TOTALITARCI
Musliman se upa govoriti 'v imenu 16 milijonov večinoma kräeanskiE' Jugoslovanov o katoliškem nadškofu. Pa pustimo vero pri strani.Človeka, ^i se ne more braniti,napadajo in obsojajo brez dokazov. Z zapadnim ci= viliz ranim 'pojmovanjem oboje 'nima nič skupnega. A redke so častne izje v srbskem tisku, ki niso kot mrhovinarji planile na kardinala Stepin ca. Na žalost protikomunistične emigracije zares ne moremo imenovati de ^okratične.
Plaz srbske, gobezdavosti, ki se je vsul ob kardinalovem imenovanju, sestavljajo slabo podkrepljene obtožbe in slepe obsodbe,o katerih poro= čarno na 3.strani. Razgalila se je strahovita totalitarna miselnost,ki re ■tehta dokazov, ne posluša obeh plati, ne razmišlja o krivdi,ne išče pra vice, temveč išče žrtve, posluša divje nagone,strastno obsoja; a pravi= ca je zanjf? tisto, kar je njej prav. "Nobenih sodišč ni treba"; totalita rec ve vse in more vse. Taka miselnost je vzredila Hitlerja in Mussoli nija.Zanetila je komunizem. Napihnila je Tita. Izkopala je grob prvi,ga ko drugi, bi gotovo tudi tretji Jugoslaviji,če do nje pride.
Gnusijo se nam Ustaši,ki so grozovito morili Srbe. Tudi se ne zav= 2emamo,za kardinala pač samo iz katoliške vzajemnosti. Toda celo Srbom ki koristilo, če bi medvojno nadškofovo zadržanje trezno preiskali.-Pi= sejo,da.j e dr.Stepinac molčal na'ustaške pokolje. 14,mar c a 1941 je nad=
škof v pismu Paveliču obsodil pokol j 260 Srbov v GTina. ?7.in.ponovno
5°.maja je pred notranjim ministrom obsodil vladino zadržanje do Srbov, zidov in Ciganov.Koncem junija 1941 je posredoval Paveliču protestno pi smo nadškofa dr.Ujčiča.V juliju 1941 je v poznani pridigi v zagrebški stolnici obsodil nečloveško ravnanje in iz javil,"da je Cerkev storila vse kar.je bilo v njeni moči,da bi pomagala in zaščitila pravoslavne". 20.novembra 1941 je je nadškof dr.Stepinac ponovno protestiral pri Pave kiču proti preganjanju. - Kar se tiče pokatoličevanja,j e nadškof takoj, ko so Ustaši nastopili, v pismu duhovščini 8.maja 1941 in spet 2.febru= sr ja 1942 poudaril,da je treba izpolnjevati kanonske odredbe glede pre= stopanja, ki mora biti svobodno in s polnim spoznanjem. 16.juli ja 1941 nadškofov pooblaščenec msgr.Lončar protestiral proti nasilnemu^poka= tolioevanju.Kanonika so kasneje ustaši ubili.Kljub jasnemu stališču hr.= ^stskega episkopata po konferenci v decembru 1941 in nadškofovemu pismu L-aVeliču 17 .decembra, rež im ni prenehal s pokatoličanj enjem, ki po -nadško kt*. "spada v izključno pristojnost Hierarhije". Pravoslavni- so prosili 2s sprejem v katoliško Cerkev,da bi se rešili pokol jev.Nadškof je ^ na Procesu izjavil, da je moral premeščati duhovnike,ki so se bali srbske 3eze, ker so bili pri sprejetjih prenatančni. Cerkev je bila v groznem Precepu,da prezre kanonska določila ali pa prepusti Srbe smrti od üsta= ^ev. .Bili so duhovniki,ki so pomagali pri zločinih.Toda vsakega pravega katoličana, vsakega poštenega človeka moro že ob misli na grozodejstva sPreleteti mraz.
Nadškof ni bil ustaški vojni vikar.Uradno tega naziva ni imel niti P^eje za jugo slovansko vojsko.Kasnej e se je brigal za duše hrvatskih vo jakov,kar je prav gotovo duhovnikova skrb,čeprav se bore za slabo stvar.
0 titovskem sodišču,ki je obsodilo nadškofa, ni vredno več izgublja ki-besed....	.
Vsa gonja se ne vrši v domačem krogu,ampak celo v tujih jezikih,da temu svetu razvpila jugoslovansko zlobo. Ze zlepa ni teklo toliko
vode na Titov mlin- Pa pravijo, da je pravica važnejša od političnih ko=: risti. La! Toda pravici ne služi enostranska obsodba. La bo pravici za = došceno, bi moralo zasedati neodvisno sodišče,kjer bi kardinal svobodno mogel povedati svoje. Lokler tega ni, naj Srbi vsaj pametno molče,če ne znajo nič drugega.
