61
Stanoyánjske skupine
Mladinskega doma
Marib0r4
The housing association
"Mladinski dom
Maribor"
Darja Klasinc
Povzetek
Darja Klasinc,
dipl. soc. ped,
Mladinski dom
Maribor,
Letonjeva),
2000 Maribor.
Mladinski dom Tone Kozel Maribor je organizacija, ki
združuje štiri stanovanjske skupine, namenjene obravna-
vi otrok in mladostnikov obeh spolov, starih od osem do
osemnajst let, ki zaradi čustvene, socialne in vzgojne ogro-
ženosti potrebujejo posebno obliko vzgoje in usposablja-
nja. Stanovanjske skupine mladinskega doma Tone Kozel
so člen v verigi različnih oblik institucionalnega dela z otro-
ki in mladostniki. Bistveni cilj vzgoje v naših stanovanj-
skih skupinah je vzgoja k samostojnosti. Delo v stanovanj-
skih skupinah poteka po naslednjih načelih: 1. načelo dru-
žinske vzgoje, 2. načelo specifične pedagoške pomoči, tera-
pevtske naravnanosti in povezanosti z drugimi strokovni-
mi ustanovami, 3. načelo integriranosti v okolje
Ključne besede: stanovanjske skupine, vzgojno delo, inte-
griranost v okolje
68
SOCIALNA PEDAGOGIKA
Abstract
"Mladinski dom Maribor" is an organisation which unites
four housing groups with the joint purpose of caring for
children and adolescents of both sexes, aged between eight
and eighteen years, who, because of emotional, social and
educational difßculties, need a special form of education
and care. The "Mladinski dom Maribor" housing associ-
ations represent a link in the chain of various forms of in-
stitutional work with children and adolescents. The funda-
mental aim of our housing associations is independence
through education. Work in the associations is run on the
following principles: 1. the principle of family upbringing,
2. the principle of specific pedagogic help, therapeutic re-
gulation and connection with other professional establis-
hments, 3. the principle of integration into the community.
Key words: group homes, care work, integration into soci-
al environment
Načela življenja in dela v stanovanjskih
skupinah
Stanovanjske skupine (StS) Mladinskega doma v Mariboru so name-
njene otrokom in mladostnikom, starim od 8 - 18 let, deklicam in deč-
kom, ki so bili vzgojno zanemarjam, zaradi česar imajo popačen odnos
do resničnosti, imajo zelo nizko samopodobo, v medsebojnih odnosih
pa se ne znajdejo. Pogosto so učno neuspešni. Zaradi svoje drugačnosti
so opaženi in zato stigmatizirani, kar jim povzroča težave pri vključeva-
nju v širšo družbo. Naši otroci in mladostniki prihajajo iz pretežno ne-
urejenih ali razpadlih družin, v katerih si starši sami niso uspeli urediti
življenja, prav tako pa niso uspeli omogočiti otrokom temeljnih pogojev
za njihov osebnostni razvoj. Naši mladi stanovalci najdejo pri nas neke
vrste pomoč, ki jim omogoča, da oblikujejo trden, čustven odnos do vrst-
nikov in vzgojiteljev, začutijo pripadnost skupini in enakopravnost v
njej. Hkrati z bivanjem v StS in ob strokovni pomoči vzgojiteljev prido-
bivajo na samozavesti in se lažje spopadajo s težavami, s katerimi se
vsakodnevno srečujejo. StS so integrirane v urbano okolje, kar pospešu-
je pozitiven razvoj otroka in mladostnika.
Način organizacije življenja in dela v StS temelji na sodobnih stro-
s o C [ Л L N Л P E D A G O G I K A
69
kovnih spoznanjih in praktičnih izkušnjah doma in v tujini, kar omogo-
ča otrokom v prvi vrsti razvoj k samostojnosti, v stanovanjski skupini
krepijo in razvijajo čustvene povezave, ki nastajajo med otroki in vzgo-
jitelji, kot tudi med njimi samimi, premagujejo težave, ki so jih imeli
poprej z okoljem, pridobivajo delovne navade in spoznajo vzorec dru-
žinskega življenja.
