m
PRIHOBSKl DNEVNIK
— rrnrTm ~- n im— imen 11 mr— iins —i w mu« himhii— <—■■■—    iti—nmmi
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
'TLDERI DIlMRATIČn USIH STfl-ja’
Ponovno opozarjamo vse naše čitatelje na natečaj za dve črtici, en spominski zapis, eno novelo iz partizanskih borb in eno pesem s poljubno vsebino, ki ga je razpisal Prireditveni odbor za »Teclen demokratičnega tiska STO-ja«, ki bo od 1. do 9. novembra t. I. — Rokopise lia naslov : Uprava revije «Donne» — ul. Machiavelli 13 — Trst — najkasneje do 25. oktobra t. 1.
» Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST petek« 10. oktobra 1947
Poštnina plačana v gotovini
Sp^diziomMnabbiMVjiostale
Stev. 716
menica naprednih državljanov ZDA
Proti vojnohujskaški politiki ameri* monopolistov in imperial stov
9. — «Svet progresivni "^vljanov Amerike* Je odo-aP°m»nico glede zunanje pcil-r-jikateri ostro napada Marij, načrt označujoč ga kot grož-' en°tnosti in miru v svetu.
Poudarja, <ia je Marshallov v frav toliko nevaren, kakor anova doktrina.
dalje poudarja, da Je (.-afw,’a doktrina naperjena pro-'<t t, združenih narodov in \ T Preit0 OZN ter jo osla-ivii Unanova doktrina j« izpo-DM	^umnjičenjem	ter	jih
t *■	da 80 se odkrito zveza-
li <in Etičnim: režimi, oziroma llHj|,^olmiln na Srednjem in
tein Politiko
. vzhodu. Hkrati je u-
..	  vmešavanja	v	za-
*tj!h držav, pri čemer je eta-b**° na ®*rani reakcionarnih delajo v okviru Ist-.h. Tni-■i ?va doktrina jo prišla tako da-lotid 80 H U’>še militaristične in ^foiokratične vlade Lafrske 4%» Ta politika je rodila Mar-^ načrt in je vzelo kot pod« obnovo Evrope industrijsko ijtrt Porurja, ker se napadalec t °*ira na sisteme.
Hw*Blca u«°tavlJ«, da je to stali-5^ 3a ameriškega predsednika ujjj •'J4, in izjavlja, da se Je po-%nPremenil v Pr'meri 8 Pred-8am° v toliko, ker bi seda-V^^kj kartelisti moral' deliti 'In#«.81'0 in upravo Hitlerjevega stroja s svojimi nemškimi tps *' faradi tega so narod; Ev-V^vo v skrbeh zaradi ne-* Us? ’ k* Predstavlja Marshal-Mi-T; obnovo Porurja in za-. ‘tika gHede Nemčije.
tH ^allov načrt, ki je zrakov 80Vra“lem ozračju Tru-•hi cif. doktrine in ki ima za ^ v k obnovo 1’orurja, so na-'rjj|| *8°dne Evrope takoj za-atraj° ga kot del ce-ki' - ameri3ke politične ak-hj. J« od konca vojno postori , sv°jinii bivšimi zavezniki JW.nePrijatelji in s svojimi Sovražniki kot s prija-
> iei 'i1Ca prav tako poudarja, ' ^ajehnllov načrt Evropo in°. 1 v vzhodnega in zapad-2Javlja, da Vzhodne Evro-
■h
l'*11 Zbk ’ Ker 80 potrebe Vzho-l'oda medsebojno odvisne.
F"*** izločiti iz evropskega v, a. ker so potrebe Vzho
'•5tHo sa 1° Marshallov načrt ^varii, bo s časom poslab-
' g&a *
poleta) zapadnih
*icer zaradi tega, ker
S Štšrira dolarja nad njlho-> kj t aaralvom Marshallov na-S;b Sraža bodočo stabilnost za-k **Vai»arodov Potom pritiska, ki Noi, na te dežele, zasleduje a Postanejo njihova gospo-JJklrjj | eleu plen za ameriške k v«Ven monopolist«, ki izvršu-"•a- lastni deželi v;dnoveč-
S^tvo
vojaškimi strokovnjaki. S n,'®a omenja še, da se e-^bje P*rialisti vmešavajo v kivije *a^ev® Anglije, Francije i* !*1«.	vselej	na	strani
.MSju tem poskušajo pomak-.	" na uri nazaj, ne da bi
> Voijo2“Q<lov'.n3ki razvoj Evro-taJn n^6nth narodov, da uve-:|k,	0 gospodarstvo. To je
n° upošteva potreb in HS(1 t<!gk ljudstva, razočars-lm političnim in gp-n S:*temom in ki še ved-, g. Posledicah vojne, ki je i konč°iart!t'vo Evr°Pe- SP°"
nad njeno pol;t!ko in
i?
V'
fj
VVede i Predlaga, naj sc ta-(]■ lta, nternacional'zacija Po-Industrijska moč ** ba«^Ba razpolago vseh ev-*n °d<eBne nied-, teit0 nadzorstvu kartelov. ^tjfe j aJ ZDA znižajo carin-V Čor,,, 8k,enejo posebne trro-2 vsemi miroljub-k* Potv,JT*' morajo nud't> V''tlčn- Rvropl brez razlike ■ *	’“c“lo. ki jo poisnimeztie
^o. Svet progresivnih
državljanov Amerike odobrava izjavo glede notranjega političnega položaja, v kateri se ugotavlja, da so aimeriškj monopolisti, povezani z militaristi dosegli popolno nadzorstvo v najvažnejših področjih ameriške vlade in da skupno nadzorujejo največ); politične stranke. Spomenica obtožuje monopoliste, da skušajo poraziti naraščajočo notranjo opozicijo proti njihovi vojnohujskaški politiki. Spomenica obtožuje Trumanovo vlado še tega, da je izdala načela Roosevelta in da demokratične sile v ZDA ne morejo upati na prerojenje demokratične stranke pod vodstvom Trumana.
Spomenica potrjuje sklep «Organizacije progresivnih A-meričannv», da bodo še nadalje sodelovali z vsemi skupinami, !d branijo mir in demokracijo.
Jugoslovansko stališče glede guvernerja STO-ja
Beograd, 9. (Tanjug) — Prtd-stavnilc jugoslovanskega zunanjega ministra Badnjevič je na tiskovni konferencl izjavil, da jc odklonitev jugoslovanske zahtevne za udeletbo pri delu konference štirih na Dunaju nov dokaz, da so jugoslovanske zahteve napravi Avstriji dobro utemeljene.
Obtožil je ZDA in Veliko Britanijo, da hočeta spremeniti Avstrijo v oporišče za svoje imperialistične načrte s podpiranjem tradicionalnih napadalnih teženj Avstrija in germanizacije koroških Slovencev.
Na vprašanje glede osebe, Tei bi jo Jugoslavija lelela za tržaškega guvernerja, je Bad-njevič bdgovoril, da Jugoslavija zahteva edino le imenovanje moža, ki bo sposoben zajamčiti demokratični red u tem kraju.
Končno je izjavil, da je Italija stavila novo predloge Jugoslaviji glede gospodarskega dogovora, ki je bil prijavljen v aprilu. Te predloge sedaj proučujemo, je dejal Badnjevič, ker hočemo odpraviti vse ovire, ki preprečujejo podpis tega dogovora.
Imenovanje volivnih komis j za volitve v SP in Istri
Beograd, 9. — Prezdij ljudske skupščine FLRJ je imenoval člane voI‘vn:h kem*sij za valitve na ozemlju Slovenskega Primorja ;n Istre, ki je bilo priključeno Jugoslaviji.
Jugoslavija - zgled narodom v borbi za neodvisnost
Ob priliki obiska v Jugoslaviji v zvezi z II. kongresom Ljudske fronte je bila naša delegacija deležna prisrčnega in bratskega sprejema povsod in ves čas bivanja v Jugoslaviji. Poleg tega je bila naši delegaciji dana prilika, da si ogleda razne kraje v Jugoslaviji, kjer je povsod videla, s kakšnim elanom in navdušenjem, posebno mladine, se resnično izvaja petletni plan, ki bo pretvoril Jugoslavijo iz agrarne dežele v najnaprednejšo industrijsko državo. Naša delegacija Je bila priča popolnemu duševnemu in materialnemu preporodu jugoslovanskih narodov, ki se vrši po težki zmagoviti narodno-osvobo-dilni vojni In ki ustvarja nov tip napredne države sloneče na ljudski demokraciji. Jugoslavija je danes zgled vsem narodom v njihovi borbi za nacionalno in ekonomsko neodvisnost, v borbi proti zasužnjevati ju svetovnega imperializma. V tej borbi predstavlja Jugoslavija močno trdnjavo napredne demokracije v povezanosti s ostalimi narodi in demokratičnimi silami v svetu.	•
Ko se tem potom zahvaljujemo Ljudski fronti Jugoslavije za vse, kas- je bila naša delegacija deležna ob priliki obiska, Vam zagotavljamo, da bo obisk naše delegacije še v večji meri utrdil bratske vezi naših ljudskih množio, tako italijanske kot slovanske narodnosti, z narodi Federativne ljudske republike Jugoslavije in da bo ta obisk služil, da še v večji meri ojačimo in poglobimo pri nas borbo proti reakciji in fašizmu ter svetovnemu imperializmu za zmago resnične demokracije.
NAJ ŽIVI LJUDSKA FRONTA JUGOSLAVIJEt NAJ ŽIVI SLOVANSKO - ITALIJANSKA ANTIFAŠISTIČNA UNIJA STO-ja!
SMRT FAŠIZMU — SVOBODA NARODU!
IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKO-ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE
Nesramna falzšficiranja pri žigosanju osebnih izkaznic Slovencev
Slovenci, ne dovolile, da vam Italijanski šovinisti zamenjujejo vašo narodnosti
Delegacija i Opčin pri polk. Carnesu - Špekulacija .jugoslovansko narodnostjo" in mešanjem pojmov .državljanstvo" in ..narodnost" - Zakaj po črki „C" ni prišia na vrsto črka
Ze predvčerajšnjim smo pišali o primerih nesramnega falsificiranja in pretvarjanja slovenske narodnosti v italijansko v uradih, kjer Žigosajo osebne izkaznice, in včeraj smo ponovno opozorili vse Slovence, na) ne dovolijo, da jim italijanski šovinistični uradniki menjujejo njihovo narodnost pod nekakšnimi zapletenimi in iz trto izvitimi izgovori.