JUGOSLOVANSKI KONJ
....Ljudska fronta je na beograjske'rn kongresu pokorno sledila uk.azom,ki
jih je naznanil novemberski kongres' komunistične partije. Iz paročil mirne duše moremo zaključiti, .-da je bil. glavni...namen zborovanja vzbuditi zs nimanja zapadne javnosti, ugladiti'pot v mednarodne socialistične kroge in si pridobiti v svetu zagovornikov. Vse to bo služilo v domači uporabi za utrjevanje oblasti. Propadle so nade,, da bi Titu sledile tudi druge komunistične partije, čeprav je gotovo imel nekaj vpliva na s’atelite.Ju= go slovanskemu komunizmu ni mogel ustvariti mednarodne sile, ki bi kljubovala Moskvi in'obenem izsiljevala Zapad. 'V svetu potrebuje zaveznikov• tako na gospodarskem kot'političnem pol ju. Lastnim Članom mora'nuditi ši roka -področja za sanjarjenje o misijonskem poslanstvu, da se z godrnja-a njem ne omajejo kot glavni steber oblasti. Vzelo jim bo čas, ki bi-ga .ai cer porabili za preveč kritično motrenje domačih zadev in dalo -jim bo v. čustveno -nado.knado za izgubljeno .ljubezen Moskve.
• Med prvimi prijatelji so laburisti,ki'vozijo po skrajnem levem robu kakor g.Bevan-in:pa azijske socialistične stranke, ki so'bile blizu ko-mu nizma, jim diktatorstvo ni posebno odvratno in jim prija razlika z zapađ nimi strankami, ki jim vsaj podzavestno še predstavi jajo•bele izkoriščen valce. Te zapadne stranke cenijo Titovo vlogo v tem pogledu. Jugoslovan^ ski komunisti so menda mnenja, da zadostuje preimenovanje in/nekaj .socis lističnih nazivov, pa jim bo odprta pot v Socialistično internacionalo. Razmerje sil'nemo obtožuje,saj je frontovcev sedem milijonov-in komuni-n stov tričetrt.milijona, vendar prvi nimajo niti enega odločilnega mesta v vodstvu Zveze. Tudi vsi odbori in komisije so preplavljene s partijci-Ni dvoma, da bi imeli titovci, če bi jih sprejeli v Internacionalo» predvsem moralne koristi.■Vprašanj e je, ali bodo demokratični socialisti mirne duše sprejeli trojanskega konja,v katerega so se natlačili. Komuni sti gledajo konju iz gobca,oči in ušes. Le izpod repa gleda nekaj nepar-tijcev. Uboga raja je natlačena v trebuhu in' ne vidi belega dne. ■
' TOČNO poročanje- .
Ko je bil sredi januarja izbran Tito za predsednika republike,'sta mu poslala čestitke tudi patriarh Srbske^-pravosLavne cerkve. g.Prodanoh ter djakovski katoliški škof g.Akšamovio.Premišljen človek,ki živi 'nekje na zapadu sredi svobode in ob polni skledi,iz samih teh brzojavk' ne bo ” delal vprašanj a.Najmanj pa bo hotel v tem iskati znakov za razpoloženj e pravoslavne in katoliške Cerkve do komunističnega režima.
Toda RALIKAL, "organ Narodne radikalne stranke v egzilu'^je v leto'ä* nji prvi številki hotel narediti iz tega po vseh znakih sodeč pomembno' versko-politično zadevo* Pod naslovom "Hrvatski episkopat pozdravlja'Ti^ ta" je ponatisnil iz beograjske-POLITIKE( 17.1,1953) Akšamo.vičevo _brzo jal ko, kjer ta "na veliki zgodovinski dan" pozdravlja ’srečno izvolitev... slavnega zedinitelja in voditelja naših narodov za predsednika republike'
Ako je bilo RALIKALU res toliko do objave te brzojavke, bi jo naj že pripisal samo škofu Akšamoviču, ne pa celemu hrvatskemu episkcpatu; obe*
------ nem pa naj bi - zaradi nepristrark
KLIC TRIGLAVA L 53,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire '
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
Ravnatelj antropološkega zavoda na ljubljanski univerzi pro'r .Bož idar Škerlj je postal častni Član britan skega Kralj .antropološkega instituta.
sti - objavil tudi patriarhovo br* zojavko, v kateri' ."v globokem spon štovanju" čestita k Titovi izvoli* tvi’ in izraža "najboljše želje 2^ uspešno delo za dobro in napredek i naše domovine in naših narodov"
j Knjižico 'TITO & CATHOLIC CHURCH ^
1 je izdal '"The Gword of the Spi-= j I rit", 123 Sloane St.,London S.W.1*;
Cena 7 1/2 d (s poštnino).

’KARDINAL IZ RETORTE81
Kakor da bi se dogovorili so domala vsi^nekomunistični srbski čašo piši v svobodnem svetu - z izjemo pariške NAŠE REÖI in londonske PORUKE ~ dvignili svoj glas proti imenovanju nadškofa Stepinca za kardinala.
