EII GLAS LET Leto XLV - št. 69 - CENA 38 SIT Kranj, petek, 4. septembra 1992 Bo razpis sploh uspel Jesenice, 4. septembra - V seriji obiskov slovenskih industrijskih središč je podpredsednik slovenske vlade mag. Herman Rigelnik minuli torek obiskal Jesenice, kjer se je pogovarjal z v»dstvom občine in z jeseniškimi direktorji, posebej pa z vodstvom Železarne. Spremljala sta ga minister za industrijo Dušan Sešok in ministrica za delo Jožica Puharjeva, pogovora v železarni pa se je udeležil tudi v.d. direktor Slovenskih železarn dr. Andrej Ocvirk. Poročilo z obiska lahko preberete na gospodarski strani. Na sliki: Herman Rigelnik in predsednica jeseniške vlade Rina Klinarjeva. Foto: Katja Premru Skrb, bo razpis za prodajo slovenskih železarn sploh uspel, je bila izražena že sredi razpisnega roka na jeseniški okrogli mizi, podvomil je nekdanji direktor Slovenskih železarn Andrej Cetinski, kije dejal: presenečen bom, če bo razpis sploh uspel. Rok se bo iztekel 7. septembra, minuli torek pa so ob Rigelnikov obisku na Jesenicah jasno in glasno povedali, da ni še nobene ponudbe in da se vlada boji, da nobene sploh ne bo. Kot razlog so navedli tudi medijsko kampanjo, ki se je razplamenela po objavi razpisa, dr. Andrej Ocvirk je dejal, da ga je klical podjetnik iz Bologne, ker mu ni mogel zagotoviti anonimnost v primeru, če njegova ponudba ne bo izbrana, se zanjo ni odločil. Neodziv nedvomno kaže, da sanacija slovenskih železarn ni tako preprosta, kot se marsikomu dozdeva, saj še zdaleč ne gre zgolj za finančno sanacijo. Stvar bi bila veliko lažja, če bi železarne lahko rešili tako, da bi pokrili (odpisali) stare dolgove in poskrbeli za obratna sredstva, da bi se vrtela naprej. Seveda je v isti sapi potrebno reči, da je to brezno globoko, ocene se sučejo od 300 do 600 milijonov mark, resnica pa je verjetno nekje na sredi. Vendar je zgolj premostitev tega brezna premalo, tržne razmere so se za železarne namreč tako korenito spremenile, da zakrpanje finančnih lukenj ne zadošča. Propadel je jugoslovanski trg, za katerega so delali in prodali tako rekoč vse. Se še spomnite, je dejal Rigelnik, kako smo vas prosili za jeklo in da imajo na Jesenicah še srečo, da so že pred leti začeli izvažati in tako spoznali kakovostne zahteve zahodnih kupcev. Še zdaleč torej ne gre zgolj vprašanje, da država denarja za sanacijo železarn nima, temveč morajo slovenske železarne poiskale nove trge, kar pa je pri utapljanju v izgubah dvakrat težko. Ob neuspehu razpisa se torej vse bolj riše kruta stvarnost, da bo moč nove trge poiskati le s kvalitetnim jeklom, kar je tako rekoč naravnost že povedal Bregant, koje dejal, da analize kažejo izhod pri kvalitetnih programih, pri masovnih pa ne. To z drugimi besedami seveda pomeni, da bodo v primeru neuspelega razpisa naše železarne postale bistveno manjše, železarjev pa bo veliko preveč. V tem primeru bo rešitve seveda v novih delovnih mestih, v drugih dejavnostih seveda. • M. Volčjak trgovina Ttemana Stara c. 9, ŠKOFJA LOKA AKCIJSKA PRODAJA: • pivo UNION zaboj 75000 • sladkor 1 kg 79,00 • "bje konzerve 63.00 • Jeter, za posodo 166.00 • Barcaffe 1 kg 449.00 5% POPUST PRI NAKUPU NAD 2.000,00 SIT! VPIS V JESENSKI SEMESTER U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Drugi sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost Modri, zlati in zeleni zna£ SQ Kranj, 4. septembra - V torek, 8. septembra, bodo na kranjskem sejmišču odprli drugi strokovno specializirani sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, odprl ga bo predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Do današnjega dne je udeležbo prijavilo 73 razstavljavcev, računajo pa, da se bo s približno 500 izdelki predstavilo sto podjetij. Udeležba je skromnejša, kot so pričakovali še pred štirinajstimi dnevi, direktor PPC Gorenjski sejem, Franc Ekart je na današnji tiskovni konferenci ocenil, da je udeležba za desetino slabša kot lani, saj se njihova zamisel še ni povsem prijela, stvari pa na državni ravni še niso povsem urejene. Komisija, ki jo vodi Andrej Tavčar, sestavljajo pa jo strokovnjaki za posamezna področja, bo začela delati v ponedeljek, ko naj bi predvidoma že pregledala vse izdelke in tako podelila modre, zlate in zelene znake. Modrega bodo prejeli izdelki, ki so po poreklu slovenski oziroma imujo vsak polovični slovenski vložek v delu, materialu in znanju. Zlati znak bodo prejeli izdelki, ki imajo mednarodna spričevala kakovosti, zelenega pa tisti, ki ustrezajo mednarodnemu standardu ISO 9000. Pri zlatem in srebrnem zlatu bo torej komisija le pregledala ustrezno dokumentacijo, odločala bo dejansko le o modrem znaku. • M.V. solčk "* 'e prvič "spravilo v šolo okoli 26.000 slovenskih prvo-uČen,MV? pridru'i,° Pa se jim je (udi nekajkrat toliko tistih, ki so tre )a 1,1 šopkih obveznosti že vajeni. Po prvem tednu so strah in sliLu°J>rt,naKa,i ,l,di ,ivli' ki b*aJ0 vratom rumene rutice. MG., '*» K. Premru oSMGLAS Jubilejna Suštarska nedelja v Tržiču - Pester spored prireditev I r/ič. 4. septembra - Danes /večer bo tržiški župan Peter Smuk odprl prireditve oh 25. !-»uštarski nedelji. Pripravljajo več razstav, modno revijo in druge nastope. Bogat nedeljski sejem. Program jubilejne, 25. Šu starske nedelje v Tržiču se bo začel danes oh IS. uri. ko bodo v Paviljonu NOH odprli ra/sia vo obutve Peko in podelili nagrade za najbolj urejene izlož- niči. Ob 17. in 18. uri bo v Pavi-be v mestu. Pol ure /atem bodo Ijonu NOH lutkovna predstava odprli še razstavo ročnega Mali strahec, v OŠ Bistrica pa /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMUL^ThPRIHRANKA Bavarski poslanec na Gorenjskem Škofja Loka, 2. septembra - Včeraj je na tridnevni obisk predvsem na Gorenjsko, kot gost podpredsednika slovenske vlade mag. Viktorja Žaklja, prišel poslanec bavarskega parlamenta dr. Franc Gotz. Viktor Zaklej nam je povedal, da je dr. Gotz član SPD in da so z njim vzpostavili stike po strankarski liniji, v Sloveniji pa je bil, kot velik ljubitelj naše države, že večkrat. Poslanec iz Ingolstad-ta (znanega predvsem po avtomobilskem koncernu Audi), mesta, ki ima zlasti pristne stike z Mursko Soboto, se zelo zavzema za navezavo boljših poslovnih stikov s Slovenijo in razvoj turističnega obiska Slovenije. Veliko truda je lani vložil za pomoč Sloveniji že v času vojne, danes pa si prizadeva za olajšanje bremen, ki jih imamo z begunci. Po včerajšnjih sprejemih pri podpredsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Jožetu Škobernetu in ministru za zunanje zadeve dr. Dimitriju Ruplu, bo danes in jutri v spremstvu Viktorja Žaklja, potoval predvsem po Gorenjski. Zanimivega obiskovalca smo srečali ob obisku Loškega muzeja na Škofjeloškem gradu, kjer si je, po ogledu Bleda in Bohinja, z velikim zanimanjem ogledal zbirke. Za Gorenjski glas nam je povedal: »Muzej je izredno interesanten, saj prikazuje različne vidike zgodovine teh krajev. Postati mora tudi točka za obisk naših turistov, saj je tu, kot sem videl, jasno in zanimivo prikazana naša skupna zgodovina in tesne vezi med Bavarsko prek Freisinga in Škofjo Loko. Kljub temu da sem bil v Sloveniji že večkrat, me tudi ta obisk na Gorenjskem ponovno prepričuje v spoznanju, da je Slovenija resnično svet v malem, v kateri je združeno nešteto lepot. Prepričan sem, da so možnosti sodelovanja z Bavarsko izredno velike, kot tudi to, da bo Slovenija v nekaj letih postala druga Švica!« • S.Ž. SLOVENSKI PROIZVOD • SLOVENSKA KAKOVOST KRANJ, 8.-11.9.1992 obiskovalci ogledali razstavo ptic društva Kalinka v donm družbenih organizacij, ob. 16. uri bo nastop kajakaškega klu-Brzica v ribniku pri predil- orodja v A banki in razstavo li kovnih del osnovnošolcev v Kurnikovi hiši. Poleg omenjenih razstav in čevljarske delavnice v Kurni kini hiši si bodo lahko sobotni modna revija v izvedbi skupine I ORMA IX 1 KA oh 17 ter 20. uri in 30 minut. Ob 19 uri se bo začela veselica na tržnici. V nedeljo bo še več priredi tev. Razstavi obutve in likov- nih del ter čevljarski delavnici pred Paviljonom in v Kurnikovi hiši bosta na ogled med 8. in 17. uro, razstava ptic pa od 7. do 19. ure. Lutkovni predstavi bosta ob 10.30 in 13. uri, modni reviji pa ob 11. in 15. uri. (iodba na pihala bo prvič zaigrala ob 9. uri na avtobusni postali, ob II. uri pa bo nastopila s folklorno skupino Karavanke na tržnici. Nastopi kajakašev so na sporedu ob 12., 14. in 16. uri. Ze ob 13. uri se bo začela veselica na tržnici. Seveda bo tudi tokrat veliko zanimanja za šuštarski sejem, na katerem bodo trgovci od 7. ure dalje ponu jali obiskovalcem razno robo na bogato založenih stojnicah. • S. Saje NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Izzivi skrajnosti Ko je dr. Lev Kreft pred časom izjavil, da je značilnost slovenskega političnega prostora v tem, da še nima organizirane ekstremne levice, ki bi predstavljala ustrezen antipol skrajni desnici, najbrž ni mogel predvideti, da bo le nekaj dni za tem na Slovenskem izbruhnila nova afera, povezana ravno z eno od političnih skrajnosti. Arzenal orožja, ki ga je policija našla pri Zmagu Jelinčiču in njegovih privržencih, ter s tem povezani sumi o pripravi atentatov na slovenski politični vrh, nas je ponovno soočil s kruto realnostjo, da demokratični prostor sega od skrajnosti na levi do skrajnosti na desni. Večni problem demokracij je ravno v postavitvi prave meje med skrajno politiko in terorizmom. Zaradi te delikatne meje smo po Jelinčičevi aretaciji lahko spremljali tudi vrsto najrazličnejših zapletov, od spornega 25-urnega pripora do dokaj »naivnih« Jelinčičevih pojasnjevanj o tem. zakaj si je nabral toliko orožja, čeprav že ves svet ve. da nima orožnega lista. Jelinčičeva stranka na slovenski politični sceni predstavlja skrajnost desne strani, ki nacionalni interes konstantno zamneju-je z nacionalizmom in ga ves čas tudi podpihuje. Kam vodijo nacionalistične politike, je tudi znano. Navsezadnje lahko pogledamo kar na območje bivše Jugoslavije ali pa malce severne je v nemški Rostock. Nacionalizem pa je nevaren tudi zaradi tega. ker je pogosto podprt s povsem konkretnim orožjem. Oboroženi nacionalizem zato ni prav nič manjše zlo od oboroženega internacionalizma, kakršnega smo še pred nedavnim lahko spremljali po svetu, danes pa le še v redkih centrih. Krvava komunistična revolucija in krvavi nacionalizem (pa naj se imenuje fašizem, nacizem...) imata enak skupni imenovalec, čeprav sta si njuni ideji popolnoma nasprotni. Kako torej določiti mejo slonvenski skrajni desnici in pri tem občudovati demokracijo, svobodo političnega zbiranja in pravno državo.' Odgovor na to vprašanje nikakor ni enostaven, saj v precejšnjem delu slovenskega javnega življenja vlada precejšnja zmeda. Predvsem pri tistih strukturah, ki so bile vajene poslušati direktive povojne enostranske politične oblasti, ne pa se po svoji vesti opredeljevati do ključnih izzivov naše stvarnosti. Tako ni čudno, da so na primer tistega dne, ko so aretirali Zmaga Jelinčiča tO vročo vest v osrednjem TV Dnevniku objavili čisto na koncu in celo brez napovedi na začetku informativne oddaje. V informaciji so poudarili, da Jelinčičeve aretacije ni mogoče povezovati z njegovo stranko, v zadnjem TV Dnevniku (torej le dve uri kasneje) pa so javnost seznanili s tem, da so ob Jelinčiču zaprli tudi nekatere druge člane Slovenke nacionalne stranke. Novica, kije v vseh slovenskih dnevnih časopisih našla prostor na prvi strani, je na televiziji pristala nekje čisto na obrobju, tik pred vremensko napovedjo. Praksa politike bivšega sistema je bila v tem. da je skušala vse ekscese čimbolj zabrisati. Spomnimo se. kako v začetku osemdesetih let javni mediji niso ničesar poročali o množičnih nemirih na Kosovu, če pa že so. potem SO objavljali kratka in monotona sporočila, iz katerih ljudje niso izvedeli, kaj se v resnici dogaja Kdor tudi danes misli, da se je proti ekstremizmu mogoče boriti v cenzuro in potiskanjem ob stran, živi v veliki zmoti. Ekstremne politične stranke je mogoče zaustaviti le s tem. da se javno pokaže na njihovo aktivnost. V tem smislu je tudi na začetku omenjeno izjavo dr Krefta mogoče razumeti v pravi luči. Ni hujše nevarnosti od tiste, ko ekstremisti iz javnega življenja preidejo v ilegalo. Če torej na Slovenskem res obstaja ekstremna levica Iv obliki komunistov in anarhistov), potem je bolje, če se čimprej javno organizira, kot pa. da na dan izbruhne v obliki gverile. Javno delovanje ekstremne levice in desnice namreč omogoča tudi možnost, da jima ljudje na volitvah jasno in glasno povedo: »Ne. hvala'« GOZDAR d.o.o. KRANJ Proizvodno, trgovsko podjetje Mlaka, Zagrajškova 11 64000 Kranj Tel./Fax.: 064/218-798 OBVESTILO LASTNIKOM GOZDOV IN OSTALIM UPORABNIKOM GOZDNIM IN DRUGIH ZEMLJIŠČ PORASLIH Z DREVJEM Na ta način Vam želimo predstaviti dejavnosti pod|etja GOZDAR do o Kranj, ki obsega: - strokovno svetovanje in izvedba del s področja gozdarstva - obnova, nega in varstvo gozdov - posek in spravilo lesa - izvedba zahtevnih posekov v naseljih, parkih in drugih površinah - razpolagamo z avtodvigalom, za dela na višini (obvejevanie, obžagovanie drevja, čiščenje žlebov itd.) - trgovina z lesom Za navedene dejavnosti smo strokovno usposobljeni in opremljeni s sodobnim orodjem Delo opravljamo hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah Obenem vabimo k sodelovanju vse zainteresirane za različna dela v gozdarstvu. Informacije po tel 064/218-798, vsak dan od 6. - 7. in od 20. -fe priporočamo! GOZDAR d o o KRANJ Država bo kontrolirala premoženje funkcionarjev - Ločitev funkcionarstva in pridobitnistva Predlog zakona o nezdružljivosti opravljanaja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo je bil v osnutku sprejet julija. Sedaj je v skupščini predlog. Novost je ta, da enake omejitve veljajo za vse državljane, ki opravljajo predstavniške in izvršilne funkcije v državnih organih. Ljubljana, 4. septembra - Poseben zakon bo to problematiko uredil tudi za sodnike ustavnega sodišča, sodnike in državne tožilce. Sicer pa je predlagani zakon, ki zadeva funkcionarje v državnih predstavniških (skupščinskih) in izvršilnih organih, dokaj strog. Z njim v Sloveniji ne odkrivamo Amerike, ampak je tak način kontrole nad funkcionarji običajen v večini zahodnoevropskih držav. Funkcionar naj ne bi smel sprejemati daril večje vrednosti. Kot darilo večje vrednosti se šteje darilo, ki presega polovico mesečne plače funkcionarja. Prav tako si med časom opravljanja funkcije ne sme pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegovo ravnanje pri opravljanju funkcije. Prepoved naj bi veljala tudi za funkcionarjevega zakonca oziroma osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti. Zakon ločuje poklicne in nepoklicne funkcionarje. Merila za poklicne so strožja. Nekaj najbolj značilnih določb. Funkcionar med opravljanjem funkcije ne sme opravljati nobene pridobitne dejavnosti v zasebne namene. Izjema je upravljanje lastnega premoženja (stanovanjska hiša, hiša za počitek, zem- Ijiščo). Poklicni funkcionar, ki je pred nastopom funkcije upravljal gospodarsko družbo, podjetje ali zavod, ter zasebno pod- Seje odborov in komisij Pred zasedanjem skupščinskih zborov, ki bodo prihodnji teden, so bile po počitnicah prve seje skupščinskih komisij in odborov. Komisija za mednarodne odnose je v torek ocenjevala londonsko mirovno konferenco in slovensko udeležbo na njej. Člani so si vzeli čas za premislek in bodo o poročilu zunanjega ministrstva sklepali na prihodnji seji. Komisija za informiranje je kot matično delovno delo obravnavala osnutek zakona o volilni kampanji. Na osnutek je dala soglasje s pripombami, da je treba rok volilne kampanje podaljšati in zagrožene kazni zvišati. Zakono-dajnopravna komisija pa se je sestala včeraj in obravnavala gradivo, ki je predloženo za seje skupščine prihodnji teden. Zakon o poslancih Vlada predlaga skupščini v sprejem Zakon o poslancih. V njem je med drugim določeno, da se varstvo položaja poslanca začenja še pred pridobitvijo poslanskega mandata in sicer tako, da zakon izrecno prepoveduje kakršnokoli oviranje pri kandidiranju za poslanca. Kandidat, ki je zaposlen, naj bi imel pravico do izrednega neplačanega dopusta. Poslanski mandat je pridobljen z dnevom izvolitve, vendar ga začne izvrševati z dnem potrditve v državnem zboru. Funkcija poslanca naj bi bila tudi nezdružljiva z drugimi funkcijami. jetje, mora dobiti upravitelja, ki pa ne sme biti funkcionarjev zakonec ali oseba, s katero živi v izvenzakonski zvezi. Prepoved velja tudi za otroke in posvojence, starše, vnuke, brate in sestre, ki živijo s funkcionarjem v istem gospodinjstvu. Enako velja tudi za kmete in obrtnike. Predlog zakona tudi določa, da mora poklicni ali nepoklicni funkcionar najkasneje v enem mesecu po nastopu funkcije sporočiti ustrezni komisiji podatke o svojem premoženjskem stanju. Za premičnine večje vrednosti se štejejo stvari, vrednejše od 500.000 tolarjev. Podatki morajo biti oddani tudi za zakonce in družinske člane. Vsi ti podatki so osebni podatki in se smejo uporabljati izključno za spremljanje pr«.'ii»o/*-njskt'K« Ktanja funkcionarjev. Za nadzor naj bi skrbela posebna komisija državnega zbo- Umrl je Karol Rozman Hrast je pri Kranju, 4. septembra - V 73. letu Starosti je \ ilrastju pri Kranju umrl nosilec partizanske spomenice l°4l Karol Rozman. Osvobodilni fronti slovenskega naroda se je priključil junija 1941, januarja 1942 pa je poslal borec Kokrškega odreda. Septembra istega leta je bil ujet in odpeljan najprej v Begunje, nato pa v koncentracijski taborišči Dachau in Ilosenhurg Po osvoboditvi je bil zaposlen v Inteksu v Kranju, aktivno pa je deloval v kranjski borčevski organizaciji. Letos 230 stojnic na sejmu Tržič, 2. septembra - Turistično društvo Tržič že od vsega začetka bedi nad Šuštarsko nedeljo, po kateri je mesto znano daleč naokrog. Vseeno to ni le društvena manifestacija, ampak prireditev vsega mesta, meni predsednik 11) Tržič l.ado Srečnik. I.etos povezava dveh jubilejev. Kako je i/gledala Suštarska nedelja na začetku in kaj lahko o njej rečete danes? SREČNIK'. »Pred Četrt itobnja je Turistično društvo na Šuštarski nedelji postavilo komaj nekaj stojnic, za 25. prireditev pa smo ponudili kar 230 stopite. Vmes je prireditev stalno rasla in pridobivala na popularnosti Obisk se je povečeval tudi zaradi ipremijaiočih prireditev. Ostali smo zvesti tradiciji, ko se je Tržič že v preteklosti prvo nede ljo v septembru - na angelsko nedeljo - spremenil v en sam sejem "I rajšprehunge" - obredi sprejema vajencev med pomočnike - so resda zamrle, zato pa sejem spremlja raznovrsten program, letos jubilejna prireditev poteka ob 500 letnici dodelitve ti ških pravic Tržiču, kar bomo označili s prireditvami od petka do nedelje.« Kaj bo »o vašem mnenju najbolj privlačno /a obiskovalce? SKl ( V/A >./.i uvod je treba omeniti petkovo svečanost, na kalen bo Zupan Smuk odprl letošnje prireditve, v kultni nem sporedu pa bo nastopil t lic! i igralce Polde Bibič I.etos ponovno prirejamo modno levijo, ki jo bo v soboto in nedeljo spremljal zabavni program (iotovo bo posebej zanimiv nastop kajakašev, za katere je bilo že lani precej zanimanja 1 udi če bo vreme slabo - v 25 letih se je to zgodilo le dva krat, bo večino prireditev v pokritih prostorih moč izpeljati.« Imate / organizacijo šuštaiske nedelje veliko skrbi in težav? SRK( !\IK: »Teh res ne manjka, se posebej od takrat, ko tovarna Peko ne /more več sama vseh stroškov l e-le je izredno težko pokriti tudi s plačili stojnic in prispevki trgovin ter gostinskih lokalov. S temi in drugimi organizacijskimi vpiašanji se že od januarja naprei ukvarja 13-članski prireditveni odbor Seveda ohranitev prireditve ne sme ostali le njegov cilj. Vsak podjetnik bi sc moral zavedati, da je Tržič znan daleč naokrog tudi /ai.uli Šuštaiske nedelje. Ne gre samo za delavnost društva, ampak /a prireditev, ki je pomembna /a vse mesto Zato smo letos sklenili podeliti tudi tri nagrade za najlepše izložbe ob sejmu.« • Slojan Saje ra in državnega sveta. Če ugotovi nepravilnosti, ima pravico terjati od funkcionarja, da zakon spoštuje, če pa tudi to ne bi zaleglo, teče postopek naprej do razrešitve. Zanimiv je 22. člen predloga zakona. Če se ugotovi, da je delež zakonca večji od četrtine vrednosti, tak zavod ali podjetje ne sme poslovati z državo ter javnimi podjetji in zavodi. Možne bodo izjeme, vendar jih ima pravico določiti komisija, prav tako pa tudi terjati od davčnih organov potrebne podatke. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Liberalni demokrati Gorenjske Na Bledu Visoka gostinska in turistična šola Kranj, 3. septembra - Predsedniki občinskih odborov Liberalnode-mokratske stranke Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič Anton Požar, Mišo Dačič, Jože Dežman, Andrej Novak in Marjan Šva-bl\ v izjavi za javnost predlagajo ustanovitev Visoke gostinske in turistične šole v radovljiški občini. V radovljiški občini so se odločili za srednjo gostinsko in turistično šolo. Kaže se možnost izkoriščanja sedanje srednje ekonomske šole z. dograditvijo novega objekta za ta namen. Odbor za prostor radovljiškega izvršnega sveta bo jeseni izvedel natečaj prostorske preveritve, kar podpisniki izjave podpirajo s stališča razvoj* srednjega šolstva in vzpostavljanja šolskega programa v radovljiški občini. Ker je turistično gospodarstvo vodilno v radovljiški občini, predi*' K»j<> podpisniki c«lovitvj*i pi istup k Ia«Im a A-valni-mu program" turlZ- ma. Zato predlagajo ustanovitev visoke gostinske ;,, turistične šole. • J. K. Mlada iniciativa pri NDS Minister Gaber naj odstopi Ljubljana, I. septembra - Mlada iniciativa pri Narodni demokrats*' stranki je v protest zoper učenje srbohrvaščine v osnovnih šolah °r' gani/irala protest pred ministrstvom za šolstvu m spori v l.jublj;"11, MLIN v izjavi, ki so jo prebrali, pravi, da ne potrebujemo jezi*" bratstva in enotnosti, sploh pa ta jezik ne obstaja. To je zanje klcče-pla/cnje pred Jugoslavijo in odmik od plebiscitarne volje slovenskefl" naroda. Namesto srbohrvaščine naj se uvede drug tuj jezik. Ml tudi zahteva odstop Šolskega ministra dr, Slavka Gabra, • J. K- Liberalna stranka Izjava ob aretacijah Ljubljana, 28. avgusta Navedeni postopki državnih organov SO pl'' glede na javno objavljene izpovedi in informacije opravljeni na 'c' nenavaden način, v nasprotni / načeli profesionalnega delovanja0 ganov za notranje zadeve in zvezani z neprimerno publiciteto. Pr^~". vsem se zastavlja vprašanje, ali policija za svoie akcije ni mogla i** brali primernejšega časa kol prav dan kongresa Slovenske nacional11 stranke, pravi v izjavi ob aretacijah m hišnih preiskavah zoper prt'_ stavnikc Slovenske nacionalne stranke I iberalna stranka SlovcniJ1' Liberalci zahtevajo, da se o vseh postopkih in rezultatih obvesti SW* venska javnost Vsem osumljencem mora biti zagotovljena kvalitet*** pravna pomoč, Če bi bila ugotovljena prekoračitev pooblastil ot& nov, bo stranka terjala ugotavljanje odgovornosti. Liberalci od klanj8' |o vse metode političnega ali državnega terorizma • J. K. Slovenska ljudska stranka Divja privatizacija se nadaljuje Ljubljana, 2. septembra l/visilni odbor Slovenske ljudske Sir8?Jj! opozarja slovensko v lado in JSA nost, da se divja privat izacija nadaUJT je s tem pa so oškodovani delavci in kmetic kot upravičenci v P""" su lastninjenja Stranka opozarja rta blokado dela nekaterih skup sčinskih teles, na primer komisije za celovito proučitev okoli"! 1 posledic in pojavov odškodovanja družbenega pieuiožcii|a, ptav ''! . I>a na zadolževanje slovenskega podežel|a. /lasti živ ilskopiedcK,vil' industrije, s tem pa se izigrava zakon o zadrugah Stranka jc tud' 1 pei proces centralizacije na Gorenjskem • Ji K- cM Domovinska narodna stranka Šole brez politike Ljubljana, 2. septembra Rc/ullal dan.išniih učnih progiainov |i UČI DM ve vse 0 ničcnici. |>iavi Drugo Omahen, vodja Domovinske rodne stranke. Šola ne sine biti odsev političnih sil, prostor, kjci n teie stranke kujejo politični kapital Osnovno šolstvo mora bili 1 brcmeniujoče za starše Zagotovljen mora biti enak izhodiščni P*|\| žaj /a vse otroke ne glede, i/ kakšnih družin izhajajo SrrX>hryatCJS u.ii se ukine olroi i pa naj sc ui ijo listo kai bodo v zreli dobi p'' ^, bovali Programi ne smejo vpletati ideologne I n dan v tednu najI .fl namenien svobodnim aktivnostmi Šola naj ne bo tekma za oc«"n ,f stiah /a mnoge otroke, ampak ustanova, ki bo oitokom po m »P odraSČati in |in vzgajala v sodobne kulturne hudi • J. K. Uataaovitelj ia Udajatrl| Časopisno podjalj« GORENJSKI GLAS KRANJ I rrdnitka politika: neodv isni nesli.m k.trski politično niforrii.il i\ m poliedru k s poudai kom na oom 1. telefon 21 1860. l\I H IS, telcfav -Mi IM Naročnine, uprava, propaganda, ogla.i: Btoiw#UOvi Ir." telefon .'IK4M iel,-l.,t mM > I s »M lelrlon :i/S»NI spreiemanio neprekinicno U ui dnev no na avtomatskem .hI/is niku. uradne ure vsakdan ' I 7 INI (" asopiv i/haia ob loi kih m pclkih Narotnina irilMMMI naročniki im.no Jll'.. popusta /.iiuiino lelna naročnina 140 1)1 M (glavne vloi n v e po ceniku Prometni davek M stopim s odstotkov imncnic K Ml ?i 17 s>:» Mali o<" obrti** PO GORENJSKEM 3. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Seja jeseniškega izvršnega sveta GORENJSKI KOMENTAR Samo sanacija železarne še ni rešitev Jesenice, 1. septembra - Člani Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice so na torkovi seji ob navzočnosti pomočnika direktorja Slovenskih železarn Srečka Senčiča in direktorja jeseniške Železarne Borisa Breganta, največ pozornosti namenili projektu sanacije in rekonstrukcije železarn, razpravljali pa so tudi o perečem gospodarskem položaju v občini in nujnih ukrepih za razreševanje težav. Pomočnik, direktorja SŽ, Srečko Senčič, je uvodoma dejal, da je tokratni projekt sanacije bistveno spremenjen, v njem pa je jasno določeno, za katere ukrepe je pristojna republiška vlada in kaj naj bi postorili sami v železarnah. Največji poudarek je na konkurenčnosti domačih železarn ne samo na evropskem, pač pa tudi na drugih trgih. Med predlaganimi ukrepi je tudi delna zaščita predvsem pred tujimi železarji, ki na slovenski trg prodirajo z dumpinikimi cenami, kvaliteta njihovih jekel pa je dostikrat slabša od domačih. Takšna zaščita nai bi veljala v obdobju dveh let, ko naj bi se železarne izkopale iz najhujšega. Direktor Železarne Jesenice Boris Bregant je dejal, da je sicer v projektu res zapisano, da bi za sanacijo potrebovali kar 600 milijonov mark, kar pa še zdaleč ni slišati tako alarmantno, saj bi za najnujnejše nakupe reprodukcijskega materiala in nekatere manjše investicije potrebovali okoli 70 milijonov mark. Večje investicije naj bi namreč začeli začeli šele po letu 1995. Jeseniški izvršni svet je sicer sprejel informacijo o poteku sanacije Slovenskih železarn, pri tem pa so člani menili, da Število zaposlenih v letu 1995 naj bi bilo 8.588. Število se bo glede na leto 1987, ko je bilo v železarstvu zaposlenih skoraj 17.000 delavcev, skoraj prepolovilo. Zaposlovanje se je zmanjševalo tudi v prvih šestih mesecih letošnjega leta, tako da je trenutno v celotnem sistemu Slovenskih železarn zaposlenih okoli 13.300 delavcev. ke prizadeval za postopno prestrukturiranje gospodarskih dejavnosti, ki so zdaj pretežno industrijske, v kmetijstvo in turizem, pri tem pa naj bi se vključevali v projekt PHARE, pospešili gradnjo blagovno transportnega centra. Zato bodo podprli takšen program sanacije, ki bo zagotavljal ohranitev čimvečjega števila delovnih mest in hkrati ustrezno prestrukturiranje. so nekateri bistveni elementi, na primer, kaj bo prinesla sanacija, koliko delavcev bo moralo na cesto, kakšne so možnosti za plasiranje izdelkov, v projektu premalo operacionalizirani, kar pa naj bi bilo po zagotovilih Srečka Senčiča popravljeno v prečiščeni verziji, ki bo prišla tudi pred poslance v republiškem parlamentu. Izvršni svet si v bo okviru aktivnosti za reševanje problemati- Jeseniško gospodarstvo je v prvih šestih mesecih letos ob 75 milijonih tolarjih dobička in 54 milijonih tolarjev akumulacije, ustvarilo kar 1.916 milijonov izgube, kar dobrih 90 odstotkov pa jo odpade na Železarno, pokritost uvoza z izvozom je 82 odstotna. • M. G. S seje škofjeloške vlade Poroke v grajski kapelici le izjemoma Skofja Loka, L septembra - Škofjeloška vlada se o predlogu za zamenjavo prostora, v katerem sklepajo zakonske zveze, ni mogla °dločiti in zato zahtevala, da se prouče še druge možnosti. Enotni 80 bili le v tem, da je sedanji prostor neustrezen. Predlog Oddelka za notranje zadeve občine Skofja Loka, da naj bi spremenili prostor, v katerem sklepajo zakonske zveze, je na današnji seji Izvršnega sveta sprožil kar dolgotrajno razpravo. Da je mala sejna soba v občinski stavbi za poročne obrede povsem neprimerna, kar navsezadnje dokazuje dejstvo, da se skoraj polovica ^kofjei0ških mladoporočencev '0z- tedaj kandidatov za to) Odloči za poroko izven občine, 0.lern ni bilo nobenega dvoma, niso pa se mogli odločiti za sPremembo. Oddelek je predlagal, da se v ta namen izkoristi grajska kapela, v kateri je lepo obnovljen tlak, prostor krasijo znameniti pozlačeni oltarji iz Dražgoš, pa tudi bližnja galerija in muzejski hodnik so nadvse primerni za slovesne priložnosti in morebitno dodatno ponudbo, ki k porokam sodi. Prav pomanjkanje teh prostorov na občini je glavna hiba, saj čakajo udeleženci na poroko neposredno ob vhodih v wc. Druga možna varianta bi bila ureditev prostorov v Zigono-vi hiši, kjer so bili ti prostori načrtovani, vendar primanjkuje denarja za dokončno ureditev, zlasti za opremo. Podobna usoda torej, kot je s preselitvijo sedeža župana, tako da se v to, resnično od kleti do strehe plemenito obnovljeno staro mestno hišo, seli občinska birokracija. Glavni pomislek proti porokam v grajski kapeli je dejstvo, da bi bilo potrebno pot na grad pozimi plužiti (v Muzeju so nam povedali, da s tem ni bil nikdar problem) ter v mrazu ogrevati. Sklenjeno je bilo, da se ponovno proučijo stroški obeh variant vključno z možnimi vplivi, ki naj bi jih morebitna sprememba za mesto oz. oživitev gradu lahko prinesla. Razprava pa se ni zaključila le ob tem. Člani škofjeloške vlade so si bili enotni, da je potrebno proučiti sam protokol civilne poroke in možnosti, da se ta slovesnost obogati. Postavljeno je bilo tudi vprašanje. ali je mogoča združitev civilnega in cerkvenega obreda ter ali lahko župniki dobijo pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez tudi v imenu države. Na vaseh, so nekateri menili, bi bila to zelo dobrodošla rešitev. Jasnega odgovora v zakonodaji o tem, je bilo pojasnjeno, ni mogoče najti. Naj za konec omenimo, da bo kljub vsemu povedanemu, kot smo slišali, že to soboto v grajski kapeli prva poroka. Po veljavnih predpisih je namreč poroka na posebno vlogo pri matični službi (ki jo le ta prouči, odobri ali zavrne) možna povsod in tega se je že domislil prvi par. Morda se tako celo sproži plaz posebnih želja, ki bo škofjeloško občinsko vlado pri tem težkem odločanju celo prehitel... • Š. Ž. Izredni sestanek poslanskega kluba Demos v Kranju 0 volilnem sistemu naj odloča referendum v srPtembra - V prostorih kranjske občinske skupščine se je ^enil" d* .'zrednem ostanku sestal poslanski klub Demos, ker so ne „„'i f *e prei* nJ'mi skoraj usodno zasedanje slovenske skupšči- -.....i, na je pred njimi skoraj usodno zasedanje siovensue ius«ia ne* na kateri se bo ponovno odločalo o volilni zakonodaji. Kljub soglasju, da morajo biti v teh odločilnih nastopih enotni, pa ni manjkalo opozoril, zlasti iz vrst SKD, da niso ena stranka in da bo le ^Klasje v vseh strankah pripeljalo do enotnega nastopa. Kompromisni predlogi se zato vračajo v stranke in nato na zadnje usklajene tik pred zasedanjem parlamenta. Veliko besed je bilo n.me-nJeno tudi plurali/aciji medijev. Uvodni pozdrav je bil name "Jen Kranju, ki, po besedah \o dJc Poslanskega kluba Demo ;tll|Kia Starmana, prav goto* Vo najbolj dosledno vztraia na POlltiki nekdanjega Demosa J^leg poslancev štirih parla Jjentarnih strank, tako imenovane demokratične opozicije ^LS, SKD, NI) m IS), smo med približno 50 udeleženci Opazili tudi predstavnike drugih strank, med njimi kar številno zastopstvo SNS s predsednikom Zmagom Jelinčičem na čelu. Po predstavitvi pogledov posameznih strank na volilno zakonodajo se je razvila dok.ii živahna, skoraj M lahko rekli, splošna ii/piava o položaju in izgledih pred volitvami. Opoziciji vsaj en TV program ^Osebna točka /<■ bila posvečena tudi problematiki phmilt:antc "»■unumahu televiziji tako mio oddaj, ki ho v obliki okroglih mi* "i drugih zvrst, omogočala lasno predstavitev pogledov opo- "*'" do začetka uradne predvolilne kampanje pa tačeti na dru ■T**n programu samostojno oblikovanje programa pod njihovim 'Plivom Ce te zahteve ne bodo izpolnienc. sc ne bodo več upira-I. koi „. i)amjt.i Starman, številnim predlogom za drža- tem ri dansko nepokorTčino v obliki neplačevanj TV naročnine Ja "*z Lukač ,c predlagal tudi podr:avlien,e tehnične osnove slo-»mike telev,zi,e icr podelitev koncesij za oblikovan/e svonod-M televizije" em od tujih družb, ki sc :a nikc pro,ekte zanimajo Predstavnik upravnega odbora časopisu Slovenec pa je po-mnil, da v tem uisopisu ne gre :a nikakršne cslkc m, d novi n<*rjl m urednik, /.