Varnostne razmere v prometu se zaostrujejo
Prometno-varnostne razmer« so se v zadnjem obdobje močno zao-strile, kar nam dokazuje tudi ocena prvih štirih mesecev letošnjega leta, ki jo je pripravila Postaja milice Moste. Zaradi zaskrbljujočega stanja so o vzroldh in potrebnih ukrepih na področju prometne varno-sti spregovorili tako na Občinskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kakor tudi na Občinskem komiteju in svetu za SLO in DS.
Prometno-varnostna ocena bo predmet obravnave vseh komite-jev za SLO in DS, želimo,pa tudi, da se širša javnost v občini sez-nani s kritičnim stanjem na tem področju, ter da bi se vsi skupaj v bodoče bolj samozaščitno rav-nali tudi v prometu.
Uvodoma se opravičujemo za-radi statističnega prikazovanja dogajanj v cestnem prometu, vendar pa upamo, da bo bralec v teh podatkih opzil predvsem člo-veška življenja.
Ob koncu leta 1986 so stati-stični podatki pokazali, da se prometna varnost v primerjavi s prejšnjimi leti ni bistveno spre-menila. Glede na stanje pro-metne varnosti v SR Sloveniji in v mestu Ljubljana pa je bilo sta-nje v naši občini. ldjub manj-šemu porastu števila prometnih
nezgod ocenjeno kot dokaj ugodno. V letu 1986 se je na ob-močju naše občine zgodilo sku-paj 888 prometnih nezgod. V teh nezgodah je ena oseba izgubila življenje, 49 oseb je bilo huje te-lesno poškodovanih, 131 oseb pa lažje telesno poškodovanih. V dvajsetih prometnih nezgodah je nastala večja materialna škoda, v 723 prometnih nezgodah pa le manjša materialna škoda.
Z analizo je bilo ugotovljeno, da se je na Zaloški cesti zgodilo kar 119prometnih nezgod. Sle-dita ji Smartinska cesta z 62 prometnimi nezgodami in Kaju-hova ulica s 55 prometnimi nez-godami. Poleg Zaloške in Šmar-tinske izstopa še Jarška cesta z 29 prometnimi nezgodami. Zelo ve-liko število prometnih nezgod oz. 157, pa se je zgodilo na parkirnih
prostorih.
Med križišei izstopajo križišča Zaloška-Kajuhova (17 promet-nih nezgod), Šmartinska-Poko-pališka (12 prometnih nezgod) in Smartinska-Kajuhova (1 k pro-metnih nezgod), kar je tudi ra-zumljivo, saj so ta križišča naj-bolj obremenjena.
Vzroki za prometne nezgode so bili predvsem neprimerna hi-trost, izsiljevanje prednosti, vož-nja pod vplivom alkohola in ne-pazljivost pri premikih z vozilom (parkirni prostori). Še posebej je zaskrbljujoč podatek, da so v letu 1986 zabeležili kar 303 prometne nezgode s pobegom (predvsem manjše poškodbe vozil na parkirnih prostorih).
Če bi stanje v letu 1986 lahko ocenili kot ugodno, pa tega ne tnoremo trditi za prve štiri me-sece leta 1987.
V tem času se je na območju občine zgodilo 286 prometnih nezgod, v katerih pa so tri osebe izgubile življenje. Vse tri žrtve so bile v prometni nezgodi udele-žene kot pešci.
Poleg tega je bilo do sedaj v prometnih nezgodah ! 1 oseb huje telesno poškodovanih, 31 pa lažje.
Med huje telesno poškodova-nimi sta žal tudi dva otroka. Med vzroki za prometne nezgode v letu 1987 je na prvem mestu izsi-ljevanje prednosti (11), nepri-merna hitrost (9) in vožnja pod vplivom alkohola (9). Ti podatki veljajo samo za prometne raez-gode s hujšimi posledicami.
Med udeleženci so razumljivo na prvem tnestu vozniki motor-nih vozil. sicer pa spadajo med najbolj ogrožene udeležence pešci (v letu I 987 3 mrtvi, 10 po-
škodovanih), sledijo pa jim kole-sarji (6 poškodovanih), kljub temu, da se prava seozna za kole-sarje šele začenja.
Stanje glede pobegov s kraja prometne nezgode se tudi v letu 1987 ni izboljšalo, saj do sedaj beležimo že 52 primerov, ko so vozniki zapustiii kraj nezgode, ne da bi oškodovancem nudili svoje podatke.
Lahko rečemo, da je za pro-metne razmere že od nekdaj zna-čilen zelo neugoden položaj naj-šibkejših prometnih udeležencev — pešcev. Danes so razmere še slabše, saj beležimo ob vse več-jem številu vozil in vse višjih hi-trostih tudi vse več prometnih nezgod, mrtvih in ranjenih. Mcd njimi so tudi pešci. Prometne nezgode so za pešce posebej ne-varne, saj niso zaš&teni tako kot vozniki v vozilu. Zato je tudi ra-zumljiv razmeroma visok odsto-tek smrtnih žrtev med njimi. Niso pa vedno tako jasni razlogi, za-radi katerih je do nezgode sploh prišlo. Sodobni prometni sistemi poskušajo v čim večji meri ločiti pešce od oslalih udeležencev v prometu, vendar jim topovsem ne uspeva. To je seveda samo nujni pogoj, ne pa tudi končni vzrok za nezgodo. Sele neprimerno vede-nje peštev, voznikov ali pa obo-jih je tisto. kar v končni posledici lahko pripelje do nezgode.