Novoletni GLAS KANADSKIH SRBA'je v članku "Vatikan in Jugoslavija" označil potezo "Sv.Stolice kot "nemodro" .Ka j ti, "'v-rko".i nr.) se že govori, Stepinac je bil izdajalec in sodelavec š sovražnikom,:To dokazuje njego= va poslanica,njegovi govori Paveliču,prisotnost na ustaških manifestaci jah,* čaščenj e’ z ustaši in Nemci,sprejem časti gen.vikarja ustaške voj = ske, predsednika Odbora za pokatoličevanje pravoslavnih, in molk ob p - i:._ ^ Ijih Srbov 1941,saj je začel skozi zobe mrmrati'šele 1943,ko se je okfe ftilo kolo sreče..." GLAS vprašuje: "'Zakaj Stepinac ni vstal proti ustaša kim grozotam,ko se vendar ni*bal nastopiti proti komunistični Jugoslavi ji?...Zato morajo biti vsi pni, ki so bili za Jugoslavijo in proti rodo morilski NDH,proti vatikanski akciji,' tako utrjujoč proti svoji volji fronto komunistične vlade,kakor jim je že ta sovražna."•Öetudi ni v in= resu rim.kat.Cerkve, je kljub temu Vatikan zato tako postopal,da bi s pritiskom na Jugoslavijo,naj opere Stepinca,bila tako'oprana'tudi poli= tika Vatikana,ki jo je vodil med vojno, (ko ni nastopil odprto proti zlo činom nad Srbi),pojasnjuje GLAS. "Komunistična Jugoslavija je morala sto riti to,kar bi storila tudi nekomunistična,Stepinca je nemogoče prebavi ti."
Sredi januarja se je oglasil neki "četnik" v dušanovski SRBSKI BORBI tor na besedilu medvojnih oddaj radiopostaje "Karadjordje" dokazoval,da se dr.Stepinca kljub pozivom ni zavzel za preganjane Srbe ampak je mol= čal.r,Niti enkrat-ni dr.Stepinac dvignil svoj glas proti ustaškim zloči= nomi.." Ne smemo pozabiti,zaključuje pisec, "da nov zločin ne umije sta rega. Komunistični;zločini ne morejo umiti ustaških.Zato tudi^Titovo za držanje do dr.Stepinca ne more opravičiti Stepinčevega stališča do srb= skega naroda v Nezavisni državi Hrvatski."
Muslimanska obsodba
G.Omar Kajmakovič je 29 •< januar ja1 v GLASU KANADSKIH SRBA podpisal čLa nek "Vatikan".Ob objavi vatikanskega OSSERVATORE ROMANO,da bo "veliki mučenec katoliške cerkve" nadškof Stepinac postavljen za kardinala,vpra žuje,kakšen mučenec je dr.Steoinac.Nadaljuje: "Za ugotovitev krivde nad Škofa Stepinca niso bila potrebna nobena sodišča, tudi Titova ne.16 milijonov živih prič,celokupno prebivalstvo Jugo slavij e,bi moglo uvrstiti svoje podpise na obtožnici proti zločinom rodomora- in osnovnim človeškim Pravicam,skozi katere( zločine) je kot rdeča niti' vtkana tudi Stepinčeva odgovornost".Potem g.Kajmakovlč vprašuje kardinala za usodo 350 muslima nskih otrok,ki so jih ob pomoru staršev pobrale katoliške redovnice in skrile v svoje samostane.Na vprašanje dr.Mehičiča,ministra za socialne skrb v NDH vladi,(ki je to pripovedoval g .Kaj mako'vi ču in hite-1 zatrjen vati,da ni nikdar bil ustaš ampak je vstopil v Paveličevo'vlado le,da Rešuje ostanke žrtev),je zagrebški Kapitol odgovoril,da so'"bili otroci. Poslani na okrevanje 'v Češko slovaško,-kasne je pa je bilo ugotovi jeno, da so bili prepeljani v Italijo. G Kajmakovič zaključuj e,da se ti dečki, 2daj stari od 17 do 20' let, verjetno nahajajo po rimskih zavodih kot katoliški bogoslovci... Pisec zakl^učuj e,da "predstavlja kardinalsko_ dostojanstvo Stepinca ne le rajvečji .škandal naše dobe;ampak-tudi naj = Uolj cinično oskrunjenje betlehemskega etosa". Ne smevo se varati glede Vatikana,kajti "po kleteh leže .š ; vedno nerazbite retorte,v katerih so nekoč mešali strupe za širjenje svetne oblasti papežev.V neki takšni stari retorti se je rodil novi kardinal-Stepinac,predstavnik najbolj črnega ultramontanstva, kakršnega si je mogla izmisliti le rimska kunj'a V
Pariški RADIKAL
je v uredniškem članku na francoskem jeziku (št.8-9) z naslovom "Jugodla vija in »Rdeči klobuk»" povezal Paveličevo NDH,ustaške zločine,Stepin= Čevo sodelovanje z oblastmi v takšni.obliki, kot da bi bil nadškof odgovoren za pokol j "500 .000 pravoslavnih Srbov in 85.000 Zidov".
Londonska IORUKA graja Tita,ker je prekinil odnošaje z Vatikanom v trenutku, "ko ta ni osporaval pravico Jugoslavije na obstanek,ampak se je pojavil v popularni vlogi branilca verske svobode, (ki jo Tito v prak si odreka tako katolikom kot pravoslavnim in muslimanom)".PORUKA v za = Setku poudarja,da bi "normalen režim mogel dobiti za ohranitev Jugo slavij e tudi podporo katoličanov".