<„ ■„ dohro prcmisl/cn projekt m trdne pr» Krurnskc USmšritVt, p" kalcnh nn, hi sc tudi I ven« novinarsko Produktivnostjo, >•<■< raziskovalnimi članki septembra, pa v okviru prtu nika vabijo na Pristavo v Javomiški Rovt člani Planinskega društva Javornik - Koroška Bela. Pripravljajo bogat srečelOV m zabavo s plesom, kjer bo igral Brane Gradišnik, nastopila pa bo tudi folklorna skupina Triglav, l/kupiček od prireditve na Pristavi bodo planinci namenili za dograditev Staničevega do ma pod Triglavom • A. Z. Begunci so med nami Sk. Loka - V Mini galeriji občine Skofja Loka si škofjelo-čani pa tudi naključni mimoidoči lahko ogledajo prodajno raz stavo ročnih del, ki so jo pripravile spretne žene bližnjega bc gunskega centra. V glavnem so to kvačkam prtički, nekaj manjših slik in usnjene sponke, posebnost pa sta dve usnjeni torbici begunke iz. Mostarja, ki je pred vojno doma imela celo svoj butik z usnjenimi izdelki Ves material so beguncem poda rile okoliške tovarne. • M.A. Prav lepa je Preddvorska fara - Preddvor Dobrodelna prireditev z naslovom Prav lepa je Preddvorska fara, ko jo Jc prejšnjo članom mešanega cerkvenega pevskega zbora Preddvor in Turističnega društva zagodlo slabo vreme, bo, kot so potem napovedali, v soboto, 5. septembra. Na igrišču za Solo v Preddvoru bodo tokrat nastopili v programu Tamburaška skupina iz Reteč, Folklorna skupina Sava Kranj in Otroška fol' klorna skupina Penziona Jagodic i/ Vopovclj, čarovnik Grega, instrumentalna skupina Hnbernik, harmonikar Andrej Ažman in pianist Blaž Mavčič. Na prireditvi, ki sc bo začela ob 18. uri. sponzor pa je poleg Gorenjskega glasa in ansambla Gašperj1 tudi Papirnica m lotokopirnica Karun, bo tudi žrebanje nagrad i/ nagradne igre v (ioienjskem glasu, bogat srečelov i'1 kegljanje Zl Odojka Izkupiček pa bodo prireditelji, kot stn<> pisali, namenili /a poravnavo računa za obnovo orgel v cerkvi v Preddvoru. V Preddvoru bo loiej v soboto veselo, če !>•' jutri spet slabo vreme bo prireditev v nedeljo ob isti uri n» igrišču za solo • A. Z. Sejem rabljenih šolskih knjig Kranj - Danes od 12, do 17. ure in jutri, v soboto, Od 9 do 15 ure bo pred avlo kranjske občine (če bo vreme slabo, pa v avli) sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin Sejem prirejajo občinska /veza DPM, Center za socialno delo in občinski odboi mladih liberal nih demokratov v sodelovanju / Zavodom RS za šolstvo Svetova lec /avoda bo na seimu otrokom in staršem pomagal pi i dokupu šolskih knjig in poiiehščin # II. J. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Pionirska knjižnica v Kranju VEČ KOT LE IZPOSOJA KNJIG Včeraj so izžrebali zmagovalce tekmovanja KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ, mednarodnega knjižnega kviza, ki ga v okviru Evropskega knjižnega tedna letos prvič tudi v Sloveniji pripravlja nemška bralna ustanova Siftung Lesen. Tekmovanja so se udeležili šolarji iz desetih evropskih držav, vsebina kviza pa je bila tokrat povezana z letošnjo 500-letnico Kolumbovega odkritja Amerike. Pri nas so tekmovanje organizirale Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, občinske splošnoizo-braževalne knjižnice. Zveza bralnih značk Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Včeraj so v kranjski Pionirski knjižnici izžrebali zmagovalca kviza, ob tem je otrokom >n njihovim staršem o svojih odkritjih predaval alpinist Viki Grošelj. Kviz, ki je bil namenjen osnovnošolcem, je potekal od 1. junija do 25. avgusta, v kranjski knjižnici pa so v tem ćasu prejeli kar 75 pravilnih rešitev. Sicer pa to ni edina dejavnost, ki so se je poleg izposoje knjig lotili v Kranjski pionirski knjižnici. Se naprej bodo, tako kot doslej organizirali obiske °trok iz male šole in prvega razreda osnove, da se bodo tako seznanili s knjižnico in knjigo, za začetek s pravljico, seveda. Razmišljajo tudi o tematskih Predstavitvah in si želijo večjega sodelovanja z vzgojiteljicami. Kljub temu da v knjižnico prihajajo predvsem učenci četrtih, petih in šestih razredov os- Včeraj so po predavanju Vikija Grošlja izžrebali srečnega reševalca, ki bo potoval v neznano. To je Radiša Krmenjac, knjižni nagradi pa sta dobila Uroš Lozar in Gorazd Podbevšek. Žrebali so tudi v Radovljici, kjer v neznano potuje Maja Urošević, v Škofji Loki Darja Lavtar, na Jesenicah pa so izmed štirinajstih pravilnih rešitev izžrebali tisto, ki jo je poslala Tanja Avguštin. Vsi sodelujoči bodo imeli tudi možnost biti izžrebani za mednarodno nagrado. novne šole, vodja Pionirske knjižnice Neli Tomšič meni, da je prav mala šola tisti najprimernejši čas, da se otrok prvič sreča s knjižnico. Mnogi otroci seveda to ustanovo obiščejo že prej, s knjižnico se srečajo na urah pravljic, ki se to jesen začnejo s prvo sredo v oktobru ob 16. uri. Knjižnico organizirano obiskujejo tudi učenci višjih, četrtih in petih razredov osnovne šole, takrat jih knjižničarke seznanijo s katalogi in tako navajajo k samostojnejšemu iskanju in izbiranju knjig, ki si jih želijo izposoditi. V Pionirski knjižnici namreč lahko najdejo vso klasiko, uve- ljavljene slovenske pesnike in pisatelje, tudi primerne literarne prvence, tako da izbor nekoliko presega osnovnošolske okvire. Zal so, kot pravi vodja knjižnice Neli Tomšič, finančna sredstva zelo omejena, kar pomeni, da je potrebno knjige skrbno izbrati, prav tako pa se je v zadnjih nekaj leti zelo zmanjšalo število izvodov leposlovja za mladino, ki je iz prejšnjih 15 v treh letih padlo na pet do sedem izvodov posamezne knjige. Se večji problem je s poučno literaturo, saj so naloge, ki jih morajo pisati osnovnošolci, velikokrat tako zahtevne, da ti posegajo že na literaturo za odrasle. Zato se zgodi tudi to, da je v Pionirski knjižnici moč dobiti knjige, ki so sicer na razpolago v splošni. Prav tako pa lahko predvsem srednješolci, ki to želijo, ob splošni hodijo tudi v Pionirsko knjižnico. Kot letošnjo novost pripravljajo še posebno polico za starše, kjer bodo le-tem na voljo knjige s področja psihologije otrok in mladostnikov, o vzgoji in izobraževanju, tudi o zdravju otrok. Seveda pa bodo, kot pravi Neli Tomšič, še vedno enkrat mesečno svojim mladim obiskovalcem zastavljali nagradne uganke, ki so jih otroci že v preteklosti navdušeno reševali. • M. Ahačič GODBA SLOVENSKE POLICIJE Le kdo ni, v zadnjih več kot 40 letih slišal za Godbo slovenske milice. Uspešno je nastopala, kot edini profesionalni pihalni orli,1" v Sloveniji, na številnih protokolarnih nastopih, proslavah, koncertih. Snemala je za radio in televizijo in svojo kakovost potrdila tudi z. nekaterimi posnetimi ploščami. Orkester so ooili znani dirigenti, ki so veliko prispevali h kakovosti. S priznanjem slovenske samostojnosti in promocijo Slovenije svetu je Godba milice spremenila svoje ime. Postala je Godba -ot StCr s'ovcnske policije. Zamenjalo se je strokovno vodstvo m SIra Lanske jeseni je postal umetniški vodja in šef dirigent <»g. Milivoj Surbek. Prve sadove trdega in profesionalno zasta jenega dela so pokazali na promocijskem koncertu meseca ju-Hi lr'I* V Cankarjevem domu v Ljubljani, v veliki dvora- I Je bila nabito polna, so presenetili z deli Milhauda in Nico-vrHk^VC^ francoskih skladateljev. Z izbranim programom in iz-Bo tK Promoc'.iskega koncerta so navdušili poslušalce. Ti so *Otn * Za t'oz'vet glasbeni užitek nagrajevali z bučnim aplav- Kr\y 'imetku mednarodnega poletnega festivala v ljubljanskih nj dn^an so imeli godbeniki uvodni, vabeč nastop - promenad-S( °ncert na Sustarskcm mostu V Ljubljani. Prisluhnili so mu "m mimoidoči m vsi, ki so želeli uiti popoldanski vročini, sta V|°' r>romoc'lsk' program je Godba slovenske policije pred-|n vila tudi /c v Itahji sredi meseca julija. Doživeli so velik uspeh del ' lC im *C zg°tn'°- t,a bi jih poslušalci nagrajevali >e v prvem z U koncerta Na festivalu pihalnih godb v Bruniccu so kritiki p sah, da so presenečeni nad pripravljenim programom in iz- Za ? Lakim ocenam je seveda sledila takoi \isia povabil n. ,onccrte v drugih državah, da posebej ne omenjam vabila za nds'edn,i festival v Bruniccu. 1^ 'ovek bi pričakoval, da bo uspeh godbenike uspaval. Ka) ta ko?*1 ^ tnri8entu mag MUivOJU Surbcku še na misel ne piide. hodPraV' takih načrtih, kot so že pripravljen program za pri nii.n,° sc/om>, organizacija abonmajev v različnih krajih Slovc-/ (1 ■ nadaljnjem sodelovaii|u s < ankaiicvim domom in snemanja spOfv°fram ^adia Slovenije, sc bo orkester slovenske policije nie ?ti ! Sc r novim slovenskim delom Sneguljčico, ki |o jirav za J SK|ada Bojan Adamič Osnovna šola Ivana Groharja Skofja Loka razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA /\ fcNGLE&KI JEZ Vanji za določen čas. Nastop dela takoj! IK IN PODALJŠANO BI PRISHTINA - LJUBLJANA To je naslov ciklusa slik Gianija N. Llalloshija razstavljenih v galeriji Ivana Groharja v škofji Loki. Rojen je bil leta 1965 v Prishtini, kjer je 1985 diplomiral na akademiji za likovno umetnost. 1991 je končal podiplomski študij pri profesorju Andreju Jemcu in istega leta vpisal podiplomski študij grafike pri profesorju Lojzetu Logarju na ljubljanski akademiji. Na slikah upodablja vsakdanje predmete iz sveta, ki ga obdaja in jih na platnih prevaja v subjekte lastnega doživljanja. Slikovit znak, luksuznost, potratnost, obilnost se prepletajo na poti iskanja vrednosti resnične zgodbe. Zgoščene poteze oživijo kot organske oblike, ki se med seboj neprestano bojujejo, spajajo in prepletajo. So "kričeča" resničnost, kjer občutljiva Llalloshijeva roka - oscilograf, nevidno naredi vidno, kot močno nihanje iznad pepela umetnosti. Predmet se pojavi nenadoma iz globin slike. "Linearna arabeska" sili preko roba in spet leže nazaj na površino slike. Ritmična celota, valovanje, vizualno zlomljene črte (kot ideja razbitih stekel pri nadrealistih) so resničnost in njen odsev. Prepletajo se miti in podobe, močni barvni odtenki in ostra notranja zgradba slike. Abstraktno razmišljanje se sreča s fenomenom, ki je nekaj časa prisoten v kričečih in nekaj časa v skromnih - decentnih barvah. Naslikana je bogata igra polna šarma in dražestnosti, ki se s pomočjo potez polasti skrivnostnosti, jezika, ki zavaja, nagovarja in opisuje. "Bloki barv" polni besnosti, viharnosti, "čečkanje", toniranje se mešajo s tesnobo in bojaznijo. V ospredju je protislovje živih barv, ki ga osvobajajo tesnobe, smeji se v brk lastnemu humorju. Užitek je zaprt znotraj slike, ponuja vse, kar je potrebno, da nas opijani, očara in povzdigne. Slika je odprtina za izganjanje duhov To resničnost spreminja v banalnost, ko se prebudi "bak-hovsko veselje" postane globlje od dneva. Kaskade časa se izlivajo čez platno in glej, čas stoji, ne gre več. Obstaja iluzija objekta, vendar je v objektu več dvoma kot v ilu/i|i objekta. Platno je objekt, barva je objekt, motiv je objekt, objekt je objekt. Površina platna in poteza se združita in postaneta iluzija nadaljevanja. Požrešnost, teatralni efekti, vse daleč si ran od omejitev. Polona Hafner LOŠKI ODER RAZPISUJE ABONMA Abonma za novo sezono 1992/93 je raznolik, tako po programu kot tudi po izvajalcih. Tokrat si bodo abonenti lahko ogledali: ZARI S ČUDEN PAR Neila Simona, v režiji Matije Milčmskega in v izvedbi Lo-kega odra: SMIRI (X KOV ZADNJI PRIMI R C harlesa Mara vvitza in režiserja Jaše Jamnika z gostujočim SLG Celje; SNC. Drama in CD I jubljana se bosta predstavila s Shakespearovim KRALJ L M Ll AROM režiserja Dušana Jovanoviča; MGL Lju-bliana bo gostovalo s Flisarjevo KAJ PA l LONARDO? - režija Dušan Mlakar; v abonmajski piogram pa je vključena tudi pred stava PDG Nova Gorica KAVARNIC A C arla Goldonija, v režiji Vita Tauferja l anski abonenti bodo lahko vpisovali abonmaje od 7. do 9. septembra, novi pa od 10. do 16. od 10. do 16. ure v jiisaiin gledališča. k|cr mloiin.ui|e in re/ervai ne spre|emajo tudi pO iclefonu 620 190. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor baročnih in poznobaročnih slik (17.do 19. stol.) iz umetnostno-zgodovin-ske zbirke Gorenjskega muzeja. V galeriji Prešernove hiše so na ogled dela, nastala v likovni koloniji Premantura 92. V galeriji bara Kavka je odprta prodajna razstava jedkanic akad. slikarke Melite Vovk. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina z naslovom Albrecht Diirer (faksimilirani bakrorezi in originalni odtisi). V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik likovne skupine Iskra iz Železnikov. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Izidor Trojar. V pizzeriji Ajdna so na ogled fotografije Miha Kersnika. V bistroju Želva razstavlja akrile Marko Rolc. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KRANJSKA GORA - V okrepčevalnici Rožle je odprta prodajna razstava akvarelov akademskega slikarja Seada Čerkeza iz Sarajeva. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava panjskih končnic in podob na steklo. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Poiegar - Mulej. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Ganija N. Llalloshija. V galeriji Fara so na ogled slike Janeza Justrina. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slikarsko-kiparskih del članov prvega slikarsko-kiparskega tabora Pokljuka 92. V okroglem stolpu je na ogled razstava slik na steklo. V Mini galeriji občine Skofja Loka je na ogled prodajna razstava z naslovom Begunci so med nami TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. PRIREDITVE TEGA TEDNA ŠKOFJA LOKA: VEČER SLOVENSKIH PODOKNIC - Jutri, v soboto ob 20. uri bo na Škofjeloškem gradu Večer slovenskih podoknic, ki ga bo povezoval Janez Dolinar. Sodelovali bodo: Nonet Blegoš, Gorenjevaški oktet, Oktet Jelovica, Oktet Zadružniki, Lovski pevski zbor Skofja Loka, Harmonikarska skupina Niko Železniki in Folklorna skupina Tehnik. TRŽIČ: ŠTUDIJSKA RAZSTAVA - V Paviljonu NOB bo danes ob 18. uri otvoritev študijske razstave čevljarskega orodja z naslovom Dobro orodje je pol dela. Razstava bo na ogled v prostorih A banke. JESENICE: OTVORITEV - Danes ob 18. uri bo v razstavnem salonu Dolik otvoritev razstave slik Branka Čušina, člana Do-lika, s krajšim kulturnim progranom. KRANJ: PROMENADNI KONCERT Tako kot prejšnji teden bo tudi to soboto ob 10. uri promenadni koncert kranjskega pihalnega orkestra na Maistrovem trgu. KNJIGE (SKORAJ) ZASTONJ Knjige po 100 SIT (sto tolarjev) za kilogram! Kje? V bukvami na Jesenicah, Čufarjev trg 4 (stavba knjižnice in gledališča). Kdaj? Samo septembra in samo ob sobotah od 9. do 14. ure. Jeseniška bukvama se namreč oktobra seli v Kranj, zato vabi vse branja in znanja željne Gorenjce, da ji pomagajo pri selitvi tako, da odnesejo čimveč knjig! SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET Slovenski trg 1 64000 KRANJ Številka: 313-02/92-08 Datum: 1/9-1992 VABILO Izvršni svet skupščine občine Kranj je skupaj z Ministrstvom za malo gospodarstvo Republike Slovenije pripravil posvetovanje na temo: 1. Predstavitev poslovne mreže za malo gospodarstvo 2. Projekti in programi za pospeševanje malega gospodarstva (projekt PHARE) Posvetovanje bo v četrtek, 10. 9. 1992, ob 10. uri v sejni sobi št. 15 Skupščine občine Kranj. Vabimo zasebne podjetnike, vodje obratovalnic in direktorje manjših družbenih podjetij, da se posvetovanja udeležijo. NARAVNO ZDRAVILIŠČE 64281 MOJSTRANA Na podlagi 38. člena STATUTA objavlja razpisna komisija ponovno razpis del in nalog INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (ni reelekcija) Za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa - direktorja morajo kandidati izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo organizacijske, hotelirske, komercialne ali ekonomske smeri — da imajo tri oz. pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — da imajo primerne organizacijske in poslovodske sposobnosti Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi oz. izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Naravno zdravilišče "Triglav" Mojstrana, razpisna komisija. Savska c. 2, Mojstrana O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po seji DS zdravilišča. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Gorenjska izguba sorazmerno manjša Zaradi starega, jugoslovanskega zakona o računovodstvu so bilance naših podjetij še vedno podobne elastiki, ki jo je pri prikazovanju poslovnega rezultata moč bolj ali manj raztegniti. Predvsem pa so zelo težavne kakršnekoli primerjave, zato si bomo pri ocenjevanju uspešnosti gorenjskega gospodarstva v letošnjem prvem polletju še vedno morali pomagali z deležem, ki ga ima pri posameznih elementih v slovenskem gospodarstvu. Za izhodišče pa bomo seveda vzeli 10,4-odstotni gorenjski delež zaposlenih. Na podlagi delovnih ur je bilo namreč v letošnjem prvem polletju v slovenskem gospodarstvu zaposlenih 530.448 ljudi, v gorenjskem pa 54.908 ljudi. Pri prihodkih je bil delež gorenjskega gospodarstva 8,9-od-stoten, pri čemer izstopa 11,3-odstotni delež prihodkov od izvoza; pri odhodkih pa je bil gorenjski delež 8,8-odstoten. Pri prihodkih od obresti je bil gorenjski delež 7,7-odstoten, pri odhodkih 8,7-od-stoten. kar pomeni, da je nekoliko bolj zadolženo kot slovensko, na kar kaže tudi absolutni znesek, saj je slovensko gospodarstvo za obresti plačalo 95 milijonov tolarjev in prejelo 53 milijonov tolarjev, gorenjsko pa je plačalo 8,1 milijona tolarjev in prejelo 4,1 milijona tolarjev. Bruto dobiček slovenskega gospodarstva je znašal 20,9 milijona tolarjev, gorenjskega l milijon tolarjev, gorenjski delež je 5,2- odstoten. Izguba slovenskega gospodarstva je znašala 68,6 milijona tolarjev, gorenjska 5 milijonov tolarjev, gorenjski delež je tako 7,3- odstoten. Skupaj s preteklimi pa je izguba slovenskega gospodarstva znašala 106 milijonov tolarjev, gorenjska 8,9 milijona tolarjev in gorenjski delež je bil tako 8,5-odstoten. Pri akumulaciji je bil gorenjski delež 4,4-odstoten. Plače so bile v gorenjskem gospodarstvu v letošnjem prvem polletju glede na lansko leto nekoliko boljše, vendar še vedno nižje kot v Sloveniji, saj je slovenska povprečna bruto plača v gospodarstvu znašala 42.815 tolarjev, gorenjska pa 41.861 tolarjev. Na Gorenjskem je kranjsko povprečje znašalo 46.407 tolarjev, škofjeloško 39.913 tolarjev, tržiško 37.847 tolarjev, radovljiško 37.407 tolarjev in jeseniško 37.181 tolarjev. Plače pa so bile v Sloveniji z davki in prispevki obremenjene bolj kot na Gorenjskem, saj je v Sloveniji na 100 tolarjev čiste plače prišlo 114,1 tolarja prispevkov in davkov, na Gorenjskem pa 108,8 tolarja; v Tržiču 112,5 tolarja, v Kranju 109,5 tolarja, v Škofji Loki 108,6 tolarja, v Radovljici 108,1 tolarja in na Jesenicah 104. 7 tolarja. Mednarodni seminar v Preddvoru V hotelu Bor Grad Hrib v Preddvoru poteka od 3. do 12. septembra mednarodni seminar, ki je doslej potekal v Belgiji, pri reja ga belgijski lOD (mednarodni inštitut za organizacijski in družbeni razvoj) Leuven, v Preddvor so preselili četrti modul. Seminar o svetovanju, managementu in organizacijskem razvoju prirejajo vsako leto, udeležijo se ga svetovalci, managerji in drugi strokovnjaki, ki želijo povečati učinkovitost svojega dela. Tokrat so prišli z Nizozemske, Švedske, Norveške, Nemčije, Velike Britanije, ZDA in Poljske, lani sta program uspešno zaključila tudi dva Slovenca. IOD je uspešen pri svetovanju tako v Evropi kot v ZDA, med drugim dela tudi za veliko in znano družbo IK HA in njene dobavitelje. Uvrščen je na listo svetovalnih organizacij, ki jih Evropska skupnost vključuje v program Phare. V naših podjetij o programu Phare še malo vedo, zlasti kar zadeva direktno sodelovanje s podjetji v Evropski skupnosti, čeprav gre za joint ventures, ki so ob določenih pogojih lahko podprta z ugodnimi denarnimi možnostmi. Prihodnji teden celjski obrtni sejem V petek, 11. septembra, bodo v Celju odprli 25. mednarodni obrtni sejem, ki si ga boste lahko ogledali do 20. septembra, vsak dan od 9. do 19. ure. Sejem bo odprl dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade. Sodelovalo bo več kot. 1.600 razstavljal Cev, približno 35 odstotkov iz tujine, na skupni površini 51.000 površinskih metrov. Pričakujejo vsaj toliko obiskovalcev kot lani, ko so jih našteli 230.000. Med sejmom se bo zvrstilo več spremljajočih prireditev. Obrtna zbornica Slovenije bo nudila strokovno pomoč in informacije sedanjim in bodočim obrtnikom. V torek, 15. septembra, bodo pripravili med narodni dan kooperacij malega gospodarstva, s svojimi dnevi se bodo predstavile Madžarska, Nemčija in Avstrija. Lesni sejem v Celovcu V Celovcu bo od 10. do 13. septembra potekal 41. mednarodni sejem gozdarstva in žagarstva, mizarstva, tesarstva, predelave lesa za industrijo in obrt, na kratko mu rečejo lesni sejem. Gospodarska zbornica Slovenije in Območna zbornica Kranj sta pripravila nastop nekaterih naših podjetij na tem sejmu, z Gorenjske bodo sodelovali: Alples Železniki, Color Medvode, Jelovica Skofja Loka in Merkur Kranj. Nova celostna podoba ob obletnici Nova Gorica Danes ob 16 uri bodo pred vhodom v Mesno in dustrijo Primorske ob njeni 45 obletnici slovesno okrili 2,20 metra visoko in okoli 1,5 tone težko bronasto skulpturo bika, delo prizna nega akademskega kiparia in slikarja Janeza Boljke Ta simbol Ml P a je seveda prepoznaven v novi celostni podobi podjetja, ki jo je izdelal Studio marketing iz Ljubljane MIP praznuje obletnico z do brimi poslovnimi rezultati, in tretjič zaporedoma osvojenim prizna njem nosilca kakovosti '92 na radgonskem sejmu Stalno rast podje tja spremlja tudi skrb za tehnološki razvoj in strokovnost zaposlenih Štirje njihovi mesnopredelovalni obrati so s pregledom komisije EGS temelj izvoza MIP ovih izdelkov, ki je dosegel v preteklem letu 20 milijard lir. MIP se je tudi uspel obdržati na hrvaškem tržišču, kjer preko svojih podjetij z distribucijskimi centri v Zagrebu, Istri in v Splitu proda kar 50 odstotkov svoje proizvodnje mesnih izdelkov Tudi na domačem trgu si prizadevajo za čim večji tržni delež in širijo tudi svojo maloprodajno mrežo Tako bodo jeseni v LJubljani odprli novo predstavništvo z modernim diskontom in mesnico Podpredsednik slovenske vlade Herman Rigelnik na Jesenicah in v jeseniški Železarni Vlada se boji, da razpis za prodajo železarn ne bo uspel Največ bodo morale napraviti železarne same, nekaj bo prispevala država, računamo tudi na tuji kapital, vse pa bomo storili, da bi preprečili stečaj železarn, je dejal Rigelnik. Jesenice, 2. septembra - V nizu obiskov v slovenskih industrijskih centrih, kjer so gospodarske razmere najbolj problematična, je vladna delegacija tokrat obiskala Jesenice. Vodil jo je podpredsednik slovenske vlade mag. Herman Rigelnik, spremljala sta ga minister za industrijo Dušan Šešok in ministrica za delo Jožica Puhar-jeva. Najprej so aktualne gospodarske probleme obravnavali v pogovoru z vodstvom jeseniške občine in direktorji jeseniških podjetij, posebej pa so obiskali in se pogovarjali z vodstvom jeseniške Zele- Ekonomsko socialni položaj jeseniške občni sta razgrnila predsednik jeseniške skupščine dr. Božidar Brudar in predsednica izvršnega sveta Rina Kli-narjeva. Podobno kot v drugih slovenskih industrijskih središčih je tudi na Jesenicah problemov veliko, največji je seveda Železarna, na katero odpade 90 odstotkov izgub. Na Železarno je vezanih največ ljudi, drugih možnosti zaposlovanja skoraj ni. Jeseniška občina je po narodnem dohodku celo na predzadnjem mestu v državi, brezposelnost sicer ni največja, vendar pa je 16,6 odstotna in tako krepko nad slovenskim povprečjem, brez dela pa je že 2.200 ljudi. Hitro narašča število upokojencev, konec junija jih je bilo že približno 7.000. Socialno pomoč dobiva že 12.000 ljudi, kar je skoraj vsak tretji občan. Za socialne pomoči so lani iz občinskega proračuna nameni 21 milijonov tolarjev, iz republiškega 61 milijonov tolarjev, kar je toliko, kot je znašala akumulacija jeseniškega gospodarstva. Svetla točka so nova, zasebna podjetja, ki so v letošnjem prvem polletju ustvarila 28 milijonov tolarjev bruto dobička, kar je 36 odstotkov vsega na Jesenicah, ter približno polovico celotne akumulacije. Delež zaposlenih v zasebnih podjetij pa je 7,3-odstoten. Ob koncu junija so imeli 416 obrtih obratovalnic, njihovo število pa pada, predvsem na račun manjše ga oddajanja turističnih sob. Turistični rezultati so razveseljivi, vračajo se turistične agencije, ki so bile prisotne do leta 1990, število gostov pa se je letos povečalo za 15 odstotkov. Dve podjetji sta v stečajnem postopku, največje težave pa ima šest podjetij, ki imajo blokirane račune, od tega tri družbena m tri zasebna. Blokada sc je konec avgusta približala I milijardi tolarjev. Blokiran ra čun ima seveda Železarna, zalo je razumljiv podatek, da je v podjetjih z blokiranimi računi zaposlenih kar 4.041 ljudi. Rigelnik ie povedal, da bodo v kratkem nadaljevali z izgradnjo avtoceste Hruška -Vrba. saj so krediti preskr bljeni. SČT zahteva le še njihovo zavarovanje. Pri gradnji cest je napovedal koncesije, vlada pa še razmislio 0 uvedbi bencinskega tolarni. bo/1 se seveda podražitve naftnih derivatov, saj bi to povzročilo verižno rast cen. Jeseniška vlada je na torkovi Siji podprla državni program sanacije in rekonstrukcije slovenskih železarn, pričakuje pa denarno pomoč države pri uresničitvi načrtov, ki bodo prinesli nova delovna mesta Kina Klinarjeva je omenila prosto carinsko cono na Plav škem travniku, obrtno cono in programe na področju komu nale. Pomoč pri obratnih si cd s t v i h pa seveda potrebuje Železarna, ki bo tako lahko izpolnjevala naročili lil delala s čim manjšimi stroški ter dočakala morebitno dokapitalizacijo. Marka 59 tolarjev, septembra naj bi cene padle Slovenska vlada, ki je nastopila 15. maja, je doslej sprejela 40 ukrepov, nekaj zakonov je v parlamentu, privedli so do 1.4 Načeli so tudi vprašanje begunskega kampa na Hruški, kjer je več kot 500 beguncev, pri jeseniških družinah pa jih je še 1.750. Rina Klinarjeva je dejala, da so odgovorne že seznanili s tem problemom, saj je tam že hladno, saj je na osojnem bregu Save običajno 10 stopinj Celzija hladneje kot na Jesenicah, vprašanje pa je, ali je smotrno v barakah urediti ogrevanje, ki bi bilo zelo drago, kasneje pa je tako predvideno, da jih bodo porušili. izkoriščenostjo zmogljivosti moč obdržati večjo zaposlenost. Na vprašanje, koliko je vredna jeseniška Železarna, je poskušal odgovoriti njen direktor Boris Bregant, da celostne cenitve še ni, knjigovodska vrednost pa znaša 27 milijard tolarjev oziroma približno 50 milijo; nov mark, prometna pa naj bi bila tolikšna, kot znaša njena letna proizvodnja, torej od 300 do 350 milijonov mark. Analize kažejo, da je pri kvalitetnih programih moč videti izhod, pri masovnih pa ne, prodajo pa bi morali povečati za 25 do 40 odstotno mesečne inflacije, tečaj tolarja pa je na znosni ravni, je dejal Herman Rigelnik in ocenil, da se bo marka po dražila na največ 59 tolarjev, cene pa naj bi septembra začele padati. Vlada je pri obrestnih merah intervenirala z garancijami, padle so na 12 odstotkov, medbančne so zdaj 18-odstOtne, poskusili jih bodo še znižati, napovedal je potni vno intervencijo z garancijami v visini 5 milijonov tolarjev. Se naprej bo vlada dajala pobude 0 odpravi velikega R, če inflacija ne bo presegla 2 odstotkov, bodo odpadli razlogi zanj, kar bo prispevalo k znižanju cen, saj bodo siioški financirani.t manjši. (" c cene kljub temu ne bodo padle, bo vlada intervenirala z uvozom. Prijav na razpis za sanacijo in prestrukturiranje podjetij je veliko, do 7. septembra, ko se rok izteče, jih pričakujejo le več, mnogi torej pričakujejo pomoč države. Največji problem slovenskega gospodarstva je izguba jugoslovanskega trga in sesutje vzhodnoevropskega, prihodnji teden bo vlada obravnavala strategijo trženja S pomočjo bilateralnih spora /umov in blagovnih list naj bi utrli pot na vzhodnoevropske ga, čez teden dni pa bo ustanovna skupščina slovenske banke za izvoz (slovenskega Herme sa), ki bo zavarovala izvozne posle, kreditirala pa naj bi tudi uvoz opreme Slovenska pod|e tja pa lahko računajo tudi na tender Svetovne banke, ki prav tako predstavlja širjenje trga. Poseben problem je finančna nedisciplina, vlada pripravlja /ikon o obveznem načinu po rav navanja upnilko*do)lnllkih razmerij, znižati nameravajo takse SDK, ki naj bi v kratkem doživela preobrazbo, pripra Vljajo tttdi /akon o davčnem postopku in reviziji poslova nja. V državni blagajni denarja ni I ako ministei Sešok kot mi nisiiu.i Puhal |eva sta položila, da denarja v državni blagaini ni, podobno tudi Klinarjeva, ki je dejala, da imajo v občin skom proračunu po (edinih mesecih 16,6 milijona dolarjev nepokritih odhodkov. Dušan Sešok je dejal, da je letošnji proračun ministrstva za industrijo i/črpan, znaša le 25 milijonov mark, petino tega so namenili za Slovenske železarne, kar zanje morda res ni veliko, za državo pa je to veliko. Ra/ pis /a sanacijo podjetij bo končan 7. septembra, do 12. septembra bo vloge pregledali, akcija pa bo potekala prek ra/ vojnega sklada, kamor bodo s sklepom organa upravljanja preneseni poslovni skladi podjetij, ki bodo šla v sanacijski postopek. 