tem območju onemogočila nadaljnji obstoj oziroma preprečila ustanavljanje osnovnih šol ali oddelkov s poukom v slovenskem ali madžarskem jeziku in to celo v krajih,
ki so povsem ali pretežno slovenski oziroma madžarski. Pouk v materinem jeziku pa je ne le ustavna pravica, marveč tudi eno izmed povsod v svetu splošno priznanih pedagoških načel osnovnošolskega pouka.
Zaradi takšne ureditve osnovnošolskega izobraževanja na način, ki ni v skladu z ustavo niti z osnovnimi pedagoškimi načeli, se pojavlja na območju dvojezičnih šol že dalj časa nezadovoljstvo in prihaja celo do nacionalnih nasprotij ter do protestov staršev slovenske, madžarske pa tudi hrvaške narodnosti, kar dokazuje tudi pobuda občanov za oceno ustavnosti zakona o dvojezičnih šolah. To pa pomeni, da obvezne dvojezične šole ne prispevajo k razvoju narodnosti v duhu enakopravnosti in bratstva naših narodov in narodnosti ter k takim odnosom v šoli, da bodo element prijateljskega zbližanja med sosednimi narodi in državami ter spodbuda za tvorno mednarodno sožitje, temveč so povzročile ravno nasprotno.
192.
Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom sodnika ing Pavla Zaucerja, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Darka Cerneja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča in dr. Mihe Potočnika v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Skupščine občine Krško o potrditvi statuta Zavoda za komunalno dejavnost Krško po dne 23. 6. 1970 opravljeni javni obravnavi
odločilo :
I.	Zavrne se predlog Zavoda za komunalno dejavnost Krško, da ustavno sodišče razveljavi III. točko sklepa skupščine občine Krško o potrditvi statuta Zavoda za komunalno dejavnost Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 29/69).
II.	Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Obrazložitev:
Skupščina občine Krško je po obravnavanju statuta Zavoda za komunalno dejavnost Krško sprejela dne 27. 11. 1969 sklep, s katerim je statut razen 114. člena potrdila. V III. točki svojega sklepa je določila tole: »114. člen statuta potrdi občinska skupščina pod pogojem, da se ta glasi: »Za direktorja Zavoda za komunalno dejavnost Krško je lahko imenovan le, kdor izpolnjuje poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje: da ima visoko, višjo ali srednjo šolsko izobrazbo z najmanj 3, 5 ali 8 leti delovnih izkušenj.« Delovna skupnost zavoda se s tako pogojno potrditvijo 114. člena ni strinjala, marveč je na podlagi svojega sklepa z dne 31. 12. 1969 zahtevala, da skupščina ponovno razpravlja o tem členu in da potrdi to določbo statuta v smislu predloga zavoda, po katerem se med pogoji za mesto direktorja predvideva poleg visokč, višje in srednjo šolske izobrazbe še strokovni izpit za priznanje srednje šolske izobrazbe. Skupščina te zahteve delovne skupnosti ni sprejela, marveč je vložila na ustavno sodišče predlog, da oceni ustavnost in zakonitost obeh nasprotujočih si sklepov, to je, sklepa skupščine o pogojni potrditvi statuta z dne 27. 11. 1969 in sklepa delovne skupnosti zavoda z dne 31. 12. 1969. V obrazložitvi svojega predloga je pojasnila, da je zavrnila
potrditev 114. člena zato, ker ta med pogoji za mesto direktorja predvideva kar štiri alternativne rešitve, to je, ali visoko ali višjo ali srednjo šolsko izobrazbo, razen tega pa še strokovni izpit za priznanje srednje šolske izobrazbe. S tako statutarno določbo bi zavod za komunalno dejavnost odstopal od meril, ki veljajo za enakovredna delovna mesta v drugih delovnih organizacijah v občini, ravno tako pa tudi od meril, ki veljajo za vodilne oziroma samostojne delavce v občinskih upravnih organih.
Delovna skupnost zavoda je v svojem odgovoru izrazila mnenje, da je občinska skupščina s svojim sklepom presegla ustavno in zakonsko določene okvire svoje nadzorstvene pravice, ker noče potrditi določbe, ki jo je sprejela delovna skupnost, čeprav predlagana določba statuta ne nasprotuje niti ustavi niti zakonu; razen tega občinska skupščina s svojim aktom neposredno predpisuje besedilo, ki ga mora sprejeti delovna skupnost. Po mnenju delovne skupnosti zavoda si je občinska skupščina prisvojila pravico, ocenjevati zrelost kolektiva pri takih odločitvah, ki spadajo v ustavni in zakonski okvir njegovih samoupravnih pravic. V svojem odgovoru je predlagala, da ustavno sodišče oceni njen sklep z dne 31. 12. 1969 za skladen z ustavo in zakonom, iz česar smiselno sledi, da naj se sklep občinske skupščine z dne 27. 11. 1969 kot nasproten ustavi in zakonu razveljavi.
Pri obravnavanju sporne zadeve je ustavno sodišče ugotovilo tole:	/
Pravico, potrjevati statut komunalne delovne organizacije, daje občinski skupščini 14. člen republiškega zakona p komunalnih delovnih Organizacijah, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67). Ta zakonska določba temelji na 80. členu ustave SR Slovenije.	z
Pravico do potrditve statuta niti ustava niti zakon natančneje ne opredeljujeta. Vendar ni dvoma, da se potrditvena' pravica občinske skupščine v prvi vrsti nanaša na oceno skladnosti predloženega statuta z ustavo ter zakonom ali na podlagi zakona izdanim predpisom. Poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima občinska skupščina nasproti delovnim organizacijam po splošnih predpisih, pa ima po zakonu o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, nasproti takim delovnim organizacijam še posebne pravice in dolžnosti. Med njimi določa zakon poleg že omenjene pravice do potrjevanja statuta zlasti tele pravice in dolžnosti: dolžnost, zagotavljati v skladu s programom svojega razvoja ustrezne materialne in druge možnosti za delovanje In razvoj komunalnih delovnih organizacij; pravico, predpisati obvezno uporabo posameznih komunalnih storitev in način opravljanja teh storitev; potrjevanje programa in letnega plana komunalne delovne organizacije ter usklajevanje programa z urbanističnimi in regionalnimi prostorskimi plani; dajanje soglasja k cenam oziroma tarifam za komunalne storitve; dajanje soglasja k Spremembi, razširitvi ali skrčitvi v ustanovitvenem aktu določene komunalne dejavnosti; dajanje soglasja k spojitvi, pripojitvi ali razdelitvi komunalne delovne organizacije ter dajanje soglasja k izvolitvi ali razrešitvi direktorja. Določbe zakona o navedenih posebnih pravicah in dolžnostih občinske skupščine temeljijo na 25. členu. 79, členu, četrtem odstavku 80. člena in 86. členu ustave SR Slovenije ter tretjem odstavku XIII. ustavnega amandmaja.
Iz navedenega izhaja, da se funkcije občinske skupščine v odnosu do komunalne delovne organiza-
cije, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, ne omejujejo samo na kontrolo ustavnosti in zakonitosti splošnih ali posamičnih aktov ter opravil, marveč gre za širše družbeno nadzorstvo, ki vključuje tudi oceno ekonomske učinkovitosti poslovanja take delovne organizacije ter usklajevanje interesov delovne skupnosti delovne organizacije s splošnimi interesi na območju občine. Gre torej za poseben v ustavi in zakonu določen pravni odnos delovne organizacije do občinskih predstavniških, politično-izvršilnih ter upravnih organov, ki izhaja iz specifičnega namena take delovne organizacije. Z zakonom določena odgovornost občinske skupščine za uspešno in učinkovito poslovanje komunalne delovne organizacije ter za uresničevanje ciljev, zaradi katerih je bila taka organizacija ustanovljena, s tem v zvezi pa tudi za modernizacijo in nadaljnji razvoj njenega delovanja, nujno vključuje tudi skrb za ustrezno strokovno zasedbo vodilnih mest v taki delovni organizaciji. To pomeni, da so tudi tiste pravice in dolžnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na izvolitev direktorja komunalne delovne organizacije, širše od pravic in dolžnosti, ki pripadajo občinski skupščini v njenem odnosu do drugih delovnih organizacij. To še posebej sledi iz 15. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki pooblašča občinsko skupščino, da lahko s svojim odlokom ali aktom o ustanovitvi določi, da daje soglasje k Izvolitvi oziroma razrešitvi direktorja take organizacije. Ce je občinski skupščini priznana na podlagi zakona pravica, da daje soglasje celo pri neposredni izbiri kandidata, ki ga je delavski svet že izvolil — torej pravica, da še enkrat samostojno oceni njegove kvalifikacije — ji mora biti po mnenju ustavnega sodišča vsekakor dana tudi pravica, da je učinkovito soudeležena pri normativnem določanju pogojev za njegovo izbiro, to je, da ima pravico, da ob upoštevanju širših družbenih interesov v občini ter splošno sprejetih smernic za izvajanje kadrovske politike v gospodarskih organizacijah in družbenih službah ocenjuje ekonomsko-politično primernost statutarnih določb o pogojih za mesto direktorja v delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Ustavno sodišče ugotavlja, da sklep občinske skupščine, ki ga je treba šteti za akt, s katerim je bila zavrnjena potrditev predlaganega 114. člena statuta,' ne krši samoupravnih pravic delovne skupnosti zavoda in je zato njegov predlog zavrnilo.
Hkrati ustavno sodišče ugotavlja, da občinska skupščina s postavljanjem in objavljanjem pogoja za potrditev statuta ne more delovni organizaciji predpisovati kakšno naj bo besedilo sporne določbe.
Po 2. členu zakona o Ustavnem sodišču Socialistične republike Slovenije je ta odločba dokončna in obvezna.
St. U 1/70-16
Ljubljana, dne 14. julija 1970.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik
Ing. Pavle 2aucer 1. r.
193.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom sodnika Jožeta Pavličiča, ki nadomešča predsednika in ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Darka Cerneja, Milka Goršiča, dr. Mihe Potočnika in ing. Pavla Zaucerja, na predlog Almire Devetak, Koper, Stenjkova 8, v postopku za rešitev spora o pristojnosti, nastalega zato, ker sta občinsko sodišče in uprava za izmero in kataster zemljišč v Kopru zavrnila, da odločita o sporu zaradi meje, po javni obravnavi dne 23. 6. 1970
odločilo :
Za odločitev glede določitve meje med zemljiščema Almire Devetak in Viktorjem Lozejem iz Kopra je pristojno sodišče.
Odločba se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
Obrazložitev:
Almira Devetak iz Kopra je dne 21. 2. 1968 predlagala, da občinsko sodišče v Kopru določi mejo med njenima parcelama št 427/16 in št. 493/6 ter parcelo št. 427/17, ki jo ima v uporabi Miladin Jokovič jz Kopra, Pristaniški trg 7 in parcelo št. 491/2, ki jo ima v uporabi Viktor Lozej iz Kopra, Kovačičeva 23, vse v k. o. Semedela.
Občinsko sodišče v Kopru se je po opravljenem naroku s sklepom z dne 16. 12. 1968 izreklo za nepristojno, da bi odločalo v mejnem sporu, iz razloga, da gre za dvojno katastrsko izmero in je zato podana pristojnost upravnega organa.
Okrožno kot pritožbeno sodišče je sklep prvostopnega sodišča potrdilo tudi iz razloga, da bi pristojni upravni organ, ki je sporno mejo spreminjal, moral zadevo urediti v upravnem postopku. C< pa pristojni upravni organ meje ni spreminjal in je ta ostala stara, ni na mestu predlog za ureditev meje, pač pa tožba zaradi motenja posesti. Ker taka tožba ni bila vložena, pristojnost sodnega varstva ni podana.
Uprava za izmero in kataster zemljišč skupščine občine Koper je s sklepom z dne 5. 3. 1970 zavrgla predlog predlagateljice za določitev mejfe in se izrekla za nepristojno.
Ustavno sodišče Socialistične repubhke Slovenije je po 228. členu ustave Socialistične republike Slovenije in 43. členu zakona o Ustavnem sodišču Socialistične republike Slovenije pristojno odločati o sporu med sodiščem in upravnim organom, ker oba zavračata pristojnost v isti zadevi, predlagateljica pa zaradi zavračanja pristojnosti ne more uveljaviti svoje pravice.
Iz podatkov pripravljalnega postopka in javne obravnave je razvidno, da so bile parcele že dodeljene in tudi določene meje, ki se uradno nikoli niso spreminjale. Uporabniki so na teh parcelah postavili stavbe.
Za ureditev meje med zemljišči, ki so v družbeni lastnini in na katerih imajo občani pravico uporabe stavbnega zemljišča, se uporabljajo splošno veljavna pravna pravila, ki veljajo za ureditev meje med zemljišči v državljanski lastnini. Pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, ki jo je občan veljavno pridobil, obsega izključno pravico uporabljati
zemljišče in imeti na njem stavbo. Meje parcel so med gradnjo stavb postale nespoznavne in sporne. Mejne spore pa že po prej omenjenih splošno veljavnih pravnih pravilih rešuje občinsko sodišče.
Po 2. členu zakona o Ustavnem sodišču Socialistične republike Slovenije je ta odločba dokončna in obvezna.
St. U 48/69-20
Ljubljana, dne 16. julija 1970.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije sodnik
Jože Pavličič 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
304.
Komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB pri skupščini mesta Ljubljane je na svoji 12. redni seji, dne 1. 7. 1970 sprejela naslednji
SKLEP
I
Potrdita se predloga prednostnih vrstnih redov podkomisije za sestavo prednostnih vrstnih redov udeležencev NOB z območja petih ljubljanskih občin za:
a)	dodelitev najemnih stanovanj in
b)	dodelitev posojil za gradnjo, adaptacijo in nakup lastniških stanovanj.
II
V	prednostna vrstna reda so uvrščeni upravičenci iz II. in III. nujnostne skupine, katerim so odobrena najemna stanovanja ali posojila na podlagi meril pravilnika oziroma odloka o merilih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za gradnjo stanovanj udeležencev NOV z območja ljubljanskih občin.
III
Prednostna vrstna reda za dodelitev najemnih stanovanj in dodelitev posojil za gradnjo, adaptacijo in nakup lastniških stanovanj sta sestavna dela tega sklepa.
IV
V	smislu 15. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj udeležencem NOB na območju petih ljubljanskih občin se ta sklep objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 36-05/70-348
Ljubljana, dne 24. julija 1970.