V teku včerajšnjega dne pa so v uredništvo prihajali ves dan tovariši in tovarišice in nam pripovedovali primere falzificiranja, ki jih moremo vzporediti z najhujšim pritisltom italijanskega fašističnega okupatorja, v najtemnejši dobi Mussolinijevega terorja, ko je ttaMjanski imperializem hotel na rMjbolj razbojniški način zbrisati e lica zemlje vse primorske in tržaško Slovence. Zdi se, da danes ti isti fašisti pod vojaško dnglo-ame-riško upra’X> nadaljujejo s razna-
SILE LJUBITELJEV MIRU
bodo z odločnostjo in vztrajnostjo razbiie načrte napadalcev
Izjave L. Longa dopisniku lista „Unita“ o varšavski konferenci
rodovalnim delom MtOssclinijeve Italije, čeprav sta Anglija i« ZDA. podpisali mirovno pogodbo e Italijo, ki jamči vsem Slovanom STO-ja popolno narodnostno enakopravnost itd. itd.
Is vseh spodaj navedenih primerov, je jasno razvidno, da imajo gospodje, ki danes v Trstu in okolici vedrijo in oblačijo s svojo oblastjo, s takšnim izpolnjevanjem obrazcev prošenj, posebne temne in zlobne namene, ki so:
Na vsak način hočejo onemogočiti čim večjemu številu Slovencev, da bi postali državljani STO-ja, po drugi strani pa nabrati čim več pismenih dokazov s podpisi Slovencev samih, ki naj bi jim. služili za dokaz, da je na STO-ju, posebej pa v Trstu samem, število Slovencev mtaimalno.
Toda mi, tržaški Slovenci, smo v teku svoje zgodovine nabrali dovolj izkušenj in prestali vse mogoče vrste imperialistič-
vensko, pa ga je Idjub timu urad- zahtevata, da sc takoj postavijo n« ni/c vprašal, kakšne narodnosti ko- Opčinah v uradu za žigosanje ost tiče biti slovenske ali italijanske. Od- j n ih izkaznic tudi slovenski uradni-govoril je seveda, da je Slovenec, ki, in protestirala zaradi falzijici-Tedaj mu je uradnik dejal, da mo-; rcnja. Polkovnik jc odgovoril: *Mi ra počakati nekaj dni, češ da še smo odvisni še vedno od Rima in nimajo tozadevnih navodil za tukš- j vi nimate do guvernerjevega prihc-
ne primere.
Delegacija je nato odšla k predsedniku občine ter tudi pri njem protestirala in zahtevala, da občina posreduje. Odgovoril je, ia sploh ne ve, kaj se dogaja v omenjenem uradu. Nato je delegacija postavi-
da nobene pravice tega zahtevati. Sicer pa je sedaj v pretresu nov zakon in tisti Slovenec, ki noče podpisati prošti je, v kateri je navedeno, da je italijanske narodnosti, naj počaka do objave tega za-konus. Delegacija je gospodu pol-
la sledeče zahteve, na katere še ni kdvniku tudi povedala, da je takšnih in podobnih postopkov s strani vojaške uprave že stta preko glave.
SIAU na Opč.nuh je slicala več masovnih sestankov, na katerih je bilo zaradi teh postoplcov ogorčenemu ljudstvu pojasnjeno, kako naj
odgovora:
1. S falzificiranjem je treba takoj prenehati.
2. V uradu treba uvesti dvojezičnost tako, da bodo poleg
italijanskih uradnikov tudi slo« postopa.
Na Istrski cesti
sc je dogodilo nekaj sto primerov.
V zvezi z ustanovitvijo infor- j kleveto že za časa obstoja kombi-1 drugih, držav, izmenjavanju mi- _ _	_	,
macijskr.ga urada devetih ko-, terne, predstavljale so kleveto do sjj jn svobodnemu koordiniranju šizma, ki ga hočejo imperialisti pred uradom in dragih stro-
TD 'mifitiftnih fitrsnk smo dO 8i3* * //ivsioo I m ca St* tl,-* ir O v »i n tifi/.luzvid fid ‘	_	..	_	,	 I	.1	_at '
venski,
3. Z ozirom na to da mora ve-
__________________________________ liko število prebivalstva naba-
nih okupacij inTo temelja spo- j viti nove osebne izkaznice ln\ da so za Slovence v jormidar za znali vse okupatorske metode morajo vsi zaradi tega hoditi v	teTm^se	ni	ta-
začenši od avstrijskih, nemških, Trst, delegacija zahteva, da ob-	‘
nemško-nacističnih, italo-faši- I»s*i postavijo v Nabrežini sa-stičnih in imperialističnih an-! m' urad za Izdajanje novih oseb-glo-ameriških v najnovejši dobi. nlh izkaznic v zamenjavo za raz«
Zato nas tudi to pot ne bodo trgane,
prevarili.	j Pot v Trst in nazaj stane
Takšna rabota vojaške anglo- namreč 130 lir, ne računa-ameriške uprave pa ni nič dru- i joč pri tem izgubljeni dan za-gega kot ponovno oživljanje fa~ j radi dolgega čakanja v Trstu
I	svoje	dejavnosti	za	dosego	skup
SvrniTki“nm kZev?ta; v u,ianT4 listinl infr
—	- maoijskega urada je jasno povedo-
udeležil konference v Varšavi.
Fo milanskem «UnitA» posnemamo odgovore, ki jih je Luigi Longo dal dopisniku tega lista.
Kakor je znano, se je bil tudi Longo skupno z Reale-jem udeležil konference. Longu je odgovoril na vprašanja kakor sledi:	■
— Italijanski tisk je med drugim že pisal, da konferenca predstavnikov nekaterih komunističnih strank in ustanovitev informacijskega urada pomenj obnovitev kominteme. Ali smatraš, da je ta trditev točna?
— Nikakor ne. Konferenca je jasno priznala, da je razpust ko-minteme odgovarjal tudi zahtevam sedanjega položaja in ni nobenega vzroka za njeno obnovitev. Jasno ■vo določen «Šneodvisen» tisk in določeni reakcionarni kr6gl začeli takoj obtoževati Moskvo, da se vmešava v notranje zadeve drugih dr- splošno, žav s pomočjo komunističnih strank.
Toda te obtožbe so predstavljale
no, da bo po potrebi sledila koordinacija dejavnosti komunističnih partij, ki so članice tega urada, na osnovi medsebojnega soglasja, to je, ne da bi bile na to vezane na podlagi kakega prej določnega programa ali discipline.
— Kakšni so po tem takem vzrok; ustanovitve tega urada in cilji, ki si jih postavlja?
Odgovor je zelo enostaven: vsalM komunistična stranka se raz- j vi ja v okviru nacionalnih interesov j tn zahteva in nihče ne misli po-! stavljati omejitev in ovirati od sura,j tega, razvoja. Jasno pa Jc, da j držav neposredno in posredno je vsalca komunistična stranka in ] ogrožena. Resolucija, ki so jo š« posebno v sedanjem mednarod- '■ odobrili na konferenci, izrecno nem položaju postavljena pred na- j pravi, da politika ZDA in An-Toge in vprašanja, ki so skupna ' gijje teži po utrditvi imperia-vsem državam, vsem ljudskim gi- Ijzma iu po uničenju demokra-banjem in delavskemu razredu ™cije> Ta po)itika se razvija pred-
izkoristiti kot udarno pest proti nih ciljev.	naraščajočemu demokratičnemu
Predvsem danes, ko napadal- gibanju širokih ljudskih množic, nost in nasilnost reakcionarnih | Ta pojav je samo ena od karak-sil ameriškega imperializma ta- j terističnih faz dobe, v kateri ko od blizu ogrožata mir in de- živi naša generacija, faza, ki jo mokracijo, pomeni koordinacija1 jp na H* kongresu Ljudske fron-dejavnosti posameznih držav in te FLRJ maršal Tito v razclem-mednarodno vseh narodov, ki hi naše dobe kot tako tudi ljubijo svojo neodvisnost, vršiti veliko zaslužno in nacionalno delo.
— Ali pomeni ustanovitev informacijskega. urada, da je nevarnost vojne večja in bližja?
Da, pomeni, da sta mir in na rodna neodvisnost cele vrste
označil.
Kaj ja
č
II'
“ in
s črkama
Preganjanje beneških Slovencev
se nadaljuje
Razen tega je včeraj uprava objavila, da Je za žigosanje osebnih izkaznic sedaj na vrsti črka D. Vprašamo se, kdaj bo vojaška uprava objavila, da je na vrsti črka C in C? Vprašamo se, kdaj naj se javijo za žigosanje svojih osebnih izkaznic ffsfi Slovenci, ki imajo n. pr. priimke kot: Cuk, Celic,da, Coli, Cač, Celihar, C-.butec, Cubej itd. itd. Teh priimkov je v Trstu in okoUci n<l tisoče in tisoče.
Jasno je torej, da morajo komu-	tmpr'	'	Kdai bodo prišli na vrsto t Zalite,
ni Stične stranke ravno za to, da ^rateg.cno smer, v »mer gospo- j ^ torej^	w?rova	t0
~	“ ” «•»«» p0manjj{ijiv0si čimprej popravi in
dajo poudarek in večjo silo obram-; darske ekspanzije in v smer bi posebnih in nacionalnih intere- ideološke borbe.
Ajdovščina, 9. (Tanjug) — V Beneški Sloveniji, ki pripada po mirovni pogodb; Italiji, se nadaljujejo preganjanja in napadi na slovensko prebivalstvo. Zadnje dni je moral zapustiti svojo rojstno vas Alojz Tori jak, ki Je sodeloval v narodno-osvobodUni vojni. Svoječasno so ga že aretirale anglo-amer.ške zasedbene oblast; in takrat ga Je ameriška policija pretepla. V Januarju t. 1. Je b.l Iz zaporov izpuščen, takoj po določitvi državnh mej mrd Jugoslavijo ;n Italijo, pa so ga že prlši; iskat karablnerji.
Alojz Torljak pripoveduje, da Je položaj beneških Slovencev vedno težji. Te d n; je neki Peter Derjuk, ki je bil pod okupacijo ovaduh, napadel skupno s svojim pomagačem Alfredom Cicutom, znanega prottfašista Antona Šivano 'jz. Sv. Leonarda, ki je zaradi zadobljenih rgn takoj umrl;
zapustil Je ženo in 7 otrok Neka druga skup‘na šovinistov pa je napadla antifašista Ivana Zajca, ki ga Je prav tako surovo in močno pretepla.
Neutemeljeno obtožbe čilsko vlade proti FLRJ
Santiago, 9. (AFP) — AFP Javlja, da Je čilska vlada zahtevala izgon dveh uradnikov jugoslovan-sk.ga poslaništva, Cunje in Jakše, v zvezi z zadnjo stavko rudarjev. Tisk še ni objavil nobenih komentarjev.