7. septembra se prav lako izteče tender za Slovenske železarne, prijav še ni, vse torej kaže, da je vsesplošna slovenska zaskrbljenost zaradi prodale slovenskih železarn odveč, jede ia I Sešok. Jožica Puharjeva je dejala, da so pogajanja o kratkoročnem socialnem spo razumu trda, nujno pa bi bilo spremeniti kolektivne pogdbe, ki so bili sklenjene v drugačnih ekonomskih ra/nierah. Tudi v ministrstvu za delo primanjkuje denarja, porabljena pa so sredstva za novo zaposlovanje, slanli obveznosti je se za pribil žno milijardo tolarjev, zato vlog trenutno ne sprejemajo \ eč. I iikialna nadomestila /.i večje skupine pa so ustavili že maja, sa| so jih nekatera podje l|.i skušala izkoristiti s pomoč jo ustanavljanja vzporednih luni Ireiiutno možnosti torej ni, ministrstvo za delo pa bo sodelovalo pri razpisani sana olji podjetij, seveda pi je moč startati na sredstvi prihodnje* ga leta. Železarna naj bi imela letos 11 milijonov mark čiste izgube Železarne so na|več|i pro blcm slovenskega gospodar stva, ki m rešljiv /goli s finan Ctie sanaci|o, sa| ne bi la/icsila vprašanji trg*, ji dejal Rigel nik Vladi ne tel! prodati le njihove vitalne dele, temveč se zavzema za celotno dokapitali /acijo, pn kateri bi bilo z vcč|o odstotkov, da bi bila tolikinu. kot je železarna vredna. Letos bodo prodali 170 tisoč ton izdelkov, v najboljših časih so jih )60 tisoč ion. Na očitke, da so 20 do 30 odstotkov predrag' novem državnem zboru in da hi si razdeli le mandate samo močnejše stranke. Brez nizkih udarcev Vlada očitno računa, da bo sveženj volilnih zakonov septembra sprejet, zato zasipa poslan ce / osnutki potrebnih zakonov, Dva temeljna zakona «> rO litvah državnega zbora in državnega sveta se nista sprejeta. Samo večji optimisti upajo Staviti, da bosta ta dva /akona prihod nji teden, ko ju ima parlament spet na dnom m redu, sprejela. Soglasja še ni, del opozicijskih strank se v* dnu zahteva referen- dum o volilni zakonodaji oziroma o ljudskem odločanju med večinskim in proporcionalnim sistemom. Možnost referenduma omenja tudi Stranka demokratične oziroma socialdemokratske prenove, vendar predlaga glasovanje o predlogu, ki je sedaj v skupščini, če bi na referendumu dobil podporo, bi bil potem sprejem v skupščini obvezujoč. Ker so predvolilni kampanji neizogibni najrazličnejši udarci političnemu nasprotniku, saj volitve niso noben hec, ampak predvsem brezkompromisen boj za oblast, skuša vlada oziroma ministrstvo za informiranje prepričati parlament, da je sprejem zakonskih pravil igre nujen. Tako pa sta očitno prepričana samo vlada in del strank, od katerih je na primer Demokratska že sama predlagala podpis medstrankarskega sporazuma o pravilih fer predvolilne kampanje. Del strank pa meni, da je kaj takšnega povsem odveč, da bodo stranke same znale oceniti, kaj je dopustno in kaj ne in da bo zakon strel v prazno. Po tej logiki naj bi bilo torej dovoljeno vse. Tudi finančna pomoč iz. tujine, kjer so sedanje opozicijske stranke v prednosti, zato pri sprejemanju volilne zakonodaje zagovarjajo, da bi morali dobiti volilno pravico tudi Slovenci po svetu, ki imajo naše državljanstvo. Prva in druga zahteva sta torej medsebojno povezani. Predlagana pravila igre - za javno volilno propagando sc štejejo volilna propaganda v lavnih glasilih in drugih sredstvih obveščanja, plakatiranje in predvolilni shodi ter zborovanja - volilna kampanja H lahko začne 24 dni pred dnevom glasovanji in m tnora končati 24 ur pred dnevom glasovanja v volilni kampanji mora bili spoštovana pravna vsakogar do Osebnega dostojanstva, nedotakljivost človekove osebne integritete, njegove zasebnosti m osebnostnih pravu i volilni kampa-nji tu dovođena negativna primerjalna politična propaganda. - pn objavi raziskav lavnega mnenja o kandidatih /<■ treba lasno navesti metodologijo raziskave Sedem dni pred dnevom glasovanji m dovoljena objava raziskav javnega mnenja o kandidatih. favna glasila tmejO objavljali volilna propagandna sporočila samo : navedbo naročnika, kar velja tudi za drugo gradivo (filmi, diapozitivi, fotografije itd.). plakatiranje /<• dovoljeno samo na mestih, ki jih določi organ občine, pristojen ra urejan/e prostora shodi m zborovanja morajo biti prijavljeni najkasneje tri dni pred dnevom shoda alt zborovanja. :a volilno kampan/o ne sme/o prispevali denaria tudi podjetja, v katerih javni kapital presega 20 odstotkov celotnega vloženega premoženja Fizična oseba lahko prispeva za volilno kampanjo največ 56.000 tolarjev, zneski "<"/ 5.000 tolarjev pa morajo biti nakazani na Uro račun Pravna oseba pa lahko prispeva največ 500.000 tolarjev najkasneje 60 dni 90 dnevu glasovanja je organizator volilne kampanje dolžan predložiti državnemu zboru poročilo o zbranih m porabljenih sredstvih Presežek zbranih sredstev \c nameni za humanitarne namene Predlog za izdajo zakona o volilni kampanji z osnutkom zakona, ki ga je dala vlada v skupščinsko proceduro, izhaja prav iz predpostavke, da sredstva javnega obveščanja, predvsem osrednja, ne bi smela sama krojiti politike v predvolilni kampanji, ampak mora biti to državno urejeno. Ne gre samo za propagando v sredstvih obveščanja, ampak tudi za volilne shode, zborovanja in plakatiranje. Cilj zakona je omogočiti čim bolj svobodno in demokratično oblikovanje javnega mnenja oziroma svobodno odločanje volilcev o kandidatih za poslance v državni zbor in za predsednika republike. Osnova za to pa je zagotovitev enakopravnih možnosti vsem udeležencem v volilni kampanji, v vseh oblikah javne volilne propagande. Drugo načelo, na katerem temelji predlagani zakon, je spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, kot so človekovo osebno dostojanstvo, nedotakljivost človekove osebne integritete, zasebnosti in drugih osebnostnih pravic. Prepovedana naj bi bila negativna primerjalna politična propaganda. Osnutek zakona predlaga tudi oblikovanje posebnih koordinacijskih posvetovalnih teles, ki naj bi jih pri medijih oblikovali predlagatelji kandidatnih list in kandidatov. Poseben položaj naj bi imela sredstva javnega obveščanja, nad katerimi je izražen posebni javni interes. Gre za dnevnike in druga informativna glasila, katerih ustanovitelji so država, občine in druge pravne osebe, ki so celoti ali delno v družbeni oziroma javni lasti. V njih mora biti omogočena enakopravna predstavitev kandidatov, programov in stališč, tako glede prostora v časnikih ali časa na radiu in televiziji, ki ga dajejo brezplačno v uporabo, upoštevaje časovne in prostorske zmogljivosti. Propaganda je avtonomna, vendar odgovarjajo za vsebino avtorji oziroma udeleženci. Gre za kazensko odgovornost v primeru storitve kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime ter za odškodninsko odgovornost po zakonu o obligacijskih razmerjih. Tu zakon o javnem obveščanju, po katerem je za objavljeno informacijo odgovoren odgovorni urednik, ne velja. Nadzor nad denarjem Pri denarju se vse začne in konča, zato je financiranje predvolilne kampanje eno osrednjih vprašanj. Predlagani zakon predvideva in dovoljuje pridobivanje denarja od fizičnih in pravnih oseb, prepovedano pa je zbiranje denarja od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih podjetij in zavodov, sindikatov in neprofitnih humanitarnih in verskih organizacij. Zakon napoveduje prepoved financiranja s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. Izjema so slovenski izseljenci. Del stroškov volilne kampanje naj bi povrnila država in sicer 10 tolarjev za dobljeni glas, vendar pod pogojem, da stranka predloži državnemu zboru poročilo o zbranih in porabljenih sredstev. S tem naj bi dobila država nadzor nad denarjem, prav tako pa naj bi bila prepovedana uporaba državnih prostorov in opreme za volilne aktivnosti. Ministrstvo za informiranje je zraČunalo, da bo to državo stalo za dodatnih 45 milijonov tolarjev. Nobene škode ne bo, če bi parlament predlagani zakon sprejel. Sedanje dokaj zaostrene politične razmere v Sloveniji dajejo slutiti, da v predvolilnem času ne bomo plesali le polk in valčkov, ampak bodo stvari bližje tekmovanjem v borilnih veščinah. Tam razsojajo sodniki, v tem primeru pa bi lahko vlogi sodnika prevzel zakon Ne bi bilo ravno dobro, če bi bili Slovenci, predvsem pa politični veljaki, po teh volitvah še bolj sprti, kot smo sedaj. ŠTEFAN ŽARGI Nadomestila za brezposelnost zaostajajo Zavarovanje ali (nedosledne) intervencije države Po sledeh obtožbe, ki jo bo Konfederacija novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost vložila na sodišču proti slovenski vladi o neizvajanju Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, o čemer smo že poročali, smo na podlagi podatkov za ves čas veljavnosti tega zakona ugotovili, da je položaj resnično zelo nezavidljiv, saj je nepravočasna valorizacija nadomestil le te dejansko prepolovila. Pogovori s pristojnimi kažejo, da si kar vsak po svoje razlaga ta zavarovalni sistem, zlasti pa nekatere člene tega očitno zelo ohlapnega zakona. Nič novega pri tem ni, da so nekateri birokratski mlini pri tem tudi zelo počasni. Ko je Neodvisnost - KNSS objavila, da bo sprožila ustavni spor proti vladi (kasneje so spoznali, da bo potrebno "pravico" iskati pri rednem sodišču) o nespoštovanju zakona s področja zavarovanja za brezposelnost, smo na sedežu te sindikalne organizacije skušali ugotoviti, kakšen je resnični položaj in ali ni morda to le s političnimi motivi spodbujeni ukrep, saj je Neodvisnost -KNSS razpolagala le s podatki za obdobje štirih mesecev, zakon pa velja že leto in pol. V časih hitre rasti cen - vsaj upamo lahko, da so taki časi za nami - je pri nadomestilih, določenih na podlagi skromnih osnov (v podjetjih so osebni dohodki pred stečajem ali odpustom običajno nizki, neredni, da ne govorimo o izplačevanju dela plač v obliki nakupovalnih bonov, ki se v to osnovo sploh ne štejejo), seveda izrednega pomena način spremljanja rasti cen, ali kot temu tudi rečemo valorizacija. O tem govori naslednji člen že omenjenega zakona: 24. člen Denarno nadomestilo se uskla- juje z gibanjem povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. O uskladitvi odloča upravni odbor zavoda. Ko smo iz Statističnih pregledov Zavoda RS za statistiko poiskali podatke o gibanjih OD od uveljavitve zakona ter na Zavodu RS za zaposlovanje dobili podatke o datumih in odstotkih valorizacije nadomestil, se nam je pokazala naslednja slika: Krivulje na prvi sliki jasno kažejo, da se razkorak, ki ni nastal šele v letošnjem letu, letos kljub valorizaciji v mesecu marcu zelo povečuje (zgornja krivulja kaže rast OD, spodnja pa gibanje nadomestil za brezposelnost), če pa to preračunamo v odstotke zaostajanja, pa dobimo spodjo krivuljo. Vidno je, da so lani julija nadomestila zaostajala za 25, oktobra za 26 odstotkov, januarja smo letos začeli s 30 odstotnim zaostan- kom, ki je julija letos dosegel že 44 odstotkov. Nadomestila so torej bila lani v povprečju nižja za približno četrtino svoje vrednosti, letos pa že za tretjino s tem, da smo se julija in avgusta (za ta dva meseca podatkov še ni) približali celo polovici. Ali drugače povedano: medtem ko so se osebni dohodki od lanskega februarja povečali za nekaj več kot štirikrat, so bila nadomestila povečana le za 2,3-krat in so torej trditve KNSS Neodvisnost, kljub skromnim podatkom v celoti upravičene. Vendar poglejmo si ta sistem "zavarovanja" pobliže: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju brezposelnosti v 14. členu določa, da smo vsi delavci v delovnem razmerju obvezno zavarovani za primer brezposelnosti, v 60. členu pa, da so viri financiranja prispevki delavcev (iz bruto OD) in prispevki or- RAST OD IN NADOMESTIL ZA BREZPOSELNOST ZAOSTAJANJE NADOMESTIL ZA OD V ODSTOTKIH Pravice tistih, ki izgubijo delo Delavci, ki izgubijo zaposlitev brez lastne krivde, imajo po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS štev. 5 z dne 8. februarja 1991) pravico do denarnega nadomestila, denarne pomoči, priprave za zaposlitev ter pravice do zdravstvenega varstva in pokojninsko invalidskega zavarovanja, v skladu z določbami tega zakona in drugih predpisov na teh področjih. Ker nas tokrat zanima nadomestilo za čas brezposelnosti, povejmo, da je čas izplačevanja nadomestila odvisen od časa zaposlitve, njegova višina pa od višine (prve tri mesece 70 odstotkov, v naslednjih mesecih pa 60 odstotkov) prejetih osebnih dohodkov pred nastankom brezposelnosti. Denarno nadomestilo ne more biti nižje od 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka in ne višje od petkratne vrednosti te spodnje meje. Ko se izteče pravica do nadomestila, brezposelni pa ni uspel dobiti drugega dela in dohodki na družinskega člana ne dosegajo ravni določene z zakonom, ima pravico do denarne pomoči, vendar najdlje tri leta od izgube zaposlitve. ganizacij in delodajalcev. Ti prispevki (v računovodstvu smo izvedeli, da gre za dvakrat po 1,7 odstotka od bruto OD) se po istem členu zakona zbirajo v republiškem proračunu, iz katerega dobi preko finančnega načrta pristojnega upravnega organa - v tem primeru je to Ministrstvo za delo - ta sredstva Zavod RS za zaposlovanje, ki jih nato preko svojih regionalnih enot namenja upravičencem. Od tod tudi določilo 24. člena, da o valorizaciji nadomestil odloča upravni odbor tega zavoda. Da se sistem ni v celoti uresničeval, kot to določa zakon, je krivo dejstvo, kot nam je povedala Katarina Kre-sal iz pravne službe tega zavoda, da je bil Zavod RS za zaposlovanje šele maja letos nanovo konstituiran in registriran v skladu z zakonom (prej je bila to skupnost za zaposlovanje), njegov upravni odbor pa se je prvič sestal šele konec julija letos. "Izgradnja" novega sistema je torej zahtevala kar 16 mesecev in v tem času je vse funkcije opravljalo pristojno ministrstvo. Ali je ob vsem navedenem moč govoriti o siste- mu zavarovanja, bo presodil vsak bralec sam. Za konec se vrnimo k valorizacijam nadomestil. V dnevnem časopisju smo prebrali izjavo predstavnice Ministrstva za delo Nataše Belopavlovič, da valorizacije ne spremljajo gibanja osebnih dohodkov, ker to ne dopuščajo razpoložljiva sredstva. Ko smo spraševali naprej, smo tako na Zavodu za zaposlovanje kot iz ust namestnika ministrice za delo Ivan Lapaj-ne slišali enako opozorilo: 24. člen ne določa mesečne valorizacije nadomestil, niti ne obvezuje, da se to usklajevanje izvaja z enakim odstotkom, kot je dosežena rast osebnih dohodkov. Očitno je torej, da bo sodišče, ki bo odločalo o pritožbi Neodvisnosti na ravnanje slovenske vlade, prav to trditev moralo ponovno stehtati. Vsi zaposleni - vsi potencialni nezaposleni, pa bomo do tedaj počakali, da vidimo, kako se bo to naše zavarovanje pokazalo. Se dobra vest: Še v tem tednu, ali najkasneje prihodnji teden, bo slovenska vlada odločala o "ponovni" mest i I valorizaciji nado- MARIJA VOLČJAK V vročih poletnih dneh so ljudje drli na Hlavče njive Kamor gre Rezka, gredo gostje za njo Hlavče njive, 31. avgusta - Izteklo se je dolgo vroče poletje in Prevodnikovi na Hlavčih njivah nad Gore-njo vasjo v Poljanski dolini se bodo lahko malce oddahnili. Ljudje so namreč vse poletje naravnost drli k njihovemu bazenu, ob najbolj vročih nedeljah se jih je tam nabralo kar 800 do 900, predvsem družine z otroki Mladež je veselo čofotala v bazenu in se po toboganu dričala v vodo, starši so poiskali senco, mnogi so prinesli s seboj hrano in pijačo. Tisti z nekaj več cvenka v denarnici pa so si jo privoščili "Pri kosmati glavi", kakor ljudje pravijo penzionu na Hlavčih njivah. Vse poletje smo modrovali, kako bi v Sloveniji lahko veliko zaslužili s turizmom, podžgala nas je izjava vsakega tujca, ki je občudoval lepote naše dežele, posebej Gorenjske. Več smo o turizmu nedvomno razmišljati tudi zato, ker se mnogi niso več podali na morje, tem več ponovno odkrili domače turistične kraje (denimo Bohinj) in ker je bilo poletje vroče kot še nikoli Denar leži na cesti, le pobrati ga je treba, smo lahko slišali ocene o možnostih turističnega razvoja Slovenije. Toda, da ta denar je seveda treba znati pobrati. Potreben je pogum in podjetniška žilica, /a gostinstvo in turizem pa seveda tudi polna mera gostoljubnosti. Zakaj in kako so uspeli Prevodnikovi na Hlavčih njivah'.' Ljudje preprosto pravijo, ka- leden dni so imeli na počitnicah dvanajst bolnikov sanatorija iz 1 r sta, spremljale so jih tri strežnice. mor gre Rezka, gredo gostje za njo. Rezka Prevodnik, rojena Kumer, izhaja iz Kajbitove družine v Zmincu, od malega je torej zapisana gostinstvu. Z možem Janezom sta leta I9b4 odprla gostilno v Gorenji vasi, najprej sta jo imela v najemu, kasneje sta jo kupila Kmalu je zaradi dobre hrane postala zelo znana, gostje so prihajali od blizu in daleč, zaradi Janezove brade se je prijelo ime "Pri kosmati glavi". Leta 1974 sta nekaj let po smrti Rezkinih staršev prevzela Kajbitovo gostilno v Zmincu, ki je prav tako kmalu postala ena najbolj znanih škofjeloških gostiln. Leta 1987 je Rezka zaradi težav z zdravjem dokupila leta in se pri petdesetih upokojila, gostilno pa je prevzel sin Janez z ženo Da nico. Na Hlavčih njihah, nekaj kilometrov nad (iorenjo vasjo so imeli vikend. Toda že po mesc cu dni dopusta, ki to sploh ni bil, so ljudje prišli za njo, najprej na malico in klepet in tako se je začelo. Ljudje so sami po vedali, kaj bi bilo še dobro, kaj bi sodilo k penzionu, pravi Rezka. Tako so pred tremi leti postavili prvi, okrogli bazen Kmalu je bil pretesen, saj je po asfaltirani cesti iz doline puha jalo vse več kopalcev. Lani je bila gneča že toiikšna, da so se odločili za gradnjo novega, večjega, ki meri 2()-krat 8 metrov. Možje podjeten, zna poi skati najcenejše stvari, pripove duje Rezka, bazen je gradil škofjeloški Tehnik, tobogan so napravili v poljanskem obratu Termo, za montažo strojev in naprav je poskrbel mariborski podjetnik, vse je torej domače Rezka i vnukinjo Bredo. I ri otroke ima in deset vnukov, torej se bo kdo že našel za gostilno. Sicer pa v Kajbitovi družini gostinstvu ni zapisana le ona, sestra je pri drmanu, brata Jane/ in Andrej pa se v Torontu v Kanadi ukvarjala / MacDo-naldsovo hitro hrano. Pa oba sta naročena na (»orenjski glas, še pristavi Rezka. izdelave. Vendar seveda bazen je kljub temu draga stvar, saj so potrebne čistilne in druge naprave, da je voda čista, da se v njej, ko doseže 27 do 28 stopinj Celzija ne razbohotijo bakterije. Stal je okroglih 100 tisoč mark. Polnijo ga z vodo, ki po vaškem vodovodu priteče izpod Blegoša. Spomladi, ko je bilo vode dovolj, so ga napolnili in nato čez poletje le dotakali, sa| voda stalno kroži in se čisti s pomočjo filtrov. Ker je bilo poletje zelo vroče in so se vaščaiu baii, da bo vode zmanjkalo, so bazen v največji susi določili z. vodo, ki so jo s cisternami pripeljali iz doline Vzdrževanje bazena seveda ni preprosta stvar, potrebne so redne analize vode, vsakih štirinajst dni se je oglasil inšpektor, analizo vode pa so napravili na kranjskem Zavodu za socialno medicino in higieno. Seveda so morali imeti vse poletje na ba zenu tudi plavalnega mo|stra, ki je skrbel za varnost kopal cev. Tolikšnega navala nismo pri čakovali, ob nedeliah se jih je nabralo celo 800 do 900. Puha |ale so zlasti družine, hrano in pijačo so nekateri prinesli kat s seboj, nismo jih odganjali, pravi Rezka, sa| razumemo, da vsi nun.i|o denai|.t za kosilo Neil vomno je bil obisk tudi zaradi lega tako velik, sai takšnih go stov niso gledali postrani Suei pa, mar to ne sodi h gostoljub nosti in prijaznosti (e ne na kosilo, pa jc marsikdo zavil vsaj k točilnemu pultu na prostem, da si je pogasil žejo, otroci pa so tekli po sladoled ali po priljubljeni pomiri Marsikdo pa se |c za kosilo odločil pono vno, ko |c okusil piavo domačo hrano: govejo |uho, pečenko prazen krompir, zeljnato sole*" s fižolom ter na koncu peClVfli vse za 450 tolarjev. K zdravniku se odpravil'"'' danes, lani sem morala s'c'1 sezone v toplice, letos je nek*! ko šlo, prav. Rezka, v kuhinj« seveda ni bila sama, s.t| sla W I tam sin Janez z ženo Dan"-0' streči }e pomagalo nekaj ^ dentk, zato so bih najbolj dr*' uočeni njeni kuharski nasvej Čeprav se pravi, tla bi mora' bolj paziti na zdravje, so nje" misli v kuhinji. Prihaja je»f% kopalcev ne bo več, prihaj** pa bodo gostje na kosila in1 v čet |c, začeii|a|o se ki .u e, ki* zelje, aiilovi /ganci, pcčen>c ' krvavice... Iei seveda pri nacitih " ' mišljajo o teniškem igrišču. Id bi ga pozimi prekrili s poseb folijo in na njem uredili lede . ploščo. Na griču pri bazei'1' ^ lahko pozimi postavili žk'mk Kozolec toplai bi rada P . uredila v montažni ob|fkl s»-no kuhinio in sobicami ' . kom, s katerih bi bil čud<>^ pogled v dolino, na < ,,),rl,Lj vas in Dobrave Vsaka »°ha.e. bila v drugi barvi, zelena. la Preseje jo, da v korita. To je enkraten kompost, brez vsake ga hlevskega gno|.i Samo od Zemlje |C odvisno, kako bodo roze delale Vsale štirinajst dni vodi sicer doda malo cvetala, toda ta je samo zato, da cvet malo poživi, najbolj pomenih na pa je zemlja, pravi Ani. • I) Dolenc HOVOVKINU Prevarana Stvar, n.so taksne kot se zdijo, spozna v tej srhlj.vk. restavratorka Adr.enne (Gold.e Havvn) ki ima na začetku vse uspešno kariero, »- Wna toliko, kot ie mislila, kajti v muzeju, k,er dela, se pojavi P°nar« d«k |n vse sled, kitalo na mennga moža, k. se tudi ukvarja s staro umetnostjo Njeno zaupame v moža kopm. stvar, t"' n"ul" s . Oa na slabše, ko mož umre v prometu, nesreči in Ad.renne i/ve. s) 1. Zamida Dušan in Simona, r. Bela, Begunje na Gorenjskem 160 2. Kropivnik Matjaž in Brigita, r. Dolmovič, Zg. Brnik 97 3. Tomič Mirko in Irena, r. Eling, C. 1. maja 69, Kram 4. Strniša Gregor in Mojca, r. Katrašnik, C. na Rupo 23 PREDDVOR 1. Ruparčič Igor in Mateja, r. Bele, Planina 25, Krani 2. Jeraša Milan in Vesna, r. Bele, Javorje 19, Skofja Loka Kranj, tel : 064/211-917 jfjf, organizira • pomoč v gospodinjstvu in • čiščenje poslovnih prostorov • dnevno • vsak dan O tedensko - izbran dan ali ob vikendih • mesečno - generalno čiščen|e ah ob drugih priložnostih beljenje, poroka, drugi prazniki Pokličite nas, saj vam lahko v vsakem primeru nadomestimo delovno moči IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 4. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke 9.20 Smrkci, ameriška risana serija 9.45 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, ponovitev lutkovne igrice 10.05 Hollvvvood se jih spominja, ponovitev zadnjega dela ameriške dokumentarne serije 10.55 O raku, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH. ponovitev 12.55 Video strani 16.00 Video strani 16.10 Napovednik 16.15 Umetniški večer, ponovitev; Madež, ameriški nemi film (ČB) 17 50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Sammvjeva super majica, angleški igrani film 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20.26 EPP 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka 21.10 EPP 21.15 Sova 21.15 Roseanne, ameriška nanizanka 21.45 Odprta knjiga: Atlas Slovenija 21.55 Grajske stavbe na Slovenskem 22.00 TV dnevnik 3, Vreme, Šport 22.25 Napovednik 22.28 EP, Video strani 22.30 Sova 22.30 Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.20 Mož iz protja, ameriški film 0 45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.35 Video strani 17.45 Sova, po novitev Dragi John, ameriška na nizanka, Polnočni klici, ameriška nanizanka 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Jazz in blues 20.25 Intervju Dr France Bučar 21.15 Studio City 22.00 Koncert Mi kea Oldfielda, prenos iz Edinburg ha 23.00 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja za mla de 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Murp hy Brovvn, ponovitev ameriške hu moristične nanizanke 12.30 Jutro fon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.40 Glavni osum Ijenec, ponovitev zadnjega dela an gleške nadaljevanke 14.40 The big blue. oddaja za Unprofor 15.05 Nonni in Manni, nemško avstrij sko španska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Poletni šolski pro gram 17.10 Bangkok Hilton. ameriško avstralska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Alpe Donava Ja dran 18.35 Santa Barbara, amen ška nadaljevanka 1915 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 16 V 16 20.55 Spekter 21.40 Ekran brez okvirja 22 45 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23 55 Poročila v nemščini 000 Po ročila v angleščini 0.05 Horoskop 0 10 Poročila 0.20 Gospa, španski barvni film 2.00 Poročila 2.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 1706 Video strani 1710 Rosalyne in levi, ponovitev francoskega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20 00 Hiša naprodaj, humoristična nam zanka 20.30 Atletika Grand pnx meeting, iz Torina 23.55 Gardijada 3 55 Video strani KANALA 945 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Kruta telesa II. ponovi tev ameriškega filma 12 00 A Shop 12.15 Video strani 1845 A Shop 19.00 Napoved sporeda. Vreme 19 02 Risanke 19 10 Kult ura, pono vitev 19.45 A Shop 2000 Risanke 2015 Dnevno informativni pro SLOVENIJA 1 23.20 Mož iz protja, angleški barvni film Zahodno od škotske obale je otoček Sammerisle, na katerem se dogajajo nenavadne stvari Policijski narednik Neil Hovvie prileti na otok, da bi razvozlal primer izginotja 12-letne deklice Rowan Morrison, o katerem je izvedel iz pisma nekega anonimneža Toda otočani so neprijazni, za nameček pa o Rovvan nihče nič ne ve Med preiskavo se mu posveti, da otočani ne spoštujejo vere in da se predajajo čisto svojim kultom... gram 20.30 Vreme 20.32 Indijanske barve, ameriški barvni film 22.15 Vreme 22.17 Poročila v angleščini 22.35 Dnevno-informativni program 22.50 A Shop 23.05 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Venezuela, zadnji del: Kavboji in krokodili 10.00 Mi 10.30 Usoda Jac-kie 0., ponovitev ameriške nadaljevanke 12.05 Telezoo 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Kung Fu 14.25 Ura nepremagljivih mož, italijanski film 16.00 Jaz in ti 16.25 Ži vljenje otrok v tretjem svetu 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Otok sanj: Ženska v čolnu 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 XY nerešeno 21.20 Pogledi s strani 21.25 Nori tip, francoski film 23.10 Šport 23.40 XY -nerešeno 23.50 Hiša Usher, ameriška grozljivka 1.05 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.30 Tenis US open 8.30 Vremen ska panorama 14.45 1000 mojstro vin 14.55 Leksikon umetnikov 15.00 Tenis: US Open 16.00 Hotel Savoy 217, nemški film 16.15 Tenis US Open 17.30 Otoki na koncu sveta, 1 del Kakapo 18.00 Heidi in Erni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Zadnji obredi Masajev 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine 23.20 American supermarket 23 45 Novi Indijanec 0.30 Indijančevo vo lilo, ameriški film 2.10 Poročila/Ex libris RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.55 Pet za pet 12.15 Osmrtnice, zahvale 12 20 - črna kronika 12.56 Pet za pet 1300 Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 18.00 Gorenjska danes jutri 18.20 - Novinarski blok 18.50 Radio Kranj |utn 1900 Nasvidenie l. RADIO TRIGLAV JESENICE 1100 Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 Glasba, EPP 13.00 Danes do trinajstih, EPP 1400 Kulturna dediščina, Obve stila 14.30 Novice, EPP 1530 Dogodki in odmevi 16.00 - Obve stila 16.30 - Novice, EPP 17.00 Lestvica popularnih 40 do 22 ure l. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 1415 Naše okno 14.30 Devizni tečaj 1436 Misel za dan 15.00 - Do godki danes jutri 15.30 Prenos dnevno informativne oddaje Radia Sloven.; i 16.00 Radio Žiri spet i vami napoved programa EPP 17.00 Športni utrinki 17.15 Be gunci so med nami 18 00 Novice obvestila osmrtnice 1816 - Po govor v studiu 19.00 Odpoved programa KINO 4. septembra CENTER amer znan fant pust film FREEJACK ob 18 in 20 uri STORŽIĆ amer trda erot ZVEZDA PORNO FILMA ob 18 in 20 uri ŽE LEZAR prem amer znan fant grozlj GIMNAZIJCI ATOMSKIH PO LJAN ob 18 in 20 uri KOMENDA amer psih thrill PREVARANA ob 20 ur. ĆESNJICA angl znan fant thr.ll POŠASTI IZ RAČUNALNIKA ob 20 uri SKOFJA LOKA amer znan fant trill FREEJACK ob 20 uri RADOVLJICA amer krim film ODDELEK ZA UMORE ob 20 uri Z Domelom v Železnike Kdaj? Pred koncem šolskega leta, naslednjega junija. Kdo? Mladi novinarji, sodelavci naše rubrike, ki se bodo med letom s svojimi spisi, pesmimi, likovnimi deli posebej izkazali. Vsak teden bomo v avtobus dodali eno novo ime. S kom? Z Gorenjskim som, seveda, in z Domelom, nekdanjo Iskro Elektromotorji, leznikov. Kam? V Železnike, kjer bomo njihovi gostje, kjer si bomo ogledali tovarno, muzej pa še kaj, veliko zanimivega spoznali, se zabavali... m gla-iz Ze- _ Torej pridno pišite, rišite, pošiljajte v Gorenjski glas. Tokrat pa že objavljamo ime našega prvega potnika. To je Matiček Žu-mer, osmošolec iz Preddvora, ki je tudi med ravno minulimi počitnicami, ko ste vsi lenarili, pridno polnil stolpce rubrike Iz šolskih klopi in nas zabaval s svojimi hudomušnostmi. Moja torba S torbo sva nerazdružljivi prijateljici. Vsak dan sva skupaj, če hočeva ali ne. Čeprav sva po ves dan skupaj, se malokrat zgodi, da v njej napravim red. Tudi tega mi ne zameri. Vseeno pa je najbolj srečna, če vanjo pokuka moja mamica. Takrat ve, da bo v njej za nekaj dni spet red. Ko iz nje pospravim vso nepotrebno šaro, to so razni papirčki, končki majhnih radirk in knjige, ki jih v šoli sploh ne potrebujemo in v njej ostanejo le še šolske potrebščine, se takoj počuti za kilogram lažja. Včasih mi torba zameri, ker doma ostane kakšna potrebščina. Sprašuje pa se, ali zaradi moje pozabljivosti ali zaradi tega, ker bi rada, da je torba lažja. Janja Pahulje, OS Jakoba Aljaža Kranj Moje- ime je Tjaša. Brat Aleš mi zelo nagaja. Zelo rad me čuka za lase. Tjaša Dolenc. PŠ Lenart Izlet v Poljansko dolino V nedeljo zjutraj smo s starši in sorodniki odšli v Podvrh nad Poljanami. Tam ima gospod Štefan lep vikend in odločili smo se, da bomo preživeli lep dan. Vreme je bilo lepo, kot nalašč za sprehod po gozdu. Hodili smo po stezi mimo vikendov in končno smo prišli do smučišč na Starem vrhu. Ko smo se vračali po poti navzdol, smo zagledali kačo. Nismo vedeli, katera ^e. Mami je trdila, da je modras. Potem so tudi vsi drugi trdili, da je modras, le jaz sem trdil, da je gad. Pri vikendu smo pogledali v knjigo, katera kača je to. Uganil sem jaz in vsi so mi čestitali za mojo pamet. Tako sem doma dobil dve liziki in dve lučki. Seveda jih nisem sam pojedel. Dal sem tudi sestri. Tako sva vsak dobila enako. Rok Pipan, 3. c r. OŠ Jakoba Aljaža Kranj V umazani sivini narava ječi Iz spanja me predrami lepo sobotno jutro. Skozi okno vidim zlatorumene. plavajoče žarke, ki se lovijo na sosednji beli steni hiše. Soba je prepredena s sončnimi nitmi. Vstanem in se oblečeni. Namenjena sem v moj gaj. ki je nekje v zelenem poraščenem gozdičku. Velikokrat zahajam tja. še zlasti, kadar sem jezna. Tik zraven gozda je trata. Predstavljam si reko. razcepljeno na dva potočka. Ob robu gozda sedim in pišem pesmi ter opazujem naravo in jo skušam primerjati v različnih letnih časih. Kamor se mi zazrejo oči. vidim prevladujočo zeleno barvo. Zelena barva je simbol bika. Verjamem v znamenja. Tudi jaz sem po horoskopu bik in barvo obožujem. Najlepše je spomladi. Na travniku je polno cvetlic. Nasute so kot papirji v mestnih ulicah. Metulji se lovijo, v njihovih krilih je mavrica barv. Jeseni je gaj videti kot oguljena starčeva siva brada. Vzrok so tovarne. Pri tem ne morem nič pomagati. Lahko pa le mislim na bolje. Čas teče, nič ne reče. svet sc vrti. z njim pa tudi mi. Prihodnost je noše življenje! tako pravijo politiki na TV. //<> velikem obsegu zavarovanih nevarnosti, odlogplafUa do /f. to. 1992 in motnost izbire pri zavorni im/u dnevne odškodnine z odlogom jamstva 7 dni ali brez odloga. \c |Hr/llli | >< >< I • 111 > 11 i 11 liiliillll.li l| u IrliiMillli |n.