GODOVINS V ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ leto 1987 ć. letnik 41 ZČ, Ljubljana, 41, 1987, številka 2, strani 203-390 in VII-XIV ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНЛЛ UDK UDC 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški, odbor : dr. Bogo Grafenauer Dušan Kos (tehnični urednik) dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) - . Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) dr. Miro Stiplovšek Peter Stih dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino, prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mcfgoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila~zaključena 1. 6. 1987. Izdajateljski svet: dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk, dr. Fran Zwitter Prevodi : Zunanja oprema: Lidija Berden (angleščina), Cvetka Puncer-Vode (angleščina), Janez Sumrada (angleščina), Medita Šetinc (nemščina), Irena Vilfan-Bruckmüller (nemščina), Vinko Sribar (nemščina), Rajko Bratož (nemščina), Milan Pahor (italijanščina), Janez Zor (ru­ ščina) Neta Zwitter Upravnica revije: Majda Čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061)332-611, int. 210 Letna naročnina: Tekoči račun: Sofinancirajo: Tisk: za nečlane in ustanove 4800 din, za društvene člane 3000 din, za društvene člane-upokojence 2250 din, za društvene člane- študente 1500 din (vse cene za letnik 41/1987) Cena tega zvezka v prosti prodaji je 1600 din Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tiskarna Slovenija, Ljubljana, julij 1987 Naklada: 1700 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 41, LETO, 1987, ŠTEVILKA 2 KAZALO - CONTENTS - СОДЕРЖАНИЕ ' r?'' ' " - ' Г V . » - 1 :.••: "• r . ^ . ( J , « i l r '. ' ! Г- -t: зг. VI ШНЕ ' ; ™ ? ; ';- - i RAZPRAVE - STUDIES - CT АТБИ J .'; I-ЈЛ/111> ; ,. :;..i i Adolf Lippold, Vzhodni Goti in rimski cesarji od 455 do507 .-.-.:.. . . .,:.--'205-215 Eastern Goths and Roman Emperors from 455 till 507 BocTOHHbie roTbi и римские императорм e 455 no 507-БШ ГОД Dušan Kos, Bela krajina v poznem srednjem veku . ' . . ' . . • ' . ' . . . ' f . ' . ' . . ' . • . . . / . . . 217-255 Bela krajina in the Late Middle Ages , •• Белаи Краина в поздние средние века' ' , , ' . , ' , . Ignacij Voj e, Odkupovanje Furlanov iz turškega ujetništva . . . . . . . . . . . . . . . . . 257-264 Ransom of Friulians from Turkish Captivity . Вмкуп Фриулов (Фурланов) из турецкого плена , ,. Vinko Raj šp, Razširjenost protestantizma med socialnimi plastmi na Kranjskem 265-276 Protestantism Dissemination Among the Social Strata in Carniola . • • , Распространение протестантизма среди социалБимх слоев в Краинскои .„ Maja Žvanut, Knjižnice na Kranjskem v. 16. stoletju . '. . - . - . . . 277-283 Libraries in Carniola in the 16th Century .. J „ . i f Библиотеки в Краинскои в 16-ом столетии : , :,.j., - , Vasilij Melik, A. A. Aursperg in slovenski narod . ' . . . " . . 285-295 A. A. Auersperg and the Slovene Nation - A. A. Аузрсперг и словенскиА народ Emil Brix, Številčna navzočnost nemštva v južnoslovanskih kronovinah Cislitvartije med leti 1848 do 1918. Problemi narodnostne statistike .' . 