Beograd, 9. — Namestnik zunanjega ministra Badnjevič je dopisniku agencije «France Pressc* glede obtožb č'lske vlade proti jugoslovanskemu predstavniku Izjavil. da gre za vesti provdkatorsk*ga značaja, ki jih jugoslovanska vlada odločno zanikuje.
ALZIR. — V pričakovanju občinskih volitev so alžirski kcmiumi-ati in socialisti sklenili, da bodo postavili enotno listo, ki bo vsebovala tud| neodvisne.
sov zadevnih držav, redno izmenjavati svoje misli glede vprašanj skupnega interesa in tozadevne koordinirati svojo dejavnost,
— Kaj misliš o obtožbah, ki jih objavljajo določen tisk in določeni krogi, na podlagi katerih bi «zapadne» ltomunisfčne stranke z ustanovitvijo informativnega urada zgubile svojo avtonomijo?
— To so vedno iste klevete reakcionarjev in sovražnikov ljudskih gibanj. Dočim se sklicujejo mednarodne konference in ustvarjajo mednarodne organizacije zadrugarjev, sindikati stov, znanstvenikov, dijakov, mladincev, žena; dočim so se same liberalne stranke sestale na mednarodni konferenci, ki je rodila tako imenovano »Liberalno internacionalo«; dočim socialisti in predvsem tisti, ki najbolj obtožujejo komuniste, da so »odvisni« od Moskve, dejansko ustanavljajo svojo internacionalo, ne vblim, čemu se bi morali ravno komunisti izogibati sestajanju s svojimi tovariši
mm
^IMlj-ARTIZANl
V1
itl albansko mejo valeta. Vasl raztresenih med i. ,v sta’,^reblva,stvo ^ °blc-
V *;bam!?Vrie alovanske. Kr‘
>Hsvo.n05e’ T1 ljUdje 60 ^dat j Proizvode v Ja-
C tabor y hribih upov.
SSto,’	s111, dve h0-
V hvM*	dva razl čna
V ^ve ok~a 80 *rečujejo v
%ž?*r -
BITKA PRI JANJINI
oborožen) gili sl odvzc-čtva bedjo, EAM 'n mo
V --a
VN	ki	veruje	v
f‘ »L^fcih ^' Eam Je v 2.1 d-
V*1 lJUdi ^Je vrste ^>i! ,razn:h ^ženj, ki ^1*0* j,,"V ellJ- Republ.kan-S ^boin ° *a**la z delom, bti m raZrrahu bo šole .V,4 Cre«ti,a(lla Janj6nu, ki \ J*u>'n’.Ca republike. V
} v *
hi.Su . br'**de raztresene
J? jfsaiijc« P°
u	J«	vrgel	EAM	v
i- ljudi, medtem
J
sc vršijo ob
Ulklomenos in Koklnos sta prva, ki obvestita, da se bliža mečna monarhistična kolona. Poveljstvo Izda takoj točne ukaze in poveljnik Trlkok a pošlje takoj kurirja zaradi navodil. Treba sprejeti bitko. Kolikor morem razumeti, odhaja knltšn.h deset kamionov in topov v smeri Heleni-kona, medtem ko gredo skupine jtešcer prot'. Neakalsarei. Istočasno pa se tudi z drugth strani približujejo monarhistične enote, da bi preprečile napredovanje partizanov.
Večer Je, nedelja, borba se začenja. Močna patrola gre proti Rozmerl, da bi preprečila dohod vladinovcem. Te akcije so udeležim tudi Jaz. Z dvema kamionoma nas prepeljejo v Rozmero, od kjer gremo peš do «veltke ceste«. Na vratih Redine prične prvi spopad. Trije vojaki pojavijo strojnico na grič, s katerega «e vd! cesta aa Janjino.
Na drugi stran; na vrhovih, ki
gledajo pa Janjino, so se razmestili ostali gverilci s točno nalogo, da preprečijo napredovanje z obeh nasprotn h strani. Uiokomi-fOvs vodi operacije Jedra brigade «Vretanča», kateri sva dodeljena tudi Xcos in Jaz.
Formacija se deli na dve skupini in 20 ljudi napreduje proti cesti. Prav toliko pa Jih gre proti n.ž.ni na jugu. Začne deževati in Xeos Je dvignil glavo proti nebu tako, da mu Je obraz močil dež. «Moram se od časa do časa umit!,« pravi.
Vojaki so se zaklon'li za stene, ki dominirajo nad avtomobilsko cesto. Naenkrat se zasliši ropot strojev. Xeos se dvigne ln gleda na cesto. Od Janjine se čuje strojnica.
Partizani odprejo ogenj. Kočem se Jim prldruftl, toda Xcos me naglo zadrži. Pokaže ml stezo med stenami. »Tudi monarh stl so s« naučili boriti,« pravi. Gledam v smeri njegovega prsta ln
vidim črn avto, ki se giblje. X<os kriči: «Gr!gora Klrlll! 11». Po Izstrelkih ml postane Jasno, da nas bodo obkolili. Partizani se obrnejo in začnejo divje streljati. Xeos me potisne med stene. Druga črna točim prihaja proti nam In se zaustavi za pr'o. Ogenj postane pogostejši, medtem ko so se gverilci raztegnili tako, da so sedaj skoro na odprtem.
»Teči proti hribu,« vzklikne Xeos. Vlačimo se med stenami In grmovjem in so povzpnemo na grič. Nrbo v smeri Janjine je skoraj vse razsvetljeno od eksplozij, a na drug; strani proti Plndu se čujejo topovi težkega kalibra. Zrakoplov preleti nebo ;n mltra-Ijira.
Xeos prav!: »Nima smisla vračati ae. Ce bo šlo vse dobro, bomo v dveh dneh dohiteli Varka-SoVe čete...«
S. PETE A NI
• (Copyright by ATI)
Trumanov in Marshallov tuzčrt predstavljata samo evropski del ekspanzionistične politike, ki jo ZDA izvajajo v vseh državah sveta. Med željo ameriškega imperializma, da bi rešil razna vprašanja s vojno, hi mčžncstjo organiziranja te vojne pa je velika razdalja. Kakor poudarja resolucija sprejeta na konferenci, narodi sveta nočejo vojne.
Sile ljubiteljev miru so tako velike in tabo močne, da bi zadostovalo, da pokažejo svojo vztrajnost in odločnost v borbi za obrambo mira, da načrti napadalcev doživijo popoln polom. Zato predstavljajo konferenca, njeni sklepi in ustanovitev informacijskega urada dejanje velike (važnosti v obrambo miru in narodne neodvisnost! narodov.
— Zakaj so se konference u-deležUe samo komunistične stranke Jugoslavije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, ZSSR, Francije, C SR ln Italije?
— Zato, ker so te države sede t najbolj ogrožene po napadalnosti imperializma. Mislim, da ne bo nobena stvar preprečila strankam, ki bodo smatrale za potrebno, da bi se pridružile ustanovljenemu informacijskemu uradu. To bodo prosto odločile stranke same, ki bi želele pristopiti, kakor je naša stranka prosto sprejela vabilo za udeležbo na konferenoi in kakor se je na konferenci, po predhodnem izmenjan ju misli o mednarodnem položaju odločila za sodelovanje pri ustcmovi'vi informacijskega urada
Sforza poj48 v London
London, 9. — V Londonu uradno potrjujejo, da je bil italijanski zunanji minister Sforza povabi |en, naj pr‘de v London med 27, ln 81. oktobrom.
V Rimu izjavljajo, da Jim ril ničesar znanega glede vesti, da se bo Anglija odpovedala italijanskim vojnim ladjam, ki ji gredo na podlagi mirovne pogodbe.
Protest italijanskih tiskarjev
proti zapori
Milan, 9. — Notranje komisije nameščencev pri milanskJr dnevniki so Izglasovale resolucijo, s katero protestirajo proti zapori, ki jo Je proglasha zveza izdajateljev dnevnikov, in izjavljajo, da ne bodo zapustili dela.
L let «UniU» Je kljub zapori Izšel, ker ne priznava nikomur v Italiji pravice do te zapore.
končno upošteva tudi slovenske priimke, ki se začenjajo z črkami, ki jih v italijanski abecedi ni. A te so: C, C, K, S in Z.
* « •
Evo, kaj se dogaja po uradih za žigosanje:
V Nabrežini
Z žigosanjem osebnih izkaznic so v Nabrežini začeli v torek. Vsi uradniki so Italijani in nobeden ne razume niti besedice slovenščine. Mnogi med njimi so iz južne Italije, tolmača za slovenščino pa ni nobenega. Ce pride Slovenec ln govori po slovensko, pokličejo nekega civilnega policaju, ki vrši stražo, da bi prevajal.
Ljudstvo je začelo v torek prihajati v urad ne misleč, da ga bedo hoteli prevarati. Toda iz urada so prihajali neprestano na sedež SIAU in se pritoževali zaradi takšnega sramotnega Jalzi/iciranja, ki ga omenjeno uradništvo vrši pri izpolnitvi formularjev za prošnje za žigosanje izkaznic. Evo, v čem sestoji to Jalzificiranje:
Uradniki pomolijo stranki pod nos v podpis prošnjo, iz katere Je na prvi pogled razvidno, da ;e do-tični Slovenec, čeprav je izrecno povedal, kakšne narodnosti je, Italijan, V nabrežinskem okraju s6 italijanske narodnosti samo železničarji, ki jih je tam namestil fašizem.
Po mnogih primerih falziflclrd-nja je ljudstvo poslalo posebno delegacijo treh članov, ki je odšla k šefu urada kakor tudi k nadzorniku civilne policije dne 7. f. m. in protestirala proti takšnemu postopanju ter zahtevala zato pojasnila. Pglcijski nadzornik je dejal, da je prevod iz angleščine v slovenščino napačen. Razen tega pa je hotel dokazati delegaciji da angleška beseda «narodnostn prevedena v italijanščino pomeni istočasno narodnost in državljanstvo in pri lem menda misli, da so člani delegacije in vse naše ljudstvo toliko neumni, da mu bodo verjeli. Razen tega je dejal, da jih narodnbst ne zanima, važno da je le državljanstvo: italijansko ali jugoslovansko, ker državljanstvo STO-ja še ne obstoja. Več Slovencev, ki je uradnikom izjavilo, da so slovenske narodnosti in jim zaradi pomanjkanja tolmača povedalo po italijansko. «/o soho sloveni», se je pri raznih vprašanjih zmedlo, kajti uradniki so dejali: sNap sali bomo torej, da Ste jugoslovanski državljani, toda potem ne boste imeli pravice postati driatljani STO-ja. Tov. Zidarič Stanko je na primer s tolmačem civilnim policajem govoril po s Jo-
škov.
sedaj je delo t) nabrežinskem uradu za žigosanje osebnih izkaznč ustavljeno.