|-ii|ili ni /pnlncpi ,u n\all|.i, ki |lll lili s.is llllllk l( 11111 pilili m I (lllIllllS l\\ I S TIK UM< > \ N \K\< ) /l\ I JI VIK, DA NAS BO i HI« >Skl N \S\1I I I n \/\ I -si I J IN Mil | >| II TIH. jj= /.iv.irov.ilnu ,i tn GORENJSKI GLAS Ta mesec na vrtu Za september, kimavec, pravijo: Kakršno vreme prvi dan kane, rado ves mesec tako ostane. Sejmo motovileč Klorofila in vitaminov bo- fata solata je motovileč, al ga sejemo vse premalo! Pridelek je zadovoljiv le v zelo humozni, udelani in pregnojeni (ne svež gnoj!) zemlji. Setvi gnojimo le s kompostom ali šotnico (2 do 3 cm). Sejemo razprostrto ali 7 do 9 vrst na gredo. Ne sejemo vsega naenkrat, pač pa v presledkih (sredi julija, avgusta in v začetku septembra). Rane setve porabimo pred zimo. Primeren je tudi za vmesne setve. Ne prenaša plevela. Za zgodnje setve je uporabno le lansko seme, toletno ne vzkali enakomerno! Setev redčimo, doraščen motovileč pa spodrezavamo (ne pulimo), ker se ponovno obraste! Tako da več pridelka in čiščenje je enostavnejše. Za zimsko uporabo ga prekrijemo z dvojno ali trojno plastiko (mali tuneli). Prenese do 25 stopinj C mraza. Pri nas največ uporabljani sorti sta holandski širokolistni in domači ljubljanski. biramo zdravilne rastline. 11. septembra v vrtu presajamo, zalivamo, pokosimo travo, če želimo, da ta hitro zraste. V soboto, 12. septembra, ne sejemo in ne sadimo, pač pa lahko zalivamo. 13. in 14. septembra pobiramo pridelke, pokopljemo krompir, če tega še nismo storili. V sredo, 16. in v četrtek, 17. sadimo zimski česen. 18., 19. in 20. septembra poberemo pridelke, kot so leča, fižol, kumare, buče, paradižnik in jane-ževo seme. 21. ali 22. sadimo iglavce in zimzeleno grmičevje ter čebulnice, zvončke, žafran in tulipane. 23., 24. in 25. škropimo, pobiramo pridelke, kosimo. V soboto, 26. septembra, ne sejemo in ne sadimo. V nedeljo, 27. septembra, porežemo suhe malinove veje, kopljemo krompir, če ga imamo še v zemlji, gnojimo in škropimo, zadnja dva dneva v mesecu, 29. in 30. septembra, pa le zalivamo v vrtu. Prav je, da vemo: Sadnega drevja in jagodičevja od septembra naprej ne gnojimo več (razen z lesnim pepelom). Tako omogočimo, da se rastline pripravijo na zimski počitek in so odpornejše proti zmrzali. čerji. Tudi starim ljudem je voda zdravilo, ker jim voda poživi krvni obtok. Vodopivci so navadno živahni, urni in čili. -Voda mora biti čista, bistra, brez okusa in duha. Premrzla voda škoduje, zlasti če jo vroč piješ ali na vroče jedi. Koliko jetik, vročinskih in želodčnih boleznij izvira iz tega! Ne pij torej nikdar razgret mrzlih pijač! - Med jedjo navadno ne pij, ampak po jedi. Ne pij nikdar mnogo, ampak po malem! Voda je najboljše in najcenejše mečilo. Pij jo večkrat na dan po požirkih in prepričal se boš. Druga močila so redkoke-daj neškodljiva. Najboljša pitna voda je stu-denčnica, ker nima škodljivih snovi v sebi. Zanesljiva je tudi podtalna voda, kakor jo včasih napeljujejo v vodovode. Manj varna je voda iz vodnjakov, kapnic in zajeta iz rek. V vodnjakih je voda pogostoma prepojena z nesnago, ki z deževnico prihaja v vodnjak. Vodnjak je dober, če daleč naokrog ni nobene greznice, nobenega kanala in hleva. - Kapnice ne morejo imeti popolnoma čiste vode, ker prihaja voda s streh; na strehah pa je vedno kaj prahu, rastlinic, drobnih bitij, ki jih prinaša veter ali pa tudi dež sam. V kapnicah torej ostane vedno kaj sumljivega. - Nekoliko se voda očisti s čistilnimi napravami (pesek, oglje). Rečna voda je zlasti v mestih in njih bližini precej onečejena vsled kanalov, perila itd. Potem ko smo zadnje tri dni sejali ozimino, listnate vrtnine, presajali in zalivali, danes, 4. in jutri, 5. septembra, na vrtu le Porežemo dišavnice in nabiramo zdravilne rastline. Za pripravo spomladanskih škropiv naberemo vratič, njivsko preslico, gabez, luštrek in pelin. Posušimo jih in spravimo, spomladi pa le namočimo. Ce želimo, da nam bo trava spet hitro zrasla, jo v nedeljo, 6. ali v ponedeljek, 7. septembra, pokosimo. 8., 9. in 10. septembra na- Iz stoletne pratike Pijača Najbolj zdrava pijača je voda. Voda hladi in v želodcu zredčuje jedila. Vodo piti je najprikladneje zjutraj pred za-juterkom, po kosilu in po ve- slovenska! hramlmcaI in posojilnica i •.....r SLOVANSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA, je na BLEDU, Ljublpnska c. 7, v pritličju objekta hotela Krim, odprla poslovalnico, \ kateri opravlja naslednje posle: Zbiranje hranilnih vlog in depozitov občanov in pravnih oseb; vodenje žiro računov in tekočih računov občanov in civilno pravnih oseb; opravljanje plačilnega prometa /a občane in civilno pravne osebe; — menjalniške posle Delovni čas nove poslovalnice je od 8. do IV ure, razen sobote, telefon (064) 76-v>20 Delovni čas bomo prilagodili željam strank SLOVI NSKA HRANU NK A IN POSOJILNIC A od I. septem br;i l»>»>; obrestmi- sredstva občanov po naslednjih obrestnih merah 'Tolarska sredstva na vpogled letno mesečno K5 H R 15,53% 1.19% 2- Tolarska nenamensko ve/.in.i su-ilslv.t (In SO.000 tolarjev letno mesečno - od 20 do 30 dni R + 4% 23.22 % 1,73% - nad 1 mesec R+ 6% 25.59 % I.KK H od 35 do90dni R+ 7"„ 26.78 % 1.96 ",, nad 3 mesece R + 9% 29,15% 2.12% nad 6 mesecev R + II ".. 31.52% 2.27 % nad 12 mesecev R+ 14% 35.07 % 2,49 "„ nad 24 mesecev R | 16% 37.44 ",i 2,64".. Tolarska nenamensko vezana siedsiva nad SO,000 tolariev • letno mesečno od 20 do 30 dni R+ 5% 24.41 % 1,81 % nad l mtatc R+ 8% 27.96 % 2.04 "„ od 35 d„ i>,( llm R+ 9% 29,15% 2.12% nad 3 mesece R + 11 % 31,52 % 2.27 % nad 6 mesecev Rti: 32.70 "., 2.35 % nad U mescev R + IS '•„ 36,26 % 2,57 % nad 24 mesecev R + 17% 38.63 % 2.71 % 4 Depoziti z devizno klavzulo za zneske nad 100 000 tolarjev letno nad I mesec x nad t mesece 9 nad 6 mesecev 10% SLOVI NSKA HRANI I NIC A IN POSOJILNICA ima svoja POIIOVna mesta tudi ^ Kraniu na l ikozarjevi I. delovni čas kc od s do 12 m od 13 do urc (sobota zaprto), telefon 064 2? l 'on m v Irziču na ( ankarievi 1, delovni čas |c od K do |S uie (sobota ^Prto), telet,.,, (»64 Ml I HO Pripravimo se na zimo Pečene paprike Podolgovate paprike, vinski kis, sol, sladkor, hren Zdrave mesnate podolgovate paprike operemo, odcedimo ter nato zložimo v pekač ter jih pečemo v poprej ogreti pečici. Medtem postopoma ogrevamo čisto steklenko ter prekuhamo vinski kis. Na liter vinskega kisa dodamo žlico soli in žlico sladkorja. Ko so paprike napol pečene, jih še tople razvrstimo v ogreto steklenko, na koncu jih potlačimo z dvema kosqma očiščenega hrena, potem pa prelijemo z vročim kisom ter kozarec hermetično zapremo s pokrovčkom. Pokrite kozarce pustimo na toplem mestu, da se ohladijo. Tako pripravljene paprike pred uporabo olupimo, jih zabelimo z oljem ter -po okusu - dodamo česen. Na olju ocvrta paprika Rdeče paprike, česen, peteršilj, olje, sol, kis Zdrave mesnate rdeče paprike babure ali krajše paprike s pec-ljem operemo, odcedimo. obrišemo s čisto krpo in jim skrajšamo peclje. Očistimo česen, če je velik, ga razkosamo, ter operemo vejice peteršilja. Pripravljene paprike ocvremo na vročem olju in še tople razvrstimo v poprej pripravljen in ogret kozarec. Sleherno vrsto paprik posolimo in poškropimo s kisom. Med vrstami dodajamo česen in vejice peteršilja. Ko je steklenka polna, jo hermetično zapremo s pokrovčkom. Ste-klenke pustimo na toplem, dokler se ne ohladijo. Poskusimo še me Jajca na papriki Za večerjo si pripravimo okusno jed iz sveže paprike in paradižnika. Na maslu ali olju zarumenimo grobo narezano čebulo, posolimo in popopramo, dodamo dve rumeni očiščeni in na kocke zrezani papriki in dva prav tako drobno zrezana paradižnika, ki smo jima odstranili seme. Dušimo na blagem ognju in ko se dodobra zduši, vmešajmo za vsako osebo po eno ali dve jajci. Ce imate radi česen, lahko že pred dušenjem dodamo tudi nekaj na drobno zreza-nih strokov česna. Postrežemo s kruhom. SOBOTA, 5. septembra 1992 Trgovina »VIKTOR« Kokra 23 a, Jezersko obvešča kupce, da bo ob prvi obletnici otvoritve, to je v soboto, 5 9 1992, znižala cene nekaterim izdelkom: - pivo Union - zaboi 750,- SIT - sir Jošt 1 kg 480 - SIT - minister Gregor 270 - SIT - vino Martin 1 I 75 - SIT - pralni prašek 3/1 360 - SIT - bibita 1,5 I 96 - SIT -olje Cekin II 106.-SIT Trgovina bo v soboto odprta od 9 do 17. ure. Se priporoča za oblak trgovina »VIKTOR« DEMO d.0.0. elektrotehnično podjetje vam nudi: — izdelavo elektroinstalacii — alarmnih naprav — servis in montažo oljnih gorilnikov — kvalitetnih SAT sistemov za individualne in skupinske naročnike — nabavo elektromštalaci|skega materiala po na|konkurenčnrjših oz. na|niž|ih cenah — svetovale na področiu elektroenergetskih naprav in inštalacij — svetovanje na področju finančnih naložb in investicij — vodenje poslovnih knpg za obrtnike in mala podietja -trgovina tudi Pokličite nas po tel. 064/76-592, pogovorili se bomo v obojestransko korist. Se priporočamo. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.35 Video strani 9.45 Izbor 9.45 Radovedni Taček: Slon 10.00 Lonček, kuhaj: Zdrobovi sku- tini žličniki 10.05 Modro poletje, ponovitev 19. in 20. dela španske nadaljevanke 11.00 Zgodbe iz školjke 11.50 Za prihodnost Narodne gale-rije 12.00 Poročila 12.35 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Večerni gost, ponovitev 14.45 Intervju: Dr. France Bučar, ponovitev 15.35 Trideset sekund nad Tokiom, angleški film (ČB) 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 W. Creatorex: Letalska družba, zadnji del angleške nadaljevanke 19.00 EP, Video strani 19.05 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip 20.26 EPP 20.30 Ona + On 21.30 EPP 21.35 Sova 21.35 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 22.00 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.25 Napovednik 22.28 EP, Video strani 22.30 Sova 22.30 Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.20 Mejna črta, ameriški film 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.10 Video strani 16.20 Sova, ponovitev - Roseanne, ameriška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka 17.35 Da ne bi bolelo 18.30 Modro poletje. španska nadaljevanka 19.00 Šaljivec, slovaška humoristična serija 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Klasika 20.25 Zadnji strel, ameriški film 22.05 Mednarodna obzorja: Zikomo, Afrika; ponovitev 22.50 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 TV koledar 8.10 Horoskop 8.15 Santa Barbara 9.00 Poročila 9.05 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 11.05 Govorilnica, otroška serija 12.00 Poročila 12.05 Klicali ste, Milord?, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 12.55 Igra, niz in zmaga, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 13.50 Risanka 13.55 Izbor sporeda za tujino 14.35 I Pagliaci, 3/3 del opere 15.00 Pri hrvaških dobrodel cih, dokumentarna oddaja 16.00 Poročila 16.10 Pika in tihotapci, avstralski animirani film 17.05 Blufon-ci, risana serija 17.30 Podvigi in usode Dedek, 1 del 18.00 Poročila 18.05 TV razstava Peruško Bogda nič 18.20 Santa Barbara 19.00 V za četku ie bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Gospa Dela field se hoče poročiti, ameriško ka nadski barvni film 21.50 V iskanju izgubljenega časa: Mučeniki vere 22.25 TV dnevnik 23.00 Slika na sli ko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horo skop (T.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17 40 Video strani 17.50 Morilec Randy VVebster, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 Dnev nik 20.00 Dežela orgla, dokumen tarna serija 21.05 Zgodba z našlo vne strani 21.35 Dear John, ameri ška humoristična nanizanka 22.20 Sovražnikov sovražnik, švedska na daljevanka 23.00 Hit depo 1.30 Vi deo strani KANALA SLOVENIJA 1 15.35 Trideset sekund nad Tokiom, ameriški film Ameriške zračne • sile iščejo prostovoljce za nevarno nalogo. Priglasi se kapitan Ted Lavvson s svojo posadko. Cilj tajne operacije je bombardiranje Tokia. Po opravljeni nalogi se večina letal vrne na letalonosilko, letalo, v katerem je Lavvson, pa se zaradi napake v motorju zruši na kitajsko obalo. Lavvson je hudo ranjen, amputirajo mu nogo... Dnevno-informativni program 23.50 Videogrom 0.50 Erotična uspavanka 1.35 Program minus 1.35 MCM 2.00 Video strani 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Indijanske barve, pono vitev ameriškega filma 12.10 A Shop 12.25 Video strani 19.02 MCM 20 00 Risanka 20.15 Dnevo informativni program 20.32 Avto ti mes, oddaja o avtomobilizmu in motorjih 21.06 Intervju 21.30 Rume ni lasje in zlata trdnjava, ameriški film 23.15 Vreme 23.17 Poročila v angleščni Deutsche VVelle 23.35 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Heidi in Ernie, ponovitev 9.30 Nič ni bilo že tu, ponovitev 11.00 Ladijski kuhar ima morsko bolezen, angleška komedija 12.25 Vzemi si sonce z mize: Vložene ribe 12.30 Hello Avstrija, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Gospodje s čisto preteklostjo, nemški film 15.05 Ameriški jug: Missisippi 15.30 Jaz in ti 15.35 Najboljše zgodbe Jima Hensona: Vojak in smrt 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Cirkissimo, cirkus iz Kanade 17.55 Ribje zgodbe 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Otok sanj, serija 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.00 Zlata dekleta 22.25 Jezni človek, francosko-kanadski film 0.00 čččas v sliki 0.05 Divja dvajseta, ameriški film 1.45 Poročila/Ex libris 1.55 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.30 Tenis: US open 8.00 Vremenska panorama 11.15 1000 mojstrovin 11.25 Leksikon umetnikov 11.30 Tenis: US open 13.15 Tonski način 13.25 Evropski glasbeni festival 13.55 Yehudi Menuhin, portret velikega violinista 15.15 Amerikance v Parizu, ameriški glasbeni film 17.15 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče - živali iščejo dom 18.00 Heidi in Ernie 18.30 Alpe Donava Jadran 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 La bod, ameriški TV film 22.00 Čas v sliki 22.10 šport 22.40 X Large 23.10 Guns n'Roses in concert, prenos koncerta v Parizu 1.10 Poroči-la/Ex Libris 1.20 1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 Pet za pet 11.20 - Tečaj nemškega jezika 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobo te do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinaj stih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.00 - Učimo se angleščine 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obve stila 16.30 Novice. EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP 18.00 - čestitke, EPP 19.00 - Odpoved programa - l, RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.35 - Misel za dan 14.40 - Minute za družino 15.00 -Dogodki danes - jutri 15.30 - Pre nos dnevno informativne oddaje Radia Slovenca 16.00 19.00 Raz vedrilno popoldne na valovih RA Žiri - 16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca 17.00 - športni utrinki 18.00 - Novice obvestila mali oglasi - somrtnice - 19.00 -Odpoved programa KINO 5. septembra CENTER amer znan fant pust film FREEJACK ob 17., 19 m 21 uri STORŽIĆ amer trda erot ZVEZDA PORNO FILMA ob 18 in 20 uri ŽE LEZAR amer znan fant grozlj GIMNAZIJCI ATOMSKIH POLJAN ob 17. 19 in 21 uri ŠKOFJA LOKA amer znan fant tnll FREE JACK ob 20 uri RADOVLJICA amer krim film ODDELEK ZA UMORE ob 18 in 20 uri NEDELJA, 6. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.05 Video strani 10.15 Program za otroke, ponovitev 10.15 Živ, žav, ponovitev 11.10 O preizkušnji (Lausanne 92) 11.35 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 13.10 Video strani 15 05 Video strani 15.15 Šaljivec, ponovitev slovaške humoristične serije 16.20 Moj stric Benjamin, francoski film 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 EP, Video strani 19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 21.30 Svet narave: Haida Gwai -otoki, ki pripadajo ljudem, angleška poljudnoznan 22.45 Napovednik 22.48 EP, Video strani 22.50 Sova 22.50 Ameriške video smešnice. ameriški varietejski program 23.15 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.30 Video strani 14.40 Napoved nik 14.45 Sova, ponovitev - Murphv Brovvn, ameriška nanizanka, Polno črn klici, ameriška nanizanka 16.00 Športna nedelja 16.00 Beach Vol lev, reportaža z Bleda 16.30 Grand prix v atletiki, posnetek iz Torina 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Druga godba '92: Trevor VVatts, 1 del 20.27 TV prodata ne premičnin 20.30 Metode prepriče vanja, angleška dokumentarna od daja 21.25 Očet|e in sinovi, kopro ducijska nadaljevanka 22.25 Mali koncert Jurka Zoroja, flavta 22.40 Športni pregled 23.10 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.50 Pregled sporeda 7.55 Horo skop, ponovitev 7.50 TV koledar 8.00 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci 9.30 Cobijeva četa, španska risana nanizanka 10.00 Po ročila 10.05 Aeronavta, poljudno znanstveni film 10.30 Ludberg Praznik predragocene Kristusove krvi 11.45 Dalmatinske pesmi 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje 13.00 Mir m dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 15.00 Daktari, ameriška nanizanka 15.50 Risanka 16.00 Poročila 16.10 Opera Box 16.40 Hrvaška spominska knji ga Silvije Strahimir Kranjčevič 17.10 Imam dve mami in dva očeta, hrvaški film 18.50 Ovidij, risana se rija 19.20 TV fortuna 19.30 TV dnev nik 20.06 Predstavljamo vam fina listke za miss Hrvaške 20.20 Ljube zen za Lidijo, angleška nadaljevan ka 21 10 Zabavna oddaja 22.06 Hr vaški feniks Nuštarski način 22.50 TV dnevnik 23.10 šport 23.40 Slika na sliko 0.25 Poročila v nemščini 0 30 Poročila v angleščini 0.35 Ho roskop 0.40 Poročila 0.60 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 1830 Video strani 18.40 Gillette šport 19.06 Olimpiada starih špor tov, reportaža iz Brodancev 1930 Dnevnik 20.06 Murphv Brovvn, ameriška humoristična serija 20 35 Galaktična Odiseja, japonska doku mentarna seri|a 21.30 Odletel bom ameriška nadaljevanka 22.25 Solze v dežju, angleški film 0.00 Video strani KANALA 9.00 Napoved sporeda/Mananne, risana seri|a 9.30 Američana, pono vitev ameriškega barvnega filma 11 06 Prestar, da bi umrl mlad, po novitev španskega filma 12.50 Vi deo grom 13.50 Male živali 14.10 Video strani 1900 Napoved spore da. Vreme 1902 Marlboro music shovv 20.00 Risanke 20.10 Krvna za obljuba, ameriški film 21.36 Interv ju ponovitev 21.46 Operna arija Slovenija 1 16.20 Moj stric Benjamin, francoski film Francija na koncu 18. stoletja Benjamin, zdravnik s podeželja, velik ljubljenec žensk, je prepričan, da se mu nobena ne more upreti. Spozna nedolžno dekle Manette, ki ga odbije. Poleg tega se spre z lokalnimi voditelji, ki ga ne marajo zaradi njegovega uporniškega in nesramnega vedenja, prav tako tudi ne zaradi zapeljevanja njihovih žena. Ko mu naposled uspe osvojiti Manette, ga aretirajo in zaprejo... 22.00 Soba z razgledom, angleški barvni film 23.55 Vreme 23.57 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura, ponovitev 9.30 VVinheber in Bella Musica 10.15 Lepotica in kit, ponovitev 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Onenta cija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Heidi in Erni, ponovitev 13.25 Dekle s podeželja, ameriški film 15.15 Risanke 15.25 Če ti praviš, ljubi bog 15.30 Pogumni krojaček, lutkovna igrica 16.15 Kapitan Smod nik na črni svinji, risanka 16.20 Se dem želja 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.30 Otok sanj, sen ja 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Lukas Resetarits 21.15 Vsa kdanje zgodbe 22.00 Glas Islama 22.05 Shovvbusiness v filmu 22.30 Jaz o sebi 23.30 Gulda non stop 1.00 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.00 Tenis US open 8.00 Vremen ska panorama 9.00 Čas v sliki 9.06 Heidi 9.30 Vesoljska ladja Enterpri se 10.15 Pan Optikum 10.30 Otok zakladov, špansko italijansko fran coski film 12.05 Turisti, tujci, leto-viščarji, dokumentarna oddaja 12.30 Pogledi s strani 13.00 Dober dan Koroška 13.30 športno popold ne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Hei di in Erni 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Usoda Jackie O, ameriška nadaljevanka 21.56 Čas v sliki/Šport 22.05 Zakon v Los Ange lesu 22.55 Ljubim te, Alice B To klas, ameriška komedija 0.25 čas v sliki 0.30 Dvoboj trdih pesti, tajvan ski film 2.10 Poročila/1000 mojstro vin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 800 Napoved, otroški porgam 9.00 Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet 11.00 Radijski sejem, EPP 12.00 Prvi del čestitk, EPP 13.00 Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Tretji del čestitk, EPP 17.00 Razgovor, EPP 18.30 Resna glasba 19 00 Odpoved 1, RADIO žmi 9.00 Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 - športni utrinki 10.20 AlpetourOvo turisti čno okence 11.00 - Novice ifl do godki osmrtnice obvestila mah oglasi 11.40 Sprehod po kmod voranah 12.00 Nedeljska duho vna misel 1215 EPP 12.30 če stitke in pozdravi naših poslušal cev 13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žin vmes vreme promet na varnost glasbena lestvica 15.30 Odpoved programa RADIO KRANJ 8 00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 10.00 Poročila Radia Slo venije 10.06 - Na vrtiljaku z Roma no (otroška oddaja) 11.00 Po do mače na Kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 - Kme tijska oddaja 1 13.00 Dobrodošli med praznovalo 1600 Izbor pe srni tedna 17.20 - športna oddaja 18 30 Nagradni kviz Kina Kran| 1850 Radio Kranj jutri 1900 Nasvidenje jutn KINO 6. septembra CENTER amer znan fant pust film FREEJACK ob 1 7 in 19 uri, prem amer psih thrill PREVARANA ob 21 uri STORŽIČ amer trda erot ZVEZDA PORNO FILMA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer znan fant grozil GIMNAZIJCI ATOMSKIH POUAN ob 17 in 19 uri amer trda erot KRATKA SREČANJA ob 21 uri DUPLICA angl znan fant thrill POŠASTI IZ RAČUNALNIKA ob 19 uri, amer trda erot RAZUZDANE IGRE ob 21 uri ŠKOFJA LOKA amer znan fant thrill FREE JACK ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer akcij film FX UMOR S TRIKOM 2 ob 19 ur. RADOVUICA amer krim film ODDELEK ZA UMORE oh 20 uri TRIKRAT S SLIKO V PRAZNO KAJ PA Z BESEDO? Iz Podnarta do Podbrezij se danes pripelješ po asfaltni cesti, ki pa ima več ovinkov kot pa ravnih delov. Še prej, ko te povezave ni bilo, je bila pa samo »ta stara makadamska cesta«, ki pa je bila za tedanji »konjski« promet res inženirsko speljana. Pred zadnjim ovinkom zgoraj so ponavadi »furmani« popustili vajeti, si otrli potna čela, odpočivali živino za zadnji vzpon pred ravnico. Prav tu, tik nad cesto, je bilo iz konglomerata sezidano obcestno sakralno znamenje. Od njega so ostale samo še zadnja in stranski steni. Že iz tega se da sklepati, da ga je zidal mojster stroke, ki je tudi gradivo zanj dobil iz okolice. Ne ve se več, kateri svetnik tolažnik je iz znamenja dajal tolažbo utrujenim vpregam. Ko je cesta izgubila svoj pomen, je bil pozabljen tudi kulturni spomenik, ki je propadal še bolj, ker je izgubil streho. Ob današnjem ponovnem vračanju z asfalta na odkrivanje svoje kulturne preteklosti bi bilo od Podbrežanov lepo, če bi /namenu' ohnovtli. Mogni-«- M) kje načrti ali slike še ohranjeni? Bilo bi poceni in ohranjanju ljudske umetnosti veliko bolj dopadljivo kot pa prekrivanje velikih cerkva z bahaško »ba-kreno« streho in žlebovi. Samo nekaj deset metrov nižje od opisanega propadajočega znamenja je bilo v bližnji preteklosti ob isti cesti posta- vljeno v spomin in opomin obeležje iz naše polpretekle zgodovine. Prav tako v senci dreves. Kakor že je bilo potem po koncu vojne z belogardisti, je bil tukaj ubit in še prej mučen partizanski borec. To mesto je bilo poškropljeno s krvjo borca, ki v napisu s plošče pravi takole: »Vem, vi tega ne morete razumeti.« In prav je imel. Neki »dispečer belogardizma«, ki mu je bil spomin na partizanovo smrt odveč, je brcnil v ploščo, da se je v spodnjem delu prelomila. Na sliki se prelom dobro vidi in le trhla veja zadaj zlomljeno ploščo drži pokonci. Do prvega močnejšega vetra. Ploščo bo treba obnoviti in obenem očistiti bližnjo okolico. Nekdo je čistil ""domačijo in semkaj pod konglomeratni rob nasproti obeležja potisnil nerabno robo. Ploščo naj plačajo Podbreža-ni, okolico pa naj uredi šolska mladina. Kaj je nujnejše: to ali nabijanje teniških žog na bližnjem igrišču? Jaz pravim: OBOJE. SamO Ovinek višje od tam, kjer stara cesta pade na asfaltno, ki se vije čez Gobovce, že dolgo stoji ob cesti dober meter visok obelisk iz »gorenjskega kamna«. Verjetno v spomin na tragične dogodke iz druge svetovne vojne. V soseščini so Podbrežani zgradili balinišče Žirovci jedo dober kruh Ni ga lepšega vonja, kot vonj po svežem kruhu. O tem smo se spet prepričali pred dnevi, ko smo zvečer stali pred kinodvorano v Žireh. Pa smo zavili skozi odprta vrata in med hlebci in štrucami zagledali prijazneja peka Ivana Lavriha, ki je na police zlagal še vroč kruh, ■• "Od osemsto do tisoč kilogramov kruha pojedo Zirov-ci m okoličani na dan. Vozimo ga tudi na Idrijsko, pa do Sovodnja, Cerkna in Škofje Loke. Večino kruha spečemo ponoči, seveda pa pečemo tudi žemlje, pecivo, piškote, potice... Ljudje imajo radi črn kruh, nekateri pa še vedno bolj pohvalijo belega. Vendar pa se večini naš kruh zdi dober," pravi Ivan Lavrih, ki peče v Oblakovi pekarni v Žireh. # V. Stanovnik Kljub vsem dobrotam marsikdo prisega, da ga ni čez dober kos kruha. Foto: J. Cigler in postavili rampo, ki preprečuje nekontroliran odvzem peska izpod konglomeratnih sten. Stopim bližje k obelisku, ker hočem izvedeti, kaj sporoča s svojim napisom. Iz bližine pa človek ugotovi, na napisa ni več. Ostala je le zbrušena površina kamna in luknje za žebljičke, s katerimi so bile pritrjene črke. Kdo neki si je vzel toliko »nočnega« truda, daje do zadnjega izpulil vse črke z žebljički vred? Kamen tako sedaj nemo priča o njegovem vandal-skem dejanju. Kdo i ne spoštuje iunalkih dejanj naših prednikov, ni vreden, da je sin svojega naroda. Balinarji v neposredni soseščini vneto mečejo krogle, se pulijo za »punte« ter posipajo stezo s finim peskom. Ni pa junaka med njimi, ki bi po končani rekreaciji ob osvežilni pijači dal predlog za obnovo obeliska. Se so živi ljudje, ki vedo. kakšno je bilo sporočilo napisa. Nočnemu »črkožeru« pa še eno vprašanje ali posvetilo. Ah bi tebi bilo vseeno, če bi ti kdo, tebi podoben, /brisal ime z nagrobne plošče'.' No, pa taki kot ti niso pisal' Zgodovine, ampak so anonimno poniknili v njej. Marjan Štcmpihai" Raj v Tržiču Kdor ne verjame na besedo, se lahko prepriča na lastne oči. Raj imamo na Gorenjskem, celo v najmanjši občini te pokrajine, kjer se že dolgo pritožujejo, da jim gre iz dneva v dan slabše. Odslej bo vsak lahko vstopil v Raj že ob začetku "šihta", nadaljeval popoldanskega in opravil še pol nočnega. Vprašate, kje tako dolgo delajo? Ja, v novi restavraciji nad avtobusno postajo v Tržiču! Če so gostinci v kranjskih Živilih dobili nova krila'' Ne, to ne, je pa zasebnik, ki se spo zna na gostilne, sklenil na prometni točki ponuditi malice, kosila in jedi po naročilu za različne žepe Iz lokala, ki je bil več let kot zapuščen grad Trnjulčice, je uredil lično restavracijo Kaj mu je uspelo v samo treh mesecih, si je ob svečanem odprtju lokala ogledalo kar precej povabljencev. Med njimi ni manjkal predstavnik Živil, pogrešali pa smo tr-žiškega župana Smuka Upati je moč, da pri slednjem ni po sredi kakšna družinska konkurenčna klavzula. Potlej bo hudo narobe, če bo župan lačnim in tolažbe potrebnim prebivalcem obljubljal Raj1 • s. S. Tržiški komunalci na Triglavu Tržič, 1. septembra - Delavci tržiškega komunalnega podjetja so skupaj s svojimi kooperanti organizirali 27 in 28 avgusta 1992 vzpon na Triglav To, da je bilo v skupini 29 ponudnikov 8 žensk in 2 upokojenca, sicer ni nič posebne ga, vendar so kar 21 udeležencev sprejeli v članstvo Planin skega društva Tržič na najvišjem vrhu Slovenije Tam so izobesili tudi zastavo z znakom 500-letnice tržiških trških pra vic, pohodniki pa so nosili posebne kape z napisom Šuštar ska nedelja S takimi kapami, ki jih je moč spremeniti v rute, so obdarili tudi osebje na Kredarici. Pa še to! Tržiški komunalci so dali zgled vsem drugim obiskovalcem gora, saj so vse svoje smeti odnesli v nahrb tnikih v dolino. Obenem so se prepričali, da naši Julnci le niso več tako polni odpadkov Za vsak primer so vreče zanje raje pustili doma • S. S. Clio je še v Ljubljani Blejska veslača, I/tok ("op in Denis Zvegelj, sta /e pred dobrimi Itirinajstimi dnevi na javni podelitvi avtomobila clio, kij'" ma ga je /a osvojeno prvo olimpijsko medaljo podelila ljubil."1 ska pivovarna I mon, tako rekoč dobila avto Vendar pa "firbci na Bledu vedo povedati, da se I/tok in Denis po Bledu še vednO vozita s kolesoma in da je clio še v Ljubljani. Menda ni bilo nikogar, ki bi ga pravično preŽagal" in sedaučaka. da ga bo ali kd° kupil in bosta športnika pač ra/delila denar ali pa se bo morda 'c našel kdo, ki jima bo podaril še enega, lanta pa /e gledata koledar, saj se začenja novo šolsko leto tudi na fakulteti in V Uu" bljano |e s kolesom daleč....