Pariška NAŠA REÖ ponatiskuje svoje stališče od fbr.lani,po katerem "hrabrost,katero je Stepinac pokazal avgusta 1945,ko je odklonil" sode= lovanje s komunisti,"danes ne dopušča možnosti,da bi se Stepincev pošto pek iz dobe ustaške strahovlade pojasnil z legitimizmom ali"strahom."Na dal juje z vprašanji nekaterih,če ni morda Stepinčevo napredövanje morda tudi politično dejanje,ki stremi za razbitjem Jugoslavije.Toda,"mar n^. bila Titova roka dr.Stepincu 1.1945 priznanje za njegovo stališče in delo v času okupacije? V ničemer niso Tito in njegovi tovariši merodaj= ni,da bi danes sodili komerkoli,tudi ne dr.Stepincu." NAŠA REÖ se v na= : prej ne strinja s tistim,"ki bi iskal v zločinskem režimu Tita in njego vih satrapov sredstvo za ohranitev Jugoslavije ali za kaznovanje ustaš= kih zločincev...Zdaj imamo priliko spremljati grenka protislovja srbskih šovinistov,ki se že več let bavijo s temo,da je komunistični režim v Ju goslaviji hrvatski,po poreklu in vsebini, zdaj pa naenkrat- ob postavitvi dr.Stepinca za kardinala pomagajo Titovi ’obrambi’ ’srbstva’ in ’pravo= slavne cerkve’."
Hrvatska reakcija
Moralo je priti do nje.Belgijsko HRVATSKIT RIJEÖ,ki je pozdravila 1 .štev.RADIKALA,zdaj "ne bo nič presenetilo" če bo ta klevetniški izpad v RADIKALU objavila tudi beograjska BORBA,kaj ti,"končno - Srbi - svi i svuda!" V kanadskem HRVATSKEM GLASU g.Bogdan Radiča obsoja pisanje srb= skega tiska proti kardinalu Stepincu,"simbolu našega nacionalnega' in kulturnega odpora na Balkanu". Ob zaključku jasno nakazuje,kam bi pripe Ijal ’kulturni boj’ med katolicizmom in pravoslavjem:"...ako je katoli= cizem v nasprotju z velikosrbskim pojmovanjem Jugoslavije,je tc boljše že zdaj med nami razčistiti,da ne bi jutri,ko pride osvoboditev,izgublja li čas.Odreči se katolicizmu bi za Hrvate pomenilo odreči se svoji duši* ..Katolicizem je vera naših očetov." V bistvu nam daje mesto na Zap adu. Stepinac je proizvod tega in takšnega pojmovanja.Nihče od Srbov nima pra vice,da se vtika v to,če verjame v možnost sožitja s Hrvati..." (ps)
TITO BO KOSIL S KRALJICO
London,25.2.1952.Od našega dopisnika.
Öez mesec dni bo Tito za pet dni obiskal London, adrega je nastala, kako naj bo njegov obisk uradno naznačen.Tito je namreč predsednik re -publike in ministrski predsednik,angleška kraljica pa še ni kronana.Ne spodobi se,da bi pred kronanjem poglavar druge države prišel na "držav= ni" obisk.Zato bo Titov obisk "zaseben";a prišel bo kot gost angleške vlade.-Tako je pojasnjeval g.Eden v parlamentu in povedal, da se o toč nem sporedu obsika še razgovarjajo,a vsekakor bo Tito povabljen h kra = Ijici na kosilo in vlada ga bo "primerno gostila". Nekaj časa bo tudi "določenega za razgovore" med Titom in njegovimi svetovalci in angleški mi ministri.Na vprašanje, če se bo nudila prilika, da poslanci sporoče Ti tu svoje poglede na posebnem skupnem zasedanju parlamenta ali kako drugače, j e g.Eden odgovoril,da bi kaj takega bilo povsem brez primere in da se bo pač treba zanesti na ministre,da povedo,kar se jim bo zdelo primerno. - DAILY TELEGRAPH,ki je med konservativnimi listi najbližji vladi,je pohitel v uvodniku žagotavljati, da bi bilo "zelo nesrečno,če bi maršalu Titu - ali britanski javnosti - moglo zaradi obiska priti na misel,da britanska vlada odobrava ali prezre vse notranje postopke ju= goslovanske vlade." Zaradi skupne nevarnosti ne smemo misliti,da "se. ne brigamo za usodo sokristjanov v Jugoslaviji". Vlada ne sme zamuditi prilike,da poudari Titu zaskrbljenost za preganjane.
V decembru je ameriški NEWSWEEK poročal v londonskih govoricah,da se je Tito pravzaprav sam povabil.G.Eden ,ko je bil v Beogradu,je pova^ bil Kardelja,naj vrne obisk in pride v London. Tito pa je brž rekel,da je Kardelj preslaboten za dolgo pot, a da bo on sam prav rad prišel v Anglijo.	'	(Dalje str.5'
i
(
(
i
c
\
k
5
n
s
a
j
5
s
đ
h
j
* • -r •
’SOCIALISTIČNA ZVEZA JUGOSLAVIJE’
Minulo sredo je Lil v Beogradu zaključen 4»kongres Ljudske fronte -dogodek,ki naj Li Lil tesno povezan z zadnjimi partijskimi in ustavnimi sprememLami ter z zLliževanjem med Jugoslavijo in. Zapadom.Kongres je "so glasno in z navdušenjem" sprejel že nö. 6.kongresu Zveze komunistov dolooe Prontino preimenovanje v "Sooialistiono zvezo.delovnega ljudstva Jugo slavije",ki naj "zLere vse tiste državijane,ki se ne glede na ideološko mnenje in poglede na tekoče zadeve strinjajo v osnovni stvari,da se je treLa Loriti za ohranitev Jugoslavije kot’neodvisne socialistične dežele" 2130 odposlancev, ki.so zastopali 7,774.880 članov,je "odotrilo"Tito vo poročilo,ki .je označilo oLstoječa dva Lloka - sovjetski imperialistjč ni in zapadni reakcionarni pod vodstvom Vatikana - kot zelo nevarna ,Kar.= del j pa je štiri in pol urnem govoru navedel dva vzroka za sedanjo svetov no'krizo: - politični in ideološki polom mednarodnega komunističnega giLa nja,vsled reakcionarne sovjetske hegemonij e,teh - pomanjkanja jasnejših, socialističnih.koncepcij glede poti.in načina za dosego socializma pri ne kominformističnemu delu delavskega giLanja.Dalje se je zavzemal za "širo= ko'.združeno socialistično fronto, ki Lo dovolj demokratična, da ho nudila. Vsem socialističnim tokovom prostor."