Na Opčinah
Tudi na Opčinah je podobno kakor v Nabrežini: vsi uradniki so iz južne Italije, eden pa je iz Pulja. Naše ljudstvo je zahtevalo, da se na prošnji zapiše, da so po narodnosti Slovenci. Na to so jim uradniki odgovorili, da naj gredo na anag rajski urad po potrdilo o bivanju, kajti le iz tega potrdila bo razvidno, ali Je njihova trd'tev resnična. Neki tovariš iz Trebč jih je vprašal, zakaj ne zapišejo tako kakor ljudstvo zahteva. Odgovorili so mu, da bo to mogoče Sele po volit-
koj zavedla, kakšne peklenske načrte imajo pri celi zadevi uradniki, ki so seveda kakor povsod Italijani. Ko so se zavedli, so nekateri začeli protestirati. To se je zgodilo na primer tovarišici Ani Brumat (Sv. M. M. Spodnja št. 9J/7J in tovarišu Dodiču Rudolfu iz ul. Mon-teechi št. 15. Da ne bi prišlo do zmešnjave, katero hočejo očitno ustvarjati omenjeni šovinistični italijanski uradniki in s pomočjo tako izpolnjenih in po strankah podpisanih prošenj dokazati, da smo tržaški Slovenci jugoslovanski državljani in da nimamo pravice postati državljani STO-ja, zato treba vse napačno izpolnjene prošnje ponovno pregledati in popraviti tako, da bo na njih jasno napisano: narodnosti slovenske. Zato naj se vsak, ki je podpisal prošnjo, v kateri ni tako zapisano, pobriga sam in v uradu zahteva, da mu se prošnja izpolni pravilno.
V ulici Kolonja
Neki tovariš, ki je dal žigosati svojo osebno izkaznico v uradu na Kolonji, nam je povedal, da je uradnik, ki je izpolnjeval prošnjo na pisalnem stroju takoj prenehal vah. Tistim tovarišem pa, ki so go-' z delom, ko mu je tovariš na vpra-vorili samo po slovensko, so urad- \šanje: narodnosti odgovoril: slo-niki dejali, da bodo uradovali le j venska. Kar trije šovinistični urad-v primeru, če bodo govorili po ita- ; niki so mu začeli vneto dokazovati, lijansko. Zaradi tega ljudstvo se- (gfa je pametneje, če se izjavi, da je da) sploh noče n!česar vedeti o ta- I Italijan. Toda omenjeni tovariš je kem uradu za žigosanje. Tudi z | vztrajal pri svojem in uradniki so Opčin je odšla posebna delegacija bili prisiljeni, da mu zapišejo na k polk. Gardnerju. Delegacija je prošnji, da je Slovenec.
Bebler jim kvari spanje
0 stalni kcmlsiji za Balkan - Grčija stane ZDA 37 milijonov dolarjev letno brez stroškov za oboro2itev
Lake Success, 9. — Pol'tlčna ko- sed, kakor da bi bilo potrebno, misija OZN Je izglasovala us tuno- da govori v elegantnem slogu vitev posebne stalne konrsije za ubijalcev grškega ljudstva in
Balkan s polnomOcJo, da sme iz-  . »».„ ■ ”	..	,,
vesti preiskave v Grčf); m v drža- i ®mh’ J*	A
vah njenih treh sosed, sklicat- iz- j kanskih državah. Tl ljudje ljubi-redno glavno skupščino in postaviti j jo govorico fraz in praznih beza sedež komisije Solun. Posebni sed. Višinski, Manuilski in Be-komisljl bo peverjena izvršitev na- bler jim pač kvarijo spanje, če-vod i, k. jih bo OZN dajala vladam |prav vselej, kadar govori kdo
omenjenih štirih držav za mi; no ureditev njihovih sporov. To posebno komisijo za Balkan bodo tvorile Brazilija, Holandska, Poljska, Mehika, Sovjetska zveza, ZDA, Franclja, Avstralija, K'tajska in Pakistan. Delegati Sovjetske zvtze, Poljske, Češkoslovaške, Belorusije ;n Jugoslavije so odklonili izvol.tev v to komisijo. Višinski Je izjavil, da bi sodelovanje y tej komisiji kršilo suverenost Jugoslavije, Bolgarije ;n Albanije. Poljski delegat pa je obtožil ZDA, da presnavljajo večino OZN v koalicijo proti Sovjetski zvezi in balkanskim državam.
Pred Varnostnim svetom Je o Indonezijskem vprašanju Gromiko izjavil, da Varnostni svet nima toliko poguma, da b, povedal, kdo je krivec tega spora, čeprav je vsem znano,* da ga je kriva Holandska.
«Humanite» komentira Beblerjev govor pred politično komisijo, ki je izzval veliko reakcijo. List pravi, da je Bebler imenoval reči z njihovim pravim imenom, zato ga obtožujejo, da ni uporabljal diplomatskih be-
PROŠNJA. Naprošamo vse tovariše, ki imajo razne slovenske revije, časopise, fotografije ali drugi material iz borbe tržaških Slovencev za nacionalno in socialno svobodo, ki bi prišel v poštev za razstavo, ki bo prirejena v okviru »Tedna demokratičnega tiska«, da vse to prinesejo v uredništvo našega lista. Ves izposojeni material bo lastnikom po razstavi v popolnem redu vrnjen.
od zastopnikov novih demokracij, slišimo glas ljudstva.
Gentlemeni pač ne prenesejo javno izrečene resnice. Zato je Marshall pred dnevi izjavil, da ne gre za vprašanje, koliko so grški sosedje pomagali partizanom. Ta rezerva Marshalla je Umljiva, ker se zaveda, da te pomoči ni bilo in kčr se boji debate o ameriški pomoči, ki stane ZDA po lastni izjavi voditelja ameriške misije Gris-ivolda 37 milijonov dolarjev letno in to samo za grško vojsko in policijo, poleg stroškbv za oborožitev in za onih šest vojnih ladij, ki prihajajo v ZDA in prevzemajo tam dobave za vojsko. Ta dejstva so znana, toda radi cinizma nekaterih delegatov, gredo gospodje prelij njih.
Truman o varšavski konferenci
VVashington, 9. (AFP) — Tru man je v zvezi z varšavsko konferenco komunističnih partij dejal, da ZDA nimajo namena kontrolirat! gospodarstvo drugih držav in da ga ni prav nič iznenadilo, če ga primerjajo a Hitlerjctn, ker eo ga z njim primerjali že zn časa zadnje vol[vne borbe, in da varšavska konferenca ce bo vplivala na pošiljke ameriško pomoči Evropi.
Wallace pojde v Palestino
NCW Tork, 9. — Bivši ameriški podpredsedn.k Henry Wallace je lzj&vil, da bo 17. oktobra odpotoval v Palcst no, kjer bo proučil položaj. Po njegovem mnenju se tamkaj kuje tretja svetovna vojna. Walla-ce bo oetal v Palestini kot poseben dopisnik tista «New Repubilc* tri tedne.
TRŽAŠKI
Hočemo red in pomirjenje na STO-j«
Proces proti delavcem pri Sv. Marku
Množica tržaškega ljudstva se je zbrala pred sedežem Vojaške uprave in podkrepila zahteve svojih zastopnikov
Priče, ki so povedale, kako so jih
fašisti bili, ne zadovoljujejo sodišča
Preteki; ponedeljek ob 17. url je višji zavezniški oficir pri ZVU sprejel zastopnike ljudskih organizacij iz Trsta in obljubil, da jih bo polkovnik Cames v sredo zopet sprejel in bodo takrat dobili odgovor na svoje protestne note. Polk. Car-nes pa obljube n; držal in v srt do ni poklical ljudskih zastopnikov na razgovor, niti ni proučil njihovih zahtev.
delavcev, ki sta izročila ZVU protestno pismo tovarnišk.h delavcev. Tudi te jr. so obljubili, da jih bo polk. Carnes člmprej poklical na razgovor ji da bo sprejel zastopnike vseh tovarniških delavcev.
Zato so se včeraj okrog 16. ure zopet zbrali zastopniki delavstva in antifašističnih organza-cij iz Trsta pred sedežem ZVU. Skupaj z n um, se je zbrala nad pettisočglava množica ljudstva, predvsem delavstva iz večjih tržaških tovarn.
Zastopniki so zahtevali, da naj jih puste do polk. Camesa. Policaji so po, daljšem parlament'ra-nju dovolili' vstop štirim zastopnikom ljudskih organizacij: SIAU. ASIZZ, ZAM in KP, ki pa jih ni sprejel polk. Carnes, ampak kap. Lester.
Ljudski zastopniki so mu izročili resolucijo, v kateri ljudstvo protestira:
1) proti špekulaciji s procesom proti delavcem iz Sv. Marka, za katerega sta odgovorna ZVU in Delavska zbornica;
2) prot; sistemu ovadb plačanih faštstičndi agentbv napram tržaškemu demokratičnemu ljudstvu in celo proti borcem iz narodno-osvo-bodiloe vojne. Gonja proti poštenim demokratom in pogoste policijske preiskave na njihovih domovih zastrupljajo ozračje v Trstu. Takih sistemov so se posluževali nekdaj nactfašističnl okupatorji;
3) da se konča z aretacijami partizanskih borcev in pusti na svobodo tovariš D’Este in ostale pošteni demokrati, ki so po krivici v zaporu.
Temne sile so stalno na delu proti pomirjenju duhov in bratskemu sodelovanju, za kar se bori tržaško delovno ljudstvo. V tem prednjačijo številne fašistične tolpe in njihovi materialni in moralni zaščitnik:. Ako bo proces preti ubijalcem Milke Vrabec pravičen, bo ponovno dokazal, kdo so tisti, ki v Trstu hujskajo in kalijo mir. Zato zahteva ljudstvo za yse te zločince strogo kazen.
Kap. Lester je dejal, da jih polk. Carnes nt mogel sprejeti, ker Je prezaposlen (ali v ponedeljek tega ni vedel?) In da naj po svojih organizacijah vložijo pritožbe pismeno na ZVU, ki jih bo proučila in nanje odgovorila. Podobno so odgovorili trndi dvema zastopnikoma
Tako so tudi tokrat odpravili ljudstvo samo s praznimi obljubami. Toda demokratično ljudstvo STO-ja se je, no veličalo čakati. Zato zahteva, da se obijube izpomijo in da ZVU ukrene potrebne mere protj necfaš.zmu, ki mora enkrat za vselej izginiti s STO-ja, če hočemo, da pride tu do končnega pomirjen j a
Tudi pogozdovanje po planu
Po osvoboditvi je bilo na Primorskem organiziranih več uspešnih akcij za pogozditev Krasa. Samo letos je bilo posejanega 8047 kg raznega gozdnega semenja, največ črnega bora, ki je najbolj ugoden za kraška kamenita tla. Crni bor je odporen proti suši, burji in drugim vremenskim neprilikam.