Predsednik komisije za stanovanjske zadeve borcev NOB
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Prednostni vrstni red udeležencev NOB z območja ljubljanskih občin za dodelitev najemnih stanovanj
GARSONJERE
1.	B 1 a ž u n Marija, Studenec 43, Moste
2.	Jezovšek Betka, Ižanska c. 24, Vič
3.	Sfiligoj Marjeta, Černetova 3, Šiška
4.	P 61 r i č Marija, Bernekarjeva 32, Moste
5.	Kobal Franc, Slomškova 8, Center
6.	Vesel Marija, Majaronova 4, Bežigrad
7.	U h a n Vera, Miklošičeva 7, Center
8.	Bizjak Antonija, Škofljica 43, Vič
9.	Uršič Elizabeta, Šišenska 55, Šiška
10.	Vilhar Matilda, Slomškova 17, Center
11.	Groznik Nežka, Vodnikovo naselje 30, Šiška
12.	Perc Gizela, Perčeva 13, Moste
13.	Bazovičar Alojzija, Perčeva 6, Moste
14.	Pavlin Marija, Vodmatska 2, Moste
15.	G e r k š i č' Nežka, Rožna dol. c. 11/28, Vič
16.	Mastnak Karel, Lepodvorska 3, Šiška
17.	Kranjc Ivan, Podpeč 53, Vič
18.	Prekalj Angela, Fabianijeva 29, Bežigrad
19.	Strgar Pavla, Celovška 97, Šiška
20.	H u b e r Zinka, Tesarska 16/11, Center
21.	Gruden Mara, Sketova 6, Center
22.	Lindič Terezija, Trg franc, fevol. 7/II, Center
23.	Savli Alojz, Gosposvetska 13, Center
24.	Ljubič Marija, Križevniška 2, Center
25.	Pogačnik Vida, Beethovnova 6, Center
26.	Petrovac Vlado, Hrenova 15, Center
27.	Vrhove Ivanka, Cesta na Vrhovce 39, Vič
28.	Balantič Kristina, Masarykova 32, Center
ENOSOBNA
1.	Zore Tončka, Tovarniška 4, Moste
2.	S t a n i š a Marija, Ruska 3, Šiška
3.	Breznik Janez, Prešernova 30, Center
4.	Sotlar Avgust, Staničeva 3, Bežigrad
5.	Toni Nežka, Na Korošici 25, Šiška
6.	Ur abi č Kristina, Šišenska 30, Šiška
7.	Oprečkal Marija, Endliharjeva 7, Bežigrad
8.	F o 11 i n Ferdo, Križevniška 2, Center
9.	R u p e n a Rozalija, Medvedova 27, Šiška
10.	Tomažin Zdravko, Gunclje 40, Šiška
11.	Dolinar Franc, Kajuhova 11, Moste
12.	B e r a v s Janezi Knezova 18, Šiška
13.	Stanojevič Tomo, Emonska 12, Vič
14.	K o v č e Ana, Celovška 102, Šiška
15.	S t e p i č Milka, Medvedova 26, Šiška
16.	Crnologar Ivan, Prijateljeva 1, Center
17.	Kerne Riko, Cesta v Rožno dol. 34, Vič
18.	Golob Armando, Sternenova 10, Šiška
19.	Kraševec Ivan, Bavdkova 19, Moste
20.	Justin Jože, Vodovodna 84, Bežigrad
21.	B e r u s Frančiška, -Pavšičeva 8, Šiška
22.	Burnik Ludvik, Podjunska 11, Šiška
23.	Tratnik Dragica, Zeleznikarjeva 16, Šiška
24.	Škufca Alojz, Cojzova 5, Vič
25.	Božič Marija, Cankarjeva 16, Center
26.	Justin Antonija, Ciril Metodov trg 21, Center
27.	Vrhunc Jože, Zidovska 8, Center
28.	Borko Slavica, Vide Pregarčeve 13, Moste
29.	#G o r n i k Zdenka. Mestni trg 7, Center
30.	Koder Anica, Vide Preggrčeve 11, Moste
t
31.	Hladnik Marta, Jesenkova 10, Šiška
32.	Bezlaj Ivanka, Vojkova 11, Bežigrad
33.	Kržin Zalka, lanska c. 24, Vič
34.	Grčar Zdenko, Trg. liane, revol. 8, Center
35.	H e n i g m a n Antonija^ Soteska 4, Center
36.	R i ž n a r Julijana, Študentovska 3, Center
37.	S m on Valentin, Zeleznikarjeva 20, Šiška
38.	Čebulj Fani, Ločnikarjeva 4, Vič
39.	J o k i e Djuro, Linhartova 45, Bežigrad
40.	J u r g a 11 č1 Janez, Cesta v Rožno dol. 5, Vič
41.	Sotlar Avgust, Staničeva 1, Bežigrad
42.	Jermol Ciril, Ojstrčeva 1, Šiška
43.	Sv e 11 i n Marija, Tržaška 75, Vič
44.	Sebal Marija, Milana Majcna 11, Šiška
ENOINPOLSOBNA
1.	Simončič Viktor, Rožna dol. c. IX/3, Vič
2.	Bajič Vera, Polje-Stara šola, Moste
3.	Zorn er Janez, Središka 14, Moste
4.	Perko Alojzij, Trubarjeva 20, Center
5.	Henigman Janez, Kavškova 3, Šiška
6.	Bezlaj Ančka, Tržna 6, Šiška
7.	Koprivnikar Stane, Titova 33, Bežigrad
8.	Radojevič Stanislav, Samova 35, Bežigrad
9.	Bukovec Janez, Zivinozdravska 2, Center
10.	Peternel Jože, Černetova 36, Šiška
11.	K ropar Vida, Lepodvorska 23, Šiška
12.	P o z v e k Alojzija, Parmova 20, Bežigrad
13.	M ar k p v i č Andrijana, lilirska 12, Center
14.	Vižintin Avgust, Na Jami 6, Šiška
15.	B k z e c Olga, Golo 23, Vič
16.	Grmič Fani, Postojnska 61, Vič
17.	Hafner Ivan, Petkovškovo nabr. 67, Center
13.	Kordiš Marija, Poljanska 59, Center
19.	Žagar Andrej, Karuriova 14/a, Vič
20.	Gorup Franc, Murnova 2, Šiška
21.	Tomasovič Anka, Beethovnova 12, Center
22.	Zalazni k Anton, Podutik 26, Šiška
23.	Kumar Marjan, Drobošnjakova 12, Šiška
24.	Kraševec Marija, Polje 393, Moste
25.	Kos Jože, Rožna dol. c. XIIF4, Vič
26.	Meze Edvard, Krimska 19, Vič
27.	Pavlovič Milan, Knezova 16, Šiška
28.	Gartner Danica, Černetova 32, Šiška
29.	Ban Pavla, Vodnikova 22, Šiška
30.	Mitrovič Justina, Gospospetska 1, Center
31.	Erjavec Angela, Bolgarska 14, Center
32.	Skok Marija, Zaloška 2, Center
33.	Regent Jože, Streliška 3, Center
34.	P 1 a n t a n Ladislav, Bohoričeva 26, Center
35.	Gomzi Sonja, Malgajeva 16, Šiška
DVOSOBNA
1.	Kunčič Janez, Bobenčkova 1, Vič
2.	O c e p ek Uršula, Vide Pregarčeve 29, Moste
3.	Humar Stane, Zaloška 119, Moste
4.	Avbelj Ludvik, Krimska 11, Vič
5.	Šuštar Pavla, Borutova 9, Bežigrad
6.	Prah Andrej. Zibertova 27, Šiška ■
7.	Oblak Jernej. Slomškova 1, Center
8.	Rosi Marija, Smartinska 21, Bežigrad
9.	Hribar Martin, Pokopališka 28, Moste
10.	L e s i c a Matija, Poljane 54, Šiška
11.	Šubert Viktor, Aleševčeva 18, Šiška
12.	Ta ur er Rudolf. Podjunska 6, Šiška
13.	Žagar Lojzka, Vide Pregarčeve 16, Moste
14.	Z amida Antonija, Stari trg 11, Center
15.	Recek Franc, Trdinova 5, Center
16.	Kosec Miloš, Milčinskega 73, Šiška
17.	Kos Mirko, Rožna dol. c. XV/16, Vič
18.	Simčič Danica, Korotanska 20, Šiška
19.	Vodopivec Marija, Črnuče B-16, Bežigrad
20.	Vidmajer Branka, Breg 16, Center
21.	Redžepovič Tatjana, Tržaška 22, Vič
22.	Škerl Gabrijel, Titova 6, Center
23.	Košak Andrej, Vegova 4, Center
24.	Traven Vera, Lončarska steza 6, Center
25.	Potočnik Josip, Križevniška 9, Center
26.	B r e z o v n i k Jože, Cilenškova 33, Moste
27.	Novak Terezija, Vidovdanska 5, Center
28.	J a k o š Leopold, Kajuhova 28, Moste
29.	Z b o n a Albert, Frankopanska 23, Šiška
30.	Sešek Nasta, Medvode 22, Šiška
DVOINPOLSOBNA
1.	Baggia Franc, Zibertova 22, Šiška
2.	Korošec Karel, Črnuče 195, Bežigrad
3.	Trobevšek Heda, Milčinskega 12, Šiška
4.	Žužek Ciril, Tržna 8, Šiška
5.	Kastelic Štefka, Wolfova 10, Center
6.	Gleščič Oskar, Kotnikova 15, Center
7.	V i 1 h e i m Marija, Gosposka 4, Center
8.	Možina Jože, Opekarska c. 54, Vič
9.	Lazar Jože, Krimska 21, Vič
10.	Ilovar Janez, Celovška 30, Šiška
11.	Drobež Doroteja, Smartinska 21, Bežigrad
12.	Grubar Ignac, Prešernova 36, Center '
13.	Kraševec Jakob, Ul. Pohorskega bat. 57, Bežigrad
14.	P o d 1 i p e c Slavko, Martina Krpana 16, Šiška
15.	Z a k š e k Ida, Celovška 53, Šiška
16.	Lukančič Leopold, Slomškova 8, Center
17.	Kleva Gverino, Rakovniška 6/d, Vič
18.	K e r š e Alojz, Polje 213, Mostfe
19.	Rijavec Milan, Šaranovičeva 15, Center
20.	M i t r ov Risto, Kolezijska 4, Vič
21.	Smrdelj Ivan, Malijeva 19, Moste
22.	Lapajne Jože, Polje 356. Moste
TRISOBNA
1.	D a v i d o v i č Klavdija, Pod hribom 14, Šiška
2.	Ločniškar Karolina, Vevče 24, Moste
3.	Čehovin Bogomil, Proletarska 1, Moste
4.	P rte m r u Stane, Gornji trg 30, Center
5.	Žagar Ivan, Erjavčeva 4, Center
6.	Crno ta Izidor. Cigaletova 8, Center
7.	Svod Matija, Šaranovičeva 11, Center
8.	Bole Danica, Partizanska 4, Moste
9.	Gregorčič Jože, Cesnikova 16, Šiška
10.	Kos Leopold, Zaloška 65, Moste
11.	Šetinc Marko, Malgajeva 10, Šiška
12.	D e r g a n c dr. Mirko, Resljeva 4, Center
Prednostni vrstni, red udeležencev NOB z območja ljubljanskih občin za dodelitev posojil
GRADNJA
1.	Marolt Tončka, Dobrunje 25, Moste
2.	Jaramas Jugoslav, Kajuhova 44, Moste
3.	Klander Jožefa, Dolsko 33, Moste
4.	M u ž i č Zinka, Komenskega 14, Center
5.	K a n d u s Frida. Medvode 67, Šiška
6.	Leben Janko, Majaronova 2, Bežigrad
7.	Bern dr. Lanica, Dolenjska 62, Vič
8.	Konec Zinka, Zg. Kašelj 161, Moste
9.	Mavec Janez, Kajuhova 42, Moste
10.	Čeplak Zorka, Bežigrad 7, Bežigrad
11.	O sr e d k a r Franc, Preska 57, Šiška
12.	T e k a 1 e c Franc, Krlževska 1, Moste
13.	Zupančič Josip, Večna pot 7, Vič '
14.	P r e b i 11 č Jurij, Trstenjakova 5, Bežigrad
15.	Vovko Marica, Slomškova 3, Center
16.	Žurga Franc, Novi trg 4, Center
17.	Hribar Anton, Kamnik-Krim 6, Vič
18.	Ravnik Alojzija, M. Čolnarska 6, Vič -19. Vilhar Savo, Titova 47, Bežigrad
20.	B i z ja k Domine, Črnuče 13, Bežigrad
21.	Pakiž Ivan, Cigaletova 7, Center
22.	B i z a j Alojzij, Zaloška 65, Moste
23.	Čarman Anton, Tržaška 133, Vič
24.	Zagorc Ana, Rakitna 66, Vič
25.	Kraševec Alojz, Skopoljeva 15, Šiška
26.	Vovk Lojzka, Za Gasilnim d. 5, Bežigrad
27.	Pečenko Vojko, Pražakova 8, Center
28.	Galičič Janez, Gorupova 8, Vič
29.	Ko m a r o v Gabrijel, Ig 133, Vič
30.	Kraševec Lovro, Pavšičeva 26, Šiška
31.	Trtnik Alojz, Povšetova 104, Moste
32.	Kostrevc Milka, Ig 133, Vič
33.	Kranjc Viktor, Ig 15, Vič
34.	Kranjc Franc, Ig 133, Vič
35.	Butala Matija, Črnuče 26/a, Bežigrad
36.	Lukane dr. Aleks., Prijateljeva 11, Center
37.	Tortni k Antonija, Zadvor 17, Moste
38.	Hafner Alojz, Cesniksva 10, Šiška
39.	Žagar Alojz, Vrzdenec, Vič
40.	Stančič Ivan, Crtomirova 9, Bežigrad
41.	Pavšič Cecilija, Senožeti 41, Moste
42.	Pavlin Angela, Preska 32, Vič
43.	Šebenik Janez, Rutarjeva 4, Vič
44.	Notar Karel, Medvode 30, Šiška
45.	Kamenik Anton, Brezovica 129, Vič
46.	B a u d e k Franc, Ilirska 11, Center
47.	Z i ž m u n d Angela, Robičeva 1, Bežigrad
48.	Pintar Jože, Rožna dol. c. VI/3, Vič
49.	Lunder Anton, Pokopališka 37, Moste
50.	Babič Ivan, Majaronova 20, Bežigrad
51.	Benedik Janez, Crtomirova 15, Bežigrad
52.	Trampuž Francka, Medvode 111, Šiška
53.	Balantič Janko, Frankopanska 21, Šiška
54.	Rotar Ivan, Obrtniška 12, Vič
55.	Gostinčar Franc, Zalog 169, Moške
56.	L u k š a Marjana, Vrhovčeva 9, Center
57.	Maraš Milan, Močnikova 6, Center
58.	Pavček Martin, Vodnikova 40, Šiška
59.	P j e 11 o v i 6 Dušan, Veselova 17, Center
60.	Glavan Ciril, Streliška 28, Center
61.	Sever Nasta, Kolmanova 5, Šiška
62.	F, r j a v e c Stanislav, Poklukarjeva 57, Vič ,63. M a c e 1 e Anton, Krožna pot 15, Moste
64.	V i n k 1 e r Ivan, Ul. Pohorskega b., Bežigrad
65.	Alič Ljubo, Sostro, Moste
66.	T u š k a j Franc. Kotnikova 6/II., Center
67.	Rožič Janez, Cigaletova ul., Center
ADAPTACIJA
1.	Pogačnik Marija, Ruska 1, Šiška
2.	Pezdir Anton, Zg. Pirniče 52, Šiška
3.	Bravhar Ivanka, Vaše 33, Šiška
4.	Glajncer Francka, Vižmarje 146, Šiška
5.	Jeras Vinko, Dobruša 4, Šiška
6.	Magušar Anica, Devičnikova 18, Šiška
7.	Flek Vincenc, Galjevica 158, Vič
8.	Grum Justina, Ig 189, Vič
9.	Srakar Jože, Črnuče 107, Bežigrad
10.	Velepec Kati, Berlčevo 14, Bežigrad H. Hrovat Feliks, C. v Obrije 5, Moste
12.	K v e d e r-G u č e k Fani, Reber 5, Center
13.	Godec Alojz, Marjekova pot 27, Šiška
14.	T h u m a Francka, Tacen 92, Šiška
15.	Zidar Marija, Šmartno 52, Šiška
16.	Jakopič Marija, Ul. Prvoborcev 37, Bežigrad
17.	Kunst Zalka, Jana Husa 24, Moste
18.	Koritnik Jože, Polje 13, Šiška
19.	Knific Angela, Rakovnik 15, Šiška
20.	Berčič Mara, Zg. Gameljne 49, Šiška
21.	Janežič Vera, Rožna dol. c. H/13, Vič
22.	Kokalj Slavko, Stadionska 21, Bežigrad
23.	Bolta Marija, Hrastje 33, Moste
24.	Jordan Maks, Zalog 17, Moste
25.	Fakin Borut, Bohoričeva 7, Center
26.	A n ž i n Franc, Gameljne 27, Šiška
27.	Aljaž Janez, Zapoge 15, Šiška
28.	Kovačič Stanislav, Gornji Rudnik H/4, Vič
29.	Rakar Iva, Titova 187, Bežigrad
30.	Curk Cirila, Čufarjeva 3, Center
31.	Sluga Marija, Sp. Zadobrova 28, Moste
32.	Lesar Alojz, Brod 30, Šiška
33.	Osredkar Mihael, Topol 22, Šiška
34.	Škoporec Gorazd, Podjunska 24, Šiška
35.	Premk Stane, Šmartno 58, Šiška
36.	Kogovšek Franc, Dobrova 56, Vič
37.	K r h i n Ivan, Celjska 15, Bežigrad
38.	S m a r a j c Franc, Obrije 6, Moste
39.	S e p i c Marija, Gornji trg 32, Center
40.	Klančar Andrej, Medvode 4, Šiška
41.	Juha Anton, Ig 117, Vič
42.	D o v j a k Franc, Polje 247, Moste
43.	Šefic Vinko, Titova 185, Bežigrad
44.	Podgoršek Stane, Šmartno 23, Šiška
45.	Bitenc Jakob, Zg. Kašelj 12, Moste
46.	Košir Ana, Sostro 56, Moste
47.	Kumar Matevž, Črnuče 17, Bežigrad
48.	Burger Vanda, Teslova 13, Vič
49.	Rodič Rajko, Matjanov« 17, Šiška
50.	Novak Justi, Ribniška 23, Moste
51.	Trampuž Janko, Črnuče 70, Bežigrad
52.	Omahen Marija, Dolenjska c. 90, Vič
53.	Gostinčar Franc, Zalog 169, Moste
54.	T e 's o v n i k Martin, Tesovnikova 26, Bežigrad
55.	Musa Ilija, Vižmarje 41, Šiška
56.	Primožič Janko, Dražgoška 33, Šiška
57.	Zupan Jože, Tacen 11, Šiška
58.	Kranjc Ivanka, Metelkova 3, Center
59.	Z a b j a k Franc, Sostro 50, Moste
60.	Puhar Rudolf, Polje 379, Moste
61.	Gašperšič Anton, Dobrunjd 24, Moste
62.	Trtnik Miro, Polje 360, Moste
63.	Sturm Andrej, Ribniška 27, Moste
64.	Š t e m b a 1 j Franc, Iška vas 14, Vič
65.	J e c e 1 j Franc, Bizjanova 2, Vič
66.	Z u n i č Anton, Zelimlje, Vič
NAKUP
1.	Ugrenovič Milena, Božičeva l/a, Center^
2.	V p d u š e k ing. Agneza, Frjavčeva 7, Center
3.	Pokoren Vilma, Moše Pljade 8, Center
4.	Koželj Ludvik, Zg. Pirniče 112, Šiška
5.	Devetak Jože, Prešernova 15, Center
6.	B o 1 d i n Anton, Rozmanova 15, Center
7.	Dvoržak Vera, Vodnikova 195, Šiška
8.	Sikošek ing. Boris, Gregorčičeva 23, Center
9.	Sotlar Anton, Jana Husa 32, Moste
10.	Bura Vinko, Cilenškova 37, Moste
11.	Robežnik Vinko, Vegova 8, Center
12.	Ta car Ignacij, Poljanska 58, Center
13.	J u g o vi c Jožica, Gradaška 4, Vič
14.	Valentinčič Drago, Cilenškova 37, Moste
15.	Ule Vera, Rožna ulica 27. Center
16.	Zakrajšek Mira, Privoz 4, Center
17.	Ilovar Janez, Celovška 30, Šiška
18.	Zavrl Cilka, Polje 111, Moste
19.	D i mi t r i j e v i č Aleks., Mačkova 4, Center
20.	Drobež Doroteja, Smartinska 21, Bežigrad
21.	Ryckly Stanislav, Vilharjeva 16, Center
22.	S i v i c prof. Pavel, Stari trg 11/1, Center
23.	Bukovec Zofija, Prešernova 38, Center
24.	Vozelj Marija, Pavšičeva 23, Šiška
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 305.
Skupščina občine Brežice je z namenom
—	da bi se določile pravice in dolžnošti občine in način njihovega izvrševanja;
—	da bi se določili pogoji in način ustanovitve krajevnih skupnosti;
—	da bi se uredili odnosi med občani, delovnimi in drugimi organizacijami pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena;
—	da bi se zagotovila javnost dela organov in organizacij v občini;
—	da bi se določila organizacija komunalnih in drugih služb;
—	da bi se določile pravice občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij glede uporabe družbenih skladov, družbenih in drugih služb, stvari v splošni rabi in drugih družbenih sredstev, ki jih upravlja občina:
—	da bi se predpisala organizacija občinske skupščine in drugih občinskih organov ter njihove pravice, dolžnosti in pooblastila in
—	da bi se uredila druga vprašanja in zadeve, ki jih mora po ustavi in zakonu urediti občinski statut in da bi se z vsem tem utrdili pogoji za nadaljnji napredek občine na socialistični družbeni osnovi ter da bi se utrdilo in razvijalo samoupravljanje občanov v občini kot osnovni družbeno-politični skupnosti ob sodelovanju Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbeno-političnih organizacij, po 94. členu ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-90/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 4. junija 1970 sprejela
STATUT občine Brežice
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE 1
1. člen
Občina Brežice je temeljna družbeno-politična skupnost občanov na svojem območju (v nadaljnjem besedilu: »občina«).
2.	člen
V občini se:
—	skrbi za materialne in druge pogoje za delo ljudi in razvoj proizvajalnih sil;
—	usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb;
—	določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine;
—	ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih potreb občanov;
—	usklajujejo posamezni in skupni interesi s splošnimi interesi;
—	uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje;
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja;
—	organizirajo družbene službe, ki so skupnega pomena;
—	zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov;
—	urejajo odnosi, ki imajo neposreden pomen za občane;
—	določajo splošni pogoji za dejavnost komunalnih organizacij in servisov, ki neposredno služijo družini in občanom za zadovoljevanje njihovih potreb;
—	varujeta zakonitost in varnost ljudi in premoženja;
—	skrbi za javni red in mir;
—	izvršuje družbeno nadzorstvo nad poslovanjem delovnih organizacij;
—	uresničuje tudi druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno-političnih skupnosti.
Naštete pravice in dolžnosti občine kakor tudi način njihovega izvrševanja se podrobneje določijo s tem statutom.
3.	člen
Pravice in dolžnosti občine, naštete v 2. členu statuta opravljajo občani neposredno na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi in v drugih oblikah neposrednega odločanja, posredno pa preko občinske skupščine in njenih organov, • izvoljenih organov v krajevnih skupnostih in samoupravnih skupnostih.
Svoje politične, družbeno-ekonomske, kulturne in druge skupne interese uresničujejo občani tudi v družbeno-političnih in drugih organizadjah v občini.