Zapadna javnost si je od kongresa rh&tala,da se Lo Fronta preohrazi= iz dosedanjega .orodja v rokah KP v samostonejšo socialistično zvezo Ogsl.delavcev,v kateri je mnogo nekomunistov.V tem smislu je tajnik K.Po= Pivoda tudi žigosal napake,da so partijske organizacije zapostavljale Frc nto in na svojih sestankih sprejemale sklepe,ki so jih enostavno potem vsilile Fronti.Zapadni komentatorji so res imeli vtis,da gre za okrnitev ^oči lokalnih partijskih veljakov in da Lo "Socialistična zveza" v Lodoče nRdila več priložnosti in možnosti posameznim povprečnim državijanom,neko ^Rnsitom. Toda vsi takšni upi so splavali po vodi zadnji dan kongresa,ko-s° prejeli nov statut,tako silno podoLeh onemu Zveze komunistov. Kakor . centralni komite je tudi tu zvezni odLor negibni in teoretični forum "naj ima seje vsaj dvakrat na leto".Vsa, praktična moČ pa je"prepuščena {?ajtinemu Izvršnemu odboru,ki ga je zvezni svet izvolil takoj .po kongresu, •^tu srečamo staro komunistično gardo v bistvu istih ljudi, ki so na čelu Partije.in države.Koristne Ludale Gaži,Kosanovič?Ribar in Vidmar pač 'sl.u= 2,ijo le za kulise. Tito 'sam je (na predlog povsod navzočega Rankoviča) po= stal predsednik Social.zveze,Edvard Kardelj pa glavni tajnik.Najvažnejša l°misija za medn.stike je pod predsedstvom Djilasa in tajništvom VI.Ledi-^erja(ki vrši ta posel že v partiji in skupščini) in Marije Vilfanove,ki je tako izkazala v Indiji in Burmi.Organizacijskemu odseku Lo predse= v.Kr si0 Popivoda,v kul turno-pro svetnem pa Lo vedrila in oblačila Li= ^ija Šentjurčeva.	(d s).
Zaključek s prejšnje strani)	,
Medtem si angleška policija Leli glavo z varnostnimi ukrepi.Za Tita. Lo ^gleška vlada .na jela celo hišo,s čemer Lo delo policije olajšano.Odgovor Post 'za Tita Lo prevzel Posebni odsek, ki je že zdaj v posvetovanjih s. ,p'G= sianištvom in ki Lo pazil na sumljive tujce,kakor tudi domače komuniste.
■+*
V oceni Titove knjige,o ‘kateri sem poročal zadnjič,je g.Randolph Chur= ^Pill pobijal utvaro,da so'komunisti pomagali pri puču 27.marca 1941. F.A. .°igt,znani prijatelj Jugoslovanov,je potem v D.TELEGliAPHU s pismom pobi= pal .utvaro g.Churchilla,da so puč izvedli desničarski oficirji in politi= 5,3» ki jim je pomagala angleška tajna služba .Nasprotno je udar izpeljal gen ji^^ovič, ki je socialist.Enako je bil socialist gen.Mihailovič.S sociali= ^om Živkom'Topalovmčem imajo največ zaslug,da je Jugoslavija šla v roj = r,7 ua strani zaveznikov.-Nato se je oglasil polk.Savič, ki piše, da je z gen ‘jiiriovičem upravljal prevrat, a vsi so Lili iznad politike in kvečjemu po .b-Nu konservativni.-Naslednji dan je polk.Ružič razlagal, da so vsl^oficir !p v kralj.Jugoslaviji Lili po zakonu izven politike.-Kot sem'poročal se v dolgem razpravljanju o Titu v istem dnevniku oglasil samo en Jugoslo J^an,g.Vane Ivanovič.Ne vem,ali list drugih ni'hotel objaviti ali jih pa ^Ploh ni Lilo.Zanimivo pa se zdi,.da se o preteklih Časih takoj oglasita Va polkovnika.
+ Veliko Britanijo je obiskala gru= + "Dobrodelno združenje svob.držav-i 20 jgsl.časnikarjev.Bili so gost= Ijanov Jugoslavije" je lani imelo B Tir it. zunanj ega ministrstva.	8358 dohodkov in 5? 7709 izdatkov.Za
= :=	Slovence ^ odboru g.B.Lavrenčiič.
RAZGLEDI	STVARNOST IN UTVARE
. Slovenci naj bi bili poklicani,da posredujemo med Srbi in Hrvati? In mi Slovenci, ki živimo zunaj 'v svobodnem svetu sami med seboj nismo edini! ,Mi imamo toliko in tako resnih vprašanj, da nismo niti še dozo= reli,da jih postavimo, kaj šele, da jih rešujemo kot kulturni ljudje. Zdi se mi, da je že prišel cas, da začnemo tudi mi gledati na stvarno= sti kot stvarnosti in da počasi zavržemo vse škodljive utvare. Kdo zu= naj predstavlja Slovence in slovensko misel? V imenu koga govore ti ljudje,ki zastopajo Slovence in kakšne cilje o bodoči usodi slovenske= ga naroda imajo? Počasi je v teh predstavnikih, ( katerim . je tisk na raz polago zaboblikovanje javnega mnenja) prišlo na um, da je potrebno oh= noviti staro strankarstvo, ko niti ena teh bivših strank,če bi kedaj prišlo do svobodnih volitev, ne bi s temi predstavniki in s starimi pro gremi mogla v Sloveniji prodreti! Najzagrizenejši pristaši bivše Slo = venske ljudske stranke in Narodno napredne stranke v Sloveniji so po = stali najbolj strupeni privrženci sedanjega komunističnega režima.To je eno dejstvo,. Drugo je, da zunaj živeči, izraziti predstavniki "domobran cev" posta.vljajo "domobranstvo" na svoj politično-kulturni ščit in po= zabijajo, prvič, da se je domobranstvo borilo na pogansko-nacistični strani proti komunizmu, in drugič, da so jih njihovi voditelji,ko sb bili popr.ej plačani od Lahov in Nemcev, prepustili njihovi žalostni u= sodi, sebi pa rešili svoj-e glave v zame j stvu. Tega dejstva niti ena slo venska vdova, sestra ali mati doma ne bo nikdar pozabila! Ko je bil za mujen zgodovinski trenutek, da se organizira podzemeljsko narodno-osvo bodilno gibanje in se organizirajo borci na tej osnovi, je zaspana mn= lomeščanska družba zavrgla idealizem mladine, da se bori na poziv za = padnih zaveznikov proti okupatorju, in je raje skrbela za svojo tele = sno in materialno varnost. Ko pa je že bilo očito,da se narod organizi ra brez njih, je bilo že prepozno, ker je bilo to vodstvo že trdno v komunističnih rokah. Radi neizogibnih borb, se je seveda pričelo brato ubistvo, ki se je nadaljevalo, ob pomaganju zdaj enih zdaj drugih, od strani Lahov in Nemcev, ki so z veseljem gledali,kako se Slovenci med seboj iztrebljajo. Oni, ki so si rešili glave in so soodgovorni za to klanje, bodo do svoje smrti opravičevali svoje ravnanje z borbo proti —komunistom! Kajti utegnilo bi se zgoditi,da jih enkrat v Sloveniji pobarajo: zakaj ste nahujskali naše očete,sinove in brate,da se bore proti komunistom, po tem pa ste jih same prepustili v roke Titovim klav= cem? Trditi,da so bili domobranci redna vojska generala Draže Mihailo vica pa pomeni profanacijo spomina tega srbskega junaka,kateremu so ko munisti očitali sodelovanje z Nemci, ker se ve, da so bili domobranci oboroženi in vzdrževani od okupatorjev. Na tej osnovi, gospoda moja, je vsako vzajemno politično delovanje slovenskih emigrantov nemogoče. Ne smeko se dalje vdajati utvaram, da 50.000 padlih slovenskih junakov, čeprav nasilno mobiliziranih ali pa prostovoljno se borečih za zavze= tje Goriške,Trsta in ostalega slovenskega Primorja, ne bo z zlatimi čr kami zapisanih v zgodovini slovenskega naroda. Slovenska zgodovina bo ta junaštva priznala, žalostno je le, da teh junakov ni vodil v borbe zavedni slovenski častnik ampak rdeči komisar. Kdo je bil med stotiso=-či ujetnikov-Slovencev v Italiji in v Nemčiji? Kdo je prvi dal okupa.= torjem spiske sumljivih Slovencev, da so že tisoči v verigah zvezani romali 14 dni po likvidaciji jugoslovanske vojske v laške zapore in kampe? To so bile prve žalostne žrtve domačega izdajstva. Ta,ki je umi ral na Rabu ali pa v koncentracijskih ječah,ta je prav tako težko umi= ral kot oni, ki je umrl od partizanske krogle. Zločinci niso bili samo na eni ampak tudinna drugi strani! Zato pomeni izzivanje, ko se govori o domobrancih kot o nekem narodnem gibanju, ko ni bilo prav nič druge= ga kot strategična poteza Lahov in Nemcev, ki so na račun naše krvi mogli obvladovati položaj. Da so se pa odgovorni njihovi predstavniki motili o pravem koncu domobranstva,dokazuj e popolna nevednost glede razvoja političnih dogodkov, dasi so vsi njihovi voditelji v zamejstvu ta dejstva poznali in jim ni bilo težko pravočasno obvestiti svojih strankarskih tovarišev-voditeljev v Sloveniji o stvarnosti. In zakaj postavljati danes slovenski protikomunistični program v zamejstvu na
temelje nekega domobranstva in pa da predstavljajo ti voditelji,ki so si režili glave, sedaj nas vse zamejske Slovence pred drugimi narodi? • - . Nedelavnost naše emigracije je stvarnost .Naši idealni mladi dija ki,pa tudi naši intelektualci so jo občutili. Pekel Južne Amerike,gozdo vi in rudniki Kanade,Avstralije in Anglije, pa tudi farme in tovarne Severne Amerike so krivi te nedelavnosti. Kdor zanika to dejstvo,je podoben noju, ki stiska svojo glavo v pesek, ali pa sam mnogo udobnej= še živi, pa nerad vtika svoj nos tja, kjer ga ne srbi. Kako danes ti omikanci ali mladi ljudje gledajo na razmere, to je mnogo važnejše kot pa bi si kdo to predstavljal. Te ljudi bo-po večini življenje tako predelalo, pa tudi neizvestnost in nedelavnost slovenskega predstavniš tva v tujini, da ni treba-pričakovati od njihove zagrenjenosti in brid .. kih trenutkov njihovega zamejskega življenja neko vrnitev "starih ča = sov", ko se od zgoraj doli diktirajo narodni poslanci in pri zaprtih vratih odloča usoda slovenskega naroda.