Goličave, ki se postopoma veča-
jo zaradi burje, ki odnaša zemljo, zavzemajo na Krasu 20.000 ha površine. Najbolj obsežne so goličave v okraju Ilirska Bistrica in Sežana. Zato bodo tam razmeroma največ pogozdili. Nekaj manj je prizadet gerriški okraj, dočim je postojnski okraj med najbolj pogozdenimi. Za bodoče pogozdovanje imajo v petletnem načrtu ustanoviti 11 drevesnic, kjer bodo gojili lahko 13.030.000 različnih sadik. Predvidene so 4 drevesnice v gorlškem in 3 v bistriškem okraju, ostale pa v okraju Postojna in Sežana.
Pri sestavljanju plana so ljudske oblasti predvsem pazJe, da se pogozdijo najprej tisti predeli, ki so nujno potrebni pogozditve. Tako bodo v sežanskem okraju pogozdili v prvi petletki 700 ha površine, v okraju Ilirska Bistrica 600 ha, v postojnskem okraju pa 150 ha površine. Mlade nasade bodo zavarovali pred živino z ograjo iz bodeče žice ali s kamenitimi pregradami kjer kol: bo to mogoče, in sicer v dolžini 86 km. Tako tudi burja ne bo imela zaradi pogozditve več tiste moči.
Prva včerajšnja razbremenilna priča ji bila Parini Lilijana. Povedala je, kako so jo 15. septembra okrog 12. ure, ko je hotela preko Garibaldijevega trga domov k Sv. Jakobu, napadle šovinistične bande in jo začele pretepati. Čeprav je imela s seboj svojega 2 in pol letnega otroka, ji ti fašistični banditi niso prizanesli. Piav tako je videla še neko žensko, ki so jo tudi šovtaisti pretepali. Seveda »e pa policija, ki je potem pritekla na pomoč napadeni ženski, ni pobrigala, da bi aretirala napadalce. Predsednik pa je bil precej tenkočuten pri tem, ko je priča to pripovedovala, kako so jo šovinisti napadli. Tenkovestnost, ki jo pri izpraševanju obtežilnih prič nismo zapazili. Tudi priča Viezzoli Laure, je povedala, kako so se 11. 9. opoldne približevale fašistične rana« proti ul. Molin a vento in grozile, da bodo zažgale Sv. Jakob in so se že začeli vzpenjati po stopnicah z ul. Sonnino na ul. Molin a vento. Od spodaj gor pa so začeli metati kamenje na prebivalstvo, kj se je zbiralo ob zidu ul. Molin
PODEŽELJA
Zdravniški pregled prebivalstva v Dutovljah
V nedeljo 5. t. m. se je vršil prvič po priključitvi brezplačni zdravniški pregled za Dutovlje in okoliške vasi. Ze v zgodnjih jutranjih urah se je začelo zbirati prebivalstvo ob zgradbi nekdanjega sanatorija pri dutoveljski postaji. Iz Ljubljane Je dospela ekipa 15 zdravnikov, 24 medicinskih sester in lekarniškega osobja. Smotrno, že prejšnji večer pripravljeni razpored prostorov je omcgoč.l resen jn do potankosti organiziran pregled.
Dotok in odtok ljudstva je trajal nepretrgano do večera, ko je poslednja mamica odšla s škatlami zdravil pod pazduha Pregledanih je bilo vsega 734 oseb. Od teh 400 v oddelku za splošno medicino. 50 v zobozdravniškem kabinetu. z žarki 140, pri internistu specialistu Jih Je bilo 65, pri ginekologu 96. v kirurgiji 85, v oddelku za kožne bolezni 46. Laboratorij je izvršil nad 70 analiz.
Ljudje so z zaupanjem iskali sveta pri domačih zdravnikih, katerim so končno lahko potožili v materinem jeziku o svojih težavah.
„Ali sle pozabili, gospodje pr! ZVIL. ?“
Iz Trnovice so nam poslali vaščani protestno pismo, ki so ga naslovili na vojaško upravo, y katerem protestirajo proti podlemu postopanju yojaške uprave v zvez* s procesom proti antifašističnim delavcem in članom sindikalnega odbora v ladjedelnici Sv. Marka. Naši okoliški kmetje se pridružujejo svojim tovarišem v njihovih pravičnih zahtevah, ko razkrinkujejo podlo vlogo šovinističnih organizacij v Trstu in zlasti članov Delavske zbornice ter odločno zahtevajo, da se takoj konča s procesom.
«AIi ste pozabili, gospodje pr! ZVU, da smo se ramo. ob rami borili piotl istemu sovražniku. Z vso upravičenostjo zahtevamo, da se napravi konec z raznimi procesi proti bivšim partizanom in da se neha preganjati demokratično ljudstvo STO-ja. Na zatožno klop pa Je treba postaviti vse fašistične bande m ubijalce med drugim; Cardileja m morilca tov. Castagne ter drug h naših tovarišev.
Za vise te zahtevamo strogo in pravično kazen. Prav tako Je treba izpustiti vse naše pripornike, ki ste Jih protizakonito odpeljali v Italijo.*
Ker CP ne more biti demokratičnemu ljudstvu porok za mir na tem ozemlju, zahtevajo, da se CP razpusti.
Spomenico je podpisalo 81 pod-
pisov.
Kakcr hoče gospodar...
Predvčerajšnjim se je tudi občinski svet na svoji seji bavil z vprašanjem žigosanja osebnih izkaznic. Mislili srno, da bo morda protestiral zaradi zlorab, ki *e pri torn dogajajo, ko hočejo uradniki po vsej sili napraviti iz Slovencev Italijane, saj bt bila to njegova dolžnost, ker so ga njegovi gospode rji postavili, da bo »predstavljal* vse tržaško, torej tudi slcveosko prebivalstvo.
Toda bog nas obvari, o tem ni spregovoril v svetu nihče niti besedice. Svetniki se jezijo le zato, ker jih baje ZVU (torej njihov gospodar) o žigosanju sploh ri ob vesttla, kar kaže ,kako malo jih upošteva ia da so zanjo le nekakv figure. Po njihovem mnenju bi s*? moralo žigosanje ustaviti ter bi morali zač:ti izdajat; nove izkaz-n'ce z večjo kontrolo. Konkretno povedano, gospodje bi hoteli, da bt Slovtr.ce še bolj šikanirali. V tem mnenju nas potrjuje tudi pi-ssr.Je nekaterih listov, ki govor, o tisočih ljudeh, ki ne bi imeli pravic« do izkaznice, ker so se »Infil-triral!*, pri čemer gotovo ne mislijo na esule.
Svetniki tudi protestirajo z-iradi omejitve toka in skrčenja delovnih ur, zaradi česar trpi delavstvo. Vse to je zelo lepo in človekoljubno, toda ni iskreno. Po eni strani ti gospodje protestirajo, po crujfl p« so po naročilu svojih gospodarjev odločili, da mora mesto crkniti (»farlo ere pare* se je »razil n'ki bradati profesor v znanem šo vtnlstičnem popoldnevniku). Ljudstvo sodi take gospode po dejanjih in ne po besedah, zato so vsi U »J'hovi protesti mlačev prazne fara?, ki oe bo nikogar prepričala.1
Precej delavcev bo zopel na cesti...
Ni bilo dovolj, da so Nemci odvažali tik pred, svojim odhodom stroje k tržaških ladjedelnic in iz večjih obratov, da so jih odvažale celo vojaške oblasti sedanje uprave in s tem prizadele tržaški industrij nove izgube. Tudi privatniki, ki se jim zdi, da v Trstu ne bo mogla cveteti obrt in industrija in ker so vendarle v svoji gospodarski politiki prišli do zaključkov, da Trst ne more živeti bres svojega zaledja, in da bi si zavarovali svoje kapitala (zadnje čase je eLa Voce liberan vodila precej na široko časopisno gonjo, da bodo prišli vojaki jugoslovanske armade celo v Trst in ga zasedli), odvažajo stroje v Italijo.
Tudi g. DolUnar (po naše Doli-nar) sledi vzgledu svojih solastnikov. Ker ima tudi v Vidmu tvorni-oo za izdelovanje papirnatih vrečic, odvaža zaenkrat stroje v Videm, kjer misli v bodoče obratovali.
Tako bo ponovno na cesti nekaj naših- delavcev, ki si že itak spričo težkega položaja in velike draginje ne morejo opomoči. Ne le da je mejo STO-ja proti Italiji odprta za vse trgovske posle, da se more izvažati in uvažati vsalcovrstno blago, marveč ZVU, ki ji je etako pri srcu» procvit tržaškega gospodarstva in ki skrbi, kot izjavljajo meni predstavniki, tudi za dob-obit Tržačanov, dovoljuje tudi izvoz strojev. Proti Jugoslaviji pa se meja iz dneva v dan vse bolj zapira in je treba dobiti od ZVU celo dovoljenje za uvoz mleka iz najbližjih okoliških vasi.
Z velikim razumevanjem so sprejeli ta cb sk zdravniških moči, k; so prhzh-ški dan posvetili v huma-nitetne smotre. Obisk je organiziral Državni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani
Okrajna konferenca žena v Nabrež ni
2. oktobra se Je se Je polnoštevilno
vršilo in so udeležile žene iz vseh vasi. V slovenščini je govorila tov. Vera, v italijanščini tov. Carletta, ki sta jasno razložili današnjo politično situacijo ozemlja in naloge, ki stoje pred sleherno ženo STO-ja. Zene so z zanimanjem sledile govoroma ter prišle do zaključka, da živimo v dobi, ko bo tudi glas zene odločal o boljši bc£ dočnosti, o miru in svobodi na našem ozemlju.
Sestanek zadružnikov v Kopru
V nedeljo se je vršil v Kopru izredni sestanek zadruge, na katerem se je pregledalo izvršeno delo od maja 1946 pa do danes.
Tajnik je v obširnem referatu jasno pokazal važnost, k; si jo je za-dobjla zadruga v naprednem gospodarstvu v boju proti špekulacijam in čmi borzi. Obrnem pa Je tudi pokazal nedoslednosti, ki so se zasledile pri delu te ustanove.
Važna točka sestanka je bila reorganizacija upravnega odbora, ki delno ni odgovarjal novi situaciji, ki je nastopila z ustanovitvijo STO-ja. Obravnavanju raznih problemov Je sledila stvarna diskusija, katere so se polnoštevilno udeležili delegat;. Med drugim se je odločilo, da bodo člani, ki do 15. t. m. ne bodo plačali članarin, izgubili pravico pri delitvi blaga.