4.	člen
Območje občine Brežice obsega naslednje katastrske občine in naselja:
a) mesto Brežice
katastrske občine:	naselja:
Brežice	Brežice
b) druge katastrske občine in naselja:
Arnovo selo:
Artiče:
Blatno:
Bojsno:
Bregana:
Brezina:
Brezje:
Brezovica:
Arnovo selo;
Artiče, Glogovbrod;
Blatno;
Bojsno;
Bregansko selo, Brezje pri Vel. Dolini, Nova vas pri Bregani (del), Obrežje (del), Perišče, Ponikve (del) Rajec (del), Velika Dolina (del); Brežina, Cundrovec (del), Trebež; Brezje pri Bojsnem;
Bizeljsko (del), Brezovica na Bizeljskem (del);
Bukošek:
Bukovje:
Bušeča vas: Čerina: Cerklje (del):
Curnovec:
Čatež:
Cmc:
Dečno selo: Dednja vas: Dolenja vas (del); Drenovec:
Gaber je: Globočice:
Globoko:
Jereslavee:
Kapele:
Koritno:
Križe (del): Krška vas (del):
Loče:
Mali vrh:
Mihalovec:
Mostec:
Oklukova gora: Orešje:
Pavlova vas:
Piršenbreg:
Pišece:
Podgorje:
Podvinje:
Rakovec:
Rigonce:
Sela:
I
Silovec: Slogonsko: Sromlje:
Stara vas:
Stojanski vrh:
Sušica:
St. Lenart: Trnje:
Velika Dolina:
Bukošek (del);
Bizeljsko (del). Bukovje, Drenovec pri Bukovju (del), Orešje na Bizeljskem (del);
Bušeča vas, Dolenja Pirošica, Gorenja Pirošica, Vrbovška vas;
Čerina, Čatež ob Savi (del), Dobeno, Dvorce, Prihpe, Žejno;
Cerklje ob Krki, Crešnjice pri Cerkljah, Gazice, Hrastje pri Cerkljah, Zasap, Zupeča vas (del);
Curnovec, Dečno selo (del);
Čatež ob Savi (del), Mrzlava vas, Velike Malence;
Bukošek (del), Cundrovec (del), Črne (del);
Dečno selo (del);
Dednja vas;
Spodnja Pohanca. Dolenja vas (del); Bizeljsko (del). Bračna vas, Drenovec pri Bukovju (del), Nova vas ob Sotli;
Dobova (del), Gaberje pri Dobovi, Mali Obrež;
Cedem, Globočice, Kamence, Kraška vas, Mali Cirnik, Sobenja vas, Stankovo;
Globoko:
Jereslavee;
Kapele;
Cirnik (del). Koritno (del), Laza, Ponikve (del);
Križe, Pečice;
Boršt, Dolenje Skopice, Gorenje Skopice, Krška vas, Račja vas. Zupeča vas (del);
Loče;
Mali vrh;
Dobova (del), Mihalovec;
Mostec;
Oklukova gora;
Bizeljska vas (del), Orešje na Bizeljskem (del);
Pavlova vas;
Piršenbreg;
Pišece;
Podgorje pri Pišecah;
Podvinje;
Rakovec;
Rigonce (del);
Bukošek (del), Sela pri Dobovi. Vrhje (del), Zakot (del), Zupelevec (del);
Silovec;
Slogonsko;
Sromlje;
Gregovce, Stara vas — Bizeljsko (del);
Brvi, Izvir, Poštena vas, Stojanski vrh, Vinji vrh;
Bizeljska vas (del). Bizeljsko (del); Gornji Lenart, Sentlertart (del); Trnje;
Cirnik (del), Gaj, Jesenice, Koritno (del), Mala Dolina, Nova vas pn Bregam (del). Obrežje (del), Pod-gračeno, Rajec (del), Ribnica, Velika Dolina (del); ^
Veliki Obrež: Vitna vas:
Volčje:
Vrhje:
Zakot:
Zgornja Pohanca: Zgornji Obrež: Zupelevec:
Dobova (del), Rigonce (del), Veliki Obrež;
Bizeljsko (del), Brezovica na Bizeljskem (del), Dramlje, Stara vas — Bizeljsko (del), Vitna vas;
Volčje;
Vrhje (del);
Zakot (del);
Zgornja Pohanca;
Zgornji Obrež;
Zupelevec (del).
5.	člen	t
Občinska skupščina je dolžna predlagati republiški skupščini spremembo meja občine na predlog prizadetih zborov volivcev.
6.	člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v mestu Brežice.
7.	člen
Delo občinskih organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena je javno; ti organi oz. organizacije morajo obveščati javnost o svojem delu.
Občani imajo pravico da razpravljajo o delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena in, da jim dajejo pripombe in predloge, bodisi neposredno ali pa po svojih družbeno-političnih organizacijah.
8.	člen
Da se zagotovi javnost in družbena odgovornost v delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, obravnava občinska skupščina pri izvrševanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in načina izvrševanja pravic in dolžnosti vseh organov in organizacij.
9.	člen
Predlogi občinskega perspektivnega in letnega načrta, proračuna, statuta občine in sprememb statuta, predpisi o prispevkih in davkih občanov in drugi predpisi, ki so splošnega pomena za občino kot celoto, morajo biti dani v javno razpravo občanom ter delovnim in drugim organizacijam vsaj en mesec pred sprejetjem.
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obvestiti občane in druge delovne organizacije tudi o izvrševanju letnega načrta dela in proračuna in to vsaj enkrat na leto.
10.	člen
Občina ima za izpolnjevanje svojih nalog sredstva, s katerimi samostojno gospodari.
11.	člen
Občinski organ ima svoj pečat po določbah zakona.
12 člen
Občinska skupščina lahko določene osebe zaradi izrednih zaslug za socialistični razvoj države, znanosti in kulture, utrjevanje miru na svetu oz. zaradi po-
/
sebnih zaslug za razvoj občine Brežice v znak priznanja imenuje za častne občane.
Častnim občanom, ki stalno prebivajo na območju občine, zagotovi občinska skupščina v primeru potrebe primerne dohodke v breme občinskih sredstev.
V primeru, da se častni občani pokopljejo v občini, nosi občina stroške za pokop in postavitev primernega spomenika ali spominske plošče.
13.	člen
Občani imajo pravico in moralno dolžnost po svojih sposobnostih sodelovati v organih družbenega upravljanja v občini.	«
Občani so enako dolžni, če so za delo sposobni stopiti v ustrezno delovno razmerje ali opravljati kakršnokoli drugo poklicno oz. družbeno koristno delo in s tem vzdrževati sebe in svojo družino oz. prispevati k splošnemu razvoju in napredku občine.
Občani občine so dolžni do občine izpolnjevati obveznosti, ki so jim naložene s tem statutom in drugimi predpisi.
14.	člen
Občinska skupščina in njem organi so dolžni sodelovati z družbenimi in političnimi organizacijami, društvi in združenji ter jih obveščati o svojem delu, kakor tudi zahtevati od njih pripombe in predloge o vseh vprašanjih, ki zadevajo razvoj, napredek in izvrševanje nalog občine.
15.	člen
I
Občina praznuje 28. oktobra občinski praznik v spomin na ustanovitev Brežiške partizanske čete, na ta dan v letu 1941.
Občinski praznik je plačan dela prost dan, kolikor delovne organizacije za svoje delavce ne odločijo drugače.
II.	poglavje
GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ OBČINE
16.	člen
Občina (bbčinska skupščina) ima perspektivni in letni plan, po potrebi pa tudi druge načrte dela zaradi usmerjanja in usklajevanja gospodarskega razvoja občine.
17.	člen
S perspektivnim in letnim načrtom se za določeno obdobje:	,
—	usmerja in usklajuje razvoj proizvajalnih sil, investicij in zaposlovanje delovne sile;
—	določi temeljno razdelitev sredstev občine za posamezne naloge;
—	določi smernice, s katerimi se zagotavlja usklajevanje dohodkov delovnih organizacij in dohodkov posameznikov z uspehi njihovega dela; '
—	določijo drugi ukrepi za razvoj gospodarstva in drugih družbenih služb v občini.
18.	člen
Delovne organizacije in enote delovnih organizacij, so dolžne dati občini na razpolago podatke iz svojega programa in plana za sestavo načrtov občine.
Perspektivni in letni načrt občine mora po možnosti upoštevati programe in plane delovnih organiza-
cij v občini in mora biti usklajen s programi oz. načrti širših družbeno-političnih skupnosti in z regionalnim planom.
19.	člen
Osnutek razvojnih načrtov pripravi pristojni upravni organ ob sodelovanju ostalih organov in strokovnih služb. Ta organ dostavi osnutek svetom občinske skupščine, ki osnutek razvojnega načrta obravnavajo, vsak glede svojega delovnega področja.
Po pretresu pripomb posameznih svetov sestavi pristojni upravni organ predlog načrta in tega dostavi vsem zborom volivcev oz. zborom delovnih ljudi in družbenim organizacijam, ki lahko dajo v roku do enega meseča nanj pripombe.
Pristojni občinski upravni organ nato sestavi končni predlog, katerega predloži skupščini v sprejem, obenem s poročilom o tem, kakšni spreminjevalni predlogi so bili podani in kateri od teh niso bili sprejeti v predlog, z navedbo vzroka, zakaj niso bili sprejeti.
Predlagatelje, katerih pripombe in predlogi niso bili upoštevani, mora občinska skupščina o tem obvestiti, ter navesti tudi razlog, zakaj konkretna pripomba (predlog) ni bil sprejet.
20.	člen
Za izvrševanje programov in planov skrbijo pri-. stojni sveti in občinski upravni organi.
Ob koncu obdobja, za katerega je razvojni program oz." plan sprejet, se izdela analiza o realizaciji programa oz. plana.
O izvršitvi programa in plana razpravlja občinska skupščina.
O izvrševanju programa in plana je treba obveščati delovne organizacije in občane na zborih volivcev in druge krajevno običajne načine vsaj enkrat na leto.
21.	člen
Za ureditev .in razvoj haselij sprejme občinska skupščina urbanistični načrt.
Predlog urbanističnega načrta in odloka o urejanju naselij se mora pred sprejetjem javno razgrniti.
22 člen
Osnovna skrb občine je pospeševati gospodarski in družbeni razvoj predvsem pa industrializacijo na območjih, kjer so za to dani pogoji. Uvajati je treba tiste panoge industrije, ki imajo prirodne in druge pogoje za nastavitev v občini.
Občina skrbi tudi za razvoj in napredek družbenih služb, šolstva, zdravstva in socialnega varstva.
I
23.	člen
Orientacijo razvoja občine navedeno v 22. členu je treba upoštevati v največji nieri pri sestavi programov in planov ter pri vseh drugih ekonomskih ukrepih, skrbeti je tudi za zagotovitev potrebnih materialnih in finančnih sredstev in si prizadevati, da bodo potrebe občine in njen razvoj upoštevane tudi v programih in planih širših družbeno-političnih skupnosti.
24.	člen
Pri sestavi in izvrševanju programov in planov se občina opira na pomoč delovnih in družbeno-političnih organizacij, občanov, republike in federacije.
III.	poglavje
OBVEZNOSTI OBČINE GLEDE ZADOVOLJEVANJA SKUPNIH POTREB OBČANOV
1.	Splošna določila
25.	člen
Občina zagotavlja občanom dobrine, ki tvorijo družbeni standard in druge dobrine, zaradi zadovoljevanja skupnih potreb.
Pri zadovoljevanju skupnih potreb občanov na področju komuhalne dejavnosti, se občina opira na sodelovanje in pomoč delovnih organizacij in občanov. Oblike sodelovanja in pomoči občanov so lahko posebni krajevni prispevek, prispevek v delu, materialu in druge oblike. Obseg obveznosti občine v tem pogledu je odvisen od materialnih možnosti in se razširja skladno z gospodarskim in družbenim napredkom občine.
2. Stanovanja
26.	člen
Na področju stanovanjske dejavnosti občina:
—	skrbi za stanovanjsko izgradnjo in jo pospešuje;
—	izvršuje nadzorstvo nad upravljanjem stuno-.
vanjskih hiš;	.
—	pospešuje različne oblike združevanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo;
—	razvija in utrjuje družbeno upravljanje stanovanjskih hiš;
—	dodeljuje v uporabo stanovanja, s katerimi razpolaga na predlog posebne komisije, ki jo imenuje svet, pristojen za stanovanjske zadeve;
—	opravlja druge zadeve-s področja stanovanjske dejavnosti in splošnih predpisov.
Delovne organizacije same skrbijo za graditev stanovanjskih hiš in za dodeljevanje stanovanj svojim delavcem.
Občani so dolžni v okviru svojih materialnih možnosti prispevati h gradnji stanovanj za lastne potrebe ob udeležbi lastnih sredstev na družbena sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo.
3.	Komunalna dejavnost
27.	člen
Občina skrbi za komunalno dejavnost in za ustanavljanje delovnih organizacij in servisov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in jim daje na razpolago potrebna sredstva ter skrbi za njihov ^razvoj in delovanje.
28.	člen
Naloga komunalnih organizacij in servisov je: predvsem zadovoljevanje skupnih potreb občanov in mora biti delo teh organizacij podrejeno tej nalogi.
29.	člen
Neposredno nadzorstvo nad delom komunalne organizacije opravlja svet, ki je pristojen za komunalne zadeve. Komunalna organizacija mora poročati občinski skupščini vsako leto do konca marca o svojem delu in finančnem stanju za preteklo leto.
30.	člen
Občinska skupščina in svet, ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko dajeta komunalni organizaciji konkretne predloge, če so ekonomsko utemeljeni. V
primeru, da komunalna organizacija ne posluje sklad- \ no z upravičenimi interesi občanov glede zadovoljevanja skupnih potreb, lahko skupščina uporabi proti komunalni organizaciji skladno z zakonom določene ukrepe.
31.	člen
Cene za storitve in tarife določajo komunalne organizacije v soglasju z občinsko skupščino oz. z organom, ki ga ta določi. Skupščina ali njen organ daje soglasje tudi k določanju višine prispevkov občanov ter delovnih organizacij za uporabo komunalnih naprav in za usluge skupne potrošnje.
*
32.	člen
Občinska skupščina daje soglasje k postavitvi direktorja komunalne delovne organizacije in potrjuje njen statut ter program za graditev komunalnih naprav.
33.	člen
Komunalno organizacijo je dopustno ukiniti samo v primeru, če ni več razloga, zaradi katerega je bila ustanovljena, ali če je na drug primeren način zagotovljeno zadovoljevanje tistih skupnih potreb občanov, ki so predmet poslovanja te komunalne organizacije.
34.	člen
Za komunalno in njej podobno dejavnost po tem statutu se šteje:
a)	oskrba z vodo,
b)	vzdrževanje javne snage,
c)	dimnikarska služba,
č) kanalizacija in urejevanje voda,
d)	gradnja in vzdrževanje občinskih cest,
e)	pogrebne usluge ih pokopališča,
f)	tržnice, sejmi in javne tehtnice,
g)	javna razsvetljava,
h)	kopališča,
i)	skrb za ozelenitev naselij in podobna dejavnost,
j)	parkiranje,
k)	urejanje in komunalno opremljanje mestnega zemljišča,
l)	komunalne storitvene klavnice,
m)	urejanje in vzdrževanje športnih in drugih rekreacijskih objektov, otroških igrišč in podobno,
n)	garažiranje motornih vozil v javnih garažah.
Občinska skupščina lahko sporazumno s krajevno
skupnostjo prepusti s pogodbo svoje obveznosti glede določenih komunalnih dejavnosti krajevni skupnosti, če se da utemeljeno pričakovati, da bo na ta način zagotovljeno uspešnejše zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti. V takem primeru zagotovi občinska skupščina krajevni skupnosti določena finančna sredstva in ji nudi tudi drugo potrebno pomoč.
35.	člen
Občina skrbi za urejevanje voda na svojem območju s tem, da se regulirajo reke in potoki, osušujejo močvirja, izvršujejo drenaže, melioracije in bonifikacije zemljišč in druga dela, ki so s tem v zvezi.
Občina skrbi, za preprečevanje onesnaženja voda in zraka po industriji skladno s splošnimi predpisi In daje v tem pogledu ustrezna priporočila delovnim organizacijam.
Naloge, naštete v prejšnjih odstavkih, izvršuje skupnost s finančno pomočjo družbeno-političnih skupnosti, delovnih organizacij ter občanov.
36.	člen
Občina skrbi, da so vsa večja naselja med seboj in mestom Brežice povezana z javnimi prometnimi sredstvi upoštevaje pri tem zlasti potrebe občanov glede povezave z delovnimi mesti, šolami, zdravstvenimi in drugimi zavodi ter večjimi naselji, kakor tudi potrebe turizma.
Službo lokalnega avtobusnega prometa opravlja posebna organizacija.
37.	člen
Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje pokopališč in za opravljanje pogrebnih storitev. Pogrebne storitve in vzdrževanje pokopališč v mestu Brežice opravlja posebna organizacija, v ostalih naseljih pa za to skrbe krajevne skupnosti.
Občina zlasti skrbi za primemo in dostojno vzdrževanje grobov padlih borcev, spominskih plošč in spomenikov.
Podrobnosti glede vzdrževanja pokopališč in opravljanja pogrebnih uslug se predpišejo z odlokom o pokopališkem redu.
38.	člen
Občina skrbi za ohranitev obstoječega zelenega pasu in nasadov, skrbi, da se ohranijo obstoječi značilni gozdni in parkovni sestoji ter prirodno lice pokrajine in prirodne značilnosti na območju občine.
Občina skrbi za zaščito zavarovanih prirodnih predelov in prirodnih znamenitosti.
39.	člen
Občina daje pobudo za razvoj planinskega, olepševalnega in hortikulturnega udejstvovanja in v vsakoletnem proračunu zagotovi potrebna finančna sredstva za pomoč zadevnim društvom, pri čemer upošteva delovne programe, vnemo in prizadevnost organov teh društev in njihove uspehe.
Občina skrbi tudi za estetsko vzgojo občanov v pogledu Vzdrževanja stanovanjskih hiš, vrtov in oken v Ustreznem stanju, zlasti z dajanjem priZfianj osebam, ki se odlikujejo pri olepševanju mesta Brežice in turističnih naselij.
4.	Preskrba in družbena prehrana
40.	člen
Občina skrbi, da se zaradi preskrbe z živilskimi in drugimi proizvodi široke potrošnje ustvarijo posebni pogoji za ustrezno ureditev trgovske mreže.
Občina daje pobudo na predlog zborov volivcev, da se po izkazani potrebi ustanovijo trgovine oziroma odprejo prodajalne proizvodov široke potrošnje v vseh naseljih, kjer je to možno glede na ekonomski položaj (mesnice, pekarne, trgovine z mešanim blagom, zajtrkovalnice, mlekarne, slaščičarne).
41.	člen
Krajevne skupnosti in delovne organizacije skrbe, da se ustvarijo pogoji za ustanovitev obratov družbene prehrane ter gostinskih in turističnih obratov na njihovem območju.
5.	Šolstvo, prosveta in kultura
42.	člen
Občina skrbi, da je vsem šoloobveznim otrokom omogočen osnovnošolski pouk in v ta namen ustanavlja osnovne šole po krajevnih potrebah, pri čemer se upošteva število otrok, oddaljenost od šole in druge okoliščine.
Za šolanje in vzgojo svojih šoloobveznih otrok so odgovorni starši, ki skrbijo, da šoloobvezni otroci redno obiskujejo šolski pouk in nudijo svojim otrokom materialno pomoč za šolanje, dokler ne bo občina omogočila iz skupnih sredstev pokrivanje vseh stroškov šolanja, kar se uredi s posebnim odlokom.
Starši odgovarjajo za nereden obisk šolskega pouka svojih šoloobveznih otrok po zakonitih določilih.
V šolskih okoliših, kjer zaradi premajhnega števila otrok ali iz drugih razlogov ni mogoče ustanoviti popolnih osnovnih šol, se ustanove podružnične šole, ki so upravno in pedagoško vezane na centralno šolo.
43.	člen
Organizacija vzgoje in izobraževanja v občini temelji na samoupravljanju delavcev vzgojno-izobraže-valnih zavodov ter na neposrednem sodelovanju občine, zainteresiranih delovnih organizacij in občanov.
Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, neposredno povezovanje izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, ki imajo skupen in splošen pomen, se v skladu z zakonom v občini ustanovi temeljna izobraževalna skupnost.
Po sporazumu med zainteresiranimi organi in organizacijami se lahko ustanovi temeljna izobraževalna skupnost tudi za območje več qbčin.
44.	člen
Občina zagotavlja šoloobveznim otrokom, ki so oddaljeni nad 4 km od šole, brezplačen prevoz V osnovno šolo. Sredstva za kritje stroškov brezplačnega prevoza Učencev zagotavlja občina temeljni izobraževalni skupnosti.
45.	člen
Občina skrbi, da je na vseh šolah potrebno število učnega, vzgojnega in drugega osebja za uspešno in nemoteno poslovanje šol. Za redni dotok učnega in Vzgojnega kadra so dolžni skrbeti zlasti vzgojno-izo-braževalni zavodi ter temeljna izobraževalna skupnost s kreditiranjem in štipendiranjem kadrov.
Občina je poleg šolskih zavodov dolžna skrbeti za dodeljevanje stanovanj učnemu in vzgojnemu kadru.
46.	Člen
Občina zagotavlja in določa sredstva za financiranje vzgojne in izobraževalne dejavnosti v skladu z zakonom in na podlagi programa izobraževalne skupnosti ter enotnih republiških osnov in meril za financiranje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
47.	člen
Občina pospešuje ustanavljanje šolskih kuhinj, ki so notranje organizacijske enote šol.
Določbe o poslovanju šolskih kuhinj so v statutu vsake šole.
Občina zagotavlja sredstva za brezplačno malico socialno ogroženim otrokom na predlog osnovnih šol.
48.	člen
Občina se obveže, da bo postopoma pomagala pri nabavljanju šolskih knjig in drugih šolskih potrebščin, da se zagotovi brezplačno nudenje vseh učil šoloobveznim otrokom ob sodelovanju staršev, dokler ne bo možno doseči, da bo občina v celoti krila stroške nabav šolskih potrebščin in potrebna sredstva zagotovila v temeljni izobraževalni skupnosti.
Sole so dolžne organizirati zbiranje rabljenih šolskih knjig za učence in ustanoviti šolske knjižnice, o čemer se podrobnosti določijo v statutu posameznih šol.
49.	člen'
Občina skrbi, da se šoloobveznim otrokom, ki zaradi fizičnih ali psihičnih motenj ne morejo slediti pouku ha rednih osnovnih šolah, zagotovi ustrezno šolanje v posebnih šolah skladno s splošnimi predpisi.
50.	člen
Občina skrbi, da se vsakemu občanu ob enakih pogojih omogoči, da si pridobi znanje in izobrazbo po svojih zmožnostih in nagnjenjih. V ta namen pospešuje predvsem splošno in tehnično izobraževanje občanov na ustreznih šolah v organizacijah ljudske tehnike in v delavski univerzi, ki posluje kot posebna oblika dopolnilnega izobraževanja.
Delavska univerza skrbi za splošno, družbeno in strokovno izobraževanje občanov. V ta namen ji občina zagotavlja del sredstev iz proračuna oz. skladov, hkrati pa s svojo dejavnostjo tudi sama skrbi za lastne dohodke.
Občina je ustanovitelj gimnazije, lahko pa ustanavlja sama ali skupno z drugimi občinami tudi ostale šole druge stopnje, upoštevaje pri tem potrebe po strokovnih kadrih. V ta namen ustvarja pogoje za normalen potek dela, vzdrževanje in razširjanje šolskih prostorov, skrbi, poleg šolskih zavodov za redni dotok kvalificiranih učnih kadrov, za katerih stanovanjske prostore skrbi “'in s tem omogoči družbeno verifikacijo zavodov te vrste.
51.	člen
Občina skrbi, da se ustanovijo posebni zavodi za predšolsko vzgojo otrok glede na krajevne razmere in potrebe, zlasti pri krajevnih skupnostih oz. pri šoli.
Zavod za predšolsko vzgojo otrok se lahko ustanovi v vseh naseljih, kjer je primerno število predšolskih otrok, zlasti pa v krajih, kjer sta oba starša zaposlena.
Občina nudi pomoč krajevnim skupnostim, pri njihovi skrbi za predšolsko vzgojo otrok in pri gradnji otroških igrišč.
52.	člen
Nadzorno in svetovalno in strokovno proučevalno službo na področju vzgoje in izobraževanja opravlja pedagoška služba. Pedagoška služba spremlja in ugotavlja, kako se uresničujejo družbeni vzgojno-izobra-ževalni smotri in naloge ter usmerja in pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost.
Organizacijo pedagoške službe določa zakon.
53.	člen
Občina spodbuja občane za študij na višjih in visokih šolah ter drugih šolah,' ki jih ni na območju občine ter jim daje, glede na potrebe občine po strokovnih kadrih štipendije in kredite na osnovi natečaja, če gre za osebe g leći e katerih se da utemeljeno pričakovati, da se bodo zaposlili v občini in da bodo ostali v občini primerno dobo.
Pri dodelitvi štipendij, kreditov in študijskih pomoči imajo prednost otroci borcev NOB in otroci socialno šibkih staršev.
Stipendiranje in kreditiranje se opravlja po splošnih predpisih, podrobnosti pa se lahko uredijo s posebnim odlokom.
54.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih in umetniških potreb občanov. V ta namen občina zlasti:
—	pospešuje delovanje knjižnic, katerih dela koordinira občinska matična knjižnica,
—	pospešuje muzejsko in galerijsko dejavnost ter razvoj kinematografov,
—	pospešuje amatersko kulturno-prosvetno dejavnost,
—	podpira dejavnost kulturno-prosvetnih društev in organizacij,
—	pospešuje prirejanje kulturno-prosvetnih manifestacij, festivalov, proslav in podpira gostovanja zunanjih kulturnih in umetniških skupin,
—	podpira dejavnost lokalne radijske postaje, ki opravlja kulturne, vzgojne in informativne usluge na področju občine.
V sodelovanju z delovnimi in drugimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi pospešuje občina gradnjo objektov za kulturno-prosvetno dejavnost.
Materialna sredstva v ta namen zagotavlja občina kulturni skupnosti.
55.	člen
Občinska skupščina in svet, ki je pristojen za kulturo, skrbita za oblikovanje in izvajanje splošne kulturne politike v občini. V ta namen lahko dajeta ustreznim organizacijam priporočila za njihovo delo.
56.	člen
Občina skrbi za vzdrževanje kulturnih spomenikov in drugih znamenitosti (arheoloških, etnografskih, zgodovinskih, urbanističnih, umetniških in drugih), zlasti tudi spomenikov NOB s tem, da ustanovi sama ali skupno z drugimi občinami zavod za spomeniško varstvo.
Podrobnosti o nalogah spomeniškega varstva so v statutu omenjenega zavoda.
Sredstva, potrebna za opravljanje njegovih nalog, zagotovi občina v vsakoletnem proračunu glede na programske potrebe in svoje materialne možnosti.
’ 57. člen
Občina zagotovi v vsakoletnem proračunu potrebna finančna sredstva za- opravljanje nalog zavoda za spomeniško varstvo.
Pomoč zavodu je odvisna od splošnih potreb spomeniške službe, materialnih možnosti ter od programa dela, vneme in uspehov zavoda.
58.	člen
Občina skrbi za izvajanje arhivske službe v skladu z določili zakona o arhivih.
6.	Zdravstvo
59.	člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov.
Občina skrbi za izvajanje ukrepov zaradi utrjevanja zdravja, pravočasnega odkrivanja in preprečevanja obolenj in nalezljivih bolezni ter odkrivanje žarišč te bolezni, skrbi za zdravstveno nadzorstvo nad baci-lonosci, skrbi za zdravstveno nadzorstvo nad živili, pitno vodo, odplakami ter odpadnimi snovmi, skrbi, da se preprečuje onesnaženje vode in zraka ter skrbi za splošno higiensko nadzorstvo na vseh javnih napravah in krajih ter za asanacijo zemljišč.
Občina skrbi za organizacijo in izvedbo cepljenja in podobnih preventivnih zdravstvenih ukrepov.
Občina skrbi za zdravstveno prosvetljevanje občanov s patronažno službo, z organiziranjem predavanj in na druge načine. Sredstva za izvajanje preventivne službe zagotavlja občinska skupščina v proračunu.
Občina skrbi za zagotovitev preskrbe z zdravili.
Občina skrbi za mrliško pregledno službo in predpiše tarifo za delo preglednikov.
60.	člen
Občina skrbi, da so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva:
—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega bolhikov na domu:
—	specialistično in bolniško zdravljenje v zdrav-.stvenih zavodih na območju občine in izven tega območja;
—	zobozdravstvena pomoč;
—	zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v ustreznih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah;
—	zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v gospodarskih organizacijah, zdravstvenih domovih in postajah;
—	prva pomoč in prevoz ponesrečencev, nenadno obolelih oseb v zdravstvene zavode;
—	patronažna služba pri občanih, ki so posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja:
—	medicinska in druga poklicna rehabilitacija;
—	sistematski in kontrolni pregledi predšolske in šolske mladine, vajencev in športnikov.
61.	člen
Zdravstveno varstvo občanov, ki niso zavarovani Po splošnih predpisih o zdravstvenem zavarovanju in nimajo sredstev za zdravljenje, se zagotovi iz občinskih sredstev.
Podrobnejše določbe se predpišejo s posebnim odlokom.
62.	člen
Zdravstveno varstvo v občini izvršujejo zdravstveni zavodi.
Občina skrbi, da delo zdravstvenih zavodov zadovoljuje potrebe občanov v zdravstvenem varstvu-
Občina, skupaj z zdravstvenimi zavodi skrbi za razširjanje in izboljšanje kapacitet v zdravstvu.
63.	člen
Strokovne zadeve, ki imajo splošen pomen v zdravstvenem varstvu in določene druge zadeve s področja zdravstva opravlja občinski zdravstveni center, katerega lahko ustanovi občina sama ali skupaj z drugimi občinami. Zdravstveni center ima poseben strokovni svet. Ta obravnava važnejša strokovna vprašanja ter daje mnenje o poročilih in predlogih, ki jih ' daje zdravstveni center pristojnim organom in zainteresiranim zavodom ter organizacijam.
64.	člen
Sanitarno nadzorstvo opravlja občinska sanitarna inšepkcija po splošnih predpisih in po smernicah občinske skupščine in sveta, ki je pristojen za zadeve sanitarne inšpekcije.
7.	Socialno varstvo
65.	člen
Občina skrbi za socialno varstvo občanov, ki tako varstvo potrebujejo.
Občina opravlja naloge s področja socialnega varstva neposredno po svojih organih, po centru za socialno delo in po krajevnih skupnostih. Pri tem občina sodeluje z delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami, ki imajo v svojem programu skrb za človeka.
Občina bodisi sama ali z drugimi občinami ustanavlja glede na potrebe in možnosti socialne zavode, , ki nudijo oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč osebam, ki so potrebne socialnega varstva. Sredstva za izvrševanje nalog socialnega varstva zagotavlja občina v svojem proi-ačunu.
66.	člen
Občina skrbi po svojih ogranih in ustreznih zavodih za zadovoljitev življenjskih potreb borcev NOV in invalidov NOB, njihovo rehabilitacijo, zdravljenje, zaposlovanje, rekreacijo in stanovanja.
67.	člen
Občina uredi preživninsko varstvo kmetov, ki so prepustili svoja zemljišča družbeni skupnosti s posebnim odlokom in v ta namen zagotavlja sredstva v ustreznem skladu.
68.	člen
Občdnom, ki nimajo najnujnejših sredstev za življenje, in niso sposobni za delo ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in zmožen vzdrževati, zagotavlja občina iz svojih sredstev dopolnilna sredstva za preživljanje.
, Podrobnosti o tem se uredijo s posebnim odlokom. V odloku se natančneje določijo pogoji in druge okoliščine glede dajanja socialne pomoči. V odloku se lahko določi tudi minimalen obseg socialne pomoči, ki mora biti tolikšen, da so z njim zagotovljena sredstva za hrano in najnujnejšo obleko (eksistenčni minimum).
8.	Telesna kultura, šport In oddih (rekreacija)
69.	člen
Občina pospešuje in podpira razvoj telesnovzgojne in športne dejavnosti ter skrbi za oddih občanov.
Občina daje pobudo za ustanovitev organizacij in društev, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo, špprtom, planinarstvom, taborništvom, izletništvom, hortikulturo, filatelijo in drugimi oblikami rekreacije.
Občina skrbi, da je v vseh šolah in drugih učnih ter vzgojnih zavodih zagotovljeno izvajanje obvezne in telesne vzgoje.
Občina daje na razpolago zemljišča in sredstva za zgraditev telesnovzgojnih, športnih in rekreacijskih objektov ter naprav v okviru svojih finančnih zmogljivosti.
70.	člen
Občinska skupščina in svet, ki je pristojen za telesno vzgojo, šport in rekreacijo lahko dajeta organizacijam in društvom priporočila za njihovo delo. Organizacije in društva so dolžna priporočila obravnavati na sejah svojih najvišjih organov in sporočiti svoja stališča.
71.	člen
Telesno vzgojne in športne objekte v občini upravljajo in vzdržujejo telesnovzgojna društva po smernicah občinske zveze za telesno kulturo.
Občinska zveza za telesno kulturo skrbi za napredek telesne kulture in športnih dejavnosti ter usklajuje in usmerja delo telesnovzgojnih in športnih organizacij.
9.	Zaposlovanje
72.	člen
Občina skrbi za ustvarjanje pogojev, da bi občani lahko uveljavili pravico do dela, zlasti z razvijanjem proizvajalnih sil in materialne osnove za razvoj vseh vrst dejavnosti.
Občina skrbi za zaposlitev svojih občanov tako, da skrbi za razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti s svojimi programi in plani.
Prvenstveno skrbi občina za zaposlitev občanov, ki oddajajo svojo zemljo družbi in so sposobni za delo. Občanom, ki oddajo zemljo družbi, pa niso sposobni za delo. zagotavlja občina sredstva za preživljanje iz preživninskega sklada.
73.	člen
Občina sodeluje v skrbi, za zagotovitev pravice občanov do dela z drugimi, zlasti sosednjimi občinami.
74.	člen
Občina ustanovi sama ali skupno z drugimi občinami zavod za zaposlovanje delavcev, katerega naloge so določene v njegovem statutu.
75.	člen
Za razvoj službe socialnega zavarovanja organizira občina za svoje občane sama ali v sporazumu z drugimi občinami komunalno skupnost socialnega zavarovanja. Nad delom komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in delom podružnice komunalnega zavoda za socialno zavarovanje opravlja občina družbeno nadzorstvo po splošnih predpisih.
10.	Pravna pomoč
«	76. člen
Občina organizira službo za pravno pomoč občanom pri uveljavljanju njihovih pravic in zakonitih interesov skladno s splošnimi predpisi.
Pravno pomoč, ki jo organizira občina, se daje brezplačno vojaškim vojnim invalidom in udeležencem NOB glede uveljavljanja njihovih pravic, ki so s tem v zvezi, občanom, ki so v slabih premoženjskih razmerah, otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ter občanom, ki imajo po splošnih predpisih pogoje za oprostitev stroškov postopka.
Brezplačna pravna pomoč gre v breme sredstev občine.
77.	člen
Pravna pomoč v občini se organizira kot posebna organizacijska enota v okviru občinske uprave ali občinskega sindikalnega sveta, lahko pa se organizira tudi v okviru posebnega zavoda za pravno pomoč, s katerim se sklene ustrezna pogodba.
Pravno pomoč dajejo tudi odvetniki.
11.	Narodna obramba
78.	člen
Občina Brežice se vključuje v enotni družbeni obrambni sistem organiziranja in pripravljanja občanov, delovnih in drugih organizacij za obrambo dežele.
Organizacija in delo občinske skupščine in njenih organov v primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojnem stanju se določa s posebnim odlokom občinske skupščine v skladu z ustavo in z zakonom.
12.	Druge službe za zadovoljevanje skupnih potreb občanov
79.	čir n
Občina nudi materialno in moralno pomoč strokovnim društvom in organizacijam, v katere se združujejo strokovni delavci z namenom, da se strokovno izpopolnjujejo, si nudijo pomoč in sodelujejo z ustreznimi delovnimi organizacijami pri reševanju težjih strokovnih problemov, obenem pa podpira ustanavljanje novih strokovnih društev in organizacij.
80.	člen
Občina skrbi, da se na njenem območju opravlja gasilska oziroma požarno-varnostna služba po splošnih predpisih o varstvu pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami
Gasilsko in požarno-varnostno službo opravljajo gasilske organizacije, k^t so vojaške prostovoljne organizacije, industrijske ter druge enote, ki so vključene v občinsko gasilsko zvezo.
81.	člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo živali, predvsem pa za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni, parazitarnih in vzrejnih bolezni.
Za zagotovitev zdravstvenega varstva živali ima občina veterinarsko postajo, ki opravlja strokovno operativne naloge, zlasti preventivno in kurativno veterinarsko službo v svojem okolišu
82.	člen
Občina skrbi za organizacijo in poslovanje splošne zavarovalne službe skladno s splošnimi predpisi. V ta namen lahko organizira sama ali skupno z drugimi občinami zavarovalno službo.
83.	člen
Občina pospešuje organiziranje pomoti družini, zlasti pomoč gospodinjstvom. V ta namen ustanavlja občina in krajevne skupnosti posebne delovne organih zaci j e in servise ter obrate družbene prehrane.
84.	člen
Občina skrbi po potrebi za ustanovitev in poslovanje drugih služb za zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
IV.	SREDSTVA OBČINE
85.	člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz skupnega družbenega dohodka, ustvarjenega na njenem območju, s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov in s sredstvi, ki jih prostovoljno združujejo občani in organizacije v občini.
\
86.	člen
Občina po svojih organih samostojno razpolaga s svojimi sredstvi in jih razporeja v občinski proračun in v občinske sklade.
87.	člen
Sredstva, ki jih dobi občina iz prispevkov občanov in organizacij za določene namene ali za splošne skupne potrebe, se smejo porabiti samo za namene oziroma potrebe, za katere, so bila' dana in se mora za takšna sredstva odpreti poseben račun.
88.	člen
Sredstva, ki jih občina nameni za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti, se morajo uporabljati skladno s programom in planom ter skladno z enotnimi načeli kreditnega sistema.
89.	člen
Občina lahko po sklepu zbora volivcev uvede poseben krajevni samoprispevek skladno s splošnimi predpisi.
Sredstva, zbrana s posebnim krajevnim samoprispevkom, se lahko uporabijo samo za potrebe, določene s sklepom zbora volivcev.
90.	člen
Ce redna sredstva občine ne zadoščajo za kritje njenih potreb, lahko občinska skupščina v soglasju z republiško skupščino razpiše posojilo. V razpisu se' določijo: namen, za katerega se posojilo razpisuje, višina posojila, kdo je lahko vpisnik, obrestna mera ter roki in način vračanja.
91.	člen
Občina lahko dobi sredstva tudi tako, da delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani, dajo na razpolago oziroma združujejo svoja sredstva za kritje skupnih potreb občine oziroma za razvijanje in napredek določenih dejavnosti skupnega pomena.
Združena sredstva se ne smejo uporabiti v druge namene.
92.	»en
S pogodbo med občino in drugimi družbeno-poli-tičnimi skupnostmi, kakor tudi z delovnimi organiza-
cijami, se lahko določijo skupne potrebe in naloge, ki ' se bodo skupno financirale in način takega financiranja.
93.	člen
Občinska skupščina lahko daje priporočila delovnim in drugim organizacijam za združevanje sredstev zaradi izvršitve skupnih nalog.
Delovne in druge organizacije lahko dajo občini sredstva na razpolago v obliki kratkoročnega ali dolgoročnega kredita.
94.	člen
Delovnim in drugim organizacijam ter skladom lahko daje občina poroštvo za najemanje posojil.
Poroštvo se da samo na podlagi ekonomske dokumentacije iz katere mora biti razvidna nedvomna potreba, rentabilnost posojila in ekonomska upravičenost posojila.
95.	člen
Občina zbira in razporeja svoje dohodke z vsakoletnim proračunom.
S proračunom še zagotavljajo sredstva zlasti za:
—	delo občinske skupščine, njenih organov in organov, ki jih je po zakonu dolžna financirati;
—	opravljanje nalog s področja narodne obrambe skladno z zakonitimi predpisi;
—	izpolnjevanje obveznosti občine;
—	potrebe krajevnih skupnosti;
—	sofinanciranje zavodov in pomoč organizacijam in društvom.
S proračunom razporeja občina sredstva skladno z gospodarskimi in kulturnimi, prosvetnimi, socialnimi, zdravstvenimi in drugimi potrebami v občini tako, da je zagotovljeno nemoteno izvrševanje z zakonom in s tem statutom določenih nalog občine in delovanje vseh družbenih in drugih javnih služb.
S posebnim odlokom se določijo sredstva za izobraževanje in vzgojo na podlagi meril, določenih s posebnimi predpisi.
96.	člen
Osnutek proračuna pripravi za finance pristojni občinski upravni organ in ga pošlje svetu, ki je pristojen za finance. Svet, ki je pristojen za finance, prouči predlog proračuna in ga nato pošlje ostalim svetom v obravnavanje. Svet, ki je pristojen za finance razpravlja o pripombah, predlogih in stališčih drugih svetov in nato sestavi dokončni predlog proračuna, ki se predloži v obravnavanje zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, pošlje pa 'se' tudi družbeno-političriim organizacijam.
Dokončni predlog proračuna pošlje svet pristojen za finance občinski skupščini s svojim poročilom, ki mora vsebovati vse predloge, prejete v zvezi s proračunom tako tiste, ki so bili pri sestavi dokončnega predloga upoštevani, kakor tudi tiste, ki niso bili upoštevani.
Skupščina občine je dolžna obvestiti zbore volivcev in zbore delovnih ljudi na način predpisan v čl. 7 in naslednjih členih tega statuta, če njihovi predlogi in pripombe niso bili upoštevani pri sprejetju proračuna in tudi navesti ustrezne razloge.
97.	»en
Proračun občine se sprejme z odlokom za eno koledarsko leto in velja za leto, za katero je bil sprejet.
Odpravek odloka o proračunu je potrebno dostaviti vsem koristnikom proračuna.
Ce proračun ni pravočasno sprejet, se krijejo potrebe z začasnim financiranjem. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb sprejme skupščina.
98.	člen
Proračun se izvršuje z uporabo sredstev skladno z njihovim namenom in v mejah, ki so postavljene v proračunu.
Vsako vplačilo in izplačilo v okviru proračuna mora biti v skladu s proračunom in se izvrši na podlagi listin, s katerimi se določajo obveznosti.
Svet, ki je pristojen za finance, mora občinski skupščini občasno dajati informacije o dotoku dohodkov in trošenju sredstev proračuna.
Skupščina mora obravnavati najmanj enkrat letno poročilo o izvrševanju proračuna in o tem obvestiti zbore volivcev.
99.	člen
Ob zaključku proračunskega leta mora občinska skupščina razpravljati o zaključnem računu, o tem obvestiti zbore volivcev in sprejeti odlok o zaključnem računu.
100.	člen
» .
Za financiranje trajnih nalog občine na posameznih področjih, za katere je potrebno zagotoviti stalna sredstva, lahko ustanovi občinska skupščina sklade.
V sporazumu z drugimi občinami se lahko ustanovijo skupni skladi, če gre za naloge, ki so skupnega pomena za občine.
101.	člen
Skladi se ustanovijo z odlokom, raze« tistih skladov, ki so predpisani z zakonom. V odloku se določijo namen in sredstva sklada, organi upravljanja, pravice in dolžnosti uporabnikov sredstev sklada in druge okoliščine, ki so pomembne za delo sklada po splošnih predpisih.
Sklad se upravlja po načelih družbenega samoupravljanja.
102.	člen
Sklad ima svoj statut.
Sklad posluje po vsakoletnem finančnem načrtu.
Sklad ima svoj program dela.
Sklad sestavi vsako leto zaključni račun.
Program, finančni načrt in zaključni račun potrdi upravni odbor sklada.
103.	člen
Predlog finančnega načrta in zaključnega računa sklada je treba predložiti v obravnavanje zborom volivcev ter zborom delovnih ljudi, delovnim organizacijam ter družbeno-političnim organizacijam ter društvom.
Sklad mora proučiti pripombe k finančnemu načrtu in zaključnem računu in o svojem stališču obvestiti tistega, ki je dal pripombe.
104.	člen
Občinska skupščina in pristojni svet spremljata delo skladov in lahko dajeta priporočila za delo sklada, zlasti glede uporabe sredstev.
Skladi morajo ' na zahtevo dajati skupščini in ustreznim svetom občasna poročila.
105.	člen
Finančni načrti in zaključni računi skladov se morajo objaviti na isti način, kakor občinski odloki.
106.	člen
Organi družbenega samoupravljanja skladov morajo na zahtevo zbora volivcev oz. zbora delovnih ljudi poročati o delu skladov.
107.	člen
Občina lahko ustanovi sama ali skupno z drugimi občinami denarni zavod.
V.	ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUP$C.NE IN NJENIH ORGANOV
1.	Splošna določila
108.	člen
V občini izvršuje funkcijo oblasti in upravljanja družbenih zadev kot predstavniško telo občinska skupščina s svojimi organi.
Skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
109.	člen
Skupščina obravnava temeljna vprašanja gospodarskega, komunalnega, kulturnega, prosvetnega, zdravstvenega in socialnega razvoja ter ostalega življenja občine in sprejema predpise ter druge ukrepe za reševanje teh vprašanj v mejah svoje pristojnosti.
110.	člen
Skupščina je odgovorna za svoje delo in za delo svojih organov občanom.
Občinska skupščina dela po delovnem programu, ki ga sprejme v začetku leta na svojo pobudo in aa predlog svojih organov ter delovnih in drugih organizacij in skupnosti.
111.	člen
Sodno funkcijo v občini izvršuje občinsko sodišče Brežice.
Občinsko sodišče spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za izvrševanje njegovih funkcij in daje predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter predloge za utrjevanje zakonitosti.
Občinsko sodišče ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino o izvrševanju zakonov in drugih predpisov in o problemih dela sodišča. ,
112.	člen
Funkcijo javnega tožilstva v občini izvršuje občinsko javno tožilstvo. Tožilstvo je dolžno vsaj enkrat letno poročati občinski skupščini o svojem delu.
Za območje dveh ali več občin se lahko Ustanovi skupno medobčinsko javno tožilstvo.
113.	člen
Funkcijo javnega pravobranilstva za območie občine izvršuje občinsko javno pravobranilstvo ali medobčinsko javno pravobranilstvo.
114.	člen
Sredstva za financiranje potreb občinskega sodišča, občinskega ali medobčinskega javnega tožilstva in pravobranilstva zagotovi občinska skupščina iz svojih sredstey.
2.	Sestav občinske skupščine
115.	člen
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Skupščina ima 64 odbornikov. Vsak zbor ima 32 odbornikov.
116.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo za 4 leta. Način volitev in odpoklic odbornikov sta predpisana z zakonom.
117.	člen
Odbornik enega zbora ne more biti hkrati odbornik drugega zbora. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma odbornik občinske skupščine.
Delavci občinske uprave ter sodniki in delavci občinskega sodišča ne morejo biti hkrati odborniki občinske skupščine.
3.	Pravice in dolžnosti odbornikov
118.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost:
—	udeleževati se sej občinske skupščine in njenih organov ter sodelovati pri njihovem delu;
—	pregledati zadeve, ki se pripravljajo za sejo občinske skupščine ali njenih organov, kakor tudi gradivo, ki je v zvezi s takimi zadevami;
—	predlagati skupščini sprejetje splošnih predpisov, odločb ter sklepov v posameznih zadevah;
—	pravico postavljati vprašanja predsedniku in podpredsedniku skupščine, predsednikom svetov, tajniku in predstojnikom občinskih upravnih organov v zvezi z njihovim delom oz. v zvezi s pristojnostjo določenega organa;
—	pravico zahtevati pojasnila od občinskih funkcionarjev, ki načeljujejo samostojnim upravnim organom in službam s tem, da je funkcionar dolžan dati zahtevano pojasnilo;
—	predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktom (amandmaji) in predlagati, da se zadeva odloži z dnevnega reda, ali da se obravnavanje odloži;
—	sprožiti obravnavanje in odločanje o katerem koli vprašanju splošnega pomena za občino, za širšo družbeno skupnost ali za območje lastne volilne enote;
—	poročati volivcem na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi na sestankih družbeno-političnih organizacij in ob drugih priložnostih o delu občinske skupščine;
—	skrbeti, da se zbori volivcev in zbori delovnih ljudi v njihovi volilni enoti redno sklicujejo, aktivno sodelovati v delu teh zborov ter skrbeti, da sklepe iz-1 vršujejo p ' ‘ojni organi; j
—	uđeV'evati se sej samoupravnih organov delovnih, in drugih organizacij in skupnosti (krajevnih skupnosti, samoupravnih skupnosti itd.) svoje volilne enote,
poročati o delu občinske skupščine v razmerju do teh organizacij do teh skupnosti in skrbeti, da je občinska skupščina seznanjena z mnenji in stališči organov in skupnosti teh organizacij, te organizacije pa s sklepi in odločitvami skupščine;
—	zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za opravljanje svojih dolžnosti v občinski skupščini ter v ta namen uporabljati publikacije in strokovno knjižnico občine.
119.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svojih dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini.
Odbornik, ki ne opravlja svoje odborniške dolžnosti ali je ne opravlja v skladu z določbami teda statuta in ki ne uživa več zaupanja volivcev se odpokliče.
Pristojni organi so dolžni predlagati in uvesti postopek za odpoklic odbornika, če so podani pogoji za odpoklic iz prejšnjega odstavka.
Odpoklic odbornikov ureja zakon.
120.	člen
Odborniki skupščine uživajo odborniško imuniteto.
?a kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali zoper njega začeti kazenski postopek.
Ge skupščina ni zbrana, da privolitev mandatno-imunitetna komisija določenega zbora, zbor pa mora na prihodnji seji to privolitev naknadno potrditi.
121.	člen
Dolžnost odbornika skupščine je častna družbena funkcija.
Odborniki skupščine imajo pravico do pdvračila dejanskih stroškov in izgubljenega zaslužka, ki so ga utrpeli v zvezi z opravljanjem odborniške funkcije v skupščini in njenih organih, o čemer izda skupščina poseben odlok. Z odlokom se lahko tudi določi, da pripada odborniku skupščine, ki opravlja stalno funkcijo v skupščini, primerna stalna mesečna nagrada glede na obseg njegovega dela.
122.	člen
Odborniku skupščine preneha mandat pred potekom mandatne dobe, za katero je bil izvoljen:
—	če izgubi volilno pravico,
—	če je bil odpoklican,
—	če sprejme skupščina njegovo odpoved mandatu,
—	če vstopi v službo v občinski upravi,
—	če je bil izvoljen za sodnika občinskega sodišča,
—	če je bil obsojen na zaporno kazen, daljšo od 6 mesecev ali na hujšo kazen ali če je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljubja.
Odborniku zbora delovnih skupnosti preneha mandat tudi takrat, kadar mu preneha delovno razmerje oziroma funkcija ma področju, v katerem je bil izvoljen, če preneha biti član organa družbenega upravljanja oziroma združenja ali če ni več javni družbeni delavec na ustreznem področju.
v 4. Delo občinske skupščine
123.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov prek svojih svetov in komisij ter drugih organov občinske skupščine. Seje občinske skupščine in njenih zborov so javne.
124.	člen
Zadeve iz delovnega področja občinske skupščine so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem delovnem področju posameznega zbora; občinska skupščina lahko opravlja nekatere zadeve tudi kot enoten zbor.
*
125.	člen
V	enakopravnem delovnem področju obeh zborov občinske skupščine so tele zadeve:
—	sprejemanje in spreminjanje statuta občine,
—	sprejemanje družbenega načrta, programa razvoja občine ali posamezne panoge ter urbanističnih in zazidalnih načrtov kakor tudi urbanističnih redov,
—	sprejemanje splošnih predpisov,
—	obravnavanje poročil in analiz s področja državnih organov, družbenih dejavnosti in gospodarstva in sprejemanje sklepov, priporočil in ustreznih ukrepov,
—	nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev in delitvijo dohodkov v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih,
—	sprejemanje delovnih organizacij, delovnih skupnosti in samoupravnih skupnosti,
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegij-skih organov skupščine,
—	ustanavljanje delovnih organizacij in skladov ter odločanje o njihovem prenehanju,
—	najemanje in razpisovanje občinskih posojil,
—	sklepanje o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij,
—	sklepanje o razpisu občinskega referenduma,
—	sprejemanje poslovnika občinske skupščine,
—	odločanje o drugih vprašanjih, za katera je z zakonom, s tem statutom ali z drugim splošnim predpisom občinske skupščine določeno, da so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
126.	člen
V	skladu z določili 125. člena tega statuta določi občinska skupščina s posebnim odlokom, katere zadeve, ki so po zveznih In republiških predpisih dane v delovrio področje občinske skupščine ali njenega zbora opravlja občinska skupščina na seji, katere pa svet ali organ občinske uprave.
127.	člen
V	samostojnem delovnem področju občinskega zbora so naslednje zadeve:
—	volitve in imenovanja individualnih kolegijskih
organov iz pristojnosti občinske skupščine, ki ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov oz. v samostojno delovno področje zbora delovnih skupnosti,	„
—	pravice skupščine glede odgovornosti organov, ki jih je volil oz. imenoval,
—	obravnavanje sklepov zborov volivcev in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov,
—	druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki niso v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem področju zbora delovnih skupnosti.
128.	člen
V	samostojnem delovnem področju zbora delovnih skupnosti so naslednje zadeve:
—	volitve, imenovanja in razrešitve predstavnikov družbene skupnosti v organih delovnih organizacij in skupnosti,
—	obravnavanje vprašanj, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije,
—	usklajevanje odnosov med delovnimi in drugimi organizacijami in razvijanje sodelovanja med njimi,
—	dajanje priporočil delovnim in drugim organizacijam o vprašanjih iz pristojnosti zbora,
—	spodbujanje in razvijanje sistema družbenega dogovarjanja,
—	obravnavanje sklepov zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov.
129.	čl-'
Občinska skupščina obravnava kot splošni zbor občine s predstavniki družbeno-politiOnih organizacij v občini ali s predstavniki posamezne družbeno-poli-tične organizacije vprašanja, ki so splošnega in skupnega pomena za občino kot celoto. Pri delu splošnega zbora lahko "odelujejo tudi predstavniki delovnih organizacij, združenj in društev v občini, kakor tudi predstavniki krajevnih skupnosti.
Občinska skupščina kot splošni zbor skupaj s predstavniki dru/beno-političnih organizacij obvezno obravnava predloge sprememb statuta, predloge družbenih načrtov, programov razvoja občine in urbanistični program občine, kakor tudi druga vprašanja, ki so posebnega pomena za gospodarski in družbeni razvoj občine.
Splošni zbor sklicuje predsednik, občinske skupščine skupno s predsednikom organizacije SZDL oziroma skupno s predsednikom druge ustrezne družbenopolitične organizacije.
130.	člen
V	samostojnem delovnem področju posameznega zbora so volitve predsednika zbora, mandatno-imuni-tetne komisije in razpis nadomestnih volitev odbornikov zbora.
131.	člen
Občinska skupščina kot enoten zbor voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, imenuje tajnika ter starešine temeljnih upravnih organov.
132.	člen
Zbora občinske skupščine delata pravilno na ločenih sejah.
Zbora zasedata skupno kadar odločata kot enoten zbor, lahko pa tudi kadar odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Zbora zasedata ločeno, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v samostojnem delovnem področju posameznega zbora in praviloma tudi takrat, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Vsak zbor lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine, razen o vprašanjih, o katerih odločE občinska skupščina kot enoten zbor.
133.	člen
Skupščina in njeni organi izdajajo pri izvrševanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb in navodil.
Odloke izdaja samo skupščina.
Odredbe lahko izdaja skupščina, pa tudi njeni sveti, če so za to izrecno pooblaščeni z zakonom ali na zakonu temelječem predpisu ali z občinskim odlokom.
Skupščina in njeni sveti lahko dajejo priporočila.
Skupščina sprejema resolucije in deklaracije.
Sveti lahko izdajajo tudi navodila, če so za to izrecno pooblaščeni.
Komisija in upravni organi ne morejo izdajati splošnih predpisov.
Skupščina in sveti odločajo o zadevah v upravnem postopku samo takrat, kadar je to določeno v zakonu ali v odloku skupščine.
V vseh drugih primerih izdajajo skupščina, sveti in komisija sklepe.
134.	člen
Odloki in drugi splošni predpisi se morajo objavljati v uradnem glasilu. Objaviti se morajo, preden prjčnejo veljati. Veljati začno osmi dan po objavi, če v samem predpisu ni določan daljši rok. Samo v posebno utemeljenih primerih se skladno z zakonom določi, da prične predpis veljati prej, kakor osem dni pred objavo.
Predpisi ne morejo veljati za nazaj, razen če to dopušča zakon.
Program, plan in proračun veljajo za celotno obdobje, za katero so sprejeti.
135.	člen
Skupščina sprejme poslovnik, s katerim se določi način konstituiranja skupščine, izvolitev organov skupščine, priprave in potek sej, delo svetov in komisij skupščine, podrobnejše pravice in dolžnosti ter naloge odbornikov, predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov obeh zborov, tajnika skupščine in način izvrševanja sklepov.
5.	Predsednik in podpredsednik skupščine
136.	člen
Skupščina ima predsednika in podpredsednika.
Predsednika in podpredsednika izvoli skupščina kot enoten zbor izmed svojih odbornikov na podlagi posameznih predlogov, ki jih mora podati najmanj 10 odbornikov ali na predlo'g komisije za volitve in imenovanja.
Volitve predsednika in podpredsednika se opravijo na prvi seji skupščine.
Volitve predsednika in podpredsednika so tajno.
Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov vseh odbornikov.
Predsednik in podpredsednik se volita za dpbo štirih let.
137.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine preneha njegova funkcija, če mu preneha odborniški mandat, če ga skupščina razreši na predlog najmanj ene tretjine odbornikov vsakega zbora z večino glasov odbornikov vsakega zbora in če se odpove sam funkciji predsednika oziroma podpredsednika in skupščina sprejme odpoved z večino glasov vsakega zbora.
138.	člen
Predsednik skupščine v okviru svojih pravic in dolžnosti:
—	predstavlja skupščino in občino kot pravno osebo ter podpisuje pogodbe, splošne predpise in druge akte,
—	sklicuje in vodi seje skupščine,
—	skrbi, da organi skupščine in občinska uprava izvršujejo svoje naloge, /
—	zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper tajnika skupščine in druge osebe, za katere je to določeno z zakonom ali drugim predpisom,
—	sklicuje občasne seje predsednikov svetov in komisij,
—	udeležuje se konferenc predsednikov skupščin,
—	zastopa interese občine v republiški skupščini in njenih organih,
—	udeležuje se sej predsednikov občinskih skupščin v okviru medobčinskega sodelovanja,
—	opravlja druge naloge, pravice in dolžnosti, ki so v njegovi pristojnosti po splošnih predpisih, po poslovniku in naloge, ki mu jih posebej poveri skupščina.
139.	člen
Predsednik skupščine lahko v nujnih primerih imenuje člane komisij in druge organe, o katerih imenovanju odloča skupščina, vendar samo s soglasjem komisije za volitve in imenovanja s tem, da imenovanje potrdi skupščina na prihodnji seji.
140.	člen
Predsednik skupščine lahko v posameznem primeru pooblasti drugo osebo, da zastopa občino kot pravno osebo.
Pred sodišči zastopa občino v premoženj sko-prav-nih zadevah po pooblastilu predsednika samo občinski javni pravobranilec.
141.	člen
Predsednik skupščine rešuje spore o pristojnosti med posameznimi sveti in komisijami skupščine.
142.	člen
Predsednika skupščine nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti podpredsednik skupščine v polnem obsegu.
Ce je zadržan ali odsoten tudi podpredsednik, ga nadomešča odbornik, ki ga določi skupščina.
Podpredsednik opravlja stalno določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja v mejah, ki jih določi skupščina in druge zadeve, katere mu naloži predsednik.

143.	člen
.rredsednik in podpredsednik dobivata za svojo delo v skupščini mesečno nagrado, ki jo določi po smernicah skupščine komisija za volitve in imenovanja.
Predsednik in podpredsednik imata pravico do rednega letnega dopusta 30 delovnih dni, če je njuno delo v SOb stalno.
144i člen
Predsedniku pomaga pri opravljanju nalog predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine sestavljajo: predsednik in podpredsednik skpuščine, tajnik skupščine, predsedniki svetov skupščine ter predsednika obeh zborov skupščine. Na sejah predsedstva sodelujejo tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij.
Predsedstvo usklajuje programe in delo občinske skupščine, njenih zborov ter drugih organov.