© (vs) Račka jaz, račka ti... Še pomnite tovariši... Pri časopisu Slovenec so v slabih dveh letih imenovali /e četi'0 uredniško ekipo Zadnjo v začetku tega letina Kol zagotavlja.)0 lastniki, vedno imenujejo najboljše ljudi Se pomnite tovarili- • Kdo bo ostal? Po pismih, ki jih \ zadnjem času dobivamo s kranjskega radi*ist da pričakovali, da bo v kratkem \ hiši ostala le čistilka Samo pogledam, pa vse vem..- j Ka/bui|ena bialka |c M telelonu /ati|evala, da < .oreii|ski g'-,s pogleda, pa /e ve. k.i| v npi-tn piše jj Blagoi |i Naša urednica namreč pogosto trdi, dl določen čl«> trikrat prebere, pa ti nc ve, kaj naj bi povedal Humana brezposelnost Odločna nova direktorica iskrine tovarne i i<<> je poslal.« p|j gram sanacije firme Med drugim pile, da bo potrebno odpu* večje število delavcev Vendai bo to naiedila na human način Poslala |ili bo na borzo dela Slavnostno smo zaključili prvi del oddaje "Zadetek v petek Malce truda in velike dobre volje Žiri, 28. avgusta - Prejšnji petek zvečer je Radio Žiri, v sodelovanju z našim časopisom, v kinodvorani v Žireh organiziral "kviz v živo". Kviz je potekal pod naslovom "Zadetek v petek", tako kot oddaje, ki so bile na sporedu ob petkih popoldne vse od letošnjega aprila naprej. * V drugem paru naj bi (tako bolj pogumna sta se za sodelo- prijavila Vili Peternelj iz Kondi Pižorn je dokazal, da je humorist in pol in nasmejal vso dvorano. Ne bi bilo prav, če ne bi takoj zapisali, da so na petkovi Prireditvi nastopali Gašperji, kakšni, kot vedno. Z vsemi instrumenti, prijetnimi glasovi in humoristom Kondijem Pižor-n°m. In zakaj najprej? Ker so vsem nastopajočim na kvizu Kaj hitro pregnali skrb iz obratov in pomagali, da so pozabi-!'< da so pravzaprav na odru -ln da se borijo za lepe denarne nagrade. Prva med tistimi, ki sta odgovarjala na vprašanja, sta bila Srečko Kavčič iz Zirov in Mari-1» Martinjak i/ Cerkelj. Oba sta pravilno odgovorila na vsa tri vprašanja in si priborila vsak P« tri tisoč tolarjev. Srečko pa je zbral celo toliko poguma, da i* odgovoril na vprašanje "Vse nič*" in seveda dobil vse. I a-^o je bil Srečko v petek res sreč-^ saj si je v pičle pol urice pri-JJJfiil šest tisočakov! je določil žreb) nastopila Janez Močnik iz Smlednika in Janez Štanta iz Škofje Loke. Ker pa tekmovalca iz Smlednika ni bilo v Ziri (menda ga je premagala trema), je na vprašanja o športu, kulturi in o poznavanju Gorenjske odgovarjal sam Janez Štanta Z dvema pravilnima odgovoroma si je prislužil dva tisoč tolarjev. Tretji tekmovalni par pa je prišel kar iz dvorane. Kot naj- vanje Škofje Loke in Irena Tavčar iz Javorij. Irena Tavčar je bila v odgovorih stoodstotno zanesljiva, odločila pa se je tudi, da bo stavila na vse ali ni. In dobila je šest tisopč tolarjev. Tudi Vili je korajžno odgovarjal, vendar pa je med seboj zamenjal odlični kranjski športnici Barbaro Mulej in Marcelo Umik... in se na koncu moral zadovoljiti s štirimi tisočaki. Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli po slabih dveh urah prijetnega druženja v Žireh. Vsi smo bili zadovoljni... tekmovalci, poslušalci v dvorani in pred radijskimi sprejemniki, pa tudi sponzorji, brez katerih lepe prirediteve tudi ne bi moglo biti. Tako je žirovska Alpi-na tistim, ki so uganili skritega gosta z žrebom podelila dve lepi nagradi, vsi pa smo se lahko skritemu gostu tudi nasmejali. Za odrom je bil namreč Tone Fornezzi - Tof.9) V. Stanovnik, Foto: J. Cigler Sponzorji oddaje "Zadetek v petek" so bili tudi tokrat Alpina, Loka, Trgovina Zajček, Kroj, Foto Sturm in Podjetje Jenko. Jane/ Jenko iz Svetega Duha je obiskovalcem v žirovski kinodvorani poka/al tudi svoj nov proizvod.... masko za škropljenje dreves. Srečko Kavčič in Marija Martinjak sta z dobro voljo pregnala tremo. pnsepetovanja niso bila prepovedana Da malce pomislimmmmmm... ZADETEK V PETEK PETEK°'' pr,l)ubl'em kvi7 Gorenjakega glaaa in Radia Žin ZADETEK V ' 5e l , se Ponovno začne 2 oktobra neka) sprememb bo In kviz bo Pole *an,m,v- naP"' "i dober jih 0 tekmovalcev, ki se bodo prijavili za merjenje znanja tako, da m0jn oddajo pokličemo po telefonu (v vsaki oddaji bomo dali bičla l pe,im tekmovalkam in tekmovalcem) bodo tekmovale tudi Pa eki ekipe V ekiP' P* »° lahko družinski člani, klubi, društva ali Goren^il*^ar t8,co DIS,vo °*a 8e »kipa pri|avi na tej prijavnici iz Ker vJ/i ^a 8lasa- 0 vsem ostalem pa ekipo obvestimo Na0r^ 'lud' več ve. bo torej odslej ZADETEK V PETEK tudi za ekipe 1.500 o* prav,,ne odgovore (ko odgovarja ekipa) bodo 1 000 , nim od'n 000 tolariev Jv serijah a. B in C), nakar bo ekipa s pravil Vrednost°VOr0m v 8k,ePm SBr,|i »v8e nic* la,,ko potrojila osvojeno Po 5oo .naarac)e posameznike pa bodo pravilni dogovori vredni i.. 000 m 1 bOO tolarjev v posamezni seriji, »vse ali nič« pa bo 111 i ln kor.a.n„Z pr,'8vit« se za ZADETI K V PftfcK in zabavno, pnietno ■•»no do za vsel P«'ki«Vl7,AM SE ZA SODELOVANJE V KVIZU kin i »UUtLUVANJt V KVIZU Pa (priimek ,n ime. naslov, podatki o vodji ekipe) *■ *23Xftnl tekmoval«<: (Priimek In ime. naslov, telefon ^Sttr«'' Gorenjskega glasa (drugih or.jav ne bomo -----1 Posilite čimprej na RADIO ŽIRI fiđ^R Žim l>r«| na RADIO ŽIRI. 64226 ŽIRI POSEBNA P0NU0BA Samsung 55 cm, teletekst, stereo, raven ekran, 0SD. scort Plačilo na tri obroke I I 57.060 - 10 % za gotovino 52.185 posebni 5 %| popust s tem oglasom 49^60 TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9 do 12 ure in od 15 do 19 ure C Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 V zalogi vse velikosti TV, videorekorderji in HI-FI stolpi S tem oglasom dobite 5 % popust na TV 55 cm. PRVI KORAK V ZAKONSKO SREČO VAM POLEPŠA HOTEL CREINA S SVOJO BOGA TO PONUDBO! 1'rijvtcn ambient, konkurenčne cene.. Inf. po tel: 004/213-650 PONEDELJEK, 7. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.25 Video strani 9.35 Program za otroke: Sammv-jeva super majica, ponovitev angleškega igranega filma 1025 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke 11.05 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 16.05 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Ovca 17.25 Bratovščina Sinjega galeba, TV nadaljevanka 17.55 Koledar: September 18.10 Divje rože: Orhideje, lokvanj, osati; angleška dokumentarna oddaja 18.40 EP, Video strani 18.45 W. Fend: Moja džungli, nemška znanstvena serija 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Žarišče 20.00 EPP 20.05 Dokumentarec meseca: Jamborna cesta 20.30 Iztok Ahdič: Mars, predstava Gledališča "Čez cesto", Kranj 22.00 Grajske stavbe na Slovenskem 22.05 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 22.55 Napovednik 22.58 EP, Video strani 23.00 Sova 23.00 Stara vohunska mačka, angleška nanizanka 23.25 Beg pred umorom, angleška nadaljevanka 0.15 Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija 0.40 Video strani knjiga o poljudno- Šport, 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.35 Video strgani 15.45 Sova, ponovitev - Ameriške video smešni-ce, ameriški varietejski program. Polnočni klici, ameriška nanizanka 17.00 Športni pregled 17.30 Kasaški derby, posnetek z Brda pri Kranju 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika 19.00 Vi-deošpon 19.25 EPP 19.30 TV Dnev nik BiH 20.00 Gozdarska hiša Falke nau, nemška nanizanka 21.30 Gospodarska oddaja: Made in Slove nija 22.00 Ciklus filmov znanih režiserjev - Miklos Jancso: Ljudje brez upanja, madžarski film (ČB) 23.30 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nada Ijevanke 9.00 Dobro jutro. Hrvaška/ Poročila 9.30 Jaz. lutkar: Velimir Hi til 9.45 Mala kinoteka 10.00 Poroči la 10.10 Dobro jutro. Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Dragi John, ponovitev ameriške humoristične nani zanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.46 Poročila 13.56 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 14.46 The big blue 15.06 Pozabljena zgodba, angleška nadaljevanka 15.36 Skrivnosti mesteca U, špan ska otroška nadaljevanka 16.00 Po ročila 16.10 šolski spored 17.00 Ča, kaj, što 17.10 Bangkok Hilton. po novitev ameriško-avstralske nanizanke 18.00 Poročila 18.06 Tudi me sta ubijajo, mar ne? dokumentarna oddaja 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Predstavljamo vam finalistke za Miss Hrvaške 20.20 Hrvaška v svetu 20.60 7/7 21.06 Prepozno za solze, ameriški film 22.45 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.65 Poročila v nemščini 0.00 Poročila v angleščini 0.06 Horo skop 0.10 Poročila 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.26 Video strani 17.30 Gospa De lafield se hoče poročiti, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.16 Meteor izložba 19.30 Dnevnik 20.06 Pričevanja o Indiji, dokumentarna serija 20.60 Grad na soncu, franco ska nadaljevanka 21.46 Brez žensk menda ne gre, angleška humoristi čna nanizanka 22.15 Profesionalci in zaporniki, ameriška nadaljevan ka 23.06 Brez elektrike 23.36 Video strani KANALA 946 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Rumeni lasje in zlata trdnjava, ponovitev ameriškega fil ma 12 15 A Shop 12.30 Video strani 1830 Avto times 1900 Napoved Slovenija 2 20.00 Gozdarska koča Falkenau, nemška nadaljevanka V osamelo staro, gozdarsko koči se vseli družina Rombach. Martin Rombach je vdovec, skrbeti pa mora za tri otroke: osemnajstletno Andrejo, sedemnajstletnega Marcusa in osemletno Rico Z njimi se preseli tudi babica Za družino, navajeno velemestnega življenja, je samota sredi bavarskega gozda velika sprememba Prebivalci Kublacha pa Martinu ne zaupajo povsem, zato si poskuša pridobiti njihovo naklonjenost z različnimi zvijačami... sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.32 Teden na borzi 20.45 Smrtni namen, ameriški barvni film 22.15 Compakt: Deutsche VVelle 23.10 Dnevno-informativni program 23.25 A Shop 23.40 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Zakladnica Avstrije, ponovitev 10.20 Sport Spots, Jet skiing 10.30 Ugrabitev Sabink, nemški film 12.00 Nočni studio 13.00 čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Bosonoga v postelji, serija 14.25 Tarzan in pogrešani satan, ameriški film 16.00 Jaz in ti 16.25 Sama skozi divjino, nadaljevanka 16.50 Jaz in ti - počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Otok sanj 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 športna arena 21.08 Kuharski moj stri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Novosti iz sveta filma 22.40 Konje ustrelijo, kajne? ameriški film 0.35 Šport 0.55 Chica-go 1930, serija 1.40 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.00 Tenis: US open 8.00 Vremenska panorama 15.46 1000 mojstro vin 15.55 Leksikon umetnikov 16.00 Tenis: US open 17.00 Evropske železniške postaje, 1 del Pariz 17.30 Lipova ulica 18.00 Heidi in Ernie 18.30 Ljubezen na prvi pogled 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Bo ter, nemška serija 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop: Nova Evro pa 22.00 čas v sliki 22.30 Avstrijci v Španiji: Expo 92 22.50 V boju z Et no, dokumentarna oddaja 23.20 Jo ur fixe 0.20 Hello Austria. hello Vi-enna 0.50 Poročila/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - črna kronika 12.56 - Pet za pet -13.00 Pesem tedna - 14.00 - Go renjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija 16.20 -Skriti reporter 17.20 - Novinarski blok 18.00 Gorenjska danes - ju tri (regionalna poročila) 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi 18.60 -Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvide nje jutri - 1, RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila 14.30 Novice, EPP - 16.30 - Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 čestitke 18.30 - Informati vna oddaia BBC. EPP l. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.10 Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.35 Misel za dan 14.40 Tolar za knjigo 15.00 - Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno infor mativne oddaje Radia Slovenija 16.00 Radio Žin spet z vami - napoved programa do 19 ure 16.15 Od srca do lonca 16.30 - EPP 17.00 Športne novice 17.10 Otorški program 18.00 - Novice in obvestila osmrtnice 18.10 Mla dinski program 19.00 Odpoved programa KINO 7. septembra CENTER prem amer znan fant grozlj GIMNAZIJCI ATOMSKIH PO LJAN ob 18 m 20 uri ŽELEZ AR Danes zaprto! TOREK, 8. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.15 Video strani 10.25 Program za otroke Zgodbe iz školjke 11.15 Nekoč je bilo . življenje: Hormoni 11.40 Da ne bi bolelo: Otekline, kako si pomagamo, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 15.05 Video strani 15.15 Napovednik 15.20 Ljudje brez upanja, ponovitev madžarskega CB filma 16 50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Lonček, kuhaj: Pohorska omleta 17.25 Biskvitki. ameriška risana serija 17.45 Popotovanje ob reki Zali, 1 oddaja 18.35 EP, Video strani 18.40 Mostovi 19.15 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 Osmi dan 21.00 Novosti založb Odprta knjiga - Atlas Slovenije 21.10 Ambasadorkin mož, franco ska nadaljevanka 22.05 TV dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče Poslovna borza 23.05 Kronika, kanadska dokumentarna oddaja 23.30 Napovednik 2335 Sova Problemčki, angleška nanizanka 0.00 Beg pred umorom, angleška nadaljevanka 0.45 Glasbeni utrinek Jan Sibeli us Pelleas in Melisanda 1.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.36 Video strani 14.45 Dokumen tarec meseca Jamborna cesta, ponovitev 15.10 Sova, ponovitev Stara vohunska mačka, angleška nanizanka. Beg pred umorom, angleška nadaljevanka. Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija 16.50 Slovenci v zamejstvu 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi Koper Slovenska kroni ka 19.00 Orion 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 20.30 Glasba, shovv in cirkus 21.40 Orni zje 23.40 Svet poroča, ponovitev 0.20 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.06 Poročila 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.06 Do bro jutro. Hrvaška 12.00 Poročila 12.06 Brez žensk menda ne gre, po novitev angleške humoristične na mzanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.46 Poročila 13.60 Grad na soncu, ponovitev francoske na daljevanke 14.40 The big Blue. od daja za Unprofor 15.06 Daktari, ameriška nadaljevanka 16.00 Poro čila 1610 Poletni šolski spored 17 10 Bangkok Hilton, ameriško av stralska nadaljevanka 18.00 Poroči la 18.06 Naredi prihranil 1835 Santa Barbara, ameriška nadalje vanka 19 15 Risanka 19.30 Dnevnik 20 06 Predstavljamo vam finalistke za Miss Hrvaške 20.20 človeška ra sa, angleška dokumentarna serija 21.15 V velikem planu 22.50 Dnev nik 23.15 Slika na sliko 0.00 Poroči la v nemščini 0.06 Poročila v angle ičini 0.10 Horoskop 015 Poročila 0.25 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.60 Video strani 18.00 Charlijeva teta. ponovitev angleškega filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.06 Dr žavnik novega kova. angleška bar vna humoristična nanizanka 20 35 Grad na soncu, francoska nadalje vanka 21.30 Helena Modrzejevvska, poljska nadaljevanka 22.46 Splitsko poletje Mojzes v Egiptu 0.46 Video strani KANALA 946 A Shop 10.00 RIS. risanke in spoti 1015 Teden na borzi 10 30 Smrtni namen, ponovitev amen ikega barvnega filma 12.00 A Shop 12.15 Video strani 1900 Napoved sporeda/Vreme 19 02 Risanka 19 15 MCM 19 46 A Shop 20 00 Ri sanka 20.06 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Doku mentarec tedna Festival cvetja 20 56 On je v mojih možganih, ameriški film grozljivka 22.28 Vre me 2267 Poročila v angleščini De Slovenija 1 21.10 Ambasadorkin mož, francosko-kanad-ska nadaljevanka Pierre-Baptiste uspešno konča raziskovalni projekt, odda formulo za izdelavo cepiva, potem pa presenečenemu predstojniku napove odpoved Na razočarane sodelavce se ne more ozirati, Herodova časopisna kampanja ga je povsem diskreditirala Spopad s tako močnim nasprotnikom, kot so mediji presega njegove moči. Sixtine skuša izvedeti, kam je izginil profesor. Frederic ji pove ime neke vasice. To je v bistvu rojstni kraj najdenčka Pi-erre-Baptista V mali kapeli, kjer so ga odkrili, pa zanj zazvonijo - sicer že šestič, ampak tokrat zares - poročni zvono- utsche vvelle 23.00 Dnevno-informativni program 23.00 A Shop 23.15 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 2 6.00 Tenis US Open 8.30 Vremenska panorama 15.45 1000 mojstrovin 15.55 Leksikon umetnikov 16.00 Šport: Tenis; US Open 17.30 Orientacija 18.00 Heidi in Erni 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Jolly Joker 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 22.50 Klub 2/Poročila/1000 mojstrovin Pod svobodnim soncem Ja. Tak je naslov letošnjega že dvanajstega po vrsti Novega Ročka, ki bo rudi letos temeljil na al ter - rockovski godbi, ki jo bodo letos predstavljali mladi, novi bandi iz naših krajev in bližnje tujine. Izmed 43 prijav je žirija Radia Študent skupaj s ŠKUC-em izbrala šest skupin, ki bodo nastopile v soboto, 5. septembra, zvečer v ljubljanskih Križankah. To so: Howitzer iz Kranja, Hic Et Nune z Vrhnike, Res Nullius iz Velenja, Gotschee iz Kočevja in dve skupini iz bližnjega uvoza s Hrvaške, Kutinski Butcher's Bili in Spacecakes iz Umaga. Gostje bodo odlični neo - blues - rockerji Messerschmitt iz Pule, v ponedeljek pa se bo v Križankah pojavil sam Nick Ca ve z The Bad Seeds, ki je sicer v naših krajih že nastopil, jasno z velikim uspehom. • L K. RADIO KRANJ 8.00 Dobro |utro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.56 Pet za pet 12.15 • Osmrtnice, zahvale 12.20 Črna kronika 12.56 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 Go renjska danes 14.20 Novinarski blok 15.30 Dogodki in odmevi 17.20 Novinarski blok 18.00 Go renjska danes jutri 18.20 Tečaj nemškega jezika 18.60 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri l. RADIO TRIGLAV JESENICE 1100 Napoved, telegraf, horo skop, EPP 13.00 Danes do trinaj stih, EPP 14.00 Obvestila 1430 Novice. EPP 15.30 Dogodki in odmevi 1600 Obvestila 1630 Dogodki in odmevi 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 čestitke 18.30 Informativna oddaja BBC. EPP 19.00 Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.15 Naie okno 14.30 Devizni tečaj 14 35 Misel za dan 14 40 Vaš bančni svetovalec 15.00 Dogod ki danes jutri 16.30 Prenos dne vno informativne oddaie R Slov neija 16.00 Radio žin spet i vami napoved programa 16.16 Od srca do lonca 16.30 EPP 17 00 Športne novice 17.10 Aktualna tema 18 00 Novice osmrtnice obvestila 18.16 Po poti vaših vprašanj in pobud 19 00 Odpo ved programa - KINO 8. septembra CENTER amer znan fant grozlj GIMNAZIJCI ATOMSKIH POLJAN ob 18 m 20 uri ŽELEZAR Danes zaprto' ŠKOFJA LOKA amer glasb Um KRALJI MAMBA ob 20 uri _ LESTVICA RADIA ZIRI SREDA, 9. septembra, od 18. do 19. ure Pozdravljeni, dragi moji prijatelji - bralci Gorenjskega glasa in poslušalci RADIA ZIRI. Polni energije po prijetnih počitnicah se vračamo med vas z vašo in našo glasbeno lestvico, ki bo letos na svoji torti upihnila že peto svečko. Kar lepa starost, se strinjate! In ob tej priložnosti smo našo lestvico oblekli v < Lestvico ureja novo obleko - izgleda pa ta- Nataša Bešter kole: PREDLOGI ZA GLASBENO LESTVICO RADIA ŽIRI: 1. Irena Vrčkovnik - Zaljubljena v Portorož 2. Madonna - This used to be my plavground 3. Tommy Roe - Dizzy 4. Čuki - V kraljestvu, ki ga je vzel čas 5. Avtomobili - Obljubljena 6. Miran Rudan - Nekdo v meni 7. Mariah Carrev -1'U be there 8. Nataša Nardin - Poletna noč 9. E Tristemente - Faraoni 10. Jeti - Tvoja pesem 11. Marijan Smode - Nocoj boš prišla 12. Gloria Estefan - Close my eyes 13. Jasna Zlokič - Idi sad 14. Richard Marx - Hazard 15. Heidi - Nisem važna Vam je sprememba všeč? Pomešali smo torej domače in tuje skladbe skupaj, zmagala pa bo tista, ki bo dobila največ glasov. Kupončke pošljite na naš naslov: RADIO ŽIRI, Trg osvoboditve 1, 64226 Žin. Tudi tokrat smo za vas, ki boste skupaj z nami ustvarjali našo lestvico, pripravili lepe naarade. SREČNO! KUPON Domača pesem Tuja pesem Novi predlog Naslov SONČKOV KOT 61, 54, 31... ... so cifre, za katere točno v tem trenutku še ne veste, kaj pomenijo. Počak', bom razložil. Zadnjič se je spraševalo po imenih iz sveta muz-ke, kakršnekoli že, ki se začnejo na črko "B" kot Brigita. Renata je naštela kar 61 imen, (A)Lenka (Aligator se zahvaljuje za razglednico) celih 54, če bi šteli še vse Brotherse, Boyse... je cifra uhuhu, Mateja se jih je spomnila 31... Čist' t'ko, res ste face, jaz sem recimo na "B" mrzu k' sam najbolj leden led. Tudi, če ste si pomagale z revijami, d'best. Omenjeni so bili tudi Boomsi (od Petka band, če se ne motim) full domiselna pa je bila Beti, ki je pod glasbenike na "B" štela tudi sebe, kadar je poa tušem. Torej, če boste v Podbrezju iz hiše 184 slišali ubrano petje - drage dame in gospodje, to je Beti. Mat' kurja gremo žrebat. Srečo je delila sestra od gospodične drugače Nataša ali pa tudi Taška, ki se ji je sicer zelo mudilo. Tokrat je doletelo Tadejo Pinkyman, the Tugo Vidmar Street 12,64000 Kranj Čestitamo, pride dopis, z njim pa v sončka pa to... TOP 3 1. Zaspi pri meni nocoj - Pop Design 2. Največji uspehi - Melodije morja in sonca 3. Use Your Ulusion - Gans End Rouziz NOVOSTI Jih je dost. Kud Idijoti so izdali novo kaseto Glupost je neuništiva. Res je, no tuje tudi kaseta "Hit Parada" (VVolf, Vidmar, Čikita Smode...), Simona Weis je končno izdala svoj D'best Off, ki se mu reče "Mati", Aligator ima seveda v zalogi tudi najnovejši LP Faith No More "Angel Dust", so pa v zalogi še stare zadeve CCR, Pink Floyd, Ramones.be nekaj, v Sončku si lahko nabavite tudi vstopnice za Novi Ročk in Ni-cka Cavea. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 59: Ali je nova kaseta skupine Parni Valjak, ki ima naslov "Pusti nek' traje" že našla svoj prostor na policah pri Aligatorju. Imate dve možnosti, ja ali pa ne. Dopisnice pošljite do srede, 9. septembra,, v uredništvo Gorenjskega glasa, rubrika "Sonček". Pošljite dopisnice pravočasno in ne zamudite, kot so prejšnji teden Tomo, Mojca, Lidija, Saša in Damjana, še to, spet se je začela šola, fuck, a ne. Cav. SERVIS OLJNIH GORILNIKOV Nudimo vam montažo in servisiranje vseh vrst ol|nih gorilnikov, predelavo sistemov na olje, vgraditev avtomatike in svetovanje na področ|u toplotne tehnike V zalogi goniči LIBELA po konkurenčnih cenah (51.400,00 SIT) Pokličite nas, oglasili se bomo. DEMO d.o.o. tel.: 76-592 BUS STATI0N: WHNA DUNAJ, 26. avgusta 1992; PRATERSTADION Mesto prelepe arhitekture, zgodovine in še lepših občutkov. Idealno mesto za stare in nove ljubezni, romantiko. Michael Jackson se je po izidu svoje najnovejše plošče Dange-rous odpravil na svetovno turnejo. Pot, ki jo je začel konec junija, ga je zanesla tudi na Dunaj. Ogrevanje občinstva je bila naloga mlade novinke v pop glasbi Rozalle. Drugega, kot da je zapolnila čas, pač ni bilo pričakovati. Seveda, vsi so čakali njega. In dočakali so trenutek njegove izstrelitve iz dna teme, na površje odra. JAM opremljena z agresivno glasbo, svetlobnimi in pirotehničnimi efekti. Torej se je začelo. Pesmi so si sledile ena za drugo, med njimi odmori za razgibano norenje občinstva. Michael se je dotaknil tudi svojih korenin (jackson 5) z majhnim medley-jem treh skladb. Višek pesem Fll be there. Po dveh urah glasbe, v katerih se M. Jackson NI dotaknil vseh svojih največjih uspešnic (manjkale so BAD, ffl the Closet, Iberean girl in zadnji sp Who is it), so stadion napolnili nežni zvoki pesmi Man in the Mrror. Konec se približuje. Še priprave za odhod z odra in nato sam POLET M. Jacksona med zvezde, kamor tudi spada. Glas, da je to tudi ko- Ml.26.AUGUST 92 VVIEN PRATERSTADION nec koncerta, je neizprosen Michael Jackson je pravkar zapu-stil stadion. Nič hvala ali kakšna podobna beseda. Le občutek Jaz sem tukaj - vi navadni smrtniki pa v varni razdalji tam daleč. Monitorji so obvezen del opreme, tako da so tudi tisti daleč zadaj videli vse, kar se je dogajalo na odru. Mogoče niso videli le spremljevalne skupine, ki je bila skrita v temo (kaj hočemo). Zanimanje za koncert je bil° velikansko, propaganda in stalna prisotnost v medijih je pač naredila svoje. Tako se ni nihče čudi' razprodanemu koncertu. Več kot 80.000 mladih. Ima življenje v zaprtem svetu tudi negativne posledice? Dunaj, 26. avgusta 19912 Zdravko Bavdek PHPRmp vabi v jezikovne tečaje t angleščine (zač. m nadaij.) t nemščine (zač in nadali) • italijanščine (zač.) Tećaji so 40 urni in so namenjeni otrokom starostnih skupin od 6 do 12 let CENA DEM 195 (SIT protivrednost) Možnost plačila na 4 Čeke! Ob takojšnjem gotovinskem plačilu 5% popusta1 Vabi tudi v tečaje PLETENJA IN KVAČKANJA (od 8 do 15 let) Vpis bo v avli hotela CREINA vsak dan od 15 do 18 septembra 1992 med 16 30 in 19 00 in 19 septembra med 10 in 12 uro. INFORMACIJE: ©^^JJ^B^ KVRUM FOTOKOPIRANJE • SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJ FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA PISARNIŠKE OPREME • PRODAJA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN • PRODAJA ŠOLSKIH H i! HI H'VlN • l'AI'IHNK A ZVEZEK A4 od 80 do 145 SLT SVINČNIKI od 14 do 31 SLT KERAMIČNI SVINČNIK 255 SLT ZVEZEK A5 od 50 do 70 SLT ŠOLSKI NAHRBTNIK 2.510 SLT Kompletni program pisal PILOT! Pri nakupu nad 3.000,- SLT vzamemo dva čeka! GREGORČIČEVA 6 (ZA GLOBUSOM), 64000 KRANJ TEL: 064/213-162, ODPRTO 8. - 14.. 16 - 19. ure, SOB 8.-12 ure USPOSABLJANJA za uporabo računalnikov IPIS Kranj, d.o.o. tal.: 064/323-253, 323-171 na GORENJSKEM ŠKOFJI LOKI In na BLEP1' informacij« 064/77-9^ Infronmcije 064/632 •4J SS"* I_ ^ v tujino C *«P%dSil°«>v rrtl0 gorop* 1al,4«cloW)»-Pon torica Marjeta dobiva zvišan pritisk STA piše, da smo julij? »izvezli v tujino« in »uvezli«, kar pomeni, da smo »zvezli« Prl' manjkljaj v menjavi s tujino Ker smo več »uvezli« kot »izvezli*-smo pozitivni saldo na območju »negdanje Jugoslavije« zabeležili le z BiH in Makedonijo... Na zasedanju republiškega parlamenta naslednji teden bodo poslanci nadaljevali z razpravo o ekonomskem programu Drnovškove vlade Bo prav zanimivo, kaj bodo »zvezli«. SESTAVU F KALAN II'.'na'1 drevo DOMOVINA ILIROV tvorec jap sekte mnadvla DOLETE IZ22 128? GORA V švici FtKMOCJI na ..i 11 N' t TU NI alkohol vo0ne živali naprava zamerj hitrosti 1i' BBB talna obloga ITVMM «1 matu 3T 3 mest0v istri AM politik preds 'me >onm okite nje uSp vojaška ptvnica 23 39 TRAČNICA LEVflS CAR l 25 t I MIN' pitja glavno Ml 'BIH 9 tursko GOVlVt MESTO V ItAlMA . 11 l— ■»ANINA ► .. NMM NI'Ml HUMU I »L »NASU 19 Ml M . Mln.iji Al OST KONRAD • HINAliLM LAHKA REDKA TKANINA l/V KRAK III KI MINAM NA 'Al JU AIRl'.KA ANTILOPA 18 NORO I'. CUVARKA ZLATIM JABOLK popust pri ceni 27 '.IHIHSM prag070 jeća 1/ iv.Vak tolkalo NAJVIŠJA _ka£IA_ —go-"~an—ar so iro "2T~-3T W3T tt r? ?3" H-1 JI ANI a* m* t .>!' I-.K l"U"t'* NAJVEČJA I iN ;t ii' v juNi A M' H K ,A|.li«N',» otok 1<> Ni ..'Ni LOKAL N '.ii JI/NAK PRl TROJI IVAN 10trić 20 VlAi'l.l.A III >!■•,» A PAPIGA A .'NIK ■ nrn ku10/A 13 22 ANI.' STOJAN SAJE jalostna usoda nekdanjega Maršalata v Tržiču Vila, ki spominja na hišo strahov V nekdaj varovane stavbe danes lahko vsakdo vstopa in uničuje imetje. T/žič, 1. septembra - Nekdanja Elbertova vila na Kokoški 82 v Tržiču, preurejena v gostišče Maček, je že drugo leto zaprta. Stavba in bazen nad njo vidno propadata, povsod pa so tudi sledovi vandalskih obisko-.valcev. Vlomljena vrata, razbite šipe in uničene peči. Po drugi svetovni vojni so Predilniškemu pravniku Elber-!u> ki je sodeloval z okupatorom, nacionalizirali njegovo vilo v Tržiču. Stavba je pripadla državnemu protokolu, ki je dal zgraditi še en objekt in zunanji bazen. Vse premoženje nekda- več niti vila niti gostilni njega Maršalata je septembra 1985 slovenski izvršni svet predal v uporabo občini Tržič. Naslednje leto je tržiški izvršni svet odločil, da objekte nameni za opravljanje gostinsko turistične dejavnosti. Glede na to je izvršni svet SO Tržič 25. decembra 1987 oddal vilo v najem za nedoločen čas zasebnemu gostincu Ivanu Mačku iz Kozjega. 