Bistveno je bil sestanek zelo važen in je mnogo doprinesel k bodočemu boljšemu delovanju zadruge.
, Skrita pištola
Ze dalj časa ni Božič Marija iz Strunjana pri Izo' simpatiziral z našo ljudsko oblastjo To Je pri organih narodne zaščite vzbudi o sum in so na njegovem domu vu-pravili preiskavo. Našli so skrito pištolo z 39 naboji, za katero Božič ni imel nobenega dovoljenja. Zato so ga aretirali in odpeljali v ut-pore. Moral se bo zagovarjati pred ljudskim sodiščem zaradi nedov • ljene nošnje orožja in še radi drugih stvari.
nje kokošje kuge, «Antisapril» za razkuževanje hlevov, «Buter B.», ki je poseben preparat na bazi joda za vzbujanje teka pri praš.čih.
Za razkuževanje semenskih žit Se lahko nabavi «Ar!lanj> ali pa solfuro di carbonio. Za uničevanje sadn h in grozdnih škodljivcev je na razpolago svinčeni arzenik in tobačni izvleček.
Zdi se, da s? kmetje premalo zanimajo za te stvar!. Posebno ob pojavu kokošje kuge so se samo pritoževali.
Vrnila se je brigada Vojka Šmuc
Prispela je s proge Samae-Saraje-vo dvakrat udarna brigada STO-ja «Vojka Srnuc*. Iz Divače, kamor so mladine; prišli z vlakom, je bilo preskrbljeno za prevoz s kam tani. Ni še zora pordečila vzhodnega neba, ko se Je po Kopru že razlegala udarna mlad nska pesem »Samac-Sarajevo*. Brigado je sprejelo zastopstvo okrožne mladine in jo pogostilo z vinom in prigrizkom. Pred odhodom na razne kraje okrožja se je brigada zbrala pred sedežem okrožne ZAM ;n odkorakala z zastavami na čelu na trg maršala Tita. Ob slovesu so se mladinci poslovili z «Na svidenje na prihodnji gradnji mladinske proge*
a vento in branilo dohod napadalcem. Policija pa, kot običajno, nt izmed napadalcev nobenega aretirala, čeprav je eden, ki je že prišel na stopnišče, hotel udariti pnčo Petronlo Bruno, ki je zaposlen v ladjedelnicah, je zanikal trditve nekaterih gospodov Delavske zbornice, ki vztrajajo, da je tov. Turkovič 17. septembra, ko je ravnateljstvo CRDA-e zaprlo ladjedelnice, pozival delavce k nemirom. Nasprotno, tistega dne je Turkovič pozval delavce, naj se ne pustijo izzivati od hujskačev, ki bi noteh izzvati nerede v ladjedelnici in povzročiti škodo, kakor so si nekateri to želeli. Občnem pa je vabil delavce, naj ne gredo v ladjedel-. niče, temveč naj počakajo navodil Knotnih sindikatov. Toda v tem so z notranje strani ladjedelnice odprli glavni vhod; priča Petronio ne izključuje možnosti, da bi lahko to storili čuvaji. Tožilcu kap. Moo-reu pa to ne gre v glavo. Se naprej j§ trdil, da je 20 članov DZ povedalo, kako so jih napadli in izgnali iz ladjedelnic. Zato je pričo vprašal, ali ES lahko prisilijo člane DZ, da stavkajo. «Ne», je odgovoril priča, «naši sindikati niso nikdar prisilili članov DZ, da bi stavkali.* Tudi naslednja priča Bussi je zanikal halucinacije nekaterih petoliznikov DZ. O kakšni sabotaži, katero je stalno omenjal kap. Moore in ki bi z vso ailo hotel dokazati, da je bila, ni bilo ne duha ne sluha.
Popoldanska razprava
Novi filmlt
Na znanje kmetovalcem
Poleg glavnega skiad-šča Ljudna-proze obstoja v Kopru tudi skladišče za kmetijske potrebščine. V tem skladišču dobijo kmetovalci poleg ročnega orodja, škrop lnic, žvepla, modre galice tn živinske soli, k* Je v prost: prodaji, tudi razna zdravila in preparate za zatiranje bolezni živini ;n perutnini. Tako je na
NA MEJI
Na Daljnem vzhodu loči reka Amur Mandžurijo od Zveze sovjetskih republik. Samo ozek pas vode je ločil stražarje sovjetske države od Japoncev in belih Rusov, ki oo na drugi strani prežali, kdaj bi lahko upadli preko reke. Poveljnik obmejnih straž Tarasov (M. Krjuc-kov) s svojimi tovariši zvesto čuva mejo. Pri tem mu pomaga prebivalstvo, zlasti mlada Štefanija (Sapkina), Barbara (Fedorova) in stari Jerofe (Vinogradoj).
Beli se prikradejo čez mejo, da bi maščevali smrt drugih izdajalcev. Pa jih Barbara prepozna in obvesti Tarasova. Sledijo borbe z japonskimi napadalci in zasliševanje ujetega belega Rusa. Vse dejanje poteka enostavno in popolnoma naravno brez kakih umetnih olepševanj. Lepo je vpleteno tudi ženitovanje Štefanije z vojakom Antonom. Tudi beli Rusi niso prikazani v karikaturi, ki naj, bi vzbudila med gledalci umetno antipatijo, ampak so njihova dejanja in osebnost povsem naravne.
Režiser Ivanov je nanizal več napetih prizorov pri zasledovanju pobeglega nasprotnika in pri zahrbtnem napadu Japoncev na sovjetske straže. Po končanem boju je Tarasov izjavil: «Sovražn:k stalno prčžl na mejo in se ne bo umaknil. Toda ie, bo potrebno, ga bomo šli poiskat.*
To je bilo 1938. Sedem let pozneje so sovjetske čete prepodile
Sodišča pa jutranje priče niso zadovoljile, posebno pa ne Parini Lilijana, ki je povedala, kašo so jo pretepale fašistične tolpe z ita lijansko trobojnico in s plavimi istrskimi zastavami. Redkobesedni tožilec kap. Moore, za katerega so člani ES privrženci določenih oseb, pa je hotel dokazati, da je bil U. septembra skorajda miren da" 'n da so vesti o napadih na meščane izmislili tov .Turkovič in ostali. Zaradi tega je na popoldanski razpravi formalno javil, da bo poklical kot priče tri -inšpektorje civilne policije, ki bodo pobili trditve jutranjih prič. (Najbrže zanj preproste ženske, ki so bile pretepene, niso verodostojne priče. Zaupnejši so šovinisti).
Di-. Tončič pa se. je tej nameri uprl, kajti sodišče je obtežilne pri če ž§ zaslišalo, toda predsednik Mac Holm, k; je očitno že ozdravil, je, odobril predlog tožilca.
Trcperesua deteljica priča
razpolago ANIKILIN« za pob Ja- Japonce iz Mandžurije in Koreje.
Takoj za tem j« stopil v dvorano inšpektor civilne policije Poetih Nicola. Ta priča pa je takoj pokazal svojo barvo. Šovinistične tolovaje, ki so napadali mirne meščane, je označil kot mladeniče (Očitno je čltatelj šovinističnih trobil). Čeprav je bil namen tožilca, ki je zvlekel to pričo na sodišče, da b; priča povedal, kak blažen mir je bil 11. septembra na Garibaldijevem trgu. Vendar pa je inšpektor tudi omenil, da co ga zaradi tega poslali na Garibaldijev trg, ker so sporočili na policijo, do so tam spopadi. Razumljivo je, da inšpektor Pocelli, ki je označil šovinistične barabe kot mladeniče, ni videl nobenega teh tolovajev, kako so pretepali mimoidoče. Vendar pa je gospodu inšpektorju ušlo neko priznanje. Izjavil Je, da j« 15. septembra zjutraj množica hotela vdreti na sedež fronte neodvisnosti na Korzu, na katero so začeli metati kamenje, in da je policija tisto jutro tekala na vse strani, ker so bili v mestu na več krajih Incidenti. Tožileo Moore Je ves čas molčal. Inšpektor Barmassi Ame-rigo je tudi priznal, da so ga tistega dne poslali opoldne na Garibaldijev trg, ker so javili, da so tam spopadi. Toda priča je na sodišču pohitel z izjavo, da spopadov ni videl. Tudi oseb, ki bi jih napadali, ni videl. Pač pa je kot njegov prejšnji kolega takoj izjavil, da je bila skupina demonstrantov, ki je bila na ul. Molin a vento, večja kot ona šovinistična na Garibaldijevem trgu. Tudi aretiral ni nobenega (kar je čisto nekaj običajnega). Zadnji izmed te trope-resne deteljice, ki Je bolj šepavo igrala svojo vlogo, je bil podin-
•AViVAVA%V.VA\W.VičAVAVWW/AVi\
,V.VAVČ.WVVWVAVWAWiVAVAV.
F/ZKUL TURA
Spored tekem ze nogometno prvenstvo STO-ja
Prvo k0lo: Umag-Sv. Ana, P.ran-Ponziana. Izola-Pristanlščn ki, Ajrro-ra-Costaiunga. Nabrežina-Tovarna strojev, Montebeilo-Skodenj, Rojan-
Drehfr.
Drugo kolo: Sv. Ana-Rojan, Pon-ziana-Umag. Prlstaniščnikl-Piran. Costalunga-Izoia, Magdalena-Auro-ra. Tovarna stroJev-MUJe, Skedenj-Nabrežina, Dreher-Montebello.
Tretje kolo: Sv. Ana-Ponziana, Umag Prlštaniščnlki; P.ran-Costa-lunga, Izola-Magdalena, Koper-To-varna strojev, Mllje-Skedenj, Na-brezina-Drcher, Rojan-Mcntebello.
Četrto kolo:	Ponziana-Rojan,
Pnstan ščnlki-Sv. Ana, Costalunga-Umag: Magdalcna-Piran, Tovarna strojev-Izola; Skedenj-Aurora, Drc-her-Milje, Montebelio-Nabrežina Peto kolo: Ponziana-Prfstaniščni-ki. Sv. Anu-Costalungu, Umag-Mag-daiena. Plran-Tovarna strojev, izo-la-Skedenj, AuroraDrcher, Mlije-Montebeiio, Rojan-Nabrežina.
Šesto kolo: Priatanličnlk'-Rojan, Costa.' unga-Ponz ana, Magdalena Sv. Ana Tovarna stroJev-Umag, Skrdtnj-Piran, Dreher-Izo-a. Mon-r.ebellO-Aurora, Nabrežlna-Mllje, Stdmo kolo: Prist/iniičn'ki-Co-stalunga, Ponziana-Magdalena, Sv. Ana-ToTaraa strojev, Umag-Ske-
denj, PIran-Dreher, Izola-Montebel-lo, A utora- Nab re ž '.na, Rojan-Milje.