Podrobnejše določbe o nalogah predsednika in podpredsednika skupščine ter o nalogah predsedstva skupščine v zvezi z delom skupščine, njenih svetov in komisij so v njenem poslovniku.
6.	Sveti skpuščine
145.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi skupščine in organi družbenega upravljanja na področju, za katero so ustanovljeni.
Sveti opravljajo naloge, ki spadajo v njihovo pri- / stojnost na podlagi zakonitih predpisov in predpisov skupščine.
Sveti so za svoje delo odgovorni skupščini.
146.	člen
Sveti kot politično-izvršilni organi na svojem področju:
—	skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših družbeno-političnih skupnosti in predpisov skupščine,
—	določajo predloge predpisov’ in drugih aktov, ki
jih sprejme skupščina,	/
—	dajejo smernice in navodila za delo občinske uprave in nadzorujejo njeno delo,
—	odločajo o upravnih zadevah, kadar je to izrecno določeno s predpisi,
—	izvajajo politiko, začrtano z akti skupščine in sodelujejo pri ustvarjanju te politike, vsak na s\>ojem področju,
—	odločajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti občine razen tistih, ki so v pristojnosti drugih občinskih organov,
—	opravljajo tudi druge politično-izvršilne zadeve iz pristojnosti občine.
147.	člen
Sveti kot organi družbenega upravljanja na svojem področju:
—	skrbijo za razvoj družbenega upravljanja na področju, za katero so ustanovljeni,
—	usklajujejo delo družbenega upravljanja pri reševanju vprašanj, ki so skupnega pomena za celotno
občino.
— pospešujejo razvoj in delo družbenega upravljanja v občini.
Za izvršitev sklepov sveta skrbi njihov predsednik.
1 143. člen
Svete sestavljajo člani, ki jih voli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in članov delovnih skupnosti delovnih in drugih organizacij in izmed drugih občanov.
Predsednika sveta izvoli skupščina izmed svojih odbornikov.
■ Predsednik in podpredsednik skupščine ne moreta biti člana sveta razen kjer to izrecno določa zakon.
Mandat članov sveta je 4 leta.
Skupščina lahko na predlog sveta tudi pred potekom mandatne dobe razreši člana sveta, ki ga je izvolila.
149.	člen
Sveti so za svoje delo odgovorni t upščini in ji morajo enkrat letno poročati o svojem delu in o problematiki iz svojega področja.
150.	člen
'-veU opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti na
SCI ’
151.	člen
Svet sprejme ob koncu leta letni pn u-on dela za prihodnje leto.
152. člen
Svet je sklepčen, če je na seji navzoča-večina članov sveta.
Sklepe sprejme svet z večino glasov navzočih članov.
153.	člen
Sveti medsebojno sodelujejo pri svojem delu. Svet mora preci odločanjem - vprašati za mnenje drug svet, če zadeva nos- ga v zadeve drugega sveta.
Sveti se lahko sestajajo na skupni seji za reševanje vprašanj, 'i -sjo v področje več svetov.
Predsednik s!:>’;š'-ino lahko sklicuje po potrebi seje predsednikov svetov.
154.	člen
Za preučevanje posameznih vprašanj ali za izvršitev -določenih nalog s področja sveta lahko ustanovi svet komisije.
155.	člen
Funkcija člana sveta je častna družbena funkcija. Člani svčta imajo pravico do povračila dejanskih stroškov in izgubljenega zaslužka, zaradi opravljanja svoje funkcije, kot to-velja za odbornike. Isto velja za člane komisij in svetov.	,
156.	člen
Svete ustanavlja, združuje ali razdružuje s posebnim odlokom občinska skupščina. Z odlokom določi skupščina tudi področje dela in naloge posameznih svetov ter število članov sveta.
7.	Komisije skupščine
157.	člen
Skupščina ima za preučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje predlogov za skupščino in za iz-
vrševanje drugih zadev iz svojega delovnega področja stalne in začasne komisije.
Stalne komisije izvoli skupščina za. stalno delo, začasne komisije za samo za toliko časa, dokle* ne dokončajo naloge, zaradi katere so ustanovljene.
Skupščina ima tele stalne komisije:
—	mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov,
—	komisijo za volitve in imenovanja,
—	komisijo za družbeni nadzor,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za odlikovanja,
—	komisijo za verska vprašanja, >
—	statutamo-pravno komisijo,
—	komisijo za zadeve borcev NOV.
Komisije imajo od 3 do 11 članov.
Začasne komisije se ustanovijo : posebnim sklepom, v katerem se določi tudi delovno področje.
158.	člen
V komisijah so odborniki in drv ;e osebe.
Skupščina lahko vsak čas razreši vsakega člana 'komisije in izvoli, novega.
Odbornik je lahko član praviloma največ dveh stalnih komisij.
Vsako četrto leto se ob novem konstituiranju skupščine na novo konstituirajo tudi stalne komisije.
' (
159.	člen
Mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov imata po 3 člane, ki so lahko samo odborniki tistega zbora in obravnavata vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov zborov, vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poročata svojemu zboru.
IGO. člen
Komisija za volitve in imenovanja ima 5 članov in proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine in njenih organov ter vodilnih in strokovnih delavcev v delovnih in drugih organizacijah v občini, daje predloge za izvolitev in razrešitev članov organov skupščine, predlaga občinski skupščini imenovanje in razrešitev delavcev občinsko uprave, ki jih imenuje občinska skun^ina tor opravlja dni ,o zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
161.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo šteje 7 članov. Komisija preučuje in ugotavlja, ali se delovne in druge organizacije ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in politiko občinske skupščine na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini ter ali pravilno in smotrno uporabljajo in upravljajo družbena sVedstva.
Na podlagi ugotovljenega stanja predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe oziroma odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
162.	člen
Komisija’ za prošnje in pritožbe šteje 10 članov. Komisija rešuje vloge občanov naslovljene na komisijo s tem, da ugotavlja dejansko Stanje ter da pristojnemu organu mnenje oziroma predlog za rešitev prošnje oz.
Pritožbe.
163.	člen
Komisija za delovna odlikovanja šteje 5 članov. Komisija v jjkladu z zakonom zbira predloge za odlikovanja in daje mnenja pristojnim organom.
164.	člen
Komisija za verska vprašanja šteje 7 članov ter proučuje in ureja posamezna vprašanja med versko skupnostjo in organi družbeno-političnih skupnosti.
165.	člen
Statutarno-pravna komisija šteje 7 članov in skrbi za izvajanje statuta in ustrezno tolmači posamezna določila statuta, nadzoruje skladnost predpisov, ki jih izdajajo občinska skupščina in njeni organi s statutom, daje občinski skupščini predloge za spremembo in dopolnitev statuta.
166.	člen
Komisije opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Komisija sprejme ob koncu leta letni program dela za prihodnje leto.
167.	člen
Komisije sprejemajo na svojih sejah sklepe in predloge.
Seja komisije je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov.
Komisija mora najmanj enkrat letno poročati skupščini o svojem delu in o problematiki s svojega področja.
168.	člen
Funkcija člana komisije je častna družbena funkcija. Člani komisije imajo pravico do povračila dejanskih stroškov in izgubljenega zaslužka, ki so jih imeli v zvezi z delom komisije, kakor to velja za člane svetov.
169.	člen
Komisije lahko med seboj sodelujejo, kakor je to določeno glede sodelovanja svetov.
170.	člen
Tajnik skupščine in starešina temeljnih upravnih organov lahko imenuje strokovne komisije za proučevanje posameznih vprašanj, pripravo predpisov, dajanje mnenj in predlogov ter za pripravo in izvedbo po-sameznih nalog.
8.	Občinska uprava
171.	člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, če ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine ali organi širših družbeno-političnih skupnosti in opravljajo strokovne naloge za skupščino in njene organe.
172.	člen
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom upravne organe, njihova delovna področja in naloge.
173.	člen
Občinski upravni organi opravljajo zadeve s svojega delovnega področja samostojno v mejah poobla-
<
stil, ki jih daje zakon in drugi predpisi ter po smernicah skupščine in njenih svetov.
Občinski upravni organi vsak na svojem področju v mejah svojih pristojnosti neposredno izvršujejo zakone, odloke in druge predpise, pripravljajo gradivo za seje skupščine, njenih svetov in komisij, vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe ter opravljajo druge upravne naloge v mejah pravic in dolžnosti občine. '
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone samo, če so izrecno za to pooblaščeni.
174.	člen
Upravni organi opravljajo zadeve svojega delovnega področja samostojno v mejah poblastil, katere jim daje zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter po smernicah skupščine, njenih svetov in drugih organov.
Samostojnost upravnih organov mora priti do izraza v izvrševanje predpisov, v razvijanju pobude pri odkrivanju in proučevanju problematike na svojem področju, ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki ovirajo učinkovito delo, v dajanju strokovne pomoči delovnim organizacijam, v pripravljanju elaboratov, analiz in drugega gradiva za potrebe skupščine in njenih organov ter v predlaganju potrebnih ukrepov skupščini in njenirh organom.
V okviru samostojnosti morajo upravni organi s svojo organizacijo, načinom in metodami 'dela razvijati samostojnost in pobudo delavcev na posameznih delovnih mestih ter njihovo osebno odgovrnost za opravljeno delo.
175.	člen
Upravni organi morajo skupščino oz. ustrezni svet seznanjati s problemi svojega področja in dajati pobude ter predloge za uresničevanje nalog. Opozarjati morajo skupščino na nezakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne ali druge organizacije, organe samoupravljanja v delovnih organizacijah pa opozarjati na takšne nezakonitosti, ter predlagati v zvezi s tem tudi ustrezne ukrepe.
176.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno, kolikor ni s predpisom določeno, da so posamezni podatki iz dela organa tajni.
Sredstva za delo občinskih upravnih organov določi občinska skupščina v skladu z nalogami in delovnim programom občinske uprave.
177.	člen
Občinski upravi načeljuje tajnik občinske skupščine. Tajnik je odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno in kvalitetno delo uprave, za izvrševanje sklepov in smernic skupščine in njenih svetov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov.
178.	člen
Tajnik mora najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o delu upravnih organov in o ukrepih, ki so bili storjeni za »boljšanje organizacije, za dvig strokovnosti delavcev uprave in za napredek dela upravnih organov.
179.	člen
Tajnik skupščine je predstojnik in disciplinski starešina občinske uprave. Posamezne disciplinske pra-
vice lahko prenese na neposrednega predstojnika upravnega organa. Tajnika in predstojnike upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa.
Občinska skupščina lahko razreši tajnika in predstojnike samostojnih upravnih organov po postopku, ki je predpisan za imenovanje skladno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja delavcev.
Tajniku občinske skupščine določa osebni dohodek skupščina občine ali organ, ki ga skupščina ja to pooblasti.
180.	člen
Predstojniki upravnih organov skrbijo vsak na svojem področju in so neposredno odgovorni za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi šjrših družbenopolitičnih skupnosti ter predpisi, sklepi in smernice občinske skupščine in njenih svetov, da se izdelajo za občinsko skupščino analize in drugo gradivo za delo skupščine in da upravni organi in posamezni delavci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo vse druge naloge iz svojega področja.
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo v organu in je neposredni predstojnik uslužbencev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov so osebno odgovorni za svoje delo za zakonitost in pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo, ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in. njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo predstojniki občinski skupščini in ustreznemu svetu.
181.	člen
Delavcem občinske uprave je v mejah veljavnih predpisov zagotovljeno samoupravljanje.
VI.	OBLIKA NEPOSREDNEGA SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
!. Krajevne skupnosti •182. člen
Krajevna skupnost je samoupravna oblika združevanja občanov na določenem območju, ki v njej občani organizirajo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojno-varstvene in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev in tudi za razvoj naselij.
183.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani na zborih volivcev.
Ko se na zboru volivcev razpravlja in odloča o ustanovitvi krajevne skupnosti, morajo biti občani seznanjeni z namenom in nalogami krajevne skupnosti ter s svojimi pravicami in dolžnostmi.
S sklepom o ustanovitvi krajevne skupnosti se določi območje, način in rok za konstituiranje organov ter druga vprašanja, ki so v neposredni zvezi z ustanovitvijo krajevne skupnosti.
Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina.
184.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevno skupnost upravljajo občani, ki prebivajo na njenem območju neposredno na zborih volivcev in prek izvoljenih organov krajevnih skupnosti.
185.	člen
V krajevni skupnosti občani neposredno in po svojih izvoljenih organih uresničujejo zlasti tele naloge:
—	organizirajo in pospešujejo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojno-varstvene in druge dejavnosti ter službe za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov na svojem področju,
—	skrbijo za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, ki so jih zgradili ali jih je občinska skupščina s posebnim sporazumom prenesla v njihovo upravljanje,
—	obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov,
—	povezujejo prizadevanja samoupravnih skupnosti, delovnih organizacij, društev in vzgojno-varstve-nih zavodov v skrbi za organizirano otroško varstvo,
—	sodelujejo s strokovnimi službami pri reševanju problemov in skrbi za osebe, ki jim je potrebno družbeno varstvo,
—	upravljajo družbeno lastnino, ki je dana v upravljanje krajevni skupnosti,
—	na področju narodne obrambe in civilne zaščite organizirajo in sodelujejo pri usposabljanju prebivalcev za samozaščito in pomoč ogroženim ali neposredno prizadetim,
—	sodelujejo in pomagajo občinski skupščini in njenim organom pri opravljanju njenih nalog na območju krajevne skupnosti,
—	dajejo občinski skupščini in njenim organom mnenja in predloge o vprašanjih, ki zadevajo krajevno skupnost ali o splošnih vprašanjih, ki jih občinska skupščina in njeni organi predložijo krajevni skupnosti v razpravo in mnenje,
—	opravljajo tudi druge zadeve, za katere so pristojne krajevne skupnosti po zakonih in tem statutu ter zadeve, za katere jih pooblasti občinska skupščina in zanje zagotovi potrebna sredstva,
■— krajevna skupnost skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in strokovno pomaga hišnim svetom in občanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš,
—	občani lahko v okviru krajevne skupnosti ustanavljajo vodovodne, gradbene odbore, elektrifikacijske odbore, režijske odbore in druge oblike sodelovanja za posebne naloge s sklepom,
—	krajevna skupnost lahko predlaga skupščini, da izda predpis ali drug splošen akt.
18G. člen
Za opravljanje svojih nalog ima krajevna skupnost tele vire dohodkov:
—	sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna in skladov za uresničevanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti,
—- prispevek za uporabo mestnega zemljišča,
—	sredstva, ki jih daje občina za izvrševanje tistih svojih nalog, katere je prenesla na krajevno skupnost,
—	dohodke, ki jih krajevna skupnost doseže s svojimi dejavnostmi,
—	sredstva, ki jih kot samoprispevek zberejo občani,
—	druge prispevke občanov, delovnih in drugih organizacij z območja krajevne skupnosti,
—	posojila,
—	druge dohodke.
187.	člen
Sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna za uresničevanje programa dela krajevne skupnosti se določijo vsako leto s proračunom.
Udeležba posamezne krajevne skupnosti pri dohodkih iz prvega odstavka se določi v skladu z merili, , ki jih sprejme občinska skupščina s posebnim predpisom.
188.	člen
Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi ter jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe in vskladu z letnim programom dela.
Sredstva krajevnega samoprispevka in prispevka o uporabi mestnega zemljišča so namenska in se ne smejo uporabljati za druge namene.
189.	člen
Statut krajevne skupnosti ureja predvsem naloge Krajevne skupnosti, organe krajevne skupnosti, njihove naloge in način dela ter volitve, pravice in dolžnosti občanov v krajevnih skupnostih, razmerja med njimi, druge oblike samoupravljanja naselij, razmerje do občinske skupščine in njenih organov, sredstva in premoženje krajevne skupnosti, poravnalne svete in druga vprašanja v zvezi z delom krajevne skupnosti. ,
Statut krajevne skupnosti sprejmejo občani na zborih volivce'- "otrdi pa ga občinska skupščina.
190.	člen
Letni program dela krajevne skupnosti mora biti odraz potreb in možnosti; določiti mora naloge, sredstva in način za izvršitev predvidenih nalog ter se vključevati v program razvoja občine.
Program sprejemajo občani na zborih volivcev.
Krajevna skupnost lahko sprejme na enak način tudi perspektivni program dela.
191.	člen
Občinska skupščina in njeni organi dajejo krajevni skupnosti strokovno pomoč in opravljajo splošni družbeni nadzor nad njenim delom.
192.	člen
Krajevne skupnosti usklajujejo svoj razvoj in interese ter sodelujejo med seboj.
Krajevne skupnosti sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi v zadevah, ki so pomembne za krajevno skupnost in občino ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini sprejem odloka ali drugega splošnega akta.
193.	člen
Skupščina mora vsako leto obravnavati vsaj en-' krat poročilo o delu krajevnih skupnosti.
194.	člen
Zaradi usklajevanja dela ter interesov krajevnih skupnosti se ustanovi kot stalen organ konferenca predsednikov svetov krajevnih skupnosti, ki jo sklicuje predsednik skupščine po lastni uvidevnosti in na predlog predsednikov svetov krajevnih skupnosti oziroma po sklepih zborov volivcev.
195.	člen
Poravnalni sveti, kot družbeni organi posredujejo med občani za sporazumno odpravo sporov v njihovih medsebojnih razmerjih in s tem prispevajo k razvijanju dobrih odnosov med njimi.
Poravnalne svete lahko ustanove krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije. Poravnalni svet je lahko ustanovljen za območje večih krajevnih skupnosti, lahko pa ima tudi ena krajevna skupnost več poravnalnih svetov. (
Poravnalni svet ustanovijo ter volijo in odpokli-cujejo njegove člane občani na zborih volivcev, pri delovnih organizacijah pa na zborih delovnih ljudi. Natančnejše določbe o delu poravnalnih svetov in številu njihovih članov predpisujejo statuti krajevnih skupnosti oz. delovnih organizacij.
2.	Zbori volivcev — zbori delovnih ljudi
196.	člen
Občani občine neposredno sodelujejo pri upravljanju občine na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi. Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za območja volilnih enot, kot so določena za volitve v zbore občinske skupščine, lahko pa se sklicujejo po potrebi tudi za posamezna naselja ali za območje posamezne krajevne skupnosti.
Poleg splošnih zborov volivcev se sklicujejo tudi zbori volivcev delovnih skupnosti. Ti zbori se sklicujejo po volilnih enotah, kot so določene za volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine, lahko pa tudi po ekonomskih in drugih enotah posameznih organizacij.
197.	člen
Zbor volivcev se sklicuje po potrebi.
Zbor volivcev lahko skliče skupščina na podlagi sklepa, ki ga sprejme na seji. Zbor volivcev lahko skliče tudi predsednik skupščine, svet krajevne skupnosti, občinska organizacija SZDL, krajevna organizacija SZDL in ena desetina volivcev za območje zbora, vendar najmanj 30.
Zbor volivcev delovnih skupnosti lahko skliče tudi ena tretjina članov delovnih organizacij za območje zbora.
Kadar zbora volivcev ni sklical predsednik skupščine, mora sklicatelj zbora obvestiti predsednika skupščine o sklicanju zbora in mu sporočiti dnevni red najmanj 3 dni pred dnevom zbora.
Zbor delovnih ljudi skliče predsednik, delavskega sveta oz. organ, ki ima funkcijo delavskega sveta. Odločbe glede zborov volivcev se analogno uporabljajo tudi za zbore delovnih ljudi.
198.	člen
Na zborih volivcev lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora, odločajo pa samo tisti, ki imajo splošno volilno pravico.
Na zborih volivcev obravnavajo občani vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju in za življenje in delo v občini in širših družbeno-po-litičnih skupnostih ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z ustavo, zakoni in statutom.
Na zborih volivcev poročajo odborniki o delu skupščine.
Organi družbenega samoupravljanja in organizacije, ki poslujejo v zadevah, ki imajo javni pomen za občino, morajo zboru volivcev dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva.