297-308 Numerical"Presence of German Nationality in South Slavonic Crown-Lands between the Years 1848-1918. Problems of Nationality Statistics Численное присутствие немцев в тожнославннских герцогствах Цислитвании. в годм между 1848 и 1918. Проблеми статистики no нашадналБностам. Vinko Šribar, Rezultati arheoloških izkopavanj in topografskih raziskav zgodnjega sred- njega veka v Furlaniji , 309-312 Results of Archeological Excavations and Topographical Researches of the Early Middle Ages in Friuli РезулБтатБ1 археологических раскопок и топографических исследовании ранних средних веков в Фриули • Janez Šumrada, O popravilu bovške ceste na prelomu iz 14. v 15. stoletje . . 313-319 The reconstruction of the Bovec road at the end of the 14th - beginning of the 15' centuries . . <• O ремонте дороги в Бовец на переломе из 14-го в 15-БШ век Milan Pahor, Opcije v Kanalski dolini (1939-1942) 321-328 Options in the Kanal Valley (1939-1942) Опции в КаналБскои долине (1939-1942) Pavel Bogata j ; Izkušnje ob prenovi učnega načrta zgodovine v šestem razredu osnovne šole . . . . . . . '. ; . . . . . . . 329-333 Experiences with the Reformed Curriculum of History Lessons in the Sixth Class of Elementary School . . . u . ОПБГГ при реконструкции учебного плана no истории в шестом классе началБнои ШКОЛБ1 ' „ . i i » -. ' . . . • ZAPISI - NOTES - ЗАПИСИ Aadrej Pleterski , Novi pisani, viri o najstarejši slovenski zgodovini - poročilo o knjigi Bernharda Bischoffa . . . . ' . ' . . . . . . . . . . . . . ' 335-338 New Written Sources of the Oldest Slovene History - Report on the Book of Bernhard Bischoff • HoBbie писБменнБК источники no древнеишеи словенскои истории - отчет o кните Бернгарда Бишоффа PROBLEMI IN DISKUSIJA - PROBLEMS AND DISCOUSSION - ПРОБЛЕМБ1И ДИСКУССИК Bogo Grafenauer, Kontinuiteta v konceptu - prelom v metodologiji (seveda le v mejah koncepta) • 339-342 Continuity in Concept - a Break in Methodology (only within the concept) БеспоермвностБ в Заммсле - перелом в методологии (конечно в памках замвгсла) IN MEMORI A M - IN MEMORIAM - V ПАММТt>H W>s Franc Š k e r l (Janko P r u n k ) 343-344 France Skerl , . vi , - O l / . ' . Франце Шкерл France K l o p č i č (Ludvik C a r n i ) •'• • • ••• -*i- '• .• " 344-34Ć France Klopčič Франце Клопчич !1 : • ' • - ' '• •'' Ч <ч •'• i > KONGRESI IN SIMPOZIJI - CONGRESSES AND SYMPOSIA - СВЕЗДБ1И СИМПОЗИУМБ1 Drugi francosko-jugoslovanski kolokvij zgodovinarjev; Ljubljana", 26.'in 27. september 1985 ' , (Janez Š u m r a d a ) ' • • y .-,'• • i, 3 4 7 The Second French-Yugoslav Colloquium of Historians;'Ljubljana, 26m and 27 . • September 1985 . '.".'" "' ' - T '*" ' -? ' ... \ ; Второи французско-гогославекии колоквиум историков; Лк>бл'ана726 и 27 сентнбри 1985 г. ••• * -lovj :.•<.?. ";.«л .< , у i - У •• Simpozij o Masaryku, London, 11. do 16. decembra 1986 (Irena G a ' n t a r " G o d i n a ) . ."; '.'V 348-349 Symposium on Masaryk, London, l l t h -16 l h December 1986 •-•-" , ' ••- ' '" ' " Симпозиум o Масармке, Лондон, 11-16 декабрл 1986 г. . . •'•/ . . . \ • .. .* VI. Mednarodni kongres o povezavah med obema jadranskima obalama: I rapporti politici^ * ' e diplomatici (Ferdo G e s t r i n ) .''."'i . .'*.- . :-.-:"'•'." V 349-351 International Congress on Connections between the two Adriatic Coasts / / . i!-i*' Г 1 6-ои международнии сгезд o свлзлх между обеими адриатическими берегами,,, ./ , . . i ' - •:Ч -A ./ . : ." љ: ,-: tfl 'i..-.: OCENE IN POROČILA - BOOK REVIEWS AND REPORTS - К Р И Т И К И И РЕЦЕНЗИИ . i . , ' • - . v . . . . ••••: Theophylaktos Simokates, Geschichte (Rajko B r a t ož) .-. ..'