Osmo kolo:	Costalunga-Rojan.
Mugdaiena-Pr'staniščniki, Tovarna strojev-Ponziana, SkeUmj-Sv. Ana, Droher-Umag, Montebello-Piran, Nabrežina-Izota, Mtlje-Kopdr.
Deveto kolo: Costalunga-Magdalena, Pristanlščniki-Tovarna stio-jev, Pontaana-SkedenJ, Sv. Ana-Dreher, Umag-Montebčllo, Pirtui-Nabrežina, Izola-Miije, Rojan-Au-vora.
Deseto kolo: Magdalena-Rojan. Tovarna »trojev-Costalunga, Ske-denJ-Prtetaniščn ki, Dreher-Ponzla-na, Montebelio-Sv. Ana, Nabrež.na-Umag. Mllje-Piran, Aurora-Izola.
Enajsto kolo: Magdalena-Tovama tsrojev, Costalunga-SkedenJ, Pri-staniščniki-Dreher, Ponziana-Mon-tebello, Sv. Ana-Nabrežina, Umag-Milje. Piran-Aurora. Rojan-Izola.
Dvanajsto kolo: Tovarna strojev-Izola, Skedenj-Magdalena. Dreher-Oostalunga, Montebello-Pristanšč-nikl. Nabrežlna-Ponzlana, Milje-Sv. Ana, Aurora-Umag, Izola-Monte-belio.
Trinajsto kolo: Tovarna strojev-SkedenJ. Magdalena-Dreher, Costa-iunga-Motttebello, Pristaniščraki-Nabrežina, Puni ana-Mllje, Sv.An*-
Aurora, Umag-Izdla, Rojan-Plran.
Štirinajsto kolo: SkedenJ-Rnjun, Dreher-Tovarna strojev, Montebello-Magdaiena, Nabrežina-Costalunga, Milje-Pristanjščnlki, Aurora-Ponzia-na, Izola-Sv. Ana, P.ran-Umag.
Petnajsto kolo: Skedcnj-Drcher, Tovarna strojev-Montebcllo, Magda-lena-Nabrežma, Costalunga-MUJe, Pr!staniščn'ki-A«rora, Ponz‘ana-Izola, Sv. Ana-Piran, Rojan-Umag.
Ponziona Ij. je imelo smolo
Partizan-Ponziana Lj. 5:0
Včeraj sta se srečali moštvi na beograjskem stadionu. Tekmi je prisostvovalo veliko število občinstva kljub delovnemu dnevu. Vendar pa sreča ni bila naklonjena Portzianl že od početka igre. Posebno v drugem polčasu Je bila očuna premoč Partizana, tako da je bila usoda Ponz'ane zapečatena in Je izgubila tekmo z visokim porazom, čeprav so se Tržačani ogorčeno borili.
Šahovski turnir
Šahovska sekcija ZDTV javlja, da bo šahovski turnir za mestno prvenstvo za leto 1948 v ponedeljek 13. t. m. ob 20. uri v dvorani Poll-grafioi, ul. Trento 2-II.
Prijave za turnir sprejemajo zvečer športni, kulturni krožki, sedež ZDTV in sedež Pollgrafict, ul-Trento 2-li, od 18. do 20. Zadnji dan vpisa j« v soboto 11. t. m. Na-
grade SO sledeče: Od 1. do 6. mesta denarne nagrade in spominske kolajne.
Drobne zanimivosti
Sovjetski plavalni rekorder Uša-kov Je v Bakuju Izboljšal sovjetski rekord v plavanju na 800 m prosto z rezultatom 10:22.4 min., k: ga je za 3,2 sekunde boljši od njegovega lastnega rekorda Nov svetovni rekord v švedski štafeti (400, 300, 200, 100 m.) v Oslu so dosegli ameriški lahkoatleti y času 1:62’8 min Nemci se še vedno trudijo, da b; Jim bil dovoljen nastop na olimpijskih igrah v Londonu. Čeprav so bili že dokončno odbiti, si skupaj z Japonci prizadevajo, da bi b:la ta odločitev olimpijskega odbora razveljavljena Vendar ni nlkgkega dvoma, da jim to ne bo uspelo, kajti narodi še niso pozabil nemških grozot v pretekli vojni.
Zdravniška služba na olimpijskih igrah
Na olimpijskih Igrah 1948 v Londonu bo na razpolago vsem tekmovalcem in funkcionarjem zdravniška, zobozdravnika in fiz otherapevt-ska pomoč. Med treningom .n med tekmami bo v vsakem kraju, kjer bodo stanovali tekmovalci, domači zdravnik, dočim bo imel središčni stadion v Wembieyu na razpolago cdravmka in kvalificirane moči. ki bodo skrbeti za zdravje tekmovalcev la tekmovalk ia vsega svet*.
špektor Nossa. Tudi ta priča je takoj pokazal svojo barvo. Šovinistične barabe, ki so skušale vdreti na sedež front« za neodvisnost, je označil kot Italijane. Vendar pa je skupino teh barab, ki je hotela vdreti k Sv. Jakobu, označil kot 500-glavo množico, medtem pa ko sta prejšnja dva njegova kolega označila to tolpo kot majtino sto-glavo skupino, skorajda skupinico. Ta policaj pa je s šovinisti napadalci, ki so bili ž§ na stopnišču Sonninovega drevoreda ta ulice Molin a vento, začel debatirati in jih prepričeval, naj ne hodijo naprej. Res gentlemansko postopanje, posebno če pomislimo, da te osebe v policijski uniformi z, antifašisti ne začno debatirati, temveč da imajo zanje takoj palice. Odvetnik Baša je pričo takoj opozoril, da tistega dne niso oblasti dovolile noben« manifestacije, zaradi tega je čudno, da policija ni z odločnejšimi sredstvi nastopila proti napadalcem. Inšpektor ni dal jasnega odgovora. Predsednik i-a., ki je po navadi precej tenkovest o z razbremenilnimi pričami, je pa tokrat spokojno molčal, kapitan Moore prav tako. Ker je priča označil šoviniste kot Italijane, se je odvetnik Baša vprašal, kdo so bili pa oni ha ul. Molin a vento. Inšpektor pa je odgovoril, da so to bili prebivalci iz šentjakobskega mestnega okraja. Kaj gospod inšpektor ni hotel drugače označiti to skupino? Na sodišču se ie najbrže ni upal označiti z besedami, k' so nam tako znane. Kljub temu da ima gospod inšpektor naočnike, je tistega dne jasno videl pri Sv. Jakobu slovenske zastave. Tudi skupine šovinističnih demonstrantov je znal točno izračunati, ko ga je pa odv. Ferluga vprašal, kako je opazil slovenske zastave in dobro izračunal šovinistično množico, se je nekako izgubljal v nejasnih odgovorih.
Za njim je pričal Tesserini A-lojzij, član DZ, ki pa je kot pošteu delaveo povedal, da 15. septembra, ko j« bila enourna protestna stavka, velika večina pripadnikov DZ v ladjedelnici ni odobravala stališča voditeljev DZ in se je zato pridružila v znak solidarnosti proti umoru pokojne Vrabčeve protestni stavki, ki so jo proglasili ES.
Predsednik sodišča je razpravo odgodil na danes zjutraj.
Razprava, proti tovarišem bi se lahko v najslabšem primeru zaključila v dveh dneh, če jo ne bi nekateri krogi tako napihovali. Vendar pa se bliža h' kraju- že drugi teden in razprava še vedno traja in to zaradi večkratnih premorov, za katere niso krivi tovariši, k: bi se radi čimprej vrnili na delo. Na žalost namrsč ves čas, dokler traja razprava, oziroma dokler oo še trajala, tovariši ne dobivajo nobene plače, kar je v današnjih razmerah za delavca, kj živi od plače, pereče vprašanje. Mislimo, da bi moralo to sodišče upoštevati in razpravo čim prej končati.
KOLEDAR
Spominski dnevi
1920 je bil izveden na Koroškem krivičen plebiscit, ki je odtrgal od našega narodnega telesa slovensko Koroško.
191,3 se je pričel I. kongres Zveze mladine Slovenije.
Petek 10. oktobra	{
Danijel, Slovenko	!
Sonce vzhaja ob 6.14, »b I , ob 17.27. Dolžina dneva ID4 ' Jutri 11. oktobra	(
Filonida, Samo	?
Opozorilo v zveri z žlg°saniel1 osebnih izkaznic
Zaradi pomanjkanja os£l>”£.j,i kazni c vrste «Italian non reSl .. naj prizadeti ne prosijo » n? kaznice pred sredo dne l5- 0 1947.
Trdna je moja vera, da napoči Jezikovni in stenografski
tew
zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromalca, temveč bogastvo bogatega.
(Ivan Cankar)
Rok za natečaj 32 veterinarskih mest podaljšan
Trst, 8. (AIS) — Prefektura objavlja, da sc podaljšuje do 27. t. m. rok za predložitev prošenj za tečaj o izpitih za 32 mest poskusnega podeželskega veterinarskega pomočnika pri upravi lavnega zdravstva, ki so rezervirana za povratnike, kot je to objavljeno v Uradnem listu ZVU št. 171 z dne 20. julija 1947.
Zahvala
Vsem, ki so pomagali pr; prekopu štirih padlih partizanov iz Sv. Križa, Košute Jožefa, Košute Ladislava, Tenceja Ivama, in Švaba Rudolfa se prisrčno zahvaljuje
Angel Košuta
Prevozna sredstva za festival v Bujah
Iz vseh vasi piranskega okraja bodo vozili kamioni v Buje. Vpisovanje pri ES v Piranu.
Iz Izole bo odhod v Buje ob 8. uri. Pojasnila v Ljudskem domu.
Železničarji
Clan: SIAU so vabljeni na sestanek, ki bo v nedeljo 12. t. m. ob 9.30’ v ul. Trento 2.
Izleti
«Pristaniščniki» priredijo v nedeljo 12. t. m. izlet v Frisaneo (Ma-niago) z vzponom na Monte Rant. Odhod ob 4. uri. Vpisovanje v Domu pristaniških delavcev.
Amerlkanske drnžlne vTrstn
V sredo ob 11.40 se je pripeljalo z ameriškim vojaškim vlakom v Trst 40 družin ameriških oficirjev, Id službujejo na ozemlju STO-ja,
Razpravi proti gradbenikom
Razpravi proti obema skupinama gradbenikov sta se včeraj zjutraj nadaljevali. V prvi dvorani, kjer sedi na zatožni klop; solastnik podjetja Pavan-Giungl g. Pavan, je pričal agent Tavella, ki je zasl šal. obtoženca. V teh zapisnikih pa je g. Pavan zvalil vso krivdo na svojega kompaniona Giungija, ki je medtem zbežal. Priznal pa je le,
Dekliška ura. 21.00. S*1'*! da je podkupoval uradnike za ma- mantičnih skladateljev.
bodo pričeli tečaji|
15. t. m. sc ooao piw t”.'-# lijanščine, angleščine in “J.V ne za Slovence. Pojasnila P N. Smidichenu, ul. Ireneo Croce št. 9.