Zbori volivcev obravnavajo poročila o delu skupščine in njenih organov ter organov krajevne skupnosti. Zbori volivcev poleg tega opravljajo še naslednje posle:
—	dajejo predloge, mnenja in pripombe pred sprejemom posameznih predpisov skupščini,
—	izvršujejo v mejah zakonitih predpisov naloge v zvezi z volitvami odbornikov skupščine in poslancev republiške in zvezne skupščine,
—	izvolijo svete krajevnih skupnosti,
—	opravljajo tudi druge naloge po splošnih predpisih, statutu občine in po sklepih skupščine.
199.	člen 4
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov, organov krajevne skupnosti in delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
Poročila podajajo najmanj enkrat letno:
—	odborniki o svojem delu in delu občinske skup- . ščine,
—	sveti krajevnih skupnosti o svojem delu in delu organov krajevne skupnosti,
—	samoupravni organi delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega pomena o svojem delu.
Ob obravnavanju poročil, lahko dajejo občani pripombe in predloge za izboljšanje dela teh organov.
200.	člen
Razglas o sklicanju zbora se objavi na občinski razglasni deski in na drug krajevno običajen način.
Za administhativno-tehnično pripravo zborov volivcev, kakor tudi za potrebno gradivo in poročila o zadevah, ki so na dnevnem redu, skrbi sklicatelj zbora
201.	člen
Zbor volivcev prične predstavnik sklicatelja.
Na zboru volivcev se izvoli predsedstvo zbora, ki je lahko stalno ali pa se izvoli vza vsak zbor posebej.
Predsedstvo ima predsednika in dva člana.
Zbor sprejme dnevni red ob začetku dela Občani, ki imajo volilno pravico,, lahko predlagajo, da se sprejmejo na dnevni red tudi druge zadeve.
202.	člen
Občani lahko na zboru volivcev postavljalo vprašanja odbornikom skupščine v zvezi z delom skupšči-
ne in njenih organov ter lahko zahtevajo, da zboru volivcev prisostvuje odbornik oziroma poslanec volilne enote. Isto velja za vprašanja, ki se postavljajo članom sveta krajevne skupnosti in drugih organov krajevne skupnosti.
Na vprašanje je treba odgovoriti takoj na zboru, če pa to ni mogoče, pa na prvem prihodnjem zboru.
203.	člen
Zbor sprejme sklepe z javnim glasovanjem in z večino glasov navzočih.
Zbor je sklepčen, če je na zboru navzočih najmanj ena desetina volivcev z območja, za katerega se zbor sklicuje, toda najmanj 30 volivcev
204.	člen
Odborniki skupščine so se dolžni pred zborom volivcev seznaniti z vprašanji,. ki so na dnevnem redu zbora in si o tem pri občinskih organih preskrbeti potrebne podatke, ki jim bodo omogočili popolno razumevanje in sodelovanje pri obravnavanju posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu zbora.
Predsedstvo zbora in odborniki skrbe, da se na zboru piše zapisnik, ki mora obsegati vse sklepe, predloge' in mnenja.
Zapisnik se mora poslati skupščini v roku petih dni po zboru.
205.	člen
O sklepu zbora volivcev mora razpravljati skupščina ali njen organ in obvestiti zbor o stališču, ki ga je v zadevi zavzela.
Skupščina ali njen organ ne more sprejeti akta, ki obravnava vprašanja, pomembna za življenje in delo v naselju ali v delovni organizaciji, če se je na zboru volivcev ali na zboru delovnih ljudi proti njemu izrekla več kot polovica vseh volivcev. Prav tako skupščina ali njen organ ne more sprejeti akt$, ki obravnava vprašanje, pomembno za življenje in delo v občini, če se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zborov volivcev ali zborov delovnih ljudi.
3.	Referendum
206.	člen
Referendum je oblika neposrednega odločanja občanov.
Na referendumu člani odločajo o določenih skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezna naselja ali občino kot celoto.
Referendum se lahko razpiše za eno ali več naselij ali za celo občino.
Referendum se lahko izvrši zato, da se občani izjavijo vnaprej o predlogu odloka ali sklepa, še preden ga je skupščina sprejela, ali pa zato, da potrdijo ali ovržejo odlok oziroma sklep, ki ga je skupščina že sprejela.
207.	člen
Referendum razpiše skupščina o zadevah, za katere meni, da bi jih bilo potrebno rešiti z referendumom.
'	208. člen
Skupščina določi besedilo referenduma. V sklepu o razpisu referenduma mora biti vsebovan predlog in datum referenduma.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora poteči najmanj 15 dni.
Razpis referenduma se objavi na krajevno običajen način.
Referendum izvede občinska volilna komisija po postopku, ki velja za volitve v občinsko skupščino. Na enak način se opravi tudi glasovanje.
Volivci na referendumu glasujejo z glasovnicami z »da« ali »ne« na postavljena vprašanja:
Glasovanje je neposredno in tajno.
Na referendumu glasujejo občani, ki imajo splošno volilno pravico.
209.	člen
Skupščina je dolžna razpisati referendum o določeni zadevi, če to zahteva večina zborov volivcev z območja, za katerega naj se referendum opravi.
210.	člen
Predlog o katerem se glasuje na referendumu je sprejet, če je predlog dobil večino glasov vpisanih volivcev.
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na referendumu, je za občinsko skupščino obvezna. Občinska skpuščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Skupščina lahko odloči, da se referendum ponovno razpiše v primeru, če prejšnji referendum ni bil veljaven.
VII.	RAZMERJE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV DO DELOVNIH ORGANIZACIJ
211.	člen
Skupščina in njeni organi sodelujejo z delovnimi in drugimi organizacijami v občini. Za izvršitev nalog, ki so pomembne za napredek občine oz. posameznega dela občine, skupščina organizira zbiranje in združevanje sredstev delovnih organizacij. Skupščina in njeni organi imajo do delovnih organizacij samo tiste pravice, ki so določene v ustavi in zakonih ter s tem statutom.
212.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo, da delovne in druge organizacije in skupnosti skrbno gospodarijo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo postavljene programe in da ne zaidejo v gospodarske težave, ki bi bremenile organizacije in družbo.
Pri izvrševanju družbenega nadzorstva občinska skupščina obravnava splpšna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in načina izvrševanja pravic in dolžnosti organov samoupravljanja v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih.
V ta namen občinska skupščina in njeni organi zbirajo podatke o uspešnosti dela delovnih in drugih organizacij, delajo ustrezne analize, poskrbijo za potrebne ukrepe ali priporočajo organizacijam in skupnostim ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Delovne organizacije pa so dolžne predložiti skupščini občine vse splošne akte, na izrecno zahtevo te pa tudi posamezne sklepe. Prav tako ima skupščina pravico zahtevati potrebne podatke od delovnih in drugih organizacij in od službe družbenega knjigovodstva.
213.	člen
Skupščina in njene inšpekcijske službe opravljajo nad delovnimi organizacijami duržbeno nadzorstvo s tem, da nadzorujejo zakonitost dela organov teh organizacij in politiko gospodarjenja z družbenimi sredstvi, ki mora biti v skladu s splošnimi družbenimi interesi ter s programom razvoja občine.
214.	člen
Organi občinske skupščine, ki pripravljajo za skupščino predloge predpisov in drugih aktov, morajo predlagano problematiko obravnavati in preveriti z organi, organizacijami in občani, pri katerih imajo predvideni predpisi posledice glede njihovih pravic in obveznosti in ugotavljati pogoje in razloge, ki narekujejo predlagano odločitev. To obravnavanje opravijo organi občinske skupščine na zborih volivcev in zborih delovni ljudi ter v sodelovanju z družbeno-po-litičnimi in drugimi organizacijami v občini, ali tako, da predstavnike samoupravnih organov, samoupravnih skupnosti in organizacij vabijo na svoje seje.
Občinska skupščina lahko da predloge pomembnejših odlpčitev, ki se tičejo pravic in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij pred odločitvijo v obravnavo zborom volivcev, zborom delovnih ljudi, samoupravnim organom delovnih organizacij, delovnim skupnostim ter družbeno-političnim in drugim organizacijam.
Kadar občinska skupščina dokončno sprejema predpise, priporočila, dogovore in druge odločitve iz prejšnjega odstavka, vabi na svoje seje predstavnike samoupravnih organov delovnih organizacij, samou-pravnih skupnosti, ter družbeno-političnih in drugih organizacij.
215.	člen
Skupščina lahko daje delovnim organizacijam priporočila za njihovo delo.
O priporočilih, ki jih daje občinska skupščina in njeni organi, morajo razpravljati organi upravljanja v delovnih organizacijah ter občinsko skupščino tudi obvestiti o storjenih ukrepih, če se organizacija ne ravna po priporočilih občinske skupščine, jo je dolžna o tem obvestiti in v obvestilu navesti tudi razloge.
216.	člen
Skupščina in njeni organi spremljajo, kako delovne organizacije izpolnjujejo delovne plane in jih opozarjajo na pomankljivosti in nepravilnosti njihovih ukrepov ter jim ob tem tudi 'nudijo ustrezno pomoč.
217.	člen
Zaradi uspešnejšega urejevanja medsebojnih razmerij in zaradi izdajanja predpisov, sklepov in dogovorov, ki jih je sprejela občinska skupščina, sklicujejo občinski orgahi skupne posvete s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij, s samoupravnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
Za reševanje posameznih vprašanj v zvezi z delom in razvojem določene delovne ali druge organizacije, se skličejo skupna zasedanja svetov občinske skupščine ali občinske skupščine oz. njenega zbora in samoupravnih organov delovne organizacije ali skupnosti. Skupna zasedanja se skličejo zlasti, kadar je v razpravi samostojni plan delovne organizacije, ko se razpravlja o poslovnem poročilu delovne organizacije ali skupnosti, o poročilu pristojnih inšpekcijskih služb
glede dela delovne organizacije ali skupnosti in v drugih primerih.
218.	člen
' Ce delovna organizacija ravna v nasprotju z zakonitimi predpisi ali v nasprotju z družbenimi koristmi, je skupščina dolžna storiti ustrezne ukrepe po zakonitih predpisih.
219.	člen
Skupščina pospešuje združevanje posameznih delovnih organizacij, če je to ekonomsko in družbeno utemeljeno.
220.	člen
Skupščina in njeni organi skrbe za smotrno uprav-janje družbenega premoženja na območju občine.
VIII.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI OBČINAMI
221.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami zaradi urejanja zadev, ki imajo skupen pomen za več občin in zaradi boljšega zadovoljevanja skupnih potreb občanov.
222.	člen
Izhajajoč iz spoznanja, da Posavje predstavlja naravno, gospodarsko in družbeno zaokroženo celoto in z namenom, da se pospeši družbeni, samoupravni in gospodarski razvoj Posavja, občina pripisuje še poseben pomen tesnejšemu sodelovanju med občinami v Posavju.
V ta namen občinh nastopa kot soustanoviteljica sveta posavskih občin.
Svet posavskih občin je posvetovalno in koordinacijsko telo ter samoupravna oblika organiziranega in sistematičnega sodelovanja občin v Posavju..
Svet obravnava vsa vprašanja, ki so bistvenega pomena za hitrejši družbeni, samoupravni in gospodarski razvoj Posavja.
Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in delu sveta posavskih občin sprejmejo skupščine občin in vodstva družbeno-političnih organizacij občin Brežice, Krško in Sevnica.
223.	člen
Za uresničevanje nalog, ki imajo medobčinski pomen, občina po potrebi skupaj s sosednjimi občinami:
—	načrtuje in usklajuje bodoči družbeni in ekonomski razvoj na širšem območju,
—	ustanovi skupne organe, organizacije ali službe,
—	ustanovi skupne sklade ali zavode za dejavnost družbenih služb in komunalnega gospodarstva,
—	združuje sredstva za opravljanje posameznih zadev ali za zadovoljevanje potreb skupnega pomena,
—	organizira druge skupne akcije in oblike medsebojne pomoči,
—	izmenjuje svoje izkušnje.
224.	člen
Razmerja med občinami pri ustanavljanju skupnih organov, organizacij, služb, zavodov, skladov in glede združevanja sredstev za zadovoljevanje potreb skupnega pomena se uredijo s posebnimi pogodbami med ustreznimi organi ali organizacijami.
225.	člen
Občina je s posebno listino (poveljo) razglasila in sprejela trajno in tesno sodelovanje z bratsko občino
Velika Plana, s katero sodeluje in izmenjuje izkušnje na vseh področjih družbene dejavnosti, zlasti pa na področju utrjevanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.
IX.	RAZMERJE OBČINE DO REPUBLIKE
226.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjavajo mnenja o zadevah, ki so pomembna za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in zavzemajo stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
227.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije tudi na zasedanjih' delegatov občin, kadar obravnava temeljna vprašanja s področja komunalnega sistema družbeno-političnih skupnosti, družbenega načrtovanja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter stanovanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva ali druga vprašanja, ki so skupnega pomena za občane v občinah in v samoupravnih skupnostih.
228.	člen
Delegate občine voli na predlog komisije za volitve in imenovanja SOb Brežice občinska skupščina z javnim glasovanjem na skupni seji obeh zborov za mandatno dobo skupščine. Volitve se izvrše na prvi seji skupščine po njenem konstituiranju.
Skupščina izvoli po enega delegata za naslednja področja:
1.	področje financiranja družbeno-političnih skupnosti, komunalnega sistema in javne varnosti,
2.	področje družbenega planiranja in gospodarstva,
3.	področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter stanovanjske politike,
4.	področje prostorskega planiranja in urbanizma,
5.	področje kulture, izobraževanja in vzgoje,
6.	področje zdravstvenega in socialnega varstva ter .socialnega zavarovanja.
229.	člen
Izbranemu delegatu izda predsednik občinske skupščine rta podlagi sklepa, o izvolitvi pismeno pooblastilo.
230.	člen
Delegat občine na zasedanju v Skupščini SR Slovenije mora zastopati mnenja in stališča ter dajati predloge v skladu s stališči občinske skupščine, sprejetimi ob preučevanju vprašanja, ki bo obravnavano na zasedanju ter mnenja in stališča, ki so jih sicer sprejeli skupščina, njen zbor ali sveti v svojih sploš-fiih predpisih ih dfiigih sklepih.
231.	člen
Delegat lahko predlaga, da zasedanje odloži obravnavanje posameznega vprašanja do prihodnje seje ali da se predlog umakne z dhevhega reda; čfe sb pr-
votni predlog spremeni in ni v skladu s stališčem in predlogom, kakor sta bila sprejeta na seji občinske skupščine.
232.	člen
Za svoje delo je delegat odgovoren občinski skupščini, kateri je dolžan poročati na prvi seji o mnenjih, stališčih in predlogih, ki jih je na zasedanju v skupščini SR Slovenije zastopal in o sklepih, ki jih je zasedanje sprejelo.
233.	člen
Občinska skupščina Brežice sme razrešiti delegata občine pred potekom roka, za katerega ga je izbrala, če na zasedanju delegatov občin v Skupščini SR Slovenije v svoji obravnavi ni povedal mnenja, stališč in predlogov občinske skupščine ali jih je povedal smiselno drugače ali povsem nasprotno, kot so bili ti sprejeti v občinski skupščini Brežice.
234.	člen
Glede povračila stroškov, nastalih v zvezi z zasedanjem delegatov občin v Skupščini SR Slovenije, se uporabljajo predpisi, ki veljajo za poslance Skupščine SR Slovenije.
X.	SODELOVANJE OBČINE S SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
235.	člen
Za uresničevanje skupnih interesov pri neposrednem upravljanju družbenih nalog na določenem področju, ustanavlja občina sama ali skupaj z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami interesne samoupravne skupnosti.
Občina sodeluje z vsemi ustanovitelji samoupravnih skupnosti pri izvajanju ustanoviteljskih in drugih pravic, ki jih ima do takih skupnosti.
236.	člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za uresničevanje nalog samoupravnih skupnosti. Zagotavlja čim nepo-srednejši vpliv občanov in drugih zainteresiranih dejavnikov na delovanje teh skupnosti ter pospešuje vzajemno sodelovanje osnovnih nosilcev družbenih interesov pri oblikovanju in uresničevanju politike in odgovornost za razvoj področij, ki imajo splošen pomen za družbeno skupnost.
Občinska skupščina voli sVOje predstavnike v skupščine skupnosti, potrjuje njihov statut, spremlja programe in delo ter jim daje predloge in mnenja, zlasti pa spodbuja razvoj samoupravljanja in pospešuje napredek področij, za katere je ustanovljena interesna samoupravna skupnost.
Občinska skupščina in njeni orgarii opravljajo tudi druge naloge in izvršujejo pristojnosti, ki so ji dane š posebnimi predpisi-.
Ki. PREHODNE iN KONČNE DOLOČBE
237.	člen
Vsi akti, ki jih morajo po določbah tega statuta izdhti skupščina in njeni organi( da se zagotovi izvajanje statuta; morajo biti izdani v enem letu po sprejetju Statuta; V istem roku se morajo uskladiti s sta-tutotn tildi vsi drugi občinski predpisi.
238.	člen
Za izvajanje statuta in za pripravo ter uskladitev predpisov skrbijo skupščina in njeni organi.
239.	člen
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v »Uradnem listu SRS«. S tem dnem preneha veljati statutarni odlok o pravicah in dolžnostih ter načinu izbire delegatov občine Brežice na zasedanju v Skupščini SR Slovenije (Skupščinski dolenjski list, št. 26/69) ter dosedanji statut občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64 in Uradni vestnik Celje, št. 50-904' /65 in št. 28-391/66).
St. 011t3/70-1
Brežice, dne 4. julija 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jnrkas 1. r.
306.
Na podlagi skupno ugotovljene potrebe po tesnejšem medobčinskem sodelovanju in z namenom, da se pospeši družbeni, samoupravni in gospodarski razvoj v Posavju, so skupščine posavskih občin ter izvršilna telesa občinske konference ZKS, občinske konference SZDL, občinekih svetov zveze sindikatov, občinskih združenj ZB NOV ter občinskih konferenc ZMS občin Brežice, Krško in Sevnica skladno z določbah 89. člena ustave SR Slovenije ter ustreznimi določbami statutov posavskih občin sprejele
SKLEP
o ustanovitvi sveta posavskih občin
1
Ustanovi se svet posavskih občin Brežice, Krško in Sevnica.
Svet posavskih občin (v nadaljnjem besedilu: svet) je posvetovalno in koordinacijsko telo ter samoupravna oblika organiziranega in sistematičnega sodelovanja občin v Posavju.
Delo sveta je javno.
2
Svet obravnava vsa vprašanja, ki so bistvenega pomena za hitrejši družbeni, samoupravni in gospodarski razvoj Posavja, predvsem pa vprašanja načrtovanja in usklajevanja razvoja in dejavnosti v posavskih občinah na področjih gospodarstva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, zaposlovanja, vzgoje in izobraževanja ter kulture, zdravstva in socialnega varstva, financ in davčne politike, narodne obrambe, javne varnosti, nadaljnjega razvoja komunalnega sistema ter sodelovanja upravnih in javnih služb v Posavju.
3
Svet šteje 21 članov.
Vsaka občina delegira v svet po 7 članov. Člani sveta so po svojem položaju vsakokratni predsednik in tajnik predstavniških teles občin ustanoviteljic ter vsakokratni sekretarji komitejev občinskih konferenc
ZK, predsedniki občinskih konferenc SZDL, predsedniki občinskih sindikalnih svetov, predsedniki občinskih zvez združenj borcev NOV ter predsedniki občinskih konferenc ZMS občin ustanoviteljic.
Člane sveta lahko v utemeljenih primerih zastopajo pooblaščeni namestniki.
Funkcija člana sveta je častna družbena dolžnost.
/	4
Svet izvoli na svoji prvi seji iz svoje srede predsedujočega člana sveta in njegovega namestnika za dobo enega leta. Predsedujoči član sveta in njegov namestnik se volita vsako leto izmed članov delegacije druge občine ustanoviteljice.