2e junija 1988 je najemnik prenesel pravico najema na sina Janka. Vilo so obnovili in preuredili v gostišče, ki pa ni nikoli prav zaživelo. Potem ko je bilo pol leta zaprto, so 10. aprila 1991 najemno pogodbo z gostincem razveljavili. Še manj sreče je bilo s tako imenovano klubsko stavbo, iz katere so šele marca 1989 prisilno izselili nekdanjega oskrbnika Miroslava Zivlakovica. Na razpis za oddajo stavbe so se sicer prijavili trije interesenti, vendar je zaradi previsoke cene edini resni kandidat spomladi 1990. le- Ostanki vandalizma v klubski stavbi ta odnehal v pogajanjih z občino, zato je stavba ostala prazna. Premoženje, ki je vsak dan vredno manj Ob takem gospodarjenju s stavbami nekdanjega Maršalata njihova sedanja podoba niti ne preseneča preveč. Dovoz k vili je zaraščen, na stavbi je še vedno napis Gostišče Maček, vrata pa so zaprta. Le odprte naoknice so med torkovim neurjem opletale sem in tja ter z ropotom prekinjale tišino. Ob v ili je bilo opaziti tudi stare radiatorje, smeti in razbito steklo. Hoja prek nepokošenega in mokrega travnika ni bila nič kaj prijetna - vsa zemljišča merijo več kot 18.700 kvadratnih metrov, saj je pot do zgornje stavbe povsem zaraščena. Tam pa se je ponudil prizor, nad katerim bi se moral vsak od odgovornih zamisliti! Zunanji bazen je neuporaben -Foto: S. Saje Odprti bazen je močno načel zob časa, šupa ob njem komaj še stoji, zgornja stavba pa je precej poškodovana. Vstopil sem skozi odprta vrata in hladen piš je zavel po hodniku zaradi razbitih šip. Po stopnicah sem se povzpel do zgornje sobane, kjer kraljujejo le drobci razbitih stekel in potrgane zavese ob poškodovanih pečeh in odprti omari. Če bi človek verjel v strahove, bi jih tam gotovo zaslutil. Občina želi stavbe prodati Po revidirani pogodbi z gostincem Mačkom so v tržiški občini prek dveh razpisov skušali prodati celotno premoženje. Doslej niso bili uspešni, saj je med interesenti malo kandidatov s polnim žepom, ugotavlja predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic. V občini tudi ne želijo prodati vile nekomu, ki bi zanemaril še ta objekt. Obenem vztrajajo pri določeni namembnosti za gostin-sko-turistično dejavnost, ki bi ji lahko dodali tudi športno-re-kreativno vsebino. Postopek dogovorov za prodajo vile resnemu interesentu je zavrl, kot poudarja Viktor Blagotinšek iz oddelka za splošne zadeve in finance, tudi sprejem zakona o denacionalizaciji. Zaenkrat sicer niso dobili vloge za vrnitev vile, vendar zaradi negotovosti stavbe ne bi nihče kupil. Hkrati čakajo na izdajo odločbe o Elbertovem državljanstvu ob nacionalizaciji njegovega premoženja, kar naj bi bilo kmalu rešeno. Za objekte bo v kratkem pripravljena nova cenitev, napoveduje Ivan Eler iz oddelka za prostor in okolje. Prvotno je namreč občina prodajala nepremičnine za 650 tisoč DEM, kar pa ni sprejemljivo za današnje tržne razmere. Po cenitvi bodo predvidoma začetek jeseni ponovno pripravili razpis za prodajo objektov, ki jih bo moral kupec pred uporabo vsekakor temeljito obnoviti. Komentar k vsej zgodbi najbrž ni potreben. Pa vseeno! Če stavb ne bodo kmalu prodali, od njih ne bo ostalo kaj veliko. Policija samo uradno ugotavlja, da je nekdo vlomil vrata in razbil šipe, zaradi posledic takega početja pa je propadanje stavb še hitrejše. E- Z. MAČEK Vojašnica Kranj ni več Balkan Poletno lenarjenje mi je *medlo pisanje gospoda Zma 8a Jelinčiča o dogajanjih v sanjski vojašnici. Točneje, Odprto pismo ministrstvu za obrambo. Delo, 9. avgusta. Re k«l sem si, ah, spet Jelinčič. Njegovo dramatiziranje gre ta-*o daleč, da se človek počuti ^roženega. Od Jelinčiča, ah °d Bosancev? Vendar nič ne Moremo za to. V demokraciji ima vsak pravico izraziti svoje negodovanie. Tudi sam sem bil nckaj časa v l.O m opa/il. da Jc bilo kar nekaj oficirjev i/ J A. !2Java g. Jelinčiča v Delu se mi Jc zazdela pretirana, saj so stVan, ki jih je opisal, zelo ne Varne. Kdo ve? Mogoče ima pa Prav? Da bi si pomiril vest. *em sc odločil, da malo poglc dani po Vojašnici Kranj, ^eba, ob katero sc je spotak ml 8 Zmago Jelinčič, je stotnik 1 razreda Branko Radojčič, ki nai hi oh koncu vojne prestopil Vstran 1 o. Omenjeni sioimk naJ bi vojakom govoril, kako je ftfeionalna /avednosi najslab * 'a Slovenijo in poveličeval bratstvo in enotnost. Sledile io *c podobne obtožbe Najprci seni sc napotil v Po- *rajuiski slab I ( ) in se pogo ^arial s poveljnikom štaba, g. B°ianom Šuligojem. Povedal Jc< da 1.() m- hi nikoh dovolila ake neumnosti, da hi v svojih ^rsl'»h obdr/ala takega častni "a. ^ r\t^A- » Podrobnimi podatki ni mogel postreči, zato me je najavil poveljniku vojašnice, gospodu Jaki Vidicu G. Vidic jc rade volje povedal vse, kar je sam vedel o g. Ra-dojčiću. G. Radojčić jc bil sprejet v učni center kot poveljnik ene od štirih učnih čet. G. Vidic ni točno vedel, kdaj je g. stotnik prišel v T.O.; ta podatek ima Ministrstvo za obrambo. Radojčić je po njegovem mnenju dober Častnik, ki svojih nadre lenih še ni razočaral. Na vprašanje o pritožbah jc g. Vidic dejal, da jih dobiva če/ vse poveljnike čet, kar je razumljivo, sa| so vsi strogi do vojakov Radojčićeva dikcija ni ravno najboljša, vendar mu gre v hvalo, da je med bivšimi častniki JA prvi opravil tečaj jezika. Kako, da je g. Jelinčič tako ostro pisal? G. Vidic je naka/al eno od različnih možnosti, Med vojaki je prav gotovo kak simpatizer Jelinčičeve stranke. Ko jc Ic-ta prišel v Kiani s s\o JO kampanio, so mu pmcdali. kako in ka| Vsak lahko po svo je interpretira dogajanje okoli sebe in Zmago Jelinčič je to izkoristil zato, da bi pritegnil čim več ljudi V te) točki se je pogovor nagnil na politično stran. Kakšno je politično delovanje v vo|aš-niči? U/n° )*** **UH Kranj G. Vidic je razložil, da oseba, ki je v službi v T.O., ne sme pripadati ali simpatizirati z nobeno stranko. Enako velja za vojake znotraj vojašnice. Ko vojak ni več v vojašnici, ko je prost, je politika njegova stvar. Glede tega lahko počne, kar hoče. V vojašnici se fantje niti ne morejo ukvarjati s politiko. Njihov urnik je nabito poln in nimajo časa še za take stvari. Privatne zadeve vojakov in častnikov se vodstva vojašnice ne tičejo. V stari vojski so vedeli za vsak človekov premik, vse je bilo pod nadzorom. Zdaj se nadzor omejuje na območje vojašnice in na dejavnosti, povezane s tem. Naslednji člen v verigi bi moral biti stotnik Radojčić, vendar jc bil na dopustu in zato nedostopen. Zato je sledil pogovor s častniki, ki z njim delajo v četi. Povedali so, da so zelo "športna" četa. Ves čas vzdržujejo kondicijo, ni lenarjenja. V primci |.i\ i / ostalimi i etann |c Ra dojčićeva, tretja četa. še najbolja / Brankom sc dobro ra /.umejo, pravijo, da je dober človek in da je pravi vojak. Zanimalo me je. kako je g. Radojčić prijel v enoto, ali je imel kakšne težave s prilagoditvijo... Vsi častniki so bili na usposa bljanju v Poljčah, kjer so začeli vse i/ nič Ko so nastopili slu> bo v učnem centru, je bilo za vse enako. Radojčić je bil prav tako, kot drugi "na čakanju" do marca letos, ko so prvič sprejeli mlade vojake Zanimivo |e mnenje enega od častnikov, ki pravi, da bivši jugoslovanski oficirji ne bi smeli imeti takih položajev. To pa predvsem /ato, ker so fantje, ko pridejo v vojsko, polni narodne zavesti in ponosa in so zelo razočarani, ko vidijo, da jim poveljuje bivši oficir J A. Io ni dobro za moralo, še po sebej na začetku Po pogovoru s častniki sva z motim vodičem obiskala vo|a kc tretje čete pri pouku. Od fantov sem zvedel, da nimajo težav s svojimi nadrejenimi, s katerimi so v sproščenem odnosu in si vse povejo. Zadovoljni so s stotnikom Radojčićem (še posebej zdaj, ko je na dopustu, ha, ha). Povedali so, da so bili zelo presenečeni in razočarani, ko jih je v slovenski vojski sprejel "pod komando" bivši oficir JA. Dodali pa so, da jih to ne moti več in da se z njim dobro razumejo ter da je Jelinčičevo pisanje ena sama laž. Kar se tiče slabe dikcije g. Ra-dojčića, je baje on sam povedal, da se trudi govoriti čimbolj pravilno in naj ga vojaki sami opomnijo, kadar se bo kaj /motil. Čez življenje v vojski se ne pritožujejo preveč, tudi jih ne moti, da se s športom in drugimi kondicijskimi vajami ukvarjajo več, kot drugi. Pravijo, da je njihova četa najboljša. O njihovi "športnosti" sem se prepričal tudi nekaj minut pozneje, ko so šli na igrišče. Kuhinje pa ne marajo. Pravijo, da je porazno, enkrat na teden dobra hrana, drugače pa sam dolgčas. Maje pretiravajo / makaroni Kaj se če, jedilnik za vojake določa Ministrstvo, po drugi strani pa so fantje tudi malo razvajeni. Največ glavobola jim dela t.i. domovinska vzgoja. Pravijo, da jc prava mora, ker jih med poukom ne pustijo spati. Glavno pri tej vzgoji je zgodovina, predvsem vojaška Poudariti pa je treba, da je domovinska vzgoja vse prej, kot jugoarmij-ska "politička nastava" in da sc s politiko ne ukvarjajo. Ker je v Vojašnici Kranj samo pehota in je poudarek na kondici|i, jim je sedenje v učilnicah pra va nadloga Kaj naj rečem, mladina rada miga, ne? Ko sem |ih povprašal o Jelinčiču, so začele padati take sočne izjave, da jih raje ne bom objavil. Ni prostora za vse. Ne marajo ga preveč. Z g. Jelinčičem sem jim stopil na žulj in eden od vojakov mi je dal odgovor: "To je politika, s tem nimamo nič " Puse pucamo veselo, da ne bo nam rjavelo Po uspešnem obisku v Vojašnici Kranj lahko rečem, da sem zadovoljen nad videnim. Fantom se nič pretirano hudega ne godi, disciplinirani so, vendar niso tista ubita živina brez karakterja in volje, kot so izkušnje nekaterih iz JA. Dela se resno, a sproščeno. Če je tak način dela pravilen, pa lahko pokaže samo vojna Bog ne daj! Pogovori z vojaki so potekali odkrito in sproščeno. Morda so kaj zamolčali, vendar takega vtisa nisem dobil. Izkušnje, ki jih imam s T.O., mi pravijo, da me niso "okoli prinesli". Mogoče se pa motim. Kdor dvomi, naj gre tja in se prepriča. Menim, da z g. Radojčićem ni nič narobe in da ga je g. Jelinčič samo izkoristil za svojo propagando. Škoda, da je na dopustu, ker bi lahko še sam kaj dodal. Kaj naj rečem na koncu? Hotel sem "ošimfati" T.O., napisati kakšno destruktivno kritiko, vendar je tokrat g. Jelinčič tisti, ki dela zgago in bi ga bilo treba malo za ušesa. RS. Koje bil prispevek o Vojašnici Kranj že končan, mi je uspel ie kontakt z g Radojčićem, zato še tale post seriptum. Povedal mi je zelo zanimive stvari. Kako je bilo med vojno, kako je prišel v IO in podobno. Jo je bila zame fantastična izkušnja, saj je njegova zgodba povezana z mojimi vojaškimi doživetji med vojno. Na Vašo željo, ali pa če se bodo pritiski nanj ponovili, bova naredila poseben intervju. Zaenkrat pa čisto na kratko Maja je na Delavski univerzi uspešno opravil tečaj jezika. Govori tekoče in "tujega " naglasa skoraj ni občutiti. Ni kaj. moral tam ga pohvaliti, na kar je bil zelo ponosen. Sem ter tja mu uide še kakšna hrvaška beseda, kar pa ne moti dobrega vtisa. Verjetno mu je pri učenju pomagala tudi njegova žena. Gorenjka. T.O. je na očeh javnosti in se zelo gleda na obnašanje vojske. Nove vojake je takoj spomnil na to Omenil jim je tudi Jelinčiča, kije že napadal vojsko. Le-ta je to izkoristil... Dodal je še. da nekdanjim častnikom J A v l.O. ni lahko, ker jim javnost ne zaupa. Se posebej se morajo potruditi pri delu. da upravičijo :aupanje svojih nadrejenih. Ko sem omenil njegovo športno" četo, je bil skromen. Pritrdil je. da se J športom precej ukvarjajo, vendar je to vse del urnika in da pri tem niso nič boljši od drugih čet. Branko je skromen človek Ko je prebiral delovno kopijo članka, ki sem ga napisal, mu je bilo kar nerodno Tudi meni je nerodno. C e bi ga njegovi kolegi in vojaki še malo bolj hvalili, bi članek izpadel ze pristranski in ne bi bil za objavo lako Zdaj sem postavil piko na i Ce bi radi še kaj izvedeli, se oglasite Saj pravim Gorenjski glas, glas za Vas. Roke proč tudi od mojega žepa Odmev na prispevek S. Boštjanči-ča v Gorenjskem glasu, 28. avgusta 1992 Za uvod najprej dosledno upoštevajmo pravopis in ločujmo med Cerkvijo (z veliko začetnico - torej ustanovo ali organizacijo t in cerkvijo t z malo začetnico -stavbo i. Tako se bomo izognili nekaterim nesporazumom ali nejasnostim (če to seveda nameravamo), ko bomo govorili v vzdrževanju Cerkve in cerkva. Tisto, kar je že dalj časa na dnevnem redu. ni vprašanje vzdrževanja Cerkve, pač pa vračanje Cerkvi zaplenjenega premoženja - ono prvo se bo pojavilo šele potem, če bo zopet obveljala naša balkanska navada in bomo obšli šele pred kratkim sprejet zakon. To naj bi se zgodilo tudi s svarili pred največjim veleposestnikom ali kapitalistom - računajoč pri tem na ustrezni pogojni refleks pri dolgo in skrbno vzgajanih množicah. Da bi izvajanje sprejetega zakona odpravilo poleg drugih tudi take dileme, kot jih občuti g. Boštjan-čič. je seveda obrobnega pomena, kadar so problemi ideološko obarvani. Ker pa trenutno Cerkvi še ni vrnjeno zaplenjeno premoženje in ker tudi še nimamo zakona o cerkvenem davku ali konkordata med Cerkvijo in državo, je treba ugotoviti, kaj je bilo pri sklepih zbora krajevnih skupnosti napačnega glede na sedanjo zakonodajo. Ali še bolje - katere načelne razlike so se pojavile v primerjavi s preteklim obdobjem, ki za g. Boštjančiča očitno pri reševanju te problematike m bilo sporno. Imam vtis. da avtor ne nasprotuje uporabi družbenih sredstev za vzdrževanje kulturnih spomenikov, čeprav tega eksplicitno ne navaja. To vendar delajo vse kulturne države sveta. Začenjam torej s tem, v čemer se strinjava. V proračunu je bilo vedno - tudi v letošnjem - posebej opredeljeno, kaj se financira iz sredstev, namenjenih za vzdrževanje kulturnih spomenikov Te predloge pripravljajo namreč ustrezne strokovne institucije. Sredstva v ta namen se da pridobivati tudi iz republiškega proračuna, za kar pa je v zadnjih letih pogoj, da ima obravnavani objekt status kulturnega spomenika (da /e torej tak razglašen z občinskim odlokom). Seveda pa so bili v občinskih programih pogosto tudi objekti, ki tega statusa sicer niso imeli, bili pa so potrebni obnove in so sodili v naravno m kulturno dediščino vseh vrst /arheološko, umetnostno-zgodovmsko. etnološko, dediščino ljudske revolucije in delavskega giban/a itd). V te namene so sredstva iz proračuna pridobivali tudi razni odbori m kra/evne skupnosti ter jih usmerjali v skladu s svojimi lokalnimi interesi. Torej v principu nič drugače kot sedaj. Res pa je. da sta se vrsta in število objektov, za katere krajevne skupnosti sedaj namenjajo sredstva, spremenili. Prav gotovo je med njimi sedaj več sakralnih ob/ektov in manj pomnikov ljudske revolucije In prav tako. kot so nekateri prej menili, da se preveč sredstev namenja za pomnike ljudske revolucije iker so npr menili, da od te revolucije nič nimajo/, tako sedaj drugi mislijo, da so brez potrebe privilegirani sakralni objekti Vsem dobrornislečim /e morda ob tem vendarle treba povabiti da so po vseh strokovnih kriterijih prav vse cerkve v občini Krati/ valorizirane kol kulturni spomeniki Nekatere so kot take razglašene z odloki, druge še ne. vendar so vnesene v ustrezne prostorske akte Bistvena razlika pa je sedaj seveda v tem. da svoje nasprotovanje vsakdo lahko javno izrazi in da se vsaka pretiravanja v eno smer hitreje korigirajo bodisi v skupščini ali pa na volitvah Tudi vnaprej lahko pričakujemo da bodo kra/evne skupnosti pač v skladu z volilnimi programi in rezultati - po- stavljale v ospredje sedaj ene sedaj druge objekte. Princip pa bo ostajal isti - namreč upoštevanje večinskega interesa. Resnično me zanima, kakšen bi bil sistem, ki bi pri razporejanju sredstev uspel upoštevati želje prav vsakega davkoplačevalca. Verjetno bi bil vreden socialističnega samoupravljanja in pravi biser med prispevki k politični blaznosti. Mene npr. zelo moti. da s tudi iz mojega žepa plačujejo umori nerojenih otrok - in vendar vlada i v katero sedaj spada tudi stranka g. Boštjančiča) nič ne stori zoper to. Osebno sem prepričan, da g. Boštjančič kot pameten mož vse to ve. Gotovo ve tudi. da država nikoli ni v celoti izpolnjevala svojih finančnih obveznosti niti do deklariranih kulturnih spomenikov - pri sakralnih smo to nadomeščali iz svojega žepa verniki, ko je bilo to dovoljeno (Cerkev pa je od že enkrat obdavčenega denarja še plačevala davek). Tudi si ne morem predstavljati, da bi se človek njegove izobrazbe ne zavedal, da je od Cerkve vendarle veliko prejel -čeprav ne veruje ne v Boga ne v parkeljčka in ne v angelčke. Konec koncev je vendarle dedič evropske kulture. Kot Kranjčan se verjetno tudi zaveda, da cerkvene stavbe dajejo streho kar nekaj kulturnim ustanovam, za katere bi sicer iz žepa davkoplačevalcev morala poskrbeti država. Daleč smo torej še od tega. da bi se ateistom delala krivica, saj tudi za vzdrževanje Cerkve niso prispevali ne dinarja in ne tolarja. Ker torej menim, da se g. Boštjančič vsega tega zaveda, si upam domnevati, da se - blago rečeno - spreneveda. K tej domnevi me navaja tudi zadnji njegov stavek, za katerega konec bi res želel, da mi g. Boštjančič navede točen citat. Rad bi namreč preveril njegovo verodostojnost. Milan Sagadin Župančičeva 39, Kranj Spoštovani g. Boštjančič! Zadnji odstavek vašega članka Roke proč od mojega žepa me je spodbudil, da v duhu demokracije (ne razpihovanja verske mržnje) odgovorim na vaš članek. Moram priznati, da je bilo zadnje čase objavljenih nekaj prispevkov v slovenskem časopisju, ki so se mi zdeli kot mrki udarci po verujočih prebivalcih naše domovine I udi vas dobronamerni članek mi je pustil grenak priokus vaše dvoličnosti, lludiijete se nad zborom krajevnih skupnosti v skupščini občine Kranj, ki je potrdil proračun, v katerem je del sredstev (vašo besedo "težki" milijoni ne razumem) namenil za obnovo objektov skupne rabe v KS - na podlagi natečaja. Verjetno vam /e znano, da se sredstva lahko pridobilo samo na podlagi zbranih prostovoljnih prispevkov krajanov, ki morajo doseči .W-od\iotno vrednost investicije Ne vem sicer, kako si spremembe po letu / CttJTfft M JELOVICA I «-sii« industrija Skofja loka Kidričeva 58 vabi k sodelovanji novega sodelavca /a delovno mesto IZVAJANJE EKONOMSKE PROPAGANDE OZ. OBLIKOVANJE VIZUALNIH KOMUNIKACIJ Od kandidatov pričakujemo, da imajo: sredniešolsko i/obia/bo /a poklic grafični oblikovalec o aranžerski tehnik nad f> niscccv delovnih izkušeni vozniški iz|)it H kal izkuiftjt z delom na računalniku i oigani/acijsko spoosbnost, da so pri svojem delu stojni ter da so kreativni in ust v.u i.ilni Delovno ra/mei|c bomo sklenili za nedoločen čas s polni delovnim časom in 6 msečnim poskusnim delom. o Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite V rok" dni na II IOVK A I I Skofja loka, Kidričeva *>S drovska služba Kandidate bomo o i/bin obvestili v H dn po sprejeti odločitvi. Petek, 4. septembra 1992 PISMA, OGLASI, PODLISTEK ODMEVI PREJELI SMO V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Javna vprašanja TELE-TV Kranj Končno smo v Odmevih Gorenjskega glasa (1. septembra) dočakali dan. ko se je direktor monopolističnega TELE - TV Kranj g. Iztok Škofic vendarle upal oglasiti javno. Čeprav nam je tokrat spet natresel kup reklamnih floskul. na moj članek KRAJA KABELSKEGA TV OMREŽJA (Gorenjski glas. 19. marca / pa do danes še ni odgovoril. JJpam. da bo g. Škofic ponovno zbral toliko volje in spoštovanja pravil o lepem vedenju, da bo meni in številnim lastnikom priključkov kabelske TV na Planini I in Hujah odgovoril na vprašanja, ki sc dotikajo osnovnih pravno urejenih pogodbenih odnosov med številnimi naročniki in podjetjem TELE - TV Kranj. Če vam. g. direktor Škofic. in vašemu podjetju TELE - TV gre za čiste račune, potem povejte. Prosim, zakaj sam še do danes niste zadovoljivo odgovorili na naš dopis ki smo ga vam poslali že 25. marca 1992 in se glasi takole. »ZAHTEVA ZA SPORAZUMNO UGOTOVITEV NEVELJAVNOSTI POGODBE : naslovom »Pogodba o prevzemu Omrežja kabelske TV Planina l -Hu;'e in gradnji novega omrežja kot segmenta omrežja mesta Kranja Tele /v... - dne i ' juli Ja /og/ is ZA PROUČITEV Možnosti sklenitve vo ye oziroma novih pra-yho veuavnih pogodu Podpisani, lastniki priključkov na Catv Planina / Huje v hiši Gorenjskega odreda 16 smo te "a sestanku 23. marca 1992. seznanili z vsebino omenjene p<> Rodhe - podpisane /7 julijti /vw med Biserko Vozelj. pred s*dnico odbora za Catv Plani-n« Huje; predsednikom KS Planina Stanetom Prešo, predsedni-*"»' K S //„,, ilojzom (nosom 'n Iztokom Skotu cm. dircklor-TELE - TV - in prav tako z OCtno pogodbe, ki io je opravil Pruvm strokovnjak. Na osnovi *jl dejstev tn zaradi zaščite ma-lvru'lnih pravu, nastalih na osnovi vlaganj v izgradnjo in vzilr-Zevanje omrežja, vas obveščamo " nasledn,em Menimo, da zgorai ornen/ene P°godhe m podpisala upnu u ena '">cb,i. kot i.lnna i: določil :ako " obligacijskih razmerjih (razdelek o pooblastilu). Zaradi tega menimo, v skladu z 88. členom ZOR. da ta pogodba ni bila sklenjena 2. Po naši oceni so neupravičeni podpisniki kot »pooblaščenci« omogočili brezplačni prenos lastninske pravice 1825 lastnikov priključkov omrežja Catv Planina 1 / Huje v vrednosti približno 180.000 DEM na podjetje TELE-TV. Kranj. (Ta prenos kaže na uporabo 145 B Člena Zakona o podjetjih, ki je vse do razveljavitve s sklepom Ustavnega sodišča R Slovenije z dne 28. novembra 1991 omogočal tovrstne divje privatizacije.) 3. Glede na opisana dejstva v tč. 1 in tč. 2 zahtevamo TAKOJŠNJO SPORAZUMNO UGOTOVITEV O NEVELJAVNOSTI omenjene pogodbe in predlagamo sklenitev nove ali novih pogodb, ki bodo ustrezale interesom posameznih strank in pravnemu redu R Slovenije. 4. Od vas zahtevamo in pričakujemo odgovor do 5. aprila 1992. Dotlej smo se pripravljeni dogovarjati, kakor smo se bili doslej, o možnih predlogih in rešitvah, ki pa morajo sloneti na dejstvu, daje vsak od 1825 lastnikov priključka na omrežje Catv Planina / Huje vložil 100 DEM (v din po tečaju jeseni 1988) v izgradnjo omrežja. Če se reševanje te problematike do določenega roka ne bo premaknilo iz sedanjega nezakonito vzpostavljenega razmerja, bomo stvar odstopili v reševanje pristojnemu sodišču.« To zahtevo je podpisalo 38 lastnikov Catv. Ali je mogoče preveč, če od vas, direktor Škofic. in vašega TELE - IV. ki reklamirate svojo evropsko usmeritev, še zmerom pričakujemo konkreten in pravno utemeljen odgovor, ki ste ga bili dolžni dati že zdavnaj, tem bol/, ker za pošiljanje položnic naročnikom za plačilo stroškov VzdrŽevanja našega omrez/a m male prav nikakršne in nobene pravne utemeljitve? Pol leta čakanja nanj je več kot očiten dokaz o tem. da TELE - TV Kranj ravna kakor tipičen monopolist m da tako lahko ravna z naročniki samo zato. ker na :alost dejansko tudi jc monopolist v občim Kran/' loda kljub temu. da uživate privilegij monopolista, in navkljub temu. da ste me DO objavi članka KRAJA K IBELSKEGA OMREŽJA - v soboto. II. aprila, poskusili pod kupili in mi zapreti usta s Stekle nui/ peniric m šopkom vrtnic, vas le zmerom prosim za vaše odgovore, ki bodo izhajali iz pravnih dejstev, od katerih pa je osnovno prav tisto, ki očitno dokazuje, da ste si z omenjeno pogodbi/ na nezakonit način />ris vo/ili catv omrežje m si odtlej r n/egovo pomočjo, in seveda prav tako na nezakonit način (brez pogodb z naročniki), ustvarjate dohodek Paul l užan, Kranj Odbor za pripravo proslave Podpisani ustanavljam odbor za pripravo proslave ob odhodu Vinka Beštra z mesta v.d. glavnega in odgovornega urednika na Radiu Kranj. V odbor se lahko včlanijo vsi bivši ali še zaposleni na Radiu, poslušalci programa in tudi tisti, ki imajo to srečo, da se jih vsa stvar nič ne tiče, in mogoče pogrešajo na valovih Radia Kranj (ne samo deklarativno) profesionalni pristop. Razlog je preprost. Vinku bi rad na tak način povedal, ker se mu pač nihče drug ne upa. da na profesionalni radijski ustanovi ni mogoče početi takih stvari, ki jih je ta blesteči novinar, velik profesionalec, zmožen izvesti v enem samem popoldnevu. Pišem 0 dogajanju v sredo. 19. avgusta. 1. V. d. urednik, ki živi s programom, katerega vsebinski šef je, si naj ne bi privoščil mesec dopusta v enem kosu. ko pa se vrne na program, pa dve minuli pred začetkom programa bere kozje molitvice moderatorju, ki se pripravlja na vodenje, za neko njegovo napako izpred dveh mesecev. Pri tem popolnoma prezre, da se moderator dogovarja z gostoma, direktorjem in tržno referentko neke firme, ki je za tisti programski pas plačala, ali pa se je namenila plačali pokroviteljstvo. Vsaj direktor ima pri tem polno pravico biti užaljen in v našem primeru se je tako tudi zgodilo. Ne vem. ali je moje opravičilo v imenu Radia Kranj za Beštrovo pobalinsko vedenje ka/ pomagali/. 2. V. d. urednik, ki svoje podrejene sodelavce na vseh sestankih in v vseh pogovorih opozarja, da je potrebno SVOJe dolžnosti opravljati vestno, dosledno in na stn/go profesionalnem nivoju, naj ne bi oddal nepodpisanega in pomanjkljivo izpolnjenega scenarija moderatorju v realiza-ci/o. Poleg tega pa ga naj ne bi spreminjal po potrebi kar v telefonskih razgovorih v stilu. "Če tega ne uvrstiš v program, boš frčal'" 3. V. d. urednik, ki pozna tehnologijo ustvarjanja programa, ne bi smel dovoliti, da komercialist Zaposli dežurno novinarko, ki naj bi bila v redakciji, na tejmii ču za javljanja v program, posebej tatO, ker podpisani nisem samo moderator, ampak tudi glas beru opremljevalec, m imam ce: glavo dela na programu tudi brez zdrah 4. V. d. urednik mora vedeti, da med programom ni primerno sku/Ki/ s komercialistom bom bardirati /><> telefonu moderator' ja V pravem navzkrižnem ognji/ : grožnjami, kot je tale komercia listova cvetka: "Čez pet minut pridem v studio, nikar ne bodi več tam. ker jih boš dobil'" Ob tej srnešnici sem sc spraševal, koliko starejših bratov ima komercialist, da se mi upa takole groziti, in če bom uspel po vseh peripetijah ta dan program pripeljati srečno do konca, saj se mi je zdelo, da sem bil v tistem trenutku edini, ki je še mislil na poslušalce. In zdaj. mislim, da sem pri ključnem delu pisma. Vinko Be-šter! Nikar se ne boj, da te ne bi poslušalci Radia Kranj pozabili, še vsakogar so. In oni so konec koncev naši najstrožji in najne-prizanesljivejši sodniki. Jaz sem se kljub napakam z njimi vedno razumel in se bom tudi v prihodnje. Tudi. ko ti ne boš več urednik. In ko ne boš več urednik, tudi novinar ne boš več, ker te prekaša vsak, ki opravi avdicijo po enem mesecu dela na Radiu Kranj, in preprosto ne boš zdržal. Morda bi bilo bolje, da tega pisma ne bi napisal, vendar vedno sem spadal v tisto pasmo psov, ki so prepričani, da bodo ustavili karavano. To naj bo tudi pismo, posvečeno vsem, ki so že morali oditi z Radia, ker so ti bili nevarni. Mislim, da je Nataša Fric naštela zadnjič v Gorenjskem glasu vse, zato jih ne bom ponavljal. Jaz bom napovedoval. Na spisku za odstrel so vsi tisti, ki so sposobni, in ogrožajo tvoje bedno štrle-nje iz povprečja. Vinko Bešter! Čez mesec ali dva te vabim na kozarec mleka, da bova ob njem govorila o dobrih starih časih, ko še nisi skregal vseh z vsemi na Radiu Kranj, da bi lažje vladal. Občudujem potrpežljivost direktorja Tomazina in ga razumem. On te pač ni nastavil in te tudi odstaviti ne more. {'(/slušalke in poslušalci Radia Kranj! Lep pozdrav izpod Šmarne gore vam želi samozvani predsednik odbora za pripravo proslave ob odhodu Vinka Beštra z mesta v. d. glavnega in odgovornega urednika na Radiu Kranj, Dušan Uršič. »Turisti, ki imajo radi Bohinj, ne marajo Bleda -in obratno« Gorenjski glas, 21. avgusta 1992 Z zanimanjem sem prebral intervju z gospodom Mule jem in v marsičem se z njim strinjam, nc morem pa razumeti, da gospod Mulci kot turistični delavec laki/ poenostavlja pi/vczavo Alpinuma s llll-orn in da ga tako skrbi odločnost Bohinjcev, da so oni prvi gospodarji v Bi/h i nju. Samo enkrat sem imel priložnost prespali v Novi Gorici in na lastni koži doživeti srečanje s III I tmi m njegOVO igralnico. I o ni igralnica, kakršno poznam z Bleda in v kolero zahajajo, kolikor vem. mirni m urejeni gi/st/e Pred Hl I-ovo igralnico se je tiste noči trlo pijane in podivjane mladine, pretežno italijansko go- /O ljubljanska banka SEPTEMBER TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI ZA SEPTEMBER ZNAŠA 1,40% PRERAČUNANA OBRESTNA MESEČNA LETNA MERA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE 50% Rm 0,70% 8,88% VARČEVALNA KNJIŽICA Rm 1,40% 18,48% VEZAVE - do 20.000,00 SLT nad 1 mesec Rm+ 5% 1,81% 24,41% nad 3 mesece Rm+ 7% 1,96% 26,78% nad 6 mesecev Rm + 8% 2,04% 27,96% nad 12 mesecev Rm + 10% 2,20% 30,33% nad 24 mesecev Rm + 11% 2,27% 31,52% nad 36 mesecev Rm + 13% 2,42% 33,89% VEZAVE - od 20.001,00 SLT do 60.000,00 SLT nad 1 mesec Rm+ 6% 1,89% 25,59% nad 3 mesece Rm+ 8% 2,04% 27,96% nad 6 mesecev Rm+ 9% 2,12% 29,15% nad 12 mesecev Rm + 11% 2,27% 31,52% nad 24 mesecev Rm + 12% 2,35% 32,70% nad 36 mesecev Rm + 14% 2,49% 35,07% VEZAVE - nad 60.001,00 SLT nad 1 mesec Rm+ 7% 1,96% 26,78% nad 3 mesece Rm + 10% 2,20% 30,33% nad 6 mesecev Rm + 11% 2,27% 31,52% nad 12 mesecev Rm + 13% 2,42% 33,89% nad 24 mesecev Rm + 14% 2,49% 35,07% nad 36 mesecev Rm + 16% 2,64% 37,44% VEZAVE - nad 10.000 SLT od 10 do vključno 19 dni 85% Rm 1,19% 15,53% od 20 do vključno 29 dni 90% Rm 1,26% 16,50% VEZAVE - nad 31 do 90 dni od 3.000,00 do 50.000,00 SLT Rm+ 8% 2,04% 27,96% od 50.001,00 do 100.000,00 SLT Rm+ 9% 2,12% 29,15% nad 100.001,00 SLT Rm + 10% 2,20% 30,33% ŽIRO RAČUNI 45% Rm 0,63% 7,96% TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 45% Rm 0,63% 7,96% dovoljeno negativno stanje Rm+20% 2,93% 42,18% nedovoljeno negativno stanje Rm+48% 4,71% 75,36% Gorenjska banka d. d., Kranj voreče, tulili so motorji in športni avtomobili, vmes pa opletali narkomani. Okoliški stanovalci so bili nemočni in nekdo je na njihov protest pripomnil, daje to pae njihov kruh. Morda sem imel smolo, da sem v Novi Gorici »prespal« prav to noč, vseeno pa priporočam vsem, ki želijo HIT spraviti na Bled ali v Bohinj, da si najprej to ogledajo. Bled je že tako prehrupen in kol sem prebral v časopisju, ga zaradi hrupa zapuščajo tuji gostje, manjka mi le še 1111-ova igralnica, pa bo »turistična ponudba« popolna, v Bohinju pa bo za vedno konec normalnega turizma m tudi Bolim/ bo šel počasi po poti. ki jo Bled že ubira. Podpiram Bohinjec in vse tiste, ki se borijo proti temu. da bi IIIl SVOJO »kulturo« prinesel tu- di v naše kraje in pozdravljam odločenost Bohinjcev, da želijo svojo usodo vzeti v svoje roke in kreirati turizem, ki njim ustreza. Dovolj dolgo so bili odrinjeni. Radovljica. 27. avgusta. 1992 dr. Avgust Mencinger WILFAN d.o.o. • MENJALNICA • FOTOKOPIRANJE • PAPIRNICA DELAVSKI DOM, vhod nasproti Globusa TEL.: 211-387 Charles Webb 46 DlPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof Mihe Mohorja "Ti nc boš jedel?" jc vprašala Elainc "Nc." Benjamin ir dvignil ko/arec 7. mize m pil. "Zakaj pa ne V "Nisem lačen - če ti ie prav." . . ■ ( e/ hip sc ,c natakai vrnil / icdilnim listom. bula i i.m otimala in rekla "Premislila sem sc Hvala " Naslednji nočni lokal |c bil Intenor, in ko sta I lame m "Jarnin vstopila. )c notri igral oikestcr Našla sta prosto "eniamin je spet naročil pija&O "Hi plesala'.'" je vprašal "Pa ur Benjamin jc skomignil / rameni in vstal. Nato je vstala tudi I lame in mu sledila na plesišče. Plesala sta le malo časa, kajti Benjamin jc spustil roke ob telo in pokimal proti mi/i. "Prinesli so nama pijačo," je rekel in se mimo plešočih pa-tO\ prerinil do mize. V naslednjem lokalu jc bil striptiz Elainc je šla za Benjami nom sko/i vrttA, slekla plašč in ga oddala. Benjamin se je spre hodil sko/i lokal in i/bial mi/o lik pod odrom. Sedel je. Koje prišla I lame /a ri|im, ji je pomignil, naj sede na stol nasproti. "Benjamin?" "Sedi." "Kajr "Ali naj bi sedela s hrbtom proti odru''" "Ja." "Ampak ali nc bi mogla dobiti mize kje bolj zadaj?" "Nc." I lame je še za hip počakala, nato pa sc |c /rinila do stola. Potem koje naročil pijačo, ff Benjamin potisnil roke v žepe tci sc udobno nanicsiil na stolu, . SEPTEMBRA 1992 Pred K< Itn *• i H letlu , i i/i cA < .u/vrvi: J vcp |ll IDI uft l|)f||«m KttllttnctV iih 101*1 uri »lov.ana mata ob o&tatruei kronanj Dr.vi.rnn« M.icr Bužie in /.rivama romarika mala »omat.vania .odi uh 12 im uri kulturi, o'ogram nagovor pradaadnika SLS Manana uh ! I iN) uri /af.ta* ctrulabnaga v«v«nia t .mambiom loi/.i« Slaka IOl'l O \ \HI II M' KMETIJSKA ZADRUGA GOHISKA BRDA p.o. DOBROVO BELI PINOT -VELIKA ZLATA MEDALJA Kdo ne pozna Goriških brd, ki so po drugi svetovni vojni razdeljena na manjši italijanski del znan pod imenom COLLIO in naš slovenski del: V našem proizvodnem programu imamo največ belih vin, med katerimi je najpomembnejša zlata rebula. Druge pomembne sorte so toLi|, bdi pinot, chardonnav. sauvignon in seveda sivi p>" not. Med rdečimi sortami prevladuje merlot. vidnejšo vlogo pa ima tudi cahernet. Poleg vrhunskih in kakovost' nih vin proizvajamo i/, izbranega grozdja sort rebula, prosseeca in belega pinota tudi naravna suna peneča vina. Vina vrhunske kvalitete predelana iz manjših količin grozdja so znana pod imenom BAGUF.RI. Vina pod to blagovno znamko so rebula, chardonnav, sauvignon, sivi pinot, merlot in cabemet sauvignon. Kot posebnost na) omenimo tudi rebulo - pozno trgatev. Vodilo naše kleti je dolgoročna usmeritev v program kvalitetnih oz. vrhunskih vin. Vse to se začne v vinogradu, kjer poizkušamo pri obnovi vinogradov vzgajati zJ' družnike pri sajenju visokokvalitetnih sort. Vsako le*0 sledimo v sodelovanju s Kmetijsko veterinarskim BW dom Nova Gorica dozorevanju grozdja, za vsako sorto posebej. Ko je dozorelost optimalna določimo čas trga tve. Prav prevzemu gro/ilja in predelavi v kleti posvečamo v zadnjih letih veliko pozornost. Vložnih je bilo vf»-ko naporov pri usposabljanju kadrov in nabavi najsodo ne|se opreme Re/ulht vseh tehprizadevanj je VELIKA ZLATA MEDALJA za BELI PINOT na sejmu Vino °2 v Ljubi/f>-Beli pinot /e sorta ki izhaja i/ BliTfunJije v frjnciji //» se ie i/redno dobro pri hlodih podnebnim in talnim razmeram i (ionskih brdih. To potr/ti/e s svo/o stalno visoko kvaliteto /e vrsta let Lir rum pn/njjo tudi potrošniki na Ur smo še posebej ponosni. ___ ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Blejski veslači so dobili najvišje priznanje Gorenjske turistične zveze Predstavitev, učinkovitejša od najboljšega prospekta Brdo pri Kranju, 2. septembra - Veliki planšar Jaka, priznanje, ki ga za izredne uspehe podeljuje Gorenjska turistična zveza, je od srede naprej v lasti veslaškega kluba Bled. Prvo tovrstno priznanje >ma Tomo Česen, drugo pa so si z dvema bronastima medaljama še kako prislužili blejski veslači, ki so ime Slovenije in Bleda na najlepši način, s športnim uspehom, ponesli v svet. Športniki in trenerji pa so dobili tudi male maskote planšarja Jaka. Račji otok na Brdu pri Kranju je bil prizorišče prijetnega srečanja turističnih delavcev gorenjske in blejskih veslačev. In čeprav so bili veslači v zadnjih tednih deležni številnih Pozornosti, je bilo tokratno srečanje prav gotovo prijetna popestritev pred začetkom novih treningov, saj so večinoma priznali, da do sedaj še niso bili na Brdu. In ker je Brdo vse bolj namenjeno turizmu, veslači pa so prav iz gorenjskega turističnega središča, je bilo največ besed namenjenih povezovanju obojega - športa in turizma. Takole je v svoji čestitki veslačem dejal predsednik Gorenjske turistične zveze Andrej Babic: "V veliko zadovoljstvo m' je, da lahko izvršim sklep upravnega odbora Gorenjske turistične zveze z dne, 10. avgusta in izročim Veslaškemu klubu Bled naše najvišje priznanje, veliko maskoto planšarja Jaka s plaketo.... Svet še malo ve, da v Sloveniji ni vojne, da živimo in delamo v miru z veliko željo po napredku. Blejski bronasti fantje ste ime Slovenije in Bleda ponesli po vsem svetu, slovenska zastava na jamboru v Barceloni, je povedala vse. Lahko rečem, da je Bled skoraj bolje predstavila v svetu, kot Slovenijo, ki mora postati turistična dežela. Spoznati jo mora svet in v tem spoznavanju ste prispevali več, kot to zmore prospekt ali kaka druga predstavitev, čeprav je tudi Blejski veslači Iztok Čop, Denis Žvegelj, Milan Janša, Sadik Muj-kič, Janez Klemenčič in Sašo Mirjanič ter trenerja Stanko Slivnik in Miloš Janša so dobili malo maskoto planšarja Jaka, Veslaški klub Bled pa je bil nagrajen z najvišjim priznanjem Gorenjske turistične zveze, veliko maskoto planšarja Jake. ta nujno potrebna. Sicer pa ravno sedaj pripravljamo prospekt Gorenjske in mislim, da ne bo težko dobiti motivov, ki bodo svetu povedali, da so naši kraji tam, kjer so doma tudi odlični športniki..." • V. Stanovnik Vabila, prireditve Nogometni spored - V nedeljo, 6. septembra, se bo nadaljevalo lekmo\anje v slovenskih nogometnih ligah. V I. slovenski ligi. kjer P° tretjem kolu vodi SCT Olimpija s 6 točkami. Živila Naklo pa so s točkami na 9. meslu. bo v nedeljo na sporedu 4. kolo, razen tekme loboda - Ljublj ana, ki bo že jutri. Živila Naklo odhajajo na zahtevno gostovanje k tretjeuvrščeni Muri v Mursko Soboto. V drugi slo-e°ski ligj kjer p0 drugem kolu vodi Loka Medvode, kranjski Jelen r'glav pa |C drugj Kranjčani bodo v nedeljo ob 16.30 doma igrali s ahor Jadranom V slovenski mladinski ligi gostuje Jelen Triglav v ne-?eV0.°b 14.30 pri Muri v Murski Soboti V območni mladinski ligi za-igra v nedeljo Zarica iz Kranja doma s Primorjem, Jesenice z -jubljano, Dolnov Creina pa na igrišču v Šenčurju z Jadranom iz Dekanov Tekme bodo oh 16.30 V lil. ligi - zahod hodo odigrali I kolo. ekme bodo jutri. 5 septembra, ob 17. uri. Kranjska Zarica igra do-a / Brdi. Jelovica LTH gostuje pri Ta bori u 69, Dolnov Creina pa •°ttuje v R«neah • J. K Gorenjske nogometne lige Kadeti (sobota ob 10. uri) LTH : «»na Dolnov. Zarica : Polet. Jelen Triglav : Tržič, Alpina Jesenice. Brii r c ,,fastJC Lesce : Živila Naklo, Podgorje : Sporima Bled, S ' 1 Sava; pionirji (sobota ob 16. uri) Sava Mavčiče. Podgorje u"a Naklo. Trboje ! Velcsovo. Šenčur : Creina Dolnov, Jelen Tri-*lav Zarica. lxsce : Jesenice. Bled : Tržič. Polet : Alpina. LTH : Top 'rade Reteče, Kondor : Bitnje; člani (sobota ob 17.30) Bitnje : Viso-*°- Usce :Trbojc, Sava : Tržič. Hrastje : Britof. Polet :Sportina Bled. esenice : Alpina. Alpina B : Preddvor, Podbre/je :Tor»Tradc Reteče. S nčur : Gnntavec, Kondor : Velcsovo. Podgorje : Živila Naklo B. f*'e*niki Mavčiče; mladinci (nedelja ob 9.30): Alpina : Šenčur. Zivi-B|.| v° Ir*ič" Sava : dežniki, LTH : Visoko, Trboje ; Sportina Vitrtir *SOVO Mlln>c- Le*"* : l>olt'1 mlajši pionirji (nedelja ob 9.30): ?.iv°i *nu'1"- ,l"lcn lrigala\ Britol. Zarica Železniki, Hrastje r "•» Naklo, ob I I 2s Sava ( rcina Dolnov • K. (,ros ^ °kometni turnir v Besnici Rokometni klub Besnica je to toboto 5 ^piembr.i. organizator velikega mednarodnega turnirja Na turniiiu nir K ° prn/'ais''1' ekipe V državne lige in sosedje i/ Avstriie I ur Scr, ° na rokometnem igrišču pred osnovno šolo V Besnici, začel pa "° ob U uri Pokrovitelj turnirja je turistično društvo Besnica ^lesarski trial na Homu - Doro turist jc organizator tekmovanja v t etnostni vožnji s kolesom, ki bo to soboto. 5 septembra. / začet- Tek "" "'' prireditvenem prottoru pri S* Katerini na Homu. n,ovalei bodo ra/deljem na štiri katcgoiiie, pri|aviti pa se )c moč c"o uro pred startom ^°m na Kališču odprt le konec tedna |j Planinskega druitva Kranj temh'11 s,,oroč|1' K* Dom Kokrškega odreda na Kal.šču od I sep hra naprej odprl le ob sobotah, nedeljah in praznikih Jjjtl« odbojke na mivki Potekalo i .1 konec ledna se na Bledu začenja tekmova genska golf liga I. 11 J novenski goli ligi Selio*! kwles,,rJi u Pokal "Špo.t hotelu na Poki °rKan " 1111 m »i, no na mo/m pio^i on .-»poti uoieiu na ioki|um ^okl 'tlra-nt 1 lekmovanic / gotskimi kolesi /,i pokal "Spori hotel teaor i* Ho ob II uri, tekmovalci bodo nastopili v šestih k.i b,|, j1',1 enot,,., kategorija pa bo tudi /a ženski- Najboljši bodo do Spon r'lt,lKn'' SM P-' 'opio maluo Piij.ive že spic|cma|o na 725.o<>V> -UVI ,K,am" 'Cl 211-176 m v Sport hotelu na Pokljuki Kol kjet dobite tudi dodatne inlotmaeije Siu*^a[sk' maraton za kaveljec in korenine Športno društvo lakob rat«n i • iu'l'c'l°- 6 septembia oi^am/atoi II kolesaiskega m,i ilr*■*''«■ koic-mna' št.ui maialona bo od X do 9 ure pred p ,—- "j"- - KiMciiiiia ;>iun maratonu no t ki o uo ■» uic pied d\CLUlV" tll,,/,M'1 pioge pa |c 7S kilomeliov kavcljci bodo vo ho moA ri>Ka- korenine in ostali udeleženci pa en krog Prijaviti sc •». , 5 P0' uri pred Kartom .^anjev pikadu "K* tud, ,onedc|,„.ft sep.emb...>,.vSko.„ o P p.kadu na odštevanje U.l Skol.al ok;. o pc uho ur.. pr„ave pa že spie.ema len.s Poden »..,.. «f .. potelelonu MlMl v nedeljo do 14 u.e Pok ovitjlji »* m°vanja so |cnis ,.tH,cn, okrepčevalnica I Lapa Spoftt Ide. B d.o.o. ,r8ovina, proi/vodnia m storitve ter diskoteka Perla K,*arkarski turnir rekreativnih ekip - Športna iveza občine IBM tt [i KK jesen.ee ... Mamba Irsc.mc so o.gan./.ito. n kos... ka. skega pUrn'rja rekreat.vn.h ekip k. bo to soboto n septembra, na igr še l^cžakl,., „, lesenicah \ okv.u. i.iii...|.i bo o.gan./irano tudi ^movanje v metanj trojk p.ost.h metov ... /ab.j.iniu /•> i« n» movanje se je moč prijavu, tc na dan prireditve do 11 ure f^n odprtih vrat - h-n.s poden organizira 10 M"1 nu teniških igriščih pri SD INhUmi Dan odp.l.h v tal b.....I ,° 14 me /a osnovne in srednje šole. od 14 ure dalje pa /a vse I Teniški turnir za občinsko prvenstvo - Teniški klub Sipca v Škofji Loki bo 11., 12. in 13. septembra na teniških igriščih v Vincarjih organiziral četrti turnir za naslov občinskega prvaka. Ruski hokejisti na Bledu in v Podmežaklji - To soboto bodo na Bledu gostovali ruski prvoligaši, ekipa Kristala. Tekma bo ob 19. uri v športni dvorani Ruski hokejisti pa bodo pred začetkom Alpske lige (ta se začne 11. septembra) tudi gostje jeseniških hokejistov. Z njimi bodo v nedeljo in ponedeljek odigrali dve tekmi. Obe bosta ob 18. uri v dvorani v Podmežaklji. Balinarski spored V XIV. kolu super lige igra ekipa Radovljice v soboto / ekipo Soviča. Trata pa gostuje v Ljubljani pri Brdu. Obe tekmi bosta ob 15. uri. V prvi ligi bo tokrat gorenjski derbi med ekipama Primskovcga in Huj. Tekma bo v soboto ob 9. uri. Pari XIII. kola vil ligi v/hod pa so 5. avgust - l^sce. Cirče - A. Besednjak, Budni-čar - Dolomiti, Zarja - Partizan, Trebeliško - Virtus, Mirna - Loka 1000. Metalna - Ilirija, Rogovila - Bistrica. Prost je Center. Vse tekme bodo \ soboto oh l> uri • V. S. Radovljiški planinci na Kriške pode člani planinskega druitva Ra dovljica nadaljujejo / izletniško dejavnostjo. V soboto, 5. in nedeljo. 6. septembra, se odpravljajo na dvodnevni izlet na Kriške pode in Skrlatico. Na Kriških podih imajo tudi svojo postojanko, Pogačnikov dom, za katerega vzorno skrbijo vsako poletno planinsko sezono. Srečanje planincev na Pristavi - v okv.ru praznik« Javornika in Koroške Bele bo v nedeljo, 6 septembra, od 13. ure dalje na Pristavi v Javorniškem Rovtu srečanje planincev. Ta kraj jc tudi znana izhodiščna točka za planinske ture na Stol in okoliške vrhove v Karavankah, na Pristavi pa jc tudi veliko možnosti /a različne športe in rekreacijo. Celotni i/kup.ček od zabavnega srečanja planincev s srečelovom in nastopom Braneta Gradišnika Hodo člani Planinskega društva Javornik - Koroška Bela namenili za nadaljnjo obnovo Staničcvcga doma v Triglavskem pogorju, za katerega vzorno skrbijo vsako poletim se/ono. Žepič na beneškem triatlonu Kranj, 30. avgusta - V Benetkah je bil preteklo soboto mali triatlon za evropsko prvenstvo. Obsegal je plavanje na 1500 metrov, 40 kilometrov kolesarjenja in 10 kilometrov teka. S časom 1,58,49 je zmagal Britanec Glenn Cook. Na triatlonu, na katerem jc tekmovalo 500 tekmovalcev iz devetih držav, spremljalo pa ga jc nad 10.000 ljudi in je bil pravi spektakl, sta sodelovala tudi dva Slovenca Damjan Zepič i/ Kranja in Jani Tomšič i/ Ljubljane. Damjan Zepič je bil 24. s skupnim časom 2,09,02, Tomšič pa 44. s šest minut slabšim časom kot Zepič. • J. K. V /aki na Bledu bo to soboto m nedeljo male slovenske poletne lige v odbojki na mivki - beach V nedeljo bo na Brdu konjeniška prireditev z 8 dirkami Dirke najmlajših in najhitrejših kasačev skll Aurum i/ Ljubljane, ki bo večino propagandnega sklada usmeril v konjeništvo, bo pokrovitelj nedeljske dirke najhitrejših slovenskih domačih in uvoženih kasačev. Pokroviteljstvo nad najhitrejšo dirko vsako prvo septembrsko nedeljo je bilo sklenjeno /a 10 let. Ljubljana, I. septembra 1 ctošnja tradicionalna septembrska kasaška prireditev na Brdu bo nekoliko drugačna kot pretekla leta Poudarek bo na kasaškem naraščaju, /..to bo v ne-deljo na Brdu državno prvenstvo dveletnih kasačev, v dveh dirkah pa sc bodo 3 do 7 letni kasači borili za Pokal Sloveni-je V zadnji, osmi dirki, pa bodo stati.ili najhitrejši slovenski kasači la dirka bo postala na Brdu, oh dirkah mlajlih konj, tradicionalna Ob itptembraki dirki pi bo ni Brdu. tako kot je bilo /c letos, tuili spomladanska dirka lako |c sedaj dogo IrOrjenO M konjeniški /ve/t Sloveniie, sta povedala predstavnika Brda (.ora/d Kokalj in Andrej Lapajna ter predstavnik h/S Stane V rbole. Na B.d.t s pridobivanjem sponzorjev /a nedeljako dirko niio Imeli posebnih težav, sai bodo posamezne d.ike pok t tli Mizarstvo Ovsenik, Mesoizdelki Skofja Loka, Pan elektronik Loj/e Podgoršek, Slovenska ljudska stranka. Agrotehnika, Ballantines in SKK Aurum. Prireditev se bo /ačela v nedeljo oh 14 uri, pričakujc|o pa od tri do 5 tisoč ljudi Rejni center Brdo bo imel na ste/t X koti|, nckai pa |th bo nastopalo pod i/nako B, kar pomeni, da so bih v/ieieni na Brdu Zaradi poškodbe ne bo nastopil Da vo B, sicer pa letos repu center, v katerem |i blizu 50 konj, ni imel veliko težav s poškodbami, doslej pa so brdski kon|i do segli že nad 180 zmag. Vstopnina bo .MM) tolarjev m bo dobil zanje vsak program kot vstopnico Organizirane bodo stave, med odmori pa bo (lemonstt.K i|.i vo/il Subaru Parkirišča bodo na Bulu, v bliži m hipodroma • J. Košnjek SLOVENIJA 92•J.-13.9.1992 Slovenija bo zaživela v duhu različnih športnih prireditev Ljubljana, 2. septembra - V tednu od 7. do 13. septembra bodo po vsej Sloveniji potekale športne prireditve, ki jih bo organizirala d.o.o. Alistar iz Ljubljane v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport. Prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, bo letos prvič, zajela bo vso Slovenijo, v tednu dni pa se bo zvrstilo več kot 800 različnih športnih dogodkov. Osrednja dogodka bosta DAN KOLESARJEV in DOBRODELNI TEK ZA MEDNARODNI RDEČI KRIŽ OD LJUBLJANE DO ZAGREBA, ki bosta potekala isti dan, in sicer v petek, 11. septembra. V tednu športa bodo tudi na Gorenjskem mnoge rekreativne prireditve. Različni klubi pripravljajo dneve odprtih vrat. organizirano rekreacijo, proste vstope na kopališča in igrišča. Nekaj programov teh prireditev smo že dobili tudi v našo športno redakcijo, društva in klube pa prosimo, da sporočajo o vseh organiziranih prireditvah, kijih pripravljajo. Namen Dneva kolesarjev je spodbuditi ljudi h kolesarjenju, zato naj bi ta dan avtomobile pustili doma in se v službo, šolo ali kamorkoli drugam odpeljali s kolesi. Dobrodelni tek bodo organizirali vojaki angleškega bataljona Unproforja, za organizacijo teka po Sloveniji pa bo skrbel Organizacijski odbor Tedna športa. Na teku bo sodelovalo 24 Unproforjevih in 18 slovenskih tekačev, namen teka pa je zbrati sredstva za Mednarodni Rdeči križ. Glavni sponzor prireditev bo Zavarovalna služba Adria-tic, denarna sredstva pa bo prispevalo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Večina prireditev bo brezplačnih, za njihovo varnost pa bo poskrbela slovenska policija. Barbara Rekef Vaterpolo Triglav v težki skupini Na sedežu LEN je bilo žrebanje za evropske vaterpolske pokale, kjer naj bi nastopal tudi Triglav iz Kranja. Žreb, ki je bil opravljan, je za Triglav zelo neugoden. Triglav bo igral v skupini, ki bo igrala v francoski Niči. Poleg domače Niče so v skupini še superfinalist Jadran Koteks iz Splita, Spandau iz Berlina, izraelski Hapoel in Tirol iz Innsbrucka. V nedeljo in ponedeljek zaključek občinske lige V nedeljo, 6. septembra se odigrava 4. kolo občinske lige. Srečali se bosta Foto Kosi Kranj 90 in Triglav ter Vodovodni stolp in Kokra. Prvo srečanje bo ob 18. uri, drugo pa ob 19. uri. V ponedeljek, 7. septembra, pa je na programu peto in šesto (zadnje) kolo. Ti dve koli sta združeni zaradi prireditve ob tednu športa v Sloveniji. Ob 17. uri bo tekma med Kokro in Triglavom, ob 18. uri tekma Vodovodni stolp : Foto Kosi Kranj 90, ob 19.15 uri Vodovodni stolp : Triglav in zadnje srečanje ob 20.15 uri Foto Kosi Kranj 90 : Kokra. • J. Marinček Državno prvenstvo v gorskem teku Gostilna Ledinek s simpatizerji organizira v nedeljo, 6. septembra, državno prvenstvo v gorskem teku na Šmarno goro. Začetek tekmovanja bo ob 10. uri v športnem parku Ročen v Tacnu, proga pa bo potekala športni park - gostilna Grad - Mazijeva pot na Grmado - Sedlo - Romarska pot - Kuhinja - sprehajalna pot na vrh Šmarne gore. Dolžina proge je 8500 metrov z višinsko razliko 650 metrov. Proga je dokaj zahtevna, vendar lepo speljana, sai so lažji in težji vzponi, ravnine in ne preveč strmi spusti primerno razporejeni. Proga je prilagojeni zahtevam Mednarodnega komiteja za gorske teke, najhitrejši pa naj bi s progo opravil v 37 minutah. Na državnem prvenstvu v gorskem teku bodo tekmovalci nastopili v vseh kategorijah od mladinske do veteranske za ženske in moške. Organizator bo zagotovil posebne medalje U prve tri na državnem prvenstvu, medalje teka za prve tri v vsaki kategoriji, pokale za zmagovalce v kategorijah, spominske značke in majice za vse udeležence ter praktične nagrade na dane možnosti. Prijave bodo sprejemali od pol desete ure na štartnem mestu, štartnina pa bo predvidoma 250 tolarjev. • Lojze Kerštan OBČINA RADOVLJICA Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve objavlja prosto delovno mesto viSjkga SVETOVALCA ZA AOP - VODJO AOP SLUŽBE Pogoji: visoka izobrazba (VII/1) računalniške ali druge ustrezne smeri s poznavanjem osebnih računalnikov, računalniške mreže in orodij za delo z bazami (PARADOX ali D BASI ) znanje angleškega jezika - 5 let delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati državljani Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene v 4. členu zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 in 5/91). Z. izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dn. po objavi na naslov: OBČINA RADO VLJICA - Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve, Radovljica, Gorenjska 18. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi. BLACK BIRD, Gregorčičeva 9/a, 61000 Ljubljana (vhod z dvorišča), vam nudi ugoden nakup za gotovino, kredit ali za vaše "zamrznjene" devize več kot 1.430 različnih modelov in tipov osebnih in terenskih vozil. GOLF III že od 17.745 DEM FIESTA od 12 650 DEM R 19 TD od 17 380 DEM itd TEL : 061/223-543, FAX: 061/223 570 GOSPODINJE! Poceni Vam strojno razmastimo, očistimo in dezinficiramo štedilnike, pečice, nape in odstranjujemo stare madeže iz talnih oblog Čas in razdalja nista važna. Tel.: 064/422-694 MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI PANASONIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo nerabljeno, prodam » 632-595_11691 PEČ TCT 267 za centralno kurjavo, malo rabljeno, prodam Kuralt Ol ga. Zagonska 21, Bled 11792 AVTOKLEPARSKO hidravljiko, no vo, ugodno prodam » 632 840, Habjan_11798 C - 64, kasetofon in monitor Phil lips in dve jovsticka, prodam g 217-644_11803 TERMO AKUMULACIJSKE peči, 4 kilovate po ceni 200 DEM, 2 kilo vatne po ceni 180 DEM, rabljene, prodam g 59 095 11810 ALARMI avtoalarmi, prodaja, montaža, servis Zastopstvo firme Rapal g 66 783_11813 AVTOMATSKI SADILEC za krom pir in rotacijsko kosilnico 135, prodam »401 228 11838 ETAŽNO PEČ in BOJLAR 80 liter ski za centralno ogervanje, pro dam »43 303 11849 TV Nordmende, 67 ekran, stereo in tovorno prikolico, prodam Mihe lič, Gradnikova 5 11850 TRAKTORSI VITEU Ingland, dva krat po 5 ton, prodam » 66 370 PEČ" za etažno centralno kurjavo cca 23 000 kk. ter 80 literski bojlar, prodam Grandič, Podnart 1, »70 169_11865 Rabljen MOTOR za kosilnico BCS, prodam » 87 158 11886 Ugodno prodam električni z nosil nostjo 800 kg »66 257 11891 Prodam večhstno KROŽNO ŽAGO (amerikaner) »64 316 11895 Prodam PUHALNIK Tajfun za mo torjem Lipovec. Zg laze 22, » 725 252_11898 Nov ŠIVALNI STROJ prodam za 170 DEM »242 065 11899 ELEKTRIČNO PIŠTOLO, za brizga nje barve, uvoz, prodam » 59 109_11928 BOJLER, kuhinjski in ŠTEDILNIK Iskra Corona, prodam » 310 104 GATER OSAR 56, prodam » 41 615_11936 KM ŠTEVEC za Škodo Favorit, nov. prodam Cena po dogovoru Klemenčič, Gorenjskega odreda 4, Kranj_11938 KOSO SIHL za travo in grmičevje, novo, prodam 30 % cenje » 214 072_11939 BARVNI TV Iskra, prodam » 52 288 11959 PRALNI STROJ El Niš, BARVNI tv Iskra, ugodno prodam Sodja Ro man, Jgpo 3, Bistrica_11969 TROFAZNI DVOTASRIFNI ŠTE VEC m stikalno URO, prodam » 312 536_11982 PEČ, rabljeno, za centralno kurja vo, Eroterm. 45 000 ccal. brez boj lerja » 75 411_11988 Ugodno prodam KOMPRESOR za hladilnik PVV 3.5 K6 m ŠIVALNI ST5ROJ » 721 164_12018 PEČ za centralno, Vransko, 24 KW, prodam » 68 285, po 15 uri Etažno centralno PEČ Emo 20, pro dam » 216 803 12051 Prodam kombinirani HLADILNIK - SKRINJA Gorenje flfr 622 710, po 16 uri CD PLAJER Samo, nov. z daljin skim upravljanjem, prodam » 631 552 12053 Izoliramo cevi centralne kuriave vodovodne napel|ave hidroizolaci|e z mineralno volno AL pločevino ter drugimi materiali Branko Rep, R|ava cesta 2/a, LJubljana, tal 485-360 064/213-581 Pokličete lahko vsak dan, razen srede, od 16. do 18. ure tudi ob sobotah, nedeljah, in praznikih na CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ Darja Lidija Mojca ŠIVALNI STROJ Bagat Danica, prodam » 241 821 12055 TRAKTOR DEUTZ 55 m SAME DELFINO 35, oba pogon na 4 kole sa, prodam » 68 639 12071 BREZŽIČNI TELEFON Iskra betta, prodam » 213 338 12076 NAKLADAČ Leon, tip 500 R, na ko lesih, prodam Visoko 5, » 43 054 12083 MIMM1LK GLASBILA HARMONIKO, 800 basno, melodi ja, novo, ugodno prodam » 46 589, Golnik 78 1204« HARMONIKO, trnnpol vrstno B, es. as, prodam Sivec Ivan, Ver|e 7/d, Medvode 12058 OSTALO GAJBICE, prodam Frelih Janez, Posavec 64, Podnart 11331 GAJBICE prodam Tupaliče 59 _11908 HRASTOVA DRVA in KADI za na makenje, prodam » 45 434 _11923 LESENO VRTNO KLOPCO, ugod no prodam Roblek Jakob. Bašelj 36 » 45 292_11952 DRVA, suha, mešana, prodam » 45 336_11974 HLODE, hrastove, prodam » 061/614 553_11992 DRVA, mešana, prodam » 64 132_12014 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne rablien, zelo pgodno prodam Fr čej Zinka. Blejska c 9_12020 BOBNE za ribanje repe in sadja, prodam » 061 /824 156 12045 PRIKOLICO za osebni avto. malo rabljeno, ugodno prodam » 82 512, po 18 uri_12047 KOČI JO prodam ali zamenjam za osebni avto » 242 153 12064 Studio ODPRTI KROG, proda tapi-senje Svvamija Mahatmahe » 310 588 (Radovan)_12079 GAJBICE, prodam po 150 SIT/kos Novak, Prebačevo 13 » 329 674 _12085 LESTVE, prodam Cena 500 SIT/m » 65 491 12094 Dva PLIMOJA, ugodno prodam »311 523_ PONY in sobno KOLO, ugodno prodam » 311 523_. USNJENI KOSTIM m velur PLAŠČ, prodam » 311 623 PISALNI STROJ Unis TBM DE LU XE, prodam » 725 096 IZOBRAŽEVANJE Pripravljani« na v » 312 520 DAF izpit 11804 Tujka nudi nemško konverzacijo »312 520_11606 Prodam knjig« za I letnik Ekon fa kultete v Ljubljani za visokošolski program »622 532. popoldan 11890 INSTRUIRAM nemščino za osnovne in srednje šole » 242-077 _12000 KNJIGE za 4 letnik upravni tehnik, prodam » 41 04 12006 JEZIKOVNA ŠOLA MARK vabi k vpisu otroke, mladino in odrasle, v intezivne tečaje angleškega, nemškega m italijanskega jezika Nudimo tudi individualni pouk » 213 983 12025 KUPIM PŠENICO, kupim » 47-635 11702 KUPIM jeklene cevi, premera 250 milimetrov in elektromotor »695-147_11795 RENAULT 4 GTL, letnik 1987, 1988, kupim. » 725 687 11801 KUPIM mini štedilnik » 326 728 __11839 PLINSKO PEČ, kupim » 327 163 _11847 KUPIM invalidski voziček na motorni pogon »065/76-180 11873 KUPIM invalidski voziček na motorni pogon »065/74 180 11874 BIKCE simentalce, stare 7 do 10 dni, kupim » 061-823 581 11879 ELEKTRONSKO KOSILNICO, 8 kg, kupim » 41-615 11937 GOLF diesel ali JUGO koral, ku-pim.» 331 061 11996 HLODOVINO, smreke, bukve in je sena, kupim » 58-094 12016 ČOLN na vesla, potapljaški KOM PENZATOR plovnosti in surf CO PATE, kupim » 328 688 ah 218 663 12087 ZASTAVA 750, karamboliran ali slabše ohranjen, obvezno registriran, kupim » 328 095 12089 TEČAJI NEMŠČINE - za odrasle (od 1 do 4 stopnje) - za študente (od 1 do 4 stopnje) - za dijake (začetniki, konverzaaia, utrievanie snovi) - za učence (od 1 do 8 razreda) Inf po tel 621-998. K0N. Skofja Loka. Podlubnik 253 LOKALI V NAJEM oddam pizzerijo v cen tru Kranja »43 303 11H4H GOSTINSKI LOKAL v obratovanju (slaščičarna, pizzerija). oddam v Kraniski Gori » 064/242 523 _11946 ZOBOZDRAVNIKI' V škofji Loki oddam ordinacijo » 620 376 ah 061/312 751 _11950 3 delni KIOSK v bližini Kranja, obratuje, 86 kvad m, z vsemi pri ključki in telefonom » 327 939 od 17 ure dalje 11973 Za poslovne prostore, oddam eno stanovanjsko hišo z vrtom ob av tobusni postaji v Kranju 218 844 _12078 PROSTOR, ki ima 1 m debele ste ne. z majhnimi okni, zidava is kam na, vzamem v najem » 213 441 12080 KOLESA SUZUKI RM 125 CROSS. letnik 1987,prodam »631 304 11808 JAVA 350, letnik 1986 in dva novi čeladi, prodam » 78 294 11853 Prodam moško KOI O 10 preitlV » 622 667_11901 MOTOR NSU. letnik 1963. v zelo dobrem stanju, prodam » 66 486 _12007 >\ NSKO KOLO maratpm na 10 prestav, prodam Sušmkova 15, Šenčur_12049 CTX 80, letnik 1989, prodam za 1 300 DEM » 51 267 12052 OBVESTILA HUJŠAJTE BREZ DIETE' Odpravi te odvečne kilograme z japonskim shujsevalnim pasoml Naročila na telefon 061/218-941_11320 Dom na Slajki vabi turiste za ko nec tedna Za brano poskrbljeno! _11664 ODPRT nov frizerski salon Lili v Lahovčah » 421 790_11726 NOVO! ZAŠČITA avtomobilskih podvozij in votlih karoseriiskih de lov z domačimi in uvoženimi sred stvi v delavnici "AMD Šenčur » 064/41 079_11883 AFRDITA ženitna posredovalnica is Kranja, ponovno organizira 19 9 izlet m pokušino mošta » 064/324 258 ah 51 245, pohitite s prijavo_11977 OHNUVA trako« /a printerje «■ 061/576 078 12070 SUPER UGODNO!!! TV SATELITSKI SISTEMI DO 25 OBROKOV Tel: 48-570 SAMO PRI »SATEX«.u OBLAČILA Belo porošno OBLEKO, uvoženo, številka 38, cena 450 DEM, prodam » 79-957 11924 OTR. OPREMA OTROŠKI ŠPORTNI voziček - ma relo, prodam »213 206 11836 GR. MATERIAL Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove, borove in macesnove obloge - opaž, ter istovrstni ladij ski pod in klasični parket »64 103 11074 LES za ostrešje in opaž, širina 8 centimetrov, prodam »422 180 _11778 NOV APEN 6, za polovično ceno prodam »691 176 11827 SUHA MEŠANA DRVA, prodam za 1800 SIT za kvad meter »621 275_11846 ŠPIROVCE, 6 kosov, dolžine 8 me trov, prodam Velesovo 12 11854 OPAŽ SMREKOV »64 381 prodam 11860 Prodam 2 x zavite LESENE STOP NIČE - leve »622 667 11902 1.500 kosov nove strešne KRITINE Vinkovci, prodam » 421 041 _11921 CEMENTNO OPEKO, strešno, 1500 kosov, poceni prodam » 212 108 11960 Več OKEN z roletami, dobro ohra njena, prodam » 73 053 11961 50 kvad m DIL, colaric, 8 kosov, ŠPIRAVCEV, dolgih 4 m, vse novo, cena 20000 SIT, prodam » 52-123_12037 PARKET, klasični in lamelni po ugodnih cenah Koselj, » 47 193 12060 PRIDELKI SILAŽNO KORUZO, stoiečo. ku pim »45 451 zvečer_11870 Ugodno prodam HRUŠKEvilja movke I in II vrste Strahinj 10, »48 525_11904 Drobni KROMPIR za krmo pro dam .Jeglič. Podbrezje 129 11910 JEDILNI KROMPIR desiree. pro dam » 421 091_11961 RDEČ KORENČEK, rdečo peto in peteršili, prodam » 061/841 059 _11962 PARADIŽNIK, sveži, prodam » 45 532_11979 RDEČE KORENJE, ugodno proda jamo Sušmkova 15, Šenčur po poldan_12038 H RI IM PIR za ozimnu o prodam Poljšica 4, Podnart, » 70 164 _12048 SILAŽNO KORUZO prodam ali menjam za govedo » 422 025 12091 POSESTI Na relaci|i Kranj Preddvor, vza mem v najem obdelovalno /eml|o do 5 hektarov »45 451 zvečer _11869 IŠČEM zazidljivo parcelo, okrog 1 000 kvad m , od Begunj do Trži ča » 73 113 11887 Več ZAZIDLJIVIH PARCE l v Ra dovl|ici, ugodno prodam » 83 933 i PARCELO v Cerkl) ah. prodam » 43 OH; 11971 nainm » 50 HbJ 1198/ GARAŽO v garažni bili na Plavžu, Jesenice, prodam » 871 251 int 231, dopoldan ah 83 229 popoldan _12003 VIKEND BRUNARICO, v Podljube 11 ii 60 kvad m stanovanjske in 500 kvad m zemljiške površine Elektn ka. voda, dostop z avtom, prodam najboljšemu ponudniku » 51 857 _1 2066 PRIREDITVE TRIO, nudi glasbo za obrati » 421 498_10956 RAZNO PRODAM DRVA. metrska, razžagana. z do stavo, žagamo tudi na domu » 32«) 488 11675 DVODELNO OKNO 146 k 120, z roleto in zastekljeno, prodam Dijak, Trojarjeva 10a,Kranj 11781 Suhe smrekove PRIZME, debeline 8 centimetrov, prodam. » 70-358 _11785 BILJARDNO MIZO s pripadajočo opremo, prodam. » 311 990 _11815 SORTIRNIK krompirja in krompir za krmo, prodam » 70-207, Pod brezje 11822 ALFA 90 in central - etažno peč TVC 23, prodam. »85-140 11832 GARAŽO, kovinsko, montažno, prodam. Radosavac, C. na Loko 3, Tržič 11844 DVA OKNA s polkni, 140 x 140, prodam po polovični ceni. »46-169 11867 SUHA BUKOVA DRVA, prodam »68 540 11876 KUPERBUSCH (štedilnik), rabljen pralni STROJ in 3 rabljena KOLE SA, prodam. » 328-026 11882 Prodam MOTORKO, prtljažnik za Z750, dele za traktor » 67-037 _11894 LADIJSKI POD, colarice, fabjon in med, prodam. Nahtigal, » 45-119 od 20 ure dalje 11956 KRMILNI KROMPIR in 3 tedne sta rega BIKCA, prodam » 631 581 _11991 KROMPIR, smenski in jedilni ter TELETA, težkega 110 kg, prodam Plevel, Klanec 9, Komenda 11995 GARAŽO prodam ah oddam v najem na Planini ter prodam silikat no OPEKO (450 kosov), modelarno OPEKO (150 kosov) in 100 kg be tonskega ŽELEZA » 214 107 _12019 KAMEN, umetno klesan in DIANO 6, prodam Jama 70-600 12029 POVEČEVALNIK Axomat 5, z pri padajočo opremo, KAJAK z ve slom in dekliško KOLO prodam » 75 755. od 10 ure dalje 12063 STAN. OPREMA SPALNICO, poceni prodam »85 181 vsak dan od 7 do 14 ure 11757 OMARO za dnevno sobo in kuhinj ske elemente s koritom, lepo ohra njeno, prodam Pavhč, Kidričeva 26, Kranj 11780 Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK s pli nom 403 S21 1 1897 Prodam termoakumulacijsko PEČ »802-040 11896 Prodam 800 litrski električni BOJ LER »312 237_11900 Ugodno prodam novo hladilno za mrzovalno omaro »215 530 Ugodno prodam otroško POSTE UICO z jogijem » 70-408 11907 SEDEŽNO GARNITURO (raztegljiv dvosed. 