Poglejmo stvarnost v domovini. Osem let bo skoro preteklo od "o'= §vobditve". Novo pokolenje.odrašča. Nova sredina ustvarja nove ljudi. Sola in cerkev se preobražata. Okoli 600 slovenskih duhovnikov zvesto vdano.služi pri preobražanju Cerkve in več kot 6000 učiteljev, in pro = .
fesorjev je predano na delu za novo družbo. Pomanjkanje in suženjsko ...
delo, preganjanja in nemorala izvrše svoje peklensko delo. Le slaboum= -ni bo mislil,da pridejo stari časi nazaj. Le norec more računati,da bo Poveznil temu izmučenemu slovenskemu narodu staro "črepinjo" na vrat, ko Titova glava pade. In vendar, in vendar smo zapluli v stare vode, tq pa le zato, da se ljudje operejo zaradi svoje zgodovinske odgovorno: s.ti in pa da se gremo v tujini vsaj malo še politiko, ker bi nam sicer utegnilo pri udobnem živi jenju, (ki ga nekateri tudi zunaj vodijo,) po =■ stati dolgčas.
Kje smo tedaj še Slovenci, da postavimo vseslovenski narodni odbor tta novi osnovi pravičnosti,strpnosti,bratske ljubezni,na zares krščan= skf podlagi? Kdaj bomo tako dozoreli, da poravnamo nasprotja med seboj, da ne netimo z izzivanjem o junaških borcih druge strani,ki je tudi ra. di teh trpela in morda še več kot oni? Kadar bo do tega prišlo, potem . moremo pričakovati, da se bo pri več kot tisoč slovenskih akademsko izobraženih beguncih pojavila večja delavnost, ki bo znala vlitibzad= ujemu našemu človeku v daljnih prašumah in rudnikih novo iskro upanja, : da "vremena Kranjcem bodo se zjasnila". In tedaj bomo lahko segli vsa= komu bivšemu borcu narodno-osvobodilne vojske in bsakemu domobrancu ' bratsko v roke, ker je oba rodila slovenska mati in obema je naš narod ni sovražnik potisnil nož v roke,da se koljemo. Prave zločince pa pre= Pustimo, božji Pravičnosti,kateri nihče ne bo ušel. In ti zločinci so bili na obeh straneh!	-	Pr.ing....
Javno mnenje
Obisk: G.urednik' Obisk Tita v Lon donu je komična, zadeva, ki jo izkor= ^išča vsak po svoje,le emigracija Pie. Angleški levičarji so napisa= toliko neumnosti o svojem prija bel ju Titu,da so pokazali svoje ne 2Panje in zaslepijenost,ki jo pov= 2roča Mrrx. Pravijo,da so prijate= iji, a najbolj žalijo Jugoslavijo,
£ kateri mislijo,da ne zmore demo= kracije,da je bila fevdalna in po= dobne nesmisle. Katoličani so sto= Pili v borbo in se zanimajo le za Preganjanja Cerkve in duhovnikov.
ne nastopijo na vseh poljih živ d Öenj a,zaradi zatiranja najosnovnej sih sloveških previc, so enako za= °stali kot levičarji.Emigracija,če
bi bila taka kot ni,bi imela prili ko, da postreže s številnimi po.dat= ki. Zdaj bi bila prilika,da se an= gleška javnost seznani z resnico!
R.E.
G.urednik! Nek Anglež me je vpra = šal,kaj mislim o Titovem obisku.Od govoril sem mu,da je to .zadeva Bri tancev,če hočejo gostiti rdečega diktator ja.Pa saj se ne bori proti nam - je rekel Anglež. Seveda, ne bori se z orožjem,toda poskuša na vse načine postati 'mednarodni soci alistični junak.Ako bodo ljudje do ma kdaj imeli priliko izraziti svo je nezadovoljstvo,jim ne boste sme li očitati, da so proti-rbritanski.
V.S.