Otroke in mladostnike, s katerimi delamo, obravnavamo kot enkrat-
ne posameznike. S svojim delom jih podpiramo, da dosežejo toliko ne-
odvisnosti - resničnega obvladovanja svojega življenja - kolikor je pač
zmorejo. Prizadevamo si postopno vzpostaviti situacije, v katerih bodo
imeli resnično zasebnost in bodo dosegli spoštovanje in dostojanstvo,
kjer lahko vedno bolj odločajo o tem, kaj bodo počeli s svojim življe-
njem, in kjer lahko delajo napake, ki jih hočejo delati.
Način življenja in dela v stanovanjski skupini je skladen z načeli sa-
moorganizacije. Pomembno je, da se razvija skupnost, ki jo vsi soust-
varjajo (tako otroci, mladostniki in tudi vzgojitelji), da imajo skupne
cilje in da tudi prevzemajo odgovornost za njihovo uresničitev. Osnovni
pogoj za delo je ustrezno vzdušje, ki ga določajo odnosi med vzgojitelji
in stanovalci ter odnosi med njimi samimi. Kontakt in odnos sta sred-
stvi, s katerima se vzdržuje trdnost skupine in preprečuje negativno ve-
denje.
Delo v StS poteka po naslednjih načelih:
a)	Načelo družinske vzgoje
Družinska vzgoja pomeni, da je celotno življenje organizirano po-
dobno kot v družini, torej nudi takšne življenjske situacije, interakci-
je in pogoje, ki omogočajo stanovalcem občutek pripadnosti in zore-
nja, pridobivanje izkušenj, kar posledično vodi k samostojnosti.
b)	Načelo specifične pedago'ke pomoči, terapevtske naravnanosti in
povezanosti z drugimi strokovnimi ustanovami
Kljub "družinskosti" organizacije življenja v stanovanjski skupini mo-
ra biti delo organizirano tako, da zagotavlja temeljno korektivno funk-
cijo. Dejavnost mora temeljiti na osnovnih spoznanjih socialne pe-
dagogike, psihologije in drugih znanosti, kar pomeni, da je delo za-
stavljeno interdisciplinarno in omogoča timsko oblikovanje posame-
zniku prilagojenih programov dela.
c)	Načelo integriranosti v okolje
Stanovalci stanovanjske skupine se vključeujejo in sodelujejo v re-
10
s o C ¡ALNA P E D A G O G I K A
dnih izobraževalnih oblikah in prostocasnüi dejavnostih. Vse to pa
zahteva tesno sodelovanje s šolami, vpetost stanovanjske skupine v
zunanje življenje, utrip soseske, kot tudi odprtost stanovanjskih enot
do zunanjih sodelavcev - strokovnih delavcev, prostovoljcev, matič-
nih ali rejniških družin, svojcev in vrstnikov. Cilj socialno-pedago-
ško-terapevtskega dela je vzgoja k samostojnosti, s čimer otrokom in
mladostnikom omogočimo čim bolj normalno življenje in jih želimo
pripeljati do tega, da zmorejo sami odločati o lastnem življenju.
Ustvarjeno okolje naj bi stanovalcem omogočalo:
-	stabilizirati lastno psihično situacijo
-	nadomestiti psihične in socialne primanjkljaje
-	spoznati lastne probleme in interese, ter o njih govoriti
-	samoodločati in razvijati predstave glede samouresničevanja
-	ustvarjalno držo in vedenje, ki omogočata reševanje problemov
-	sposobnost navezave odnosov in solidarno ravnanje
-	pridobitev izobrazbe in izučitev poklica
-	prepoznavanje lastnega položaja in prostora v družbenem okolju
-	samostojno vodenje življenja
-	učenje v skupini, povezano s prakso
-	pridobitev koristnih strategij za razreševanje konfliktov
Tako se razširja sposobnost mladih, da odločajo, soodločajo in rav-
najo samostojno, vzporedno s tem pa se zmanjšuje njihova negativna
samopodoba in zapostavljenost.