Predsedujoči član sveta organizira delo sveta, sklicuje in vodi seje sveta ter skrbi za uresničevanje njegovega programa dela in posredovanje njegovih sklepov pristojnim organom. V času odsotnosti ali utemeljene zadržanosti predsedujočega člana sveta ima vse pravice in dolžnosti predsedujočega njegov namestnik.
5
Svet opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na svojih sejah.
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica članov vsake občinske delegacije. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov sveta vsake občinske delegacije.
6
Seje sveta sklicuje j^edsedujoči član sveta po lastni pobudi ali na zahtevo posamezne občinske delegacije.
Dnevni red seje sveta predlaga predsedujoči član sveta na podlagi programa dela sveta ali na podlagi predlogov posamezne občinske delegacije.
Na sejo sveta se lahko povabi tudi predstavnike organov in organizacij ter poslance, če bi bilo njihovo sodelovanje v obravnavi posameznih vprašanj potrebno in koristno.
7
V izvrševanju svojih nalog svet sprejema sklepe, priporočila, stališča in predloge, ki jih posreduje občinskim skupščinam in družbeno-političnim organizacijam občin ustanoviteljic. Le-te o njih razpravljajo na sejah in zavzemajo svoja stališča, ki jih čimprej posredujejo svetu.
8
Za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja sveta ali za pripravo analiz in predlogov svet lahko ustanovi pomožna delovna telesa.
9
Administracijo za svet vodi upravni organ občinske skupščine tiste občine soustanoviteljice, v kateri ima sedež predsedujoči član sveta.
10
Organizacija in delo sveta se podrobneje uredita s poslovnikom, ki ga sprejme svet na svoji seji.
Za sklic prve seje sveta se pooblasti sekretarja medobčinskega sveta ZK Posavje.
12
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmejo v enakem besedilu skupščine občin in izvršilna telesa uvodoma navedenih družbeno-političnih organizacij občin Bre-. žice, Krško in Sevnica.
Ta sklep se objavi v uradnih glasilih skupščin občin Brežice, Krško in Sevnica.
St. 021-15'70-1
Brežice, dne 29. junija 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko J ur kas 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ 307.
Na podlagi 70. člena statuta občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 24/67, 23/68, 3/69 in 27/69) in 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69 in 40/69) ter po odločitvi referenduma, ki je bil opravljen dne 30. in 31. 5. 1970 je skupščina občine Kranj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. 6. 1970 sprejela
ODLOK
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje Izgradnje šolskih in vzgojno varstvenih objektov v občini Kranj
1.	člen
Za sofinanciranje izgradnje šolskih in vzgojno varstvenih objektov: osnovne šole v Besnici, Kokrici, Naklem, Orehku, Predosljah, Trbojah, pri Vodovodnem stolpu v Kranju in Posebne osnovne šole v Kranju, dograditev šolskih poslopij na Planini, v Stražišču in Šenčurju, adaptacije šolskih poslopij v Goričah, na Jezerskem in na Primskovem ter izgradnje, dograditve ali adaptacije poslopij in prostorov za vzgojo varstvene ustanove v Bitnju, Cerkljah, Dupljah, Mavčičah, Planini (dozidava k VVU Tatjane Odrove in nov vrtec), Preddvoru, Stražišču in Voklem se uvaja za celotno območje občine Kranj samoprispevek po določilih tega odloka.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za razdobje petih let in sicer od 1. 7. 1970 do 30. 6. 1975.
Objekti, zaradi katerih je uveden krajevni samoprispevek, morajo biti zgrajeni do leta 1976.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se plačuje v gotovini.
Samoprispevek se plačuje v sklad za financiranje izgradnje šolskih in vzgojno varstvenih objektov v občini Kranj.
Po programu gradnje šol in vzgojno varstvenih ustanov v občini Kranj je predračunska vrednost del po 1. členu tega odloka 45.594.000 din.
4.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo občani občine Kranj:
1.	ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in občani, ki imajo dohodke od pokojnin;
2.	ki so zavezanci prispevka od kmetijstva;
3.	ki so zavezanci prispevka od obrti — po dejanskem dohodku in po pavšalni letni osnovi ter zavezanci prispevka od intelektualnih dejavnosti.
Kot dohodek se smatra osnova, od katere se odmerja prispevek od osebnega dohodka od obrti in intelektualnih poklicev; kot osnova za odmero se vzame davčna osnova za preteklo leto;
4.	ki so zavezanji prispevka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku).
5.1 člen
Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani od minimalnih pokojnin, invalidnin, vojaških in mirodobnih vojnih invalidov, invalidskih dohodkov, socialnih podpor, priznavalnin, kmetijske oskrbnine, prejemkov na podlagi zdravstvenega varstva, otroškega dodatka, pomoči za opremo novorojenčkov, nagrad vajencev v gospodarstvu, nagrad dijakov in študentov na praksi ter štipendij dijakov in študentov.
Obveznosti plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja in pokojnin in zavezanci, ki plačujejo prispevek od kmetijstva, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih dejavnosti in sicer:
1.	zavezanci prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin, katerih skupni mesečni osebni dohodek ne presega 700,00din;
2.	zavezanci prispevka od kmetijstva, če letni katastrski dohodek ne presega 500,00 din na gospodarstvo, če jim je kmetijstvo edini vir preživljanja;
3.	zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih poklicev za dohodke iz te dejavnosti, katerih dohodek ne presega letno 5.000,00 din;
4.	zavezanci davka od stavb;
5.	zavezanci prispevka v pavšalnem letnem znesku.
6.	člen
Zavezanec! iz 4. člena plačujejo krajevni samoprispevek po naslednjih stopnjah:
1.	občani, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja od neto izplačanih osebnih dohodkov in pokojnine po stopnji 1 «/0;
2.	zavezanci prispevka od kmetijstva letno od katastrskega dohodka po stopnji 3«/o s tem, da vplačujejo prispevek v četrtletnih akontacijah;
3.	zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih dejavnosti letno od osnove, od katere se obračuna prispevek, po stopnji l,5<>/o s tem, da vplačujejo prispevek v četrtletnih akontacijah;
4.	zavezanci prispevka po odbitju od osnove, od katere se plačuje navedeni prispevek, po stopnji 1,5 «/o; krajevni samoprispevek se plača istočasno kot prispevek po odbitku.
7.	člen
Krajevni samoprispevek oseb iz 1. točke 6. člena obračunavajo in vplačujejo v sklad za financiranje .izgradnje šolskih in vzgojno varstvenih objektov v občini Kranj izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin.
Krajevni samoprispevek zavezancev iz 2., 3. in 4. točke 6, člena obračuna in pobira davčna uprava skupščine občine Kranj.
8.	člen
Za izvajanje đel je odgovoren koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa gradnje šol in vzgojno-varstvenih ustanov, ki za gradnjo posameznih objektov lahko- imenujejo gradbene odbore.
9.	člen
Glede odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka in glede olajšav se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
St 420-07/70-03'
Kranj, dne 18. junija 1970.
Predsednik
skupščine občine Kranj Slavko Zalokar 1. r.
Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 12-120/70 in se uporablja od 1. julija 1970.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 308.
Na podlagi 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55). 23. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/5G) in 114. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. junija 1970 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Ljubljana Bežigrad v naseljih izven mesta
Ljubljane
1.	člen
S tem odlokom se določa pokopališki red, ki velja za pokopališče na območju občine Ljubljana Bežigrad v naseljih izven mesta Ljubljane.
2.	člen
Pokopališča v naseljih na območju občine Ljubljana Bežigrad izven mesta Ljubljane so:
1.	Šentjakob,
2.	Dol,
3.	Berlčevo.
/	3. člen
Pokopališča iz 2. člena tega odloka so komunalno-sanitarne naprave, s katerimi upravlja krajevna skupnost (v nadaljnjem besedilu: upravljalec), na katere območju leži pokopališče.
4.	člen
Najemnine za grobove in način njihovega plačevanja določa upravljalec v soglasju s svetom občinske skupščine, pristojnim za komunalne zadeve.
Plačilo pogrebnih stroškov, najemnine in oskrbovanja grobov ubožnih in brezdomcev gre v breme proračuna občine.
5.	člen
Najemnik si pridobi pravico do groba s sklenitvijo najemne pogodbe z upravljalcem. Pogodba mora biti sklenjena za določen čas.
Pravica uporabe groba se podaljša z obnovitvijo ali podaljšanjem najemne pogodbe.
6.	člen
Med sorodniki je dovoljen brezplačen odstop in prenos pravice uporabe groba.
Pokopi se prijavljajo upravljalcu s predložitvijo ustreznih dokumentov o smrti pokojnika, ki morajo biti izdani od pristojnih organov.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA
7.	člen
Upravljalec ima naslednje pravice in dolžnosti:
1.	določa mesto, dan In uro pokopa,
2.	izvršuje pokope umrlih, prekope grobov in ekshumacije,
3.	ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov,
4.	vodi evidenco grobov z izkazom pokopanih in datumom pokopa,
5.	vodi seznam pokopanih oseb z oznako groba in datumom pokopa,
6.	oddaja v najem prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobnice in grobišča, hrani pogodbe in vodi register sklenjenih pogodb,
7 skrbi za pietetno izvrševanje pokopov,
8.	skrbi za red In snago, določa mesto za odlaganje odpadkov, vzdržuje, obnavlja in razširja skupne naprave na pokopališčih,
9.	opravlja pravice in dolžnosti Investitorja pri rekonstrukcijah in novogradnjah na pokopališčih,
10.	daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in
grobnic,	4
11.	opravlja storitve pri vzdrževanju grobov po naročilu ali pogodbi in proti plačilu,
12.	lahko organizira čuvajsko službo na pokopališčih, ki skrbi za javni red in mir,
13.	določa cenik pogrebnih storitev in najemnine za grobove v soglasju s svetom občinske skupščine, pristojnim za komunalne zadeve,
14.	opozarja najemnike nevzdrževanih in zar»'*fe. nih grobov, da jih urede. Ce najemnik groba kljub opozorilu upravljalen ne vzdržuje groba, ga do miro-valne dobe vzdržuje upravljalec na račun najemnika
15.	daje soglasje k spremembi načrta za ureditev grobov in grobnic, odstranitev spomenikov, nagrobnih plošč in podobno po prvotni ureditvi groba,
16.	določa višino stroškov, če se za pokop morajo premikati spomeniki, deli spomenika, robniki in podobno, ali opraviti posamezna dela na bližnjih grobovih; te stroške pokriva najemnik, na čigar račun se opravi pokop, najemnik lahko sporazumno z upravljal-cem opravi taka dela tudi sam; po opravljenem pokopu je treba grobove urediti tako, kot so bili pred pokopom,
17.	določa mesto pri začasnih pokopih,
18.	dovoljuje v izjemnih primerih izvršitev pogreba z drugega mesta kot iz mrliške vežice.
19 prepovedu je uredi lev groba brez predhodno odobrenega načrta,
20.	dovoljuje občasna in začasna dela na pokopališčih,
21.	prijavlja sodniku za prekrške kršitelje pokopališkega reda.
8.	člen
Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopih grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je znan, ugotovljiv in dosegljiv, sicer ravna upravljalec po veljavnih predpisih.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI NAJEMNIKOV GROBOV IN OBISKOVALCEV POKOPALIŠČ
9.	člen
Najemnik groba ima v primeru ukinitve groba na podlagi ureditvenega načrta pravico zahtevati pie-tetni prenos in pokop posmrtnih ostankov pokojnikov na zemljišče skupne kostnice ali na zahtevo najemnika v novi grob.
Ukinitev groba na podlagi ureditvenega načrta pokopališča odredi upravljalec z odločbo.
Odškodnina pri ukinitvi grpba se ugotavlja sporazumno. Kolikor se najemnik groba in upravljalec ne sporazumeta, odškodnino ugotavlja pristojno sodišče.
10.	člen
Najemniki grobov in obiskovalci pokopališč so dolžni:
1.	odstranjevati dotrajano cvetje in vence po pokopu,
2.	odlagati smeti in odpadke na za to določena mesta ter skrbeti za red in snago naNpokopališčih,
3.	na pokopališčih in pripadajočih objektih vesti se z določeno pieteto do pokojnih,
4.	redno vzdrževati grobove in saditi in odstranjevati drevje samo z dovoljenjem upravljalca,
5.	postavljati ali odstranjevati nagrobne spomenike in izvršiti spremembe pri arhitektonski zasnovi groba le v soglasju z upravljalcem,
6.	obiskovati pokopališča in pokojnika v mrliških vežicah samo v dovoljenem času,
7.	skrbeti za to, da ne poškoduje grobov,
8.	urejati in vzdrževati posamezne zvrsti grobov po navodilih upravljalca.
11.	člen
Prepovedano je:
1.	uporabljati na pokopališčih prevozna sredstva, razen ročnih vozičkov,
2.	voditi na pokopališče živali,
3.	preprodajati grobove.
12.	člen
Prepovedano je skruniti grobove in pieteto do pokojnikov.
Skrunjevanje grobov in pietete do pokojnikov in prilaščanje raznih stvari s tujih grobov ali mrliških vežic, namerno poškodovanje ali onesnaženje grobov, pisanje žaljivih napisov in simbolov ter podobno.
NAČIN POKOPAVANJA IN ZVRSTI GROBOV
13.	člen
Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov:
1.	enojni grobovi, družinski grobovi in grobišča,
2.	grobnice,
3.	skupna grobišča (grobovi borcev NOB, zaslužnih državljanov, vojaški grobovi in podobno),
4.	skupna kostnica.
14.	člen
Globina groba mora znašati 1,8 m za odrasle in 1,4 m za otroke do 10. leta starosti.
Otroški grobovi tvorijo poseben oddelek grobov na za to določenem prostoru.
Gredice med grobovi urejajo najemniki, zelenico pa upravljalec.
15.	člen
Grobnice morajo biti zgoraj nepredušno zaprte, tla pa propustna za vodo in druge tekočine. Pokojnik mora biti položen v grobnico v kovinski krsti oziroma v leseni krsti s kovinskim vložkom.
POSEBNE DOLOČBE
16.	člen
Upravljalec sme odpovedati najemno pogodbo ali pravico do uporabe groba v naslednjih primerih:
a)	če najemnik groba po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine v 6 mesecih po prejemu opozorila,
b)	če najemnik groba redno ne vzdržuje, kljub posebnemu pozivu,
c)	ob opustitvi pokopališč,
č) kadar to zahteva ureditveni načrt pokopališča.
V primeru, da bivališče najemnika groba ni znano in mu obvestila ni mogoče izročiti, zadostuje opozorilo v dnevnem časopisju ali na drug krajevno običajen način.
17.	člen
Najemnik groba je dolžan odstraniti opremo groba v roku 6 mesecev, ko so nastopili pogoji za odstranitev po 16. členu tega odloka.
Po preteku predpisanega roka odstrani upravljalec opremo groba in jo proda na javni dražbi. Izkupiček se po odbitku stroškov in zamujenih plačil izroči najemniku, če se ta najde, sicer pa se znesek deponira po zakonitih predpisih.	,
18.	člen
Sprejem, položitev pokojnika v mrliško vežico in izvršitev pokopa brez predpisanih mrliških dokumentov, je prepovedano.
KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor oskruni grobove ali pieteto do pokojnikov, kolikor to dejanje nima znakov kaznivega dejanja.
20.	člen
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznujejo za prekrške:
1.	najemniki grobov in obiskovalci pokopališč ter pokopališču pripadajočih objektov (v nadaljnjem besedilu: najemniki in obiskovalci), če ne odlagajo odpadkov na za to določena mesta in povzročajo nesnago na pokopališčih,
2.	najemniki in obiskovalci, ki ne spoštujejo pietete do pokojnikov,
3.	najemniki, ki ne vzdržujejo grobov, na grobu sadijo drevje, ali pa ga odstranijo brez dovoljenja upravljalca,
4.	najemniki, ki postavijo ali odstranijo nagrobni spomenik in spremembe pri arhitektonski ureditvi groba brez soglasja upravljalca,
5.	obiskovalci, ki poškodujejo grobove,
6.	najemniki in obiskovalci, ki se vozijo ali opravljajo prevoze na pokopališčih s prevoznimi sredstvi, razen z ročnimi vozički,
7.	najemniki in obiskovalci, ki vodijo na pokopališče pse in druge živali.	(
21.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določil pokopališkega reda, ki se nanašajo na upravljalca, opravlja komunalna inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osipi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 352-9/70-6
Ljubljana, dne 30. junija 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r.
309.
Na podlagi 52. in 172. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št 8'69) ter 111. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/67) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za financiranje obrambnih potreb v občini Vrhnika
1.	člen
Ustanovi se sklad za financiranje obrambnih potreb v občini Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad posluje pod imenom: Sklad za financiranje obrambnih potreb.
Sedež sklada je na Vrhniki
3	člen
Sklad se ustanovi z namenom zagotavljanja trajnih sredstev za financiranje halog občine na področju teritorialne obrambe, krajevnih enot civilne zaščite ter drugih zadev narodne obrambe, s katerimi se ustvarjajo pogoji in možnosti za zadovoljitev obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Vrhnika ter delovnih in drugih organizacij na njenem območju
4.	člen
Naloge sklada so, da financira:
1.	organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot teritorialne obrambe in civilne zaščite na območju občine Vrhnika in enot teritorialne obrambe delovnih in drugih organizacij na območju občine Vrhnika,
2.	osnovni in dopolnilni pouk prebivalstva za obrambo in zaščito,
3.	nabavo in vzdrževanje materialnih sredstev, zlasti rezerv sanitetnega materiala in zdravil, sredstva za zveze in alarmna sredstva za potrebe civilne zaščite,
4.	potrebe in priprave splošnega ljudskega odpora.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ga predstavlja svet Za narodno obrambo skupščine občine Vrhnika.
6.	člen
Upravni odbor sklada opravlja zlasti:
1.	sprejema statut sklada, ki ga potrdi občinska skupščina,
2.	sprejema finančni načrt sklada,
3.	odloča o porabi sredstev sklada,
4.	sprejema zaključni račun sklada,
5.	opravlja druge naloge, določene s statutom in drugimi predpisi.
7.	člen
Viri dohodkov sklada so:
1. sredstva iz proračuna občine, h. sredstva delovnih in drugih organizacij,
3.	drugi dohodki.
8 , člen
Upravne in finančne zadeve sklada, ki so zaupnega pomena, opravlja oddelek za narodno obrambo skupščine občine Vrhnika.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 5/1-010-06/70
Vrhnika, dne 29. aprila 1970.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Franci Širok 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o spremembah idloka o najvišji ravni
cen in najvišjih maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode (Uradni list SRS, Št. 25-294/70) se v drugem členu besedilo: »uporablja pa se od 1. aprila 1970 dalje« črta, ker je bilo to pomotoma vpisano.	Iz skupščinske pisarne
skupščine občine Vrhnika
POPRAVEK
V	odloku o določitvi in spremembi imen ulic, cest
in trgov na območju Ljubljane (Uradni list SRS, št. 23-256/70) je v 4. členu objavljeno nepravilno »Pri velikemu kamnu«, pravilno pa je >Pri velikem kamnu«; na koncu istega člena je objavljeno nepravilno • Hodoščakova ulica«, pravilno pa je »Hodoščkova ulica«.	Uredništvo
Izdaja /Vasoptsni zavod »Uradni Hat 9RS* - Direktor In odgovorni un dnlk: Jo2e JuraČ — Tisk« tiskarna'rom^tAa«. vsi v Ltubljant — Maroćntnar •kontacLI*’ r.« »eut iV'Jfl — M din — Reklamacij# #e uoofltevalo i* mesec 4nt oo tr.idu	fre-
vilke — Uredništvo In oprava' Ljubljana Veselova 11. ooltnl oredal T79/VIJ - Telefrn* i«r«ktrr ur*»dplitvo. uiHtiv* ir kn1lirw^d9tvo? »tOl prodala, oreklld in naročnin« M VI9 - Cekovn« ra^un 'SOl-n-ar