3 fotelji), ugodno prodam » 311 752 11981 2 JOGIJA, zelo dobro ohranjena, prodam za 5 000 SIT » 21 7 815 VEČ KOSOV POHIŠTVA za spalni co in kuhinjo in dnevno sobo, pro dam » 061/51 917_12076 SEDEŽNO GARNITURO, kotno, prodam » 51 234 12095 ORGANIZIRAMO KOMISIJSKO PRODAJO RABLJENEGA POHIŠTVA • OCENITEV • PREVOZI • DEMON T AZA IN MONTAŽA • PRODAJA INF PO TEL : 214-554 od 9 -12.. in od 16 do 18 ure STORITVE KROVSTVO. KLEPARSTVO. PLE SKANJE žlebov in napuščev Opravljamo z garancijo, po ceh V "• I "I <>"'' B«>19 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, seianje peska izdelu |em Po dogovoru izvršim tudi montažo Fnlc, Zevnikova 5/a. Kranj » 217 937_1048H CITROEN AVTOODPAD. rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih vozil CITROEN » 692 194 10674 VODOVODNE INSTALACIJE na novi ali stari hiši ( " Slamamo " sa mi ), kot tud8i razne adaptacije, drobna popravila, čiščenja bojlar jev. čiščenje odtokov, nasplošno vsa instalacijska dela, vam stroko vno m hitro, ter z garancijo in za solidno ceno naredi obrtnik » 218 427 NON STOP_10826 Po konkurenčnih (.»mati ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohi štvo, steklene površine, avto sede le »632 437_11380 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvani« opata ter laganje dreves vas čaka » 73 120 11673 ALARMI, AVTOALARMI prodaja, montaža, zastopstvo firme RA-PAL » 66-783_11713 Sezonske SVETILKE AL- 92, prodaja, montaža » 66-783 11714 Opravljam prevoze do 17 oseb. »65 461_11783 Postavitev kmečkih peči, štedilnikov, kaminov, stenske in talne keramike »65-773_11784 AVTOKLEPARSKA dela opravim kvalitetno, cena ugodna Nogra šek, »241-275_1T796 Popravilo električnih strojev BLACK DECKER, ISKRA Kodrič, Zg Besnica 36, »403 153 11824 Izdelovanje štampiljk in zlatotisk. Slovenski trg 7, Kranj, » 217-427 _1J825 ROLETE. ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, pošljemo prospekt Role-tarstvo Berčan, » 061 -342 464 ali 061/342-703_ Armal pipe po nizki ceni, prodam » 801 166_11948 IZPOSOJA VIDOKAMER, uporaba je enostavna » 241-265 12027 ŠTAMPILJKE in ZLATOTlSrĆ Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8 do 14. ure, četrtek od 8 do 16 ure Štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite takoj. » 064/217-424 12057 EMO zidarsko skupino 213 338_12081 VVILFAN menjalnica, fotokopiranje, papirnica Delavski dom. vhod nasproti Globusa 9 211 387 _12072 NON STOP SERVIS vseh tipov~TV avdio, video aparatov Specializirani smo za SONY, PHILIPS. SHARP » 218 210 12086 m SATELlTS SISTEMI "AMSTRAP /SBIjO tjoodnto atestirano v slovenu1 garancija 12 mesecev SAT-VRI IC rVNTK TEL: 064 633-425 STANOVANJA J GARSONJERO vzamem v najem ah enosobno stanovanje, s pred plačilom za ino lato <>.1M-783^^ Nujno prodam novo zgrajeno stanovanjsko HIŠO s poslovnimi Pr0' stori v pritličju in dve že vpeljan* obrti v centru Jesenic » 84 zjutraj od 8 do 10 ure ',8° ENOSOBNO stanovanje zam«' mam /.i ve« |«< «" 325 0 76 '1 8J ŠTIRISOBNO DRUŽBENO sta"0/ vanje v Kranju menjamo za m a"! še. do 70 kvadratov »625 »Z-j popoldan._ IJ&jJ; Lastniško komfortno stanovao)*: 45 kvad m zamenjam za dvo • trosobno nekomfortno S 328 656__ STANOVANJE na Bledu ali ok«J'j ci, iščem Šifra SLOVENKAjj"^ DVOSOBNO stanovale, °Pra£ Ijeno, v bližini centra Kran|8, P dam Ml 138. v nedeljo zveč«^ ENO ah DVOSOBNO stanova")«-Škof|i Loki (pričakuje otoka). 'jLj mlad par » 622 433__ DVOSOBNO stanovanje. kvad m, v Kranju, opremijo"0-.j. na 49 00 DEM, prodam šifra Nji BOLJŠI PONUDNIK___ DVOSOBNO delo opremlja"0 'j' novanje v škofji Loki, telefo". . t traloo ogrevanje, STV najem + stroški » 064 633 120 ENOSOBNO stanovanje njam za garsonjero s ctn'f> « ogrevanjem Pirnat, Kidričeva^j) TAKOJ vseljivo starejše 7ta"0^ ri|t* prodan ali oddam 80 kV*.|n| v Gorenji vasi. Poljanska °^Qyt » 68 283, Ferlan, popoldan »redpl^ OPREMI IE NO stanovanje 1 triko, vodo in ogrevanjem. li0 jf konski par, v zamenop /'< l,e tUdi no pomoč na kmeti|i Mol"8 p stalna zaposlitev enega_°A/]2($ >...,,,.. .............. - cev šifra OKOLICA BLEDAJj NAJAMEM stanvoanje ok° rt Krania, centralno °0",v''V!*0d' dim predplačilo » 261 59*- jajl do 14 ure, razen v soboto___—jj£ ENOSTANOVANJSKO novej*^ šo na Golniku, v bližini Kranja. dam » 061/51 917 VARSTVO Iščem varstvo /a 15 me«"^,,!* fantka v bližini avtobusne P ^ v škofia Lok. ah na Labora" ^ut ri|ti odra lur« dei.emb«' M 1 Ml 01 ( \ MIH M __->^ OTROt varujem na moj«"1 d°,jl/ » 310 074 Keyboards, syrrthesizer - Tamaha Casio. Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrotoni-kitare-koncertne in električne Yamaha. Aria. Shiro. Biokllaute Moeck. flavte Yamaha Velika izbira-nizke cene Celovec. Burggasse 23. tel.: 9943/463-57991 GOVORIMO SLOVENSKO! VOZILA DELI citroen AVTOODPAD rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih _o__K_itroen »692-194 11285 Novo STENO za Zastavo 101, prodam. Valant, Lesce, Alpska 32 _______11943 REZERVNE DELE za Fiat 750, pro- danr» 312-535_11983 Prodam 4 GUME 175/70 R 14 84 S. ®____2_537_12001 RENAULT 4, prodam po delih » 4___349_____12023 AVTO, karamboliran, Jugo 45, letnik 1990, karamboliran v desni ook, motor nepoškodopvan, prodam celega ali po delih » Zil_080__12026 ^UJmiNIJASTA PLATIŠČA BBS z gumami Pirelli 195/50-15, prodam. »_2_2JJ67__12059 pREDNJE BLATNIKE za Lado 1500 -'600, prodam » 311 180 12073 VOZILA SKODA 105 L, letnik 1978, registri ran do 11/1992, ugodno prodam. »86-804 11672 RENAULT 4 GTL, letnik 1984. pro za 2500 DEM Poženik 37. __1J677 !_^D0 NIVO, letnik 1987, prodam. » 632-332 11775 ZASTAVO 750, letnik 1981, pro aam.W 70 777 11776 OPEL RECORD1900 L, letnik 1970, egistnran do 23 11 1992 in FIČO. jetnik 1982, tehnično brezhiben, J«co P° d°9°voru Svetmova 16, 6Sen,ce 11797 S^P^^S limuzina, star '•ta, prodam »41 441 11799 POLONEZ, letnik 1988, prva registracija januar 1989, prodam _11872 GOLF 1.3, bencin, letnik 1986, novi tip, karamboliran, prodam »58-389 od 15. do 21. ure. 11875 FORD FIESTO 1,1 L, letnik 1978, prodam za 4.000 DEM » 215-258 _11880 ZASTAVO 750, letnik 1980, regi-strirano celo leto, prodam » 214 198 11884 GOLF diesel, letnik 1988, odlično ohranjen, ugodno prodam » 77-388_11885 Prodam OPEL KADETT diesel, le tnik 1984 m R 5 campus diesel, le tnik 1991 »76-592_11889 JUGO KORAL 45, letnik 1989, pro dam. »861 136_11893 ALFO 33 prodam, letnik 1986 »70-308_11903 Prodam R 4 GTL, letnik 1983 » 79-635_11909 GOLF bencinar, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam »216 661 ali 45-794_11911 Prodam eno leto staro KATRCO Voklo44_11914 OPEL RECORD 1900 karavan, le tnik 1972, prodam Ivanka Frelih, Brezje 21, Radovljica 11915 Prodam Z 101, letnik 1980 Tupali če 65_11916 RENAULT 4, dobro ohranjen, letnik 1987/11, prevoženih 67 000 km, ugodno prodam » 323 439 _11918 LADA 1300 kvad cm., letnik 1986, prodam » 77 007 11930 126 P, letnik 1988, registriran celo leto, prodam » 403 104 11932 GOLF JL, letnik 1980, registriran do 2/1993. prodam za 3 100 DEM Višič, Planina 73_11933 JUGO 45 E, letnik 1986, registriran do februarja 1993, prodam » 51 595, po 12 uri 11940 OFSET TISKARJA takoj zaposlim. Ponudbe s kratkim opisom pošljite na Gorenjski glas Kranj pod šifro: "OFSET' n„i5l?URG U- bencin- >«»tnik ju-trov ' ^rev°ženih 35 000 k.lome ^LP_odam.»323 318 11800 LH? 203 1980, prodam 11806 y^l^jJ _11806 reQ,c,TBURG k«r«van, letnik 1980, cenan'18" do 19 9 1993. prodam, ° Po dogovoru »422 279 \A/w---_ 11811 wv iRorr~:—-—■-- motor nere0,s,r,ron. ' okvaro tii__088 pocem *°fw7 SgO~66~GTX,— 73 228 letnik 1989. pro 11818 LTjr--S-^Li£______11818 * nJ^00' ,8tnik 1984. prodam. 11819 »S!5?51- Ie,nik 1974. regi »2n «?,,ebfuar»a 1993, prodam Vtj^f____1820 »310 oŠ' 'e,nik 1988' prod8m 5—-^Iil___i j j 823 dVnfl^Oj^. '»tnik 1983. pro ^daAn^TGTL' ■«"» 1987, nornj J L|ub,lar>«ka la (za Jele Vurk^^— 11830 n°Prorl!?' '",n,k 19»9/1990. ugod vriS^L^MI1-023 1TS33 doiuliia4?QQl-?,n,k 1<"'V 'a '»9J. prodom » /!) 332 VuTvTT----—___11837 darn » ?o°SrTe,nik ,988. pro- 2AŠTaT _l1840 1988 55°noS1 junu ohran.«„, kilometrov, dobro n'er,o, „„„,„„, »83 338 11847 ■---,__i iboz l9H1)r0d8m " 1700 DEM-^»'sta, rMB,.ravno, r»g'ttriran Popoldan na Loko »■ Tr»'ć. Pr°dam J55 'H'mk 1»B/. r.lečo, I!* ProdeVL',4■'"«""*olSobJS »»INA,, "*"M'>« '1B64 31°°0 kil,,,, (,H '"""k 198H **£m » VSi' k«"""i.ol..fln W'*"WB 1186R ZASTAVO 750. letn.k 1980, regi strirano do 6/1993, cena 65 000 km, prodam Blejska dobrava 79, popoldan_11945 LADO karavan, letnik 1991, pro dam » 79-414_11949 ZASTAVO 101. letnik 1984, regi strirana celo leto, prodam » 327 632_11955 M Idi) t>S dobro ohraiijon. I<;tn4 1989, prodam » 312 255 11957 OPEL KADETT D, letnik 1988 in TV color z daljincem, prodam Basel| 28/b _11968 MOSKVIČ 1600. letnik 1977, poce ni prodam » :>! .Mi l ril. i JUGO 45. letnik 1985, prodam. » 323 567_11964< MERCEDEZ 600 SE. atraktivna li muzina viskokego razreda, z vso možno dodatnmo opremo, ugod no na prodaj V račun vzamem osobni avto ,ili |(!()|) » 83 933 _11966 ZASTAVO 101, letnik 1986 in VVAlDBURCi 353 w, letnik 1981, prodam » 79 073 11970 HROŠČA letnik 1974, registriran do maia 1993, prodam » 57 648 _11975 JUGO. OHRANJEN. PRODAM » 45 632_11978 JUGO coral 45, letnik december 1988. prodam Cena 3 950 DtM » 241 624_11986 ZASTAVO 750, julij 1982. prodam » 8/1 281__11990 GOLF dietel, S paket, letnik 1984, prodam Pokljukar, Ovsiso 21, Pod nart, » 064/70 437_12002 OPEL kadett. letnik 1972, registri ran do maja 1993, prodam Cena po dogovoru » 178 716 1200B JUGO 55, letnik 1990, prevoženih 18 000 km. prodam » 721 195 __12009 FORD ESCORD 13, letnik 1984 prodam » 214 764_12011 ZASTAVO 101, cena 900 DEM. re gistnrana, prodam Todorovič. Za savska 10 Oiolmk j)o It, uri 12012 JUGO koral 46. letnik 1990, pro dam » l."l M17 17011 ZASTAVO 101, medetiran, letnik 1979, registriran do septembra 1993, prodam » 50 205 12015 FIAT 127, letnik 1976, lepo ohra njen, prodam » 70-015 12017 RENAULT 4 GTL, letnik 1990, regi-stnran do septembra 1993, prodam » 064-77-031_12028 ZASTAVO 128, letnik 1987, ugodno prodaam. Planina 2, ob cesti 1. Maja 10_12032 JUGO skala 55, letnik 1988, regi striran celo leto, ogled dopoldan. Cena 4.500 DEM. Nježič, Partizanska^_12033 JUGO 55, letnik 1984, registriran celo leto, prodam Voklo 47 12036 JUGO 45, letnik 1984. vozen, nere gistriran, prodam.» 861-108 12043 TOYOTO COROLO hetchback XLI 1.3, rdeče barve, letnik 1990 Kranj, Golniška c. 56 12044 KOMBI ZASTAVA 850, letnik 1981, prevoženih 50.000 km, ugodno prodam » 66 913 12050 RENAULT 5 campus, 5 vrat, z avto radijem, letnik 9/1991, prevoženih 11.000 km. Informacije dopoldan na » 311-134_12065 KARAMBOLIRANI SUBARU Justy GL, letnik 1987, prodam celega ali po delih. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj_12067 ZASTAVO 101, letnik 1980, regi-strian, prodam. Zlato polje 2/b 12069 ALFO 33 S in BMW 320 (6). Mali, Srednja vas 56, Šenčur 12077 RENAULT 4 GTL, letnik 1988, pro-dam za 300 000 SIT Pajk Uroš, Strahinj 28_12081 KADETT 1.6 D, letnik november 1987, prodam Jerala, Podreča 11 12082 CITROEN AX 11 TRE, letnik 1988, prevoženih 14000 km Kebetova 2, Kranj » 212 097_12084 GOLF, letnik 26.12 1979, registriran do 1/1993, prodam Predoslje 43 12088 YUGO 45, letnik 1986, registriran do 3/1993, prodam Kužnik, Vreč kova 9, Kranj_12092 ZASTAVA 101, letnik 1978, ugodno prodam » 218 804, po 14 uri. _12093 126 P, letnik 1981, registracija 1993, prodam ali menjam » 41 725 12096 RENAULT 11, letnik 12/1987, pro dam »41-471 ZASTAVO 101, letnik 1977. dobro ohranjena, prodam Zadnik, Vrbnje 72, Radovljica ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, registrirano do aprila 1993, pro dam » 47 291 VILUMILK ZAPOSLITVE Za občasno POMOČ V GOSPO DINJSTVU iščem domačinko iz Bleda ali okolice Plačilo po dogo voru na telefon popoldan 77 555 _11325 HONORARNO zaposlimo dekle za delo v živilski trgovini možnost tudi pripravniška »49 411 11793 Zastopstvo elektrolux - a išče sposobne akviziterje za področje Gorenjske. »82-133 od 17 do 20 ure. 11856 Računovodski servis vabi k sodelovanju verziranega RAČUNOVODJA z dobrim poznavanjem knjigovodstva za podjetja in obrtnike Šifra: PERSPEKTIVA 11857 Zasebno podjetje išče sposobnega računovodjo - finančnika s praktičnim znanjem s področja proizvodnje, storitev in trgovine. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov: p.p. 197, 64001 Kranj 11866 Iščemo zastopnike za evropsko kapitalno družbo Visok honorar v devizah. »620-415 11897 ZAPOSLIM POTNIKE za izjemno zanimiv artikelj. » 312-535 11925 Privatno podjetje IŠČE ljudi, ki jih zanima prodaja na terenu ali svoji regiji. Artikli so po izbiri. Nudimo turdi redno zaposlitev. Šifra: KATJA_11931 KV KUHARJA in KV NATAKARJA, zaposlimo. Bled, » 77-458 11934 ŽENSKO, za pomoč v gostinjski kuhinji, (čiščenje, pomivanje), zaposlimo v večernih urah. Bled, » 77-458 11935 HONORARNO zaposlim prijetno simpatično dekle za strežbo v pizzeriji blizu Škofje Loke. Informavi je v pizzeriji Oliva, Sveti duh 93/a 11954 UPOKOJENKO v Živilski trgovini v Kranju, PRODAJALKO v drogeriji v Radovljici, ŠOFERJA in ADMINI-STRATORKO zaposlim. Šifra: VPP NUDIM vsako dnevno nekajurno honorarno delo ženski srednjih let (Slovenka).» 214-925 11972 DEKLE, za prodajo tehničnega bla ga, pogodbeno zaposlim V dopol danskem času. Šifra: TRGOVINA _11999 PRIJETNO DEKLE za delo v baru, iščem. » 421 -057, popoldne 12004 POMOČNIKA, v expres popravljal niči čevljev, iščem » 214-765 _. 12010 Bi radi izboljšali vaše finančno sta nje, če imate veselje za delo na te renu in lastni prevoz » 242-775 in 221-771_ 12030 DANCING BAR Marilvn. zaposli dekle z lastnim prevozom za delo v strežbi Pogoj znanje angleščine oz. italijanščine. » 78-661, interna 35, po 21. uri_12041 Za področje gorenjsek potrebuje mo nekaj vestnih sodelavcev za organizacijo in prodaj o medicin skega izdelka Interisenti naj se oglasijo 8 9 v hotelu Creina vi noteka ob 19 uri 12097 KANDIDATOM z lastnim prevo zom nudimo redno delovno raz merje za delo po terenu. » 78 269 od 19 do 21. ure 12098 V Medvodah zaposlimo KV KU HARJA in KV NATAKARJA Po nudbe pošljite na Šifra RESTA VRAČI J A 11686 Takoj ZAPOSLIM peka, dober za •Jim-k 'S 725 326 11 /87 IŠČEM delo v gostinstvu, obvla dam nemščino. »327 741 11789 Zaslužite s prodajo priročnikov in kaset Tedensko izplačilo »325 712 zvečer_11790 Za prodajo kvalitetne kave iščemo potnike, tedenska izplačila » 325 721 zvečer 11791 RENAULT • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN P0PHAVILA • DODATNA OPREMA RADIJI. SONČNE STREHE SP0JLERJI. PREPROGE • RAZPR00AJA GUM Hi o vi i iti M43 463 144000 St Vtittr Ring ?S 27 Dnevni bar na Bledu HONORAR NO zaposli simpatično dekle za delo v šanku » 76 067 od 8 do 12 ure_11794 ličemo peka ali delavca zaradi kasnejše pnučitve pekarskega po klica. Pekarna Sezam, Rodine 5, Žirovnica. »211 713 od 15 do 17 ure popolden 11809 HONORARNO zaposlimo simj>oti čno dekle za strežbo v okrepčeval niči »43-361_11821 ŠIVILJO ali tapetnika za šivanje lisiiiiini' oprtime /a ku/ke m muc ke zaposlimo za nedoločen čas. «r43 734 OIAovek3()a. Preddvor _11826 Resen, polten, komunikativen prodajalec išče delo na stojnici v Kraniu ali Ljubljani šifra TAKOJ Šifra TAKOJ 11181 ŽIVALI KOKOŠI mlade, pred nesnostjo, prodam Hraše 5, Smlednik, »061/627 029_11138 BELE PIŠČANCE za zakol ahdopi tanje, prodam Hraše 5, Smlednik, » 061/627 029_11139 TELICE stare eno leto, prodam ali zamenjam za les ali seno »311 667_11777 KRAVO, drugič brejo 4 mesece, prodam »671 507 1 1 781» KOBILO Noric, po izbiri, triletno ali šestletno z žrebetom ali brez, pro dam Menjam za govedo Papler Žirovnica 52, »802 725 11/88 KOZO srnaste pasme, prodam Novak Vinko, Kropa SOa 11807 TELIČKO simentalko. staro en te den, prodam » 4!) 1 72 11817 PAPIGE akobčevke, mlade, prodam in 50 literski akvarij za 2 600 SIT » 76-342_11814 IM l r k A za zakol, prodam, celega ali polovico »66-452_11816 KOZO. staro dve leti, prodam »692 612_11829 DVE TELICE simentalke. 14 dni in 8 mesecev, prodam Glinje 12 Cerklje_11635 DVE KOZI, dobri mlekarici. pro dam »84 365 _11843 MLADO KOZO molznico, prodam »59 113_ 11845 HRČKI in MORSKI PRAŠIČKI podarim »421 821 1 1H',8 POLETJE V KRANJU '92 JANI KOVACIC petek, 4. 9., ob 20.00 »pod Marelo« pokrovitelj prireditev: GorenjskiGlas oblikovanje programov: AgencijaPAN KRAVO, po telitvi, prodam. Voklo 13, Šenčur 11976 PRAŠIČA za nadaljno rejo, okrog 90 kg, prodam. Zg. Brnik 28 11980 BIKCA simentalaca, 170 kg težkega, prodam » 421-601 11984 OVCE, plemenske in neplemen-ske, prodam. » 802-516 ali 061/662-533 11985 2 TELIČKI, stari 14 dni, prodam. Jenko, » 061 -841 -475 11989 PSA LABRADORJA, barve stare ga zlata, prodam. »45-357 TELICE, breje, prodam ali menjam za jalovo govedo.Virmaše 42, Šk. Loka 11859 KRAVO, visoko brejo, simentalko, prodam. Žagar Franc, Papirnica 4, Šk. Loka. 11863 TELIČKO simentalko, staro 8 tednov, prodam. Sveti Duh 45. 11871 KOKOŠI, BELE PIŠČANCE in PRA-ŠIČE, prodam. Hraše 5, Smlednik, »061/627-029_11877 PERZIJSKE MUCKE, čistokrvni, ugodno prodam. » 49-538 11888 Prodam TELIČKO simentalko, tež-ko 100 kg Zgoša 4/a, Begunje 11906 BERNARDINCE, stare 16 tednov, prodam »891-671 11912 NEMŠKO BOKSARKO, staro 13 tednov, odličnih staršev, prodam » 401-178_11919 TELICO simentalko, v 9 mesecu brejosti, prodam » 57-581 11920 BIKCA simentalca, 12 mesecev starega ali 3 mesece staro teličko, prodam. Pivka 27, Naklo 11922 SAMICO Špringel-španjelko, brez rodovnika, prodam.» 44-510 11927 TELICI, 100 in 350 kg težki, pro-dam.» 422-737 11941 BIKCA, 4 tene, prodam. Lahovče 21, Cerklje 11967 KRAVO, drugič brejo, 6 mesecev staro, prodam. » 45-219 11993 KOZE, prodam. » 312-036 11994 DOBERMANA, čistokrvnega 3 in pol mesece starega, prodam. » 323 782_11997 BIKA, starega eno leto, prodam. Češnjevek8_ 12005 TELETA, 100 kg težkega, za zakol, prodam. » 64-379_12021 PUJSKE, 30 kg težke, prodam Zevnik, Praše 10, Mavčiče 12022 PRAŠIČE 20, 30 in 40 kg težke, prodam. Bohinc, Zg. Brnik 57/a, » 421-238_12039 KRAVO, 9 mesecev brejo, prodam Rozman, Spodnja Lipnica 20 12042 KOKERŠPANJELKO, črno, z ro-dovnikom, staro 7 tednov, prodam » 51-487_12056 MLADIČE nemške ovčarje z ro-dovnikom, vrhunsko leglo, prodam. Potomci Džek Norikuma. » 620 140_12062 PONI ŽREBCA prodam ali menjam za kobilco. Ogled konja na kravjem balu v Bohinju. » 721-557, po 20. uri. 12090 ZAHVALA Ob smrti drage sestre, tete in svakinje JULKE KOČAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, jo v času njene bolezni obiskovali. Hvala g. žp/Milanu Grdenu za ohiske na domu in pogrebni obred ter pevcem iz Kokrice. Hvala čst. sestri Mavrini za dobra dela. Iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Kranj, Kokrica, Radomlje, Buenos Aires, 19. avgusta 1992 ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok, in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob i/gubi našega dragega ala. deda, pradeda. brata, strica in tasta ANDREJA CUDERMANA krojaškega mojstra v pokoju sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi /adnji poti. ga obdali s cvetjem in nam izrazili sožaljc. Hvala g. župniku za besede slovesa in opravljen obred, ter pevcem za zapete žalost in kc. Žalujoči: Vsi njegovi Kokrica, Kranj, 25. avgusta 1992 ZAHVALA Ob smrti našega dobrega očeta JOŽETA MALIJA Matijcvčfvcga ata iz Letcnc sc iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč. Lepa hvala za izrečena so-žalja, za cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Bavdku za tako dolgo zdravljenje. Zahvaljujemo se g. /upniku za njegove obiske in tako lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se gasilcem za častno stražo. Lepa hvala praporščakom in pevcem za lepo petje ter g. Koširju in g. Zaplotniku /a poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav vsem in vsakemu posebej se enkrat lepa hvala. Vsi njegovi Koliko {e vreden tolar V menjalnicah tečaji naslednji: so bili v četrtek, 3. septembra, ob 13. uri menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled D-D Publikum Kranj Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana INVEST Skofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj I ore m a Bled Merkur — Partner Kranj Otok Bled Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. pos. in hran. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) Menjalnica Vilfan Kranj DEM ATS HRD 56,20 57,90 7,93 8,15 23/31 56,80 57,70 8,00 8,20 20/30 56,65 57,75 7,93 8,14 25/29 57,00 57,65 8,00 8,20 25/32 56,65 57,70 7,90 8,20 25/35 56,90 57,60 7,98 8,12 26/30 56,60 57^0 8,00 8,16 23/30 56J0 58,00 7,76 8,15 — 56,70 57,80 7,90 8,20 — 56,10 57,60 7,97 8,83 20/30 55,00 57,60 732 8,05 _ 56,50 57,60 7,90 8,15 — 56,10 57,60 7,97 8.18 20/30 56,75 57,75 7,90 8,15 — 56,30 5730 7,90 8,10 27/31 56,70 57,60 7,90 830 — Ljubljanska borza: Na torkovi dražbi so se državne obveznice prve izdaje s 118,2 pocenile na 117,7 odstotka, lastnike pa je zamenjalo kar 4.000 lotov, pri državnih obveznicah druge izdaje pa je tečaj s 86 narasel na 86,8 odstotka, prodali so 1.104 lote. Na prostem trgu je bilo živahno trgovanje z obveznicami Gorenja, tečaj je ostal pri 80 odstotkih, lastnike pa je zamenjalo kar 3.240 lotov, opazen pa je bil tudi promet z obveznicami PTT Ljubljana in občine Zagorje. Na prostem trgu delnic je še vedno živahno trgovanje z delnico brokerske hiše Nika, cena jim raste. Pri blagajniških zapisih Banke Slovenije v tuji valuti je promet znašal 26 lotov, vrednost marke se je s 57,1 povzpela na 57,8 tolarja. Pri manjših dvojčkih BS je tečaj za tolarski del z 98 narasel na 100,1 odstotka, za devizni del je ostal pri 112 odstotkih. Pri večjih dvojčkih je za tolarski del tečaj prav tako narasel na 100,1 odstotka, za devizni del pa na 112,3 odstotka. Zlata borzai Na torkovi dražbi plemenitih kovin so trgovali samo z nepredelanim zlatom, prodali so kilogram in pol zlata, ki se je z 997 pocenilo na 991 tolarjev za gram. Avgustovski promet: Skupni promet je avgusta na Ljubljanski borzi znašal dobrih 25 milijonov nemških mark, od tega obveznic 17,9 milijona mark, delnic 70 tisoč mark in blagajniških zapisov BS 7,3 milijona mark. Med obveznicami je največji promet ustvarila državna obveznica druge izdaje in sicer dobrih 13 milijonov mark, sledi ji državna obveznica prve izdaje s 3,5 milijona mark ter obveznice mesta Ljubljane, PTT Ljubljane, Gorenja in Rogaška I, ki so ustvarile od 150 do 200 tisoč mark prometa. Dokajšnje presenečenje pa predstavlja dejstvo, da so največji prornet med članicami Ljubljanske borze ustvarile zasebne firme, saj so imele doslej na borzi glavno besedo banke. Na četrtkovi dražbi |c pri državni obveznici prvo izdaje tečaj narasel na 188 odstotkov, prodali pa so kar 12.720 lotov, pri državni obveznici druge izdaje pa je poskočil na 89.5 odstotka, prodali so 1.940 lotov. Na prostem trgu delnic je bilo ponovno tr govanje najbolj živahno z delnicami brokerske hiše Nika. Pri bla gajniških zapisih BS v tuji valuti je marka ostala vredna 57,8 tolarja. POSVE! O OPREMI PLANINSKIH ENO I IO - Pokrajinski štab 1 O za Gorenjsko je 3. septembra organiziral v učnem centru na Bohinjski Beli posvet o opremi planinskih enot slovenske teritorialne obrambe. Po ogledu opreme slovenskega vojaka so predstavniki 32 proizvajalcev, zastopnikov in prodajalcev alpinistične opre me, obutve in obleke predstavili izdelke, ki bi prišli v pošto za enote I O. Skupaj / alpinisti, reševalci in smučarskimi strokovnjaki so popoldne i/oblikovali razvojne usmeritve za opremljanje vojaškega planinstva. • S. S. - Eoto: S. Saje PLAVA LAGUNA POREČ SEZONA V POREČU ŠE NI KONČANA PRIHAJA NJEN NAJUGODNEJŠI DEL TUDI PO CENAH 7 DNEVNIH PAKET ARANŽMAJEV TERMIN 5 9 1992; HOTELI Materada. Lotos, Delfin Cena polpen ziona 7 700. SIT, penziona 9 100, SIT PAVIUONI BELLEVUE IN BUNGALOVI ŠPADIĆI: polpenzion 6 300 penzion 7 700 SIT APARTMAJI ASTRA, CITADELA IN VILE SPADIĆI: 7 dnevni na iemod 5 600, do 13 300 SIT CENA VKLJUČUJE: takso, gala ve čerjo (razen za goste v apartmajih), solo tenisa za otroke, solo smu čanja na vodi, za otroke in odrasle, izlet v notranjost Istre, ogled Poreča z vodičem in degustacija poreskih vin TUDI DO 100 % PO PUSTA ZA OTROKE INFORMACIJE vasa agenciia m po tel 0631 31 822. 34 122 Prvi dnevi šolskega leta na cestah K sreči brez nezgod Kranj, 3. septembra - Za nami je prvi teden novega šolskega leta, v katerem k sreči ni bilo prometnih nezgod, v katerih bi bili udeleženi otroci. Kljub temu so prometni policisti zabeležili nekaj hujših kršitev prometnih predpisov, ki bi lahko resno ogrozili prometno varnost otrok. Vozniki največkrat ne upoštevajo omejitev hitrosti, saj je prometna policija kaznovala voznike, ki so prekoračili hitrost tudi za trideset kilometrov in več, kar je za bližino šol seveda odločno preveč. Prometni inšpektor kranjske UNZ Ivan Demšar je dejal, da je bilo v minulih dnevih tudi precej ovir na poteh, po katerih hodijo otroci v šolo, saj nekateri nevestni vozniki puščajo vozila parkirana tam, kjer se jim zdi. Se posebej zaskrbljujoče pa je, da tudi starši pri preventivi in opozarjanju otrok na nevarnosti, ki prežijo na cestah, pogosto ne odigrajo takšne vloge, kot bi jo morali. Se več, nekateri starši svojo neodgovornost do otroških življenj kažejo tudi s tem, da so otrokom slab zgled. Tudi letos seje v prvih šolskih dneh pokazalo, da otroci pogosto prečkajo nevarne prometnice izven prehodov za pešce, ali pa se nevarno izpostavljajo vozilom. Zato nas nikakor ne sme čuditi podatek, da se je v letošnjem prvem polletju samo na Gorenjskem zgodilo kar 43 prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci. Te nezgode so med otroki terjale eno smrtno žrtev, kar vsako drugo pa so otroci povzročili. Stanje ni nič kaj boljše v poletnih mesecih, saj so otroci povzročili kar 29 prometnih nezgod. Ob takšnem stanju, bi se poleg vseh odgovornih, morali zamisliti tudi starši, saj se prometna varnost in preventiva dostikrat začneta in končata pri prometni policiji, ki varuje otroke na poti v šolo in iz nje. Časi, ko je še zadoščalo kaznovanje voznikov, pa so že zdavnaj minili. • M.G. V nedeljo pridite v Tržič na Šuštarski sejem Čepice - srečke tudi na Šuštarski nedelji Tržič, 4. septembra - Pojutrišnjem, v nedeljo, 6. septembra, bo po običaju na angelsko nedeljo v Tržiču živahno in prijetno. Največ prireditev v okviru 25. jubilejne Šuštarske nedelje se bo dogajalo prav v nedeljo, na eni od stojnic pa boste našli tudi Gorenjski glas. Na željo mladih bralcev, ki so navdušeni nad čepico - srečko Gorenjskega glasa, smo v sodelovanju s Turističnim društvom Tržič in Odborom za 500. obletnico tržiških trških pravic pripravili lično papirnato čepico, ki jo boste lahko kupili na Suštarskem sejmu. Cena bo simbolična - vsaka čepica pa bo oštevilčena in kuponi bodo sodelovali v žrebanju prima nagrad (šolske potrebščine, kotalke, avtomobilski modelčki, knjižne nagrade, itd.). Že kar na stojnici bodo nagrajene vse čepice s števiikami, ki se končajo na 999, 000 in 001 - dobimo se torej na Suštarskem sejmu pojutrišnjem od 7. ure najprej v Tržiču! Na stojnici Gorenjskega glasa bo, podobno kot na Gorenjskem sejmu, svojo ponudbo znane italijanske firme Bbura-go predstavilo podjetje Hribar & Otroci iz Kranja, ki priljubljene avtomobilske modelčke tudi prodaja. KAM ČEZ VIKEND? STOLPEC ZA UPOKOJENCE Kolesarski piknik Kranj, 2. septembra - Sekcija za kolesarjenje pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 8. septembra, piknik za kolesarje. Piknik bo na Starem gradu nad Smlednikom. Odhod iz Kranja bo ob 8. uri. V primeru slabega vremena bo piknik naslednji torek. Izlet v Čateške Toplice Kranj, 3. septembra - V ponede Ijek, 14. septembra, orgam/ir.i ta Društvo upokojencev Kranj in Lena turist Ziri, kopalni i/lct v Cateške Toplice. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center v Kranju, cena za izlet je 400 to larjev, prijaviti pa se je moč v pis.uni Društva upokojencev v Kranju. Planinski izlet v Bohinj Kranj, 3. septembra - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira planinski izlet v Bohinjski kot, bohinjske planine - Sedmera jezera, izlet bo v četrtek, 17. septembra, in v petek, 18. septembra. Dvodnevni planinski izlet ne bo zahteven, vciukn je potrebna ustrezna pripravljenost, priporočljiva pa je tudi dobra volja. V nedeljo na Krvavcu Kravji bal Krvavec - Pašna skupnost Ambrož pod Krvavcem prireja J nedeljo, 4. septembra, ob koncu pašne sezone na Krvavcu KravJ bal. Prireditev se bo začela ob 10. uri pri brunarici na KrvaVg Za obiskovalce Krvavca in bala so pripravili tekmovanje s krav8' mi ter kegljanje na srnjaka. Postregli pa bodo z masounikom ifl žganci, za zabavo pa bo skrbel priznani ansambel. • J. Kuh«r Evrocvet v Arboretumu Volčji potok, 2. septembra - Od danes do torka, 8. septembra. t>° v Arboretumu Volčji potok razstava dosežkov s področja vrtna'' stva, drevesničarstva, cvetličarstva, sadjarstva, vrtnarske tehnol^ gije in orodja imenovana Evrocvet '92. Vzporedno z razstavo b<> organiziran tudi tradicionalni prodajno - vrtnarski sejem, obieafl valci pa si bodo lahko ogledali tudi nov, 25 metrov visok vodo* met. • V. S. Pozdrav s planin Pokljuka, 4. septembra - 2e prejšnji teden bi moralo biti na r°" kljuki tekmovanje harmonikarjev. Vendar pa je tradicionalni prireditev zmotil dež, tako da so jo preložili na to nedeljo. 6. scf tembra. Na prireditvenem prostoru ob Sport hotelu se bo ta" zbralo okoli 40 harmonikarjev, ki bodo zaigrali vsak P° -rt skladbi. Najboljše čakajo lepe nagrade, vse pa veliko zabave. w* kot obljubljajo organizatorji, tudi dobra postrežba. V. S. Izlet v Miinchen Spominska slovesnost na Krvavcu /abnica, 3. septembra - Dru štvo upokojencev Zabnica bo 2. oktobra organiziralo izlet v Miinchen. Poleg ogleda mesta bo zanimiv tudi ogled Oktober lesta, priložnost pa bo tudi za nakupovanje, • v. S. Krvodajalska akcija na Jesenicah Jesenice, 2. septembra - I/ Občinske organizacije KKS leseni ce so nas obvestili, da od 7. do I I. septembra pripravljajo kr vodajalsko akcijo. Kri bo moč darovati vseh pet dni od 7. do l.v ure \ prostorih ivi) Partizan na Ceiti telezarjev • (vs) Kranj, 4. septembra - Odbor skupnosti borcev Kokrškega oclrc bo letos, ob 50. obletnici pohoda 2. grupe odredov NOV in ry iz Dolenjske preko Gorenjske Krvavca - na Štajersko, ()rijarllh(j ral spominsko slovesnost s kulturnim programom Prireditev organizirana v spomin na epopejo več kot dva meseca dolge p0' boja ter počastitev žrtev za svobodo. Slovesnost bo na Krvav to nedeljo, 6. septembra, z začetkom ob 11, uri. Borci na s'°v :^ nost vabijo prav vse, še posebej pa krajane vasi s pobočij vznožja Krvavca in ljubitelje planin ^ Cesta i/ (erkelj Grada na Krvavec je v zelo dobrem s nju, pa tudi u parkiranje ni bojazni, rudi žičnica bo obratov od 8. do 17.30 ure z vožnjo v obe smeri vsako uro ob uri j spodnje postaje žičnice se bo moč pripeljati tudi z avtobusom. IZ Kranja odpelje ob 6.55, 7.35 in 9.35 uri. pa tudi s tistim. kl ^ pelje i/ I jubljane do < erkelj Slove no .1 bo ob v .akem vrC/JJ-Lpfl ob zelo slabem bo v planinskem domu na Gospincu. Poskrbi) bo tudi ta okiepeiio. • Vi s. 40 let zaupanja VELIKA PRODAJNA AKCIJA OD 20.08. - 30.09.1992 V VSEH PRODAJALNAH LOKE ŽREBANJE - 15.10.1992 V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE K., 1 tU 200 PRIVLA ^NIH .ivtolobo.i NAGRAD Pn gotovinskem nakupu nad 3000 Sit bosta pihali kupon, i katanm »odalutata i nagradnam frat>an|u RaiuHaJi frabanja bodo ?0 10 \ W? ub|avl|an Pn ttabaniu m ob|avi ra/ultatov bodo nagiapnci nagrada p^al v HI Al.(>VN1 M (t NI MU Ml DVI it 'I 1 fatopitti lil