Problemi: G.urednikIV Vaši anonimni rubriki "Javno mnenje" je bil' nek odločen in znanstven, gospod ponovno pogumen(KTilO),da odreče znanstveno vrednost knjige g.Tošida "Srpski na cionalni problemi".G.-b- se boji To šičevega nepoznanja slovenskega pro blema.Toda pisec je razpravljal o srbskih problemih,a slovenske je pu stil Slovencem.G.-b- se razburja za radi Tošičevega stališča do Jugosla vije,a to stališče ni rezultat niče sar drugega kot stališče ogromne ve čine Slovencev v inozemstvu,ki pra= vijornaj se Srbi in Hrvati sporazu= mevajo,mi pa čakamo,da Jugoslavija ostane ali razpade. P.Jovanovič
Ministri: G.urednik! Mislil bi, da so ministri - plačani ali ne - do = volj stari, da se znajo sami braniti. Posel zagovornikov, kot smo jih brali v KT,je nehvaležen:Če se politik o= glasi,te postavi na laž.Vprašajmo se: ali smo za dvorne intrige in vlad ne spletke? Načelno ne glede na emi gracijotali ima javnost pravico po= znati državne posle? Zagovornki one melih. politikov se postavljajo v ne varnost,da jih smatramo za zastare= le pristaše nagačenih lutk in gnile ga,nedemokratičnega predvojnega re= da.Ali se kdo upa ziniti,da ni za demokracijo?	J.G.
G.urednik! Naj potolažim g.Ž.M„(KT 111),čigar pismo zastavlja nekaj vp® šanj.Koliko ne-Slovencev čita "Slo= venijo"?Koliko ne-Srbov čita "Poru= ko" in ne-Hrvatov "Hrvatski glas"? In če bi bil emigrantski tisk zares svoboden in nepristranski,bi "Poru= ka" prinesla "obrambo" g.Cvetkoviča, "Hrvatski glas" g.Jovanoviča in "Sr pska borba" g.Krnjeviča.Kdo more da nes obtoževati plačane ministre in pred kom naj se branijo? Politikom v demokracijah "sodi" narod na vo= litvah.Plačani ministri odgovarja= jo tistemu,ki jih je postavil, a dotični politično odgovarja narodu.
4Kdo je javnost? Emigracija,ki znaša morda 0.5$ naroda? Treba je vedeti, da demokracija ne pomeni vlado emi= gracije.
Stvarnost: G.S.(KT lll)očividno ve, da "plačana" vlada v Londonu in Ka iru ni imela programa.Jaz ga ne po= znam.G.Š.zaključuje:da je Jugoslavi ja propadla zaradi pomanjkanja pro= grama, da so krivi plačani ministri (ne loči med politiki in uradniki!) da je Tito uspel, ker je program imeL Ne upošteva Teherana,Jalte,laži BBC intrig g.Churchilla ^ Co,Roosevelte vo slabost proti Stalinu itd.Čudno
je, da se je Poljski in Češkoslovaš'= ki godilo enako.Morda tudi njihove-plačane vlade niso imele programov? Ponoviti moram:upoštevati je treba vsa znana dejstva, jih nepristransko presoditi in z zadržanjem sprejeti sklep.G.Š.pa je upošteval le dejst vo,ki mu j e prijalo, a ostalo prezrl.
V. P.
G.urednik! Ne vidim povoda za sum pri g.B.0.(KT 109) .Od 1929 sta "piß čane" ministre "izglasovala" kralj Aleksander in knez Pavle in rjima so polagali obračune,ne narodu.Med vojno smo imeli begunsko vlado in iz razumljivih vzrokov ni mogla o vsem polagati obračuna;potrebna je bila tajnost za vodenje vojne.Po vojni "plačani" ministri niso imeli prilike,da pridejo pred narod in ni ,ajo komu polagati računa,dokler je narod zasužnjen.Ali naj morda nam, emigrantom? In komu naj vsaknod nas polaga račun?	T.S.
(S tem je dopisovanje ö "Stvarnosti'1 in ministrih zaključeno. Ur.K.T.)
BALKANSKI PAKT
V^Ankari je bila med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo podpisana pogodba o prijateljstvu in sodelovanju za dosego skupnih ciljev.V pogodbi jel predvidena tudi poglobitev sodelova nja na obrambnem področju,odprta pe so tudi vrata za pristop drugim na= rodom, ki bi jih podpisnice sprejele*
RAZGOVORI S TITOM
G.Slobodan Jovanovič,predsednik Ju gosi.nar.odbora nam je izjavil,da so vse vesti o razgovorih med Odto55 rom in Titom povsem neresnične.
"Američki Srbobran" je namreč de= cembra lani poročal o zborovanju Srb.nar.odbrane,kj er je bilo govo = ra o dveh pismih iz Anglije,ki sta ! vsebovali te vesti.G.Po tič je tedaj izjavil, "da mu to ni poznano", G.IjV jič^pa ni vedel "kaj je po sredi;to da če s'e tako govori, nekaj mora bi=( ti na stvari".To poročilo je objavi la tudi "Ameriška Domovina" ,:2.1. tl •.
- Pred švicarskimi oficirji je govo ril o partizanskem vojskovanju gen* ppolk.Dušan Kveder. - Fizikalni in^ štitut Slov.akademije znanosti so”" odprli v Ljubijani,Postavitev uran5* ske kope na težko vodo je njegova glavna naloga.
=KLIC TRIGLAVA- + Naročnina za eno I . leto 24/-,za četrt leta 6/-,za ino M zemstvo odgovarjajoča vsota z do = ^ plačilom za letalsko dostavo. :(j