Odredba	^
Prošnje za sestanke ‘b prireditve, ki jih
pr:reauve, ki
ZVU, morajo biti predložene ted;n prej.
Za promet zaprta
 ________ril	lil.
Zaradi popravil so_ “jj t-
bio Severo od ul. Cologna Marconi.
Protituberkulozni koiiž1’6’ preložen
VII 7"'
Pripravljalni odbor
jetiki v -planil ^
gres proti ............
da jo kongres preložen ta. vembra.
Rojstva, smrti In P01
9. oktobra se je rodilo 1?
otr«*
Ijiol
umrli so 4 ljudje, porok F8 • .rti« Civilna poroka: doktor ta ^
zasebnic8
■
Jakov Jurcev Devčlč.	o,	fV-'
Cerkvene poroke: m®8* Pertot ta zasebnica mornar Pagan Ivan in s;''l pcujl Morin, kinooperater Rona«1 g^jss ty in zasebnica Katarin*■ $ uradnik Renzo Fabris in p Pierina Fonda, kovač scotto ta zasebnica Marlc\vsf>: na, električar Radames p: in uradnica Mafalda Pe tovalec Fedele Checo in.rgjoi! Marija Jerončič, uradni* yttt* Martissa jn uradnica
Umrli: 54-letna Eli» ', F 64-letni Anton Colia,	ff
Umberto, belli.
1 dati stan
Radijski spo>'
V petek 10. oktoht*
ei
TRST II jjji
11.30. Dopoldanski kctic^ci^ Novi svet. 12.10. Repro11 „
glasba." 1Z45. ^Napoved V ročila. 13.00. Vokalni kvjn 'jvji-Orkester Cergoli. *3.4»* st°", glasba. 14.15. Zgodovina ja. 14.28. Citanje sporeda. 17.30. Glasbena > 18.30. Skladbe za dva klavn^, Operne arije. 18.30. sl.° .o.OftJ ka. 18.45. Vesele melodije, 'j ,tr
dijska povest. 19.15. Korn*3^,^
19.45.
20.00.
Napoved časa Lahka ruska g“
terjal, ki mu ga je urad za javna dela potem nakazal. Razprava je b'la odgodena na danes zjutraj.
V drug; dvorani pa se je nadaljevala razprava proti drugi skupini obtožencev. Tu Je odv. Kezich, k! brani Avstrijca Sohnblicherja, skušal prepričati sodišče, da šo izjave, k; jih je dal obtoženec na zasllšar n ju, protislovne, ker se kot Nemec verjetno ni mogel izražati v italijanščini. Pri nadaljnjem pričevanju o podjetniku Navarri pa je zopet blo govora o kapitanu Co-ckerhamu, enemu izmed prvih ko-rupc.onistov na uradu za javna dela. Razprava se nadaljuje danes.
Prometna kampanja tudi za šoferje
2e večkrat Je policija uprizorila v TrStu kampanjo za ureditev prometa, ki je veljala, kakor so dejali, za pešce. Potrebno bi bilo, da bi se enkrat spomnili tudi šoferjev in posvetili tudi njim podobno pozornost, zlasti šoferjem vojaških avtomobilov, ki le preradi spravljajo uboge pešce pod svoja kolesa.
Amčrikanski motorist je na cesti v Banah povozil prejšnji dan okrog 16. ure 84-letno Malalan Frančiško. Pri padcu je Malalanova dobila rano na temenu. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bo morala zdraviti 10 dni.
V ul. R-guttl je kamion od «Truck Poola* št. 176 povozil 42-letno Čerin Emilijo iz uh Berga-masco št. 16. Čerin je dobila dve rani na stegnu In bo tudi ostala 10 dn; v bolnici.
Avto CRI št. 4121 je na Zaveljski cesti povozil 58-letnega Ivana Bo-ta iz Boljunca št. 23. Bot ima več poškodb na stegnu in na čelu. Isti avto ga Je takoj odpeljal v bolnico, kjer bo moral ostati 60 dni na kirurškem oddelku.
* Na meji so jih zavrnili
Včeraj dopoldne je civilna policija na obmejni postaji Opčine zavrnila 10 madžarskih, 2 francoska in 1 švicarskega državljana, ki so potovali iz Jugoslavije, pa niso imeli na potnem listu vizuma za prehod preko STO-ja. Zavrnjeni potniki so se vrnili v Postojno.
Iz tatinske kronike
Prejšnjo noč so tatovi vdrli v trgovino z galanterijskim blagom v ul. Paduina 5, k; je last Umberta Massano. Odnesli so 130 moških ovratnic in 13.350 lir gotovine. Mas-sino ima okrog 60.000 lir škode, dočim sl bodo Tržačani lahko bolj poceni nabavili ovratnice pri kakšnem pouličnem prodajalcu.
Tudi Tevlni Oreste Iz ul. Murat-ti 1 je imel prejšnjo noč obsk neznanih In nepovabljenih gostov. Vlomili so ključavnico kletnih vrat in odnesel! nekaj olja, vina, vermuta in drug.h tekočih dobrot v vrednosti okrog 17.000 lir.
teh podatkih je šla policija y gostilno Vilma, kamor se je zatekel eden od tatov. Cim je zagledal policijo, sc Je zaprl v stran šče in policaji so ga moral; pol ure oblegati preden so ga lahko aretirali. Oba uzmoviča so odpeljali v zapore, dočim tretjega še niso mogli izslediti,
Naili so trupli
Na kraju potopitve ribiške ladje «Anton:o Nuovo* so potapljači po-tcgn.li iz morja trupli obeh ponesrečenih mornarjev. Prvi Je 17-letni Marehettl Viktor in drug! 54-letni Penso Narciso, oba iz Chloggie. Prepeljal: so ju v mrtvašnico glavne bolnice, kjer jih bodo oblasti pregledale tn dale dovoljenje za pokop.
Čevlje brez para so ukradli
Prejšnji dan je prišel iz Gassoie v Trst Italo Rielio, ki Je pripeljal s svojim topolinom čevlje na prodaj. Prejšnji dan ob 18.30 Je ustavil svojo avto pred trgovino čevljev v ul. Caprln št. 5. Ko se Je čez pol ure vrnil, Je opaz i, da so med tem tatovi razbili šipo prj avtu 'n odnesli kovčeg, v katerem Je bilo 24 kosov otročjih in 10 kosov moških čevljev. Ker so bili ti čevlji kot, vzorci brez para, bodo imeli tatovi težak problem z njihovo oddajo. VCndar ima Rlello 70.000 lir škode.
iMadžarnki športniki so odpotovali
Včeraj zjutraj ob 2. url Je odpotovalo z vlakom v Budimpešto 38 madžarskih mladincev športnikov, k, so prišli prejšnji dan v Trst.
Vremensko poročilo
z dne 9. t. m. ob 20. uri. Zračni »lak 766.1, toplota 18.3 do 20.0, brez vetra, nebo oblačno, morje mirno, toplota morja 19.9.
'*V
ka glasba. 22.30. Plesna F", riška glasba. 23.15. N*aP° in poročila.
KINOPREPSTAJ^I
UOSSETTI. 16.00: «
■fisot
.vpabiii, io.w.	.	H®	f
noč», M. Montep, Jo1111 jjoJ SUPERCINEMA. 14-30:
Riu*, Aliče Fay i.
IMPERO. 15.00: »Sejkcv dolfo Valentino.
FENICK. 15.30: »Skrivni * .„ zaklad*, F. WeissmuUet Sullivan.
KINO OB MORJU. lO-00'
Ji», sovjetski film.	-■
FILODRAMMATICO.
čas za šale*, James	.
R. Russel.	,v»,	■
ITALLV. 16.00: »Silen Lad, Loretta Young- .ut,i(*;.
16.00: . -kJ pot;.
ALABARDA. 16.ee:	.
Margareta Sullivan lD Jj. MASSIMO. 16.00: «AbeCf. por.
bCzni*, A. Sheridan in .'ju1 GARIBALDI. 15.30:
B:tte Davis in Bog»"\{ J«G ARMONLA. 16.00: »40 'ril ksT cev*, Betty Bryant, G™
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento TiP-
MALI
ZAPESTNO URO	pofj
te* sem izgubil v v Barkovljah (Rivlsral, najditelja naprošam, ' ^ proti nagradi. Piem011 ra 181.
da
Ortoped	1
Nicola I3fc,n i
TORINO - VIA RjjJ, specialist za oda'1
K I L
i
lil*
brez oper»« -
osebno znan v naši P? javlja eno izmed toliki
Pls«Iu:	„	*r
Cenjeni gospod N-	■
Skozi 25 let sem tvP^o |4 V!
velikih kil ter sem^	f*
minjavai navadni klin' |č brez kakršnega koli izb t rit obupan sem dočakal ,oVall. ko so mi končno nasve , # r f obrnem na vas. ki *te popolnim aparatom v	ob1
bu popolnoma odstrani ^ Zagotavljam vairl’,„ nriP8
ob vsaki pril ki topl°
Romano	j
Creola di 8accolo*S>°\gfi
TRST: V soboto U-oktobra Hotel Con'1 ^ GORICA: V poiiedelJaB Hotel Union.
Policija oblega tatove
Prejšnjo noč so se odpravili trije tatovi na dvorišče hiše v ul. Rota da bi pobrali perilo, ki se je tam sušilo. Zenske v hiši so jih slišale in začele vpitj na pomoč. Tatove vpTJe ni preplašilo, ampak so pobirali perilo še naprej, dokler ni prišla policija. Takrat sta dva od njih pobegnila, dočim se je tretji skril med razvaline bližnje poruštne hiše ter se delal, kakor da spi. Policaj; so ga brž toliko zbudili, da Jim jo opisal oba pobegla pajdaša. Po
S potrtim srcem javljamo v*cm sorodnikom, IJem in zuanccrn, da nas Jc za vedno zapustil
oriK
Verbič Josip
trgoveo v II. Bistrici. Pogreb dragrga pokojnika bo v soboto na pokopališče k Sv. Ani.
Trst, U, Bistrica 10. 10. 1947.
2ALUJOCI
iz
nirtv
ic*
Popolna ubira za vsak vodne, sr-deje in drop°L 0, hovins. — Plačilo tudi
KRZNA
hovin> _ plamo tudl 1ia -
K R Z N A K S T V O ZILlCff^ Trst - ul. Trento ll - tel.