Vloga vzgojitelja
Osnovo vzgojiteljevega dela v StS predstavlja odnos med odraslimi in
mladimi stanovalci. Raznovi^stne motnje v odnosih in zvezah iz sociali-
zacijske zgodovine, ki praviloma stojijo za simptomi vedenjsko in oseb-
nostno motenih otrok in mladostnikov, narekujejo za temeljno nalogo
socialno-pedagoškega dela v StS, da vzgojitelji dolgoročno in trajno vzpo-
stavljajo stik s stanovalci kot nova odnosna oseba, omogočajo psihično
reorganizacijo pri otroku/mladostniku v smislu utrditve jaz-a in prido-
bitev sposobnosti za reševanje obremenjujočih odnosov. Vzgojitelji se
vključimo v pedagoški odnos kot celostne osebnosti, z vsemi svojimi
pozitivnimi lastnostmi in slabostmi, sposobnostmi in pomanjkljivostmi.
o CIA L N A P E D A G O G I K A
71
Vsak vzgojitelj je nekaj posebnega, dva si nista enaka. Prav tako je tudi
z našimi stanovalci, ki jih sprejemamo kot enkratne posameznike; vsak
ima svojo življenjsko zgodbo, svoje predstave o prihodnosti, kakor tu-
di svoje individualne aktualne težave in probleme. Zaradi naše in nji-
hove neponovljive individualnosti, ima vsak naš stanovalec možnost,
da si izbere vzgojitelja, ki mu je najbližji, ki mu najlažje zaupa. To je
učenje odnosov, kar omogoča vzpostavitev osebnega stika in bližine,
ki se razteza v časovnem obdobju več let. Razen vzpostavljanja stikov
je drugo osrednje področje vzgojiteljevega dela ustvarjanje položajev,
v katerih je mogoče socialno učenje v skupini enako starih vrstnikov.
Stanovalci so dejavno udeleženi pri vseh odločitvah, ki zadevajo sku-
pno življenje v StS. Z njihovo dejavno udeležbo se vzpodbuja in utrjuje
razvoj samoorganizacije in samoodgovornosti stanovalcev. Vzgojitelji
rešujemo pedagoške probleme na podlagi delovanja skupine. Stano-
valci so imeli v svojem otroštvu praviloma pogoste izkušnje, da v sku-
pini niso bili sprejeti in so bili zaradi tega razvrednoteni. Pri njih se
kažejo primanjkljaji v konstruktivnem socialnem vedenju, zato daje-
mo socialni vzgoji v skupini - poleg individualno usmerjenega odno-
snega dela - posebno mesto. V primerjavi z matično družino je StS ne-
kaj posebnega: tukaj stanovalec nima samo dveh staršev, ampak več
"figur" matere in očeta in večje število "bratov in sester". Za stanoval-
ce je skupina kraj, kjer se počutijo "doma". Tukaj začutijo varnost,
gotovost, sprejetost in potrditev, sklepajo prijateljstva, doživijo dejan-
skost, pa tudi različne spore. V skupini lahko stanovalci preizkusijo
svoje vedenjske vzorce, se učijo biti solidarni do drugih, se učijo spre-
jemati druge in jih spoštovati. Za naše mlade stanovalce je skupno
življenje v skupini stalen socialno-učni proces. Na podlagi povratnih
informacij članov skupine in vzgojiteljev lahko stanovalci svoje vedenj-
ske vzorce spreminjajo, se prilagodijo skupinskim normam ali pa se
od njih distancirajo.
Organizacija gospodinjstva
Organizacija gospodinjstva poteka po načelu samoorganizacije sta-
novalcev ob pomoči vzgojiteljev. Zaželena je največja možna samostoj-
nost. Vzgojitelji sodelujemo po potrebi - z vzpodbudami, pojasnili in ak-
tivnim vključevanjem z namenom, da vzbudimo potrebo po teh vsako-
dnevnih opravilih, odkrivamo smotrnost ter z demonstracijo olajšamo
učenje.
Vsak dan hodimo v trgovino, med tednom si sami pripravljamo zajtr-
12
.s o C I A L N A P E D A G O GIRA
ke in večerje, kosila nam vozijo iz Dijaškega doma; med vikendi, pra-
zniki in počitnicami si tudi kosila kuhamo sami. V kuhanju vidimo veli-
ko prednost. "Prinešena" hrana je tuja, neokusna, medtem ko skupno
kuhanje pomeni domačnost, je nekaj, kar je narejeno po želji in okusu.
Večkrat pa se otroci s kuhanjem pustijo tudi malo "pocartati" od nas
vzgojiteljev, ko jim skuhamo in postrežemo kosilo, ki si ga zaželijo in
kot bi ga naj dobili v pravi družini. Razen kuhanja skrbimo tudi za čišče-
nje bivalnih prostorov in okolice hiše, peremo in likamo, sami se lotimo
tudi manjših popravil. Ravnamo se po dogovorih, upoštevamo možnosti
posameznika. Tako naša skupina dejansko spominja na družinsko oko-
lje z odraščajočimi otroki. Zaradi načina organizacije življenja v skupi-
ni se vsakodnevna opravila prepletajo s terapevtskim delom in vse to
vzpodbuja in krepi medsebojne odnose. Vzgojitelj je v skupini osnovni
oblikovalec vzgoje, na stanovalce deluje s svojo osebnostjo in strokov-
nostjo. Vzgojitelj, prav tako kot starši, nudi stanovalcem občutek varno-
sti, pripadnosti in sprejetosti. Postane otrokov zaupnik. Stanovalec mo-
ra ponujeno varnost in sprejetost občutiti kljub temu, da so njegova de-
janja v skupini občasno moteča in nekonstruktivna. Več ko je v skupini
priznanj, podpore in zaupanja, tem boljši so medosebni odnosi in s tem
vzdušje v njej.
Z življenjem, delom, svetovanjem, pomočjo, premagovanjem te-
žav in problemov, želimo našim stanovalcem omogočiti vstop v samo-
stojno vsakodnevno življenje. Vsako slovo je vedno nekoliko otožno,
melanholično, polno lepih spominov, čutiti pa je tudi strah: "Ali bom
zmogel? Bom uspel?" Vendar pa vsak mladostnik, ki je postal tudi naš
prijatelj in mi njegov, ob slovesu ve, da ne bo ostal sam. Še vedno bo
lahko prihajal po pomoč in nasvete, saj so se med nami spletle vezi, ki
jih ni mogoče pretrgati čez noč. Tako po uspešnem iskanju sobe, po
možnosti tudi zaposlitve, poteka tudi tako imenovano naknadno sveto-
vanje. Mladostnike učimo ravnanja z uradi in ustanovami, vzgojitelj je
še vedno ključna kontaktna oseba. Pomagamo jim pri vodenju gospo-
dinjstva, še vedno jih učimo ravnanja z denarjem, učimo jih zdravo
živeti, pomagamo jim pri težavah, ki nastajajo ob intimnejših odnosih
s prvimi partnerji, svetujemo jim pri dejavnem načrtovanju prostega
časa. Z odraščanjem in spoznavanjem večjega kroga prijateljev, ki mu
pomenijo socialno oporo, mladostnik postopoma ne potrebuje več ta-
ko močno svojih vzgojiteljev, saj si pričenja ustvarjati že tudi trdne
partnerske zveze. Takrat se svetovanja zmanjšujejo, ostajajo pa prija-
teljstva.