. . I - •- - • • ..353-356 Lujo Margetić, Histrica et Adriatica. Raccolta di saggi storico-giuiridici e storici (Rajkó •' B r a t o ž ) ' •••••••• ••'•' • -356-364 Dârja Mihelič, Piranska notarska knjiga (1284-1288) (Ignacij V o j e)"*- : . . : : г . f. . . .• / 365-366 Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 (A-M) (Peter Š t i h ) . ! : . ' . ' . . . ' . ' . . . ' ; ..". 366-367 Pavo Živković, Ekonomsko socijalne promjene u bosanskom društvu u XrV. i XV. stoljeću (Ignacij V o j e ) .,.367-369 Janko Prunk, Slovenski narodni programi (Narodni programi v slovenski politični misli od <- ... 1848 do 1945) (Jurij P e r o v š e k ) .••. • • • 369-372 Ivan Hribar, Moji spomini; I. in IL del (Jasna H o r v a t ) '••••-, ' ' ' ' J 372-374 Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici (Vasilij M e l i k ) '•••.-. 374-375 Janko Plètërski, Narodi; Jugoslavija, revolucija (Janko P r u n k ) . . . . . . • ' • ; • • • • •"• -„376^378 Bogo Grafenauer, Slovensko narodno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj lu (France M. D o l i n a r ) ;-, • . . . . . . . . ... . • • • • .• -З787З8О Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945 (1. knjiga: Država v državi) (Vida • D e ž e l a k - B a r i č ) • -J- • • 380-382 Jurij Beltram, Pomlad v Istri (Metka G o m b a č ) ' . . . . ' . ' . . ' . 382-383 Erich Werner, Slovenci v Porurju (Stane G r a n d a ) ' : ' . . . . . . : , . ' % 383-384 M. Smiljana Kodrič - B. Natalija Palac, Šolske sestre svetega Frančiška Kristusa Kralja (Andrej V o v k o ) • • • 384-385 Sandi Sitar, Letalstvo in Slovenci; Herman Potočnik, Problem vožnje po vesolju (Andrej V o v k o ) . . . . ' . I . . ' i - . -.•VJ'.> 386ЧВ7 Argo, I. (19S2)-XXV. (1986) (Jasna H o r v a t ) . . . . . . . . . . . . " . . . , . . " . . ' I ". . . . . 387-389 Razprave SAZU XV. (Maja Ž v a n u t ) . 3 8 9 - 3 9 0 OBVESTILA - INFORMATIONS - ИЗВЕШЕНИЛ Obvestilo o IX. kongresu zgodovinarjev Jugoslavije : . . . • ; . . . ' . ' . . .-352 IZVLEČKI - ABSTRACTS - ИЗВЛЕЧЕНИЛ Izvlečki iz razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 41,1987,2 . . . ' . . . . VII-XIV , . . IZGODOVINSKI ČASOPIS 41,, 1987. -• 2..(205^-215 ,\ 205 • " i • i « f . ; ; , i t i o , •••• •> ~Л > ' i - , . ' • ' * • : « - , • . ;. . . r i , " . ^ « 4 , i ' i ' »».* - Lr'f* 4 rft. ,.; - », .,. • i- • . ,, • • •; /, ,- . , .•'.'„[,- . ^ ; • ' ' • " - " ' Л " * 1 * - f . ! « , • • • ••• ; , \, • •_ , i , . • y„i , _ f r ,_ •vi .;•••, . ; -1.->' л -.-t ->IÏ' A d o l f L i p p o l d , i / ., •'. VZHODNI'GOTI IN RlkSKl 'CESARJI OD 455 DQi50T,ii • " I \. •- t » • "З^-.Г! !• :- ' ' ;» ' - i , ' - i . • ; , , . ' f i p . . j - i ••'•»• . .'-.I , i 4 » j -Predavanje na oddelku,za zgodovino ljub- ( '-1 :• . > ••„<>•- ' — • > ; > . • ljanske Klozofske fakultete 22. maja 1986. " • ' '• : • ' i ' f i ' "i , «• ' •' ' . ' ' ' . . • „ o«i . ", »Tebe (kralj, Teoderik),Je,od samega praga življenja napravil za častilca naj­ višjega Boga.življenjski nauk.',Ti nikoli ne pripisuješ svojim naporom,'kar je ponudil ugoden trenutek. Ti,veš, da je na tebi skrb, pri Bogu pa najvišja.popolnost. Ti delaš tako, da zaslužiš.uspehe, k o p a jih dosežeš, jih pripišeš Stvarniku. Z močjo, budnostjo in uspešnostjo se kažeš ikot vladar, z blagodušnostjo kot duhovnik.1« N a ; t o pretirano navdušeno spdbo ; o jTeoderikUj Velikem naletimo v panegiriku, ki ga jê_recitiral leta 507, verjetno na. ;dyoru v Rayeni, Enodij, diakon milanskega škofa' in pozneje (ne pred letom 513) škof v. Tirimi .