.s o CIA L N A P li D A G O G ! K A
73
Namesto zaključka še misli mladostnikov o življenju v naši skupini
Mladinskega doma:
Nikomur med nami ni bilo lahko, ko smo bili odtrgam star-
šem in iz različnih razlogov zaupam ustanovi, v kateri nam
starše nadomeščajo za to usposobljeni ljudje - naši vzgojite-
lji. Vsak izmed nas ima svojo zgodbo. Veliko lažje, kot opisa-
ti svojo preteklost, je bilo spoznati vrstnike, vzgojitelje in se
privaditi novemu načinu življenja. Kdor je to sprejel, se pri-
lagodil, živi v novem okolju veliko lepše, mirneje in mu je
preteklost res samo bled spomin, ki pa kljub temu še vedno
boli. Naš Mladinski dom v Mariboru nam nudi dobre živ-
ljenjske pogoje in s pomočjo vzgojiteljev uresničujemo svoje
želje in dosegamo cilje; mi in tudi vsi, ki z nami živijo in
delajo, pa si želimo, da si vsak izmed nas izbere pravo pot v
življenje takrat, ko se bomo poslovili in sami zaživeli nekje
na svojem.
Delo naših vzgojiteljev je vse prej kot preprosto. Biti morajo
enaki do nas vseh, prevzemajo vso odgovornost za nas, nas
vzgajajo in nam dajejo to, za kar smo bili prikrajšani - ob-
čutek varnosti, sprejetosti, ljubezni in toplino staršev, kar nam
velikokrat največ pomeni. Mi, stanovalci te ustanove, tukaj
preživljamo del svoje mladosti, skupaj odraščamo in se sre-
čujemo z življenjem, ki ga bomo dokončno spoznali šele, ko
bomo zaživeli vsak po svoje. Za nas je ta dom v bistvu prelo-
mnica med življenjem s starši in kasnejšim samostojnim živ-
ljenjem. Zato je vsako slovo od našega mladinskega doma
toliko težje, čeprav vemo, da nam tudi kasneje njegova vra-
ta ne bodo nikoli zaprta in da smo vedno dobrodošli. Vsi
skupaj pa se najbrž marsikdaj premalo zavedamo, koliko
otrok še živi v neurejenih družinskih razmerah, koliko otrok
še čaka na sprejem v takšne ustanove, ki bi jih moralo biti še
več.
Ime mije ... Prihajam izRadenec. Doma sem delal neumno-
sti in razne vragolije. Tako je prišel čas, ko sem zaradi pro-
blemov doma moral v Mladinski dom Maribor. Prvi vtis sem
dobil že ob ogledu doma. Izgledalo je zelo urejeno in vsi so
74
s o CIA L N A r E D A G O G J K A
bili tako prijazni. Moj prihod v dom je bil težaven, saj me
niso vsi sprejeli takšnega, kot sem. To je pomenilo, da sem se
moral dosti spremeniti in pri tem mi je največ pomagala mo-
ja vzgojiteljica Darja. Ob tem trenutku se zahvaljujem vsem
vzgojiteljem enote. V našo enoto sem se zelo v redu vživel in
ne bi želel iti iz nje, ker bi to pomenilo zame veliko izgubo in
spremembo, kajti izgubil bi vzgojitelje naše enote in tudi svo-
je vrstnike, s katerimi živim, za katere pa mi ni vseeno.
In za zaključek še pesem naše deklice, ki je pri nas preživela kar
deset let:
Bil si še majhen, tako majhen, da ti
je iz hlač visela plenica,
ko ti je mamo nadomestila tovarišica.
Bil si premajhen, da bi mogel razumeti,
kaj sploh pomeni beseda: ŽIVETI.
A z leti si rasel, se igral in učil,
večkrat sam s sabo si se boril.
Se pred kratkim negotov je bil tvoj korak,
pa si se ustavil in gledal v zrak.
A vse si premagal, glej, danes si zmagal!
Ponosno stojiš, ničesar v življenju se več
ne bojiš.
Zdaj sam znaš živeti in moraš oditi,
še druge je treba živeti naučiti.
Za tem še vsem drugim uspeh zaželiš,
z roko zamahneš in se posloviš.