(Paviji).1. Pogoj za to,' dà je lahko prav,Enodij imel ,ta. govor, je bil,gotovo',tudi ta,,da se, je ^Teoderik v-rimski, shizmi,'razkolu med Ši- . mahom, • in Lavrencijem od leta 498 .dalje, nedvoumno postavil na stran Simaha, ki sta ga,podpirala Enodij • oziroma milanski škof( Lavrencij. 2. Teoderik,, rojen v letih 451/453.(?), ki je leta 500 s. tradicionalnim cesarskim ceremonialom' obiskal Rim, je najkasneje od leta,501 nosil naslov, .»Flavius Theodericus rex« _in je od okrog leta •507 .veljal za cesarjevega, namestnika v tItaliji in v drugih.deželah, ki jim je vladal. Enodij ga označuje med drugim z naslovi; »princeps venerabilis« (Panëgyricus ' § 1), »regum maximus« (§ 5), »inclytus dominus« (§ 14), »Italiae corrector« (§ 92); on je .»rex genitus« (§13) , torej .že z izvorom upravičen za kraljevsko oblast, vlada'f,. ki bo ; najbrž kmalu obdarovan z, dedičem prestola.3 Medtem ko uporablja Enodij v življe­ njepisu Epifanija (Vita. Epipanii, iz časa okrog 501/504), kot je poudarila^v svoji leta,1984 izdani knjigi>»Dès Goths à ila. nation gothique« (str. 276) ( Suzanne Teillet, izraz »res publica«-kot oznako za cesarstvo — za razliko od barbarskih kraljestev^ — pa, nastopa »res publica« v panegiriku kot oznaka za vzhodnogotsko državo, torej sta »res publica«-in'vzhodnogotska. država identični. Teoderik j e . n a poziv samega -Rima obnovil Rim.4 »Orbis domina^Roma« (§ 30),.»mater civitatum« j e viadana po Teoderiku.* Teoderik, gospodar Rima,,-se slavi kot zmagovalec, in* uspešen politik nasproti različnim, po klasičnih predstavah barbarskim, vendar v govoru1 ne izrecno kot barbari označenim'ljudstvom (Bolgarom,'Gepidom, Alamanom). Pomembno je, da se v panegiriku omenjata »Roinaniim nomen« ali »Romana res publica«, ne pa Rimljani.-Tudi Goti. se omenjajo sanio dvakrat, in 's icer za razlikovanje*od Odo- akrove1 vojske oziroma'od Bolgarov.-Niti z besedo se v tem panegiriku ne omenja rimski cesar, po-čigar '»naročilu«, vlada Teoderik v Italiji. Kot tako rekoč neobsto­ ječe nastdpa-tudi rimsko cesarstvo. Ta, molk postane razumljiv zlasti iz'enega dalj­ šega odlomka v govoru'(§ 60 ss;), v katerem se kot posebno• slaven Teoderikov po- dvigomenja osvojitev-, pokraj ine Sirmiénsis, ki 'scfji 'dotlej vladali Gepidi, in pohod •jiLn _ . . . . . . i . „ s . - , . ri • -:..- ' ! , ..t ., i . " ; . . .','.'% ' • • '-, '" .. '.', • ,'•« , • Ennodius, Panëgyricus dictus .Theoderico 80; nemški prevod odlomka posreduje W. Enßlin, Theu­ derich der,Große, München, 1947, 'ШГPri datiranju in, določitvi kraja tega govora (ne ènega ne drugega -se'ne da,, zanesljivo ugotoviti) še pridružujemo Enßlinu. Ce' datiramo"gòvòr na pomlad'607, moramo za njegovo razumevanje upoštevati, da jé v tistem času propadlo Teóderikovo prizadevanje, da bi odvrnil frankovskega kralja Klodvika od voj-ne proti zahodnogotskemu kralju Alariku II., in da je bila morda ( že znana Klodvikova zmaga-nad Alarikom. K tem dogodkom prim. Enßlin, 138 s.; A. Lippold, Realency- . klopädie der klassischen,,Altertumswissenschaf t (odslej RE), Suppl. Bd. XIII,s. v. Chlodovechus, 161s. s ,, 2 Tako»po pravici., Enßlin, 131; zmotno meni H.Wolfram, Geschichte der Goten) 1979, 404, da je Teoderik" pustil spor, ob strani, dokler se ta • ni razrešil s smrtjo enega od. nasprotnikov. Tudi za Enö- dija je,treba opozoriti, da se v izjavah, pa tudi v molku pisca panegirika.često zrcalijo »uradna« mnenja oziroma * dvorno poročanje. .., .. , * . . . 3 Panëgyricus 93; k izražanju upov na dediča prim, na primer D.Claude v publikaciji H.Wolfram — F. Daim,-Die Völker an der mittleren und unteren Donau im 5. und 6.. Jahrhundert, Wien 1980, 157. 4 >illa ipsa mater civitatum Roma iuvenescit« (Paneg. 56) ; »te orbis domina ad status sui repara- tionem Roma poscebat« (Paneg. 30); »ad Umitem suum Romana regna remearunt« (Paneg. 69). 5 »agnosce (sc. Roma) clementiam domini tili« (Paneg. 48). о л о A LIPPOllD: VZHODNI GOTI IN RIMSKI CESARJI . . . zUÖ '_ . . — — " na tei pokrajini sosednje ozemlje ob ustju Morave (severozahodni del province Zgomje P Mezie). Ta pohod, ki ga je treba datirati v leti 504 in 505, J e nedvomno segel na interesno območje Bizanca." Enodij pripominja na začetku svojega, tudi iz diplomatskih in propagandističnih razlogov oziroma motivov deloma nejasnega po­ ročila da je bila »Sermiensium civitas« (Sirmij, Sremska Mitrovica) »ohm limes Italiaè«, utrdba za varstvo Italije;' »haec postea per regentium neglectum in.Gepi- darum iura concessit,8 unde cottidiana insultatio et incomposita legationum fre- quen ta mittebantur«, to je, da so bili Gepidi pod Traserihom zatem predrzni m vsi- ljivi9 Kot izvemo zatem, sta mobilissimi Gothorum« Pitzia in Hardmc ki ju e končno poslal Teoderik, pregnala Traseriha in v nazaj pridobljeni deželi uredna upravo 1 0 Ko je podprl federata Munda, ki je iskal pomoči, je izbojeval Pitzia po Enodiju (§ 63 ss.) sijajno zmago nad Bolgari in Sabinijanu ni ostalo drugega kot sramoten umik. »Diu tu vicisti (sc. Theoderice) in universis congressibus (tuis), nune incipies in óbsequio habere vietores. Interea ad Umitem suum Romana regna re- mearunt: dictas more veterum praecepta Sirmiensibus . . .<» Čeprav tega ne izreče, nai bi zanj - prav tako kakor beremo pri Kasiodorju - veljala Sirmij ska Panonija (Pannonia Sirmiensis), ki jo je Italija ponovno pridobila, v spominu na nekdanjo gotsko naselitev, kot »sedeš Gothorum«.1 2 Ce Enodij ne omenja tega da je bil Mundo po Pitzijevetn pohodu v Sirmijsko Panonijo od cesarja odpadli federa , da-so bih premagani Bolgari rimski (bizantinski) zavezniki in da Sabinijan ni bil nihče drug kot cesarski vojaški poveljnik (magister militum per Illyricum) s tem imenom, je ta molk morda slučajen, še verjetneje pa moremo videti v tem bolj avtorjev namen, kakor pa golo slučajnost. Diplomatsko-propagandistično obarvano Enodijevo poro­ čilo nas torej vodi neposredno h kronološkemu izhodišču naše obravnave, k naselitvi Vzhodnih Gotov v Panoniji in sklenitvi federatske pogodbe s cesarjem, ki je vladal Ko je Šel hunski kralj Atila leta 451 na vojni pohod v Galijo, so'šl i z njim poleg drugih ljudstev Gepidi iz porečja Tise pod Ardarikom in Vzhodni Goti pod vodstvom kraljevskih bratov Walamerja, Thiudimerja in Widimirja. Kmalu po ne­ uspelem pohodu in zatem nepričakovani Atilovi smrti letä 453 je prišlo v Panoniji, osrednjem delu Atilove države, do spopadov, ki so dosegli vrh v bitki ob reki Nedao, ki jo velja datirati najbolj verjetno v leto 454." Zmagovalci v tem spopadu, Gepidi, Rugijci in Heruli, so ustanovili države v Dakijl oziroma v Spodnji Avstriji m na Moravskem. Gepidi so postali obenem vzhodnorimski federati.15 Varstvo v rimskem cesarstvu pa so tedaj iskali Vzhodni Goti. Njihovo zadržanje ob spopadu leta 454/ «Pnm na primer Enßlin, o. c , Ш ; Wolfram, o. c , 397; W. Pohl pri Wolfram-Daim, o. c 193 7 f in qua " n i o ^ principes excubabant, ne coacervata illinc finiümarum vulnera gentium in Romanum corpus e ^ e r e n t . ^ ^ f , Pri^niege^e^ pravico do federatske naselitve v Drugi Panoniji in status •notranjih« federatov. . . . . v s a k o d n e vne v V . T . i» »atem zaradi nemarnosti vladarjev prišla pod oblast Gepidov; od tod uhajajo vsaKoanevne Italia« (GeDidi se torej tukaj ne omenjajo). ,.: 1 , ш u^Msidorus Variae 2, 23, 3; k naselitvi Vzhodnih Gotov glej v nadaljevanju. _ '3 Z m X ™ t z i j a 4 j R Martindale, The Prosopographv of the Later Roman Empire II, 1980, odslej PÎRF «Г v T in Munda (PLREs v.) nad vojsko Sabinijana (PLRE, s.v., Nr.5) (v g avnem Bolgari pri m«tu'HorrlumMa?g.4e treba datìrati v Veto 505. Da bi se zdel podvig še veličastnejši, p isec paneg.nka f o m e n t i dT ie štela Pitzijeva vojska le 2000 pešcev in 500 konjenikov (tako Jordanes Getiça 258). m™№jasnoJporoluo pri JordaLsu (Getica 260) ne omogoča niti točnega datiran^ niti lokaliziranja hitke K dkkusiii o Doročilu Kl Pohl, o. c , 252 ss.; tako kot K. Horedt v publikaciji Wolfram-Daim, 118) in WoWram o c 321 se Poh пааШа k mnenju, da je treba bitko lokalizirati na_ območje zahodno od Tise h, ïehînimirazlogi ProU lokaliziranju v južno Panonijo, kot ga zastopa na pruner L. Vârady, o. c , ,3 2 7 SSiV Jordans, Getica 263; primerjaj k temu Pohl, o.e., 263 ss s poskusom (ob upoštevanju novih najdb) lokaliziranja ozemlja Gepidov v Dakiji (med Tiso, Donavo, Oltom in Karpati). ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 - 1 9 8 7 . 2 • - i .- 207 455 ostaja še naprej nepojasnjeno, četudi razni raziskovalci, • kot na pr imer;tudi H.Wolfram, menijo, da je V vsakem primeru Walamer,1 8 ki je imel položaj neke vrste vrhovnega kralja, ostal Hunom zvest.17 Vsekakor fse zdi zanesljivo/da je po bitki pri reki Nedao prišlo do odcepitve od Walamerja in do nastanka različnih sku­ pin. Ena od teh skupin je stopila v rimsko službo in se je odselila v Trakijo. Njen vodja Triarij je svojo sestro dal v zakon Asparju, ki je bil pod cesarji Teodozi-, jem H., Markijanom in Leonom izredno vpliven človek (do padca leta 471), in je s tem svojemu sinu Teoderiku, imenovanemu Strabon, ki ga je nasledil kmalu po letu 455, zagotovil trden položaj v rimski vojaški hierarhiji.1 8 Walamer se je kot vrhovni kralj Gotov, ki so ostali v Panoniji, po poročilu Jordanesa (Getica 264) obrnit na Markijana1 9 s prošnjo po potrditvi dotedanjih selišč in mu je, za to po­ nudil federatno razmerje. Prav tako kot je sporno, ali so ti Vzhodni Goti ostali v že tedaj obstoječih seliščih,20 je nejasno, kje je ležalo to ozemlje, saj imamo o, tem le nenatančno poročilo pri Jordanesu (Getica 268). Gotovo je pri Jordanesu z »lacus Pelsois« mišljeno Blatno jezero, nasprotno pa je negotovo, ali se da reki Aqua Nigra in Scarimiga, ki ju imenuje Jordanes, identificirati kot Rabo in Litvo. Vsekakor moremo govoriti o ozemlju, ki je imelo vmesno lego med zahodnorimskim in vzhod- norimskim cesarstvom, prav tako moremo ugotoviti, da so Vzhodni Goti, ki so (pri­ znavali Walamerja za vrhovnega kralja, prebivali na sledeč način: Thiudim?r in njegovi na zahodu, torej ob Blatnem jezeru, Widimer (z najšibkejšim delom ljud­ stva) na sredini in Walamer na vzhodu, nekako do okolice Sirmija. Končna razpo­ reditev selišč je bila dosežena verjetno šele v času cesarja Leona I. (457—474), s ka­ terim so Goti takoj po njegovem nastopu vlade prišli v spor. Spričo pomanjkanja finančnih sredstev v cesarstvu je Leon poskušal Gotom naložiti plačevanje, davkov. Goti pa so, zavedajoč se šibkosti cesarstva oziroma njegove odvisnosti od federatov, vpadli na njegovo ozemlje — sunek do Drača leta 459 — in Leon je po bojih s spre­ menljivo srečo dosegel mir le tako, da jim je dvignil denarno plačilo.21 ! Za nadaljnji razvoj odnosov do rimskih cesarjev je bila pomembna'ena poseb­ nost mirovnega sporazuma iz leta 460/461 (?), da so namreč Teoderika, Thiudimer- jevega sina in Walamerjevega nečaka, izročili Rimljanom kot talca za varovanje dogovorov, in ta je nato do leta 470/471 živel v Carigradu.22 Teoderik, ki ni bil rojen šele leta 456, temveč najkasneje leta 453, je veljal za talca, ki ga je izročil vrhovni kralj, to je Walamer, in so g a z a t o spoštovali kot njegovega sina. Le redka poročila o Teoderikovem prebivanju v prestolnici dopuščajo sklep, da je Amalijec, ki mu je bil cesar naklonjen, dobil na dvoru možnosti za izobraževanje in da je tako lahko v, vsej polnosti sprejemal grško-rimsko kulturo. Enodiju se leta 507 ni bilo treba bati ugovora, ko je rekel: »Tebe je v naročju kulture vzgajala Grčija, v preroški slutnji prihodnosti.«2 3 Teoderik se je gotovo zadrževal v krogu Rimljanov, ponosnih na izobrazbo, četudi bi mu v njihovih očeh še mogla manjkati zadnja po­ polnost in je veljal za nekatere morda kot »illitera tus«.24 1 6 K oblikam imena (Walamer, Valamer, Valamir) prim. W. Enßlin, RE, s. v. Walamer, Nr. 1. 1 7 Wolfram, o.e . , 322 (prim, na primer Pohl, o .e . , 261). Kot poudarja Pohl (o. e., 252 ss. oziroma 258) temelji vprašanje na nejasnosti in domnevni tendenčnosti (in maiorem gloriarti Gotorum) Jordano- vega poročila. Z opozorilom na to, da bi se sicer ne moglo izoblikovati izročilo, ki ga najdemo pri Pavlu Diakonu (Romana 15, 11), po katerem je bil Walamer celo gonilna sila pri uporu proti Hunom, ocenjuje Enßlin (o. c , 11) kot verjetno, da se Goti .niso udeležili bitke pri reki Nedao. 18 Prim. Wolfram, o. c., 323: v nasprotju z mnenjem Wolframa, o. c., 323; se ne da dokazati, da sta Triarij in s tem tudi njegov sin Tecierik izhajala iz rodu Amalijcev kakor Walamer. " To se je zgodilo po smrti Vatentinijana I I I . 16. 3. 455 J p r i m . Enßlin, Theoderich, 11; o sklenitvi zavezništva (foedus) po 16. 3. 455 in pred Markijanovo smrtjo januarja 457 prim, tudi Pohl, o .e . , 260). Smrt Valentinijana I I I . so na Vzhodu očitno ocenjevali kot ugodno priložnost, da uveljavijo zahtevo po Prvi Panoniji. 2 0 To se domneva na osnovi Jordanovega poročila; gl. k temu Enßliin, o. c., 11 in Claude v publika­ ciji Wolfram-Daim, 153. 2 1 Jordanes, Getica 270 s.; Prosper, Epit. Chron. 459; Priscus, frag. 28. Mirovni sporazum je bil skle­ njen v času po prodoru do Drača, ki pade v leto 459, verjetno v letu 460 (459/460: Wolfram, o. c , 328; 461: Enßlin, o.e., 15). 2 2 O Teoderikovem prebivanju v Carigradu gl. Enßlin, o. c., 16 ss. 2 3 Ennodius, Panegyricus 11. 2 4 Enßlin, o. c , 25 s., z opozorilom na to, da je s falztficiranjem besedila pri Anonimu Valesijanu (61: ». . . dum illiteratus esset«) oznaka, ki se je prvotno nanašala na Justina I., prešla na Teoderika. 208 A. LIPPOLĐ:'VZHODNI GOTI IN RIMSKI CESARJI Iz zgodovine Gotov v obdobju do 470/471, ko se j e . Teoderik zadrževal v Cari­ gradu, naj "omenimo le sledeče- dogodke: v' letih 467/468 si je Walamer prizadeval; da bi pokoril Sadage, ki so še'prebivali v notranjosti Panonije; vendar ,je moral- namen opustiti, da je lahko odvrnil Atilovega sina* Dénzigicha, ki je ogrožal. Basijano (med Beogradom in Sremsko. Mitf ovicò) ,25 V istem času se je Teoderikòv oče Thi- udimer uspešno bojeval proti òbdonavskim-Svebom'pod Hunimundom. Potem ko je Walamer 468/469 padel v sicer za Gote zmagoviti ' bitki proti Skirom,2.6, je dosegel Thhidimer »potiorem auetoritatem« pri panohijskih Gotih. Ze". v. naslednjem letu je prišlo ponovno do vojne, ko je Sveb Hunimünd mobiliziral proti 'Gotom zvezo raz-' ličnih ljudstev, ki so jo podpirali Rimljani/ Takoj potem ko so Goti ob Boliji- zrna-* gali27 in ko so bili zatem še uspešnejši pròti obdonavskim Svebom, je. odpustil cesar- Leon Teoderika z bogatimi darovi." Ko se je vrnil domov, je .Teoderik, .Thiudimerjev soregent, vodil zmagovit pohod proti Sarmato'm'in je bil še leta 471 oklican-za kra-' lja.28'Le' dve'leti zatem so zkpuštili'Goti iz danes še nepojasnjenih motivov svoja' prebivališča v Panoniji. Po edinem poročilu (Jordanes, Gotica 283 s.) so ravnali Goti v skladu'z željami vojske, pri čemer v šo cilje selitve pri posameznih delih ljudstva pred tem določili z žrebom: Widim'er je odšel s svojimi na-Zahod. 2 9 Thiudimer in: Teodérik sta odšla nekoliko pozneje proti jugu • hV sta prodrla vsè do Makedonije. Morda še 473, morda tudi šele-474,-je sklenil cesar pogodbo1 s Teoderikom,'ki je medtem postal naslednik svojega očeta, ki je bil umrl v Makedoniji.3? Le malo pred tem je cesar Leon sklenil pogodbo s Teoderikom Strabonom, ki je Iteta 473. ponovno povzročal nemire.3 1 • = ' • • » '• • i , . u • * ' >i * f, ' ! Na razmerje Vzhodnih Gotov do cesarja v Carigradu" je v naslednjih letih od7] ločilno vplivalo rivalstvo med obema Teoderikoma. Za dogodke leta 473 imamo tot, vir žal le zelo fragmentarno ohranjeno poročilo zgodovinarja. Malha, ki je izhajal, iz Sirije (Filadelfia) in je pisal v začetku ô.^stoletja.^-Vendar pa nam (nekaj, zapisov, poroča o odnosih med cesarjem Zenonom in Teoderikom, Walamerjevim sinom, ozi­ roma Teoderikom, Triarijevim sinom, v letih 477—480.33 Seveda naletimo pri Malhu na nejasnosti in napake. Če pa upoštevamo, na kako zapleten način so se, ti odnosi ' • • a Jordanes, Getica 273; o Walamerjevi zmagi in o padcu Denzigicha, ki je sledil takoj zatem, gl. na primer Pohl, o.e. , 265. „ , . , . « * ' , . . -i J . -••• i s « . / LIT 2 6 Lego skirske države, ki sta ji vladala Ediko in Odoaker, je težko določiti. J .Sašel (v publikaciji. J Werner — E. Ewig, Von der Spätantike zum frühen Mittelalter. Vorträge und Forschungen 25, 1979, 130) zagovarja lokaliziranje na Slovaško, pretežno med reki Van in Ipel ( Ipolyh 'Pohl , o. c.-, 273, pa jo postavlja v srednji del medrečja med Donavo in Tiso. K porazu Skirov prim. Jordanes, Getica 276. . 2 7 Jordanes, Getica 277 s.; Priscus, Fragmentom 35. Dosedanji poskusi lokaliziranja bitke niso'uspeli. Vojska, ki jo je poslal cesar Leon, ni mogla priti*.na pomoč (prim. Wolfram; o.e. , 330s.; Pohl, o.e. , 2 8 Jordanes, Getica 282; k datiranju v leto 471 prim: Wolfram, o.e. , 334, op. 55.' » ' •> • . B O Widimerjevem pohodu (njegova skupina je bila najšibkejša) prim. Wolfram, o. c., 334.S. ,, ....-, 3 0 Jordanes, Getica 287 s.; kot Wolfram, o.e. , 337, ocenjujemo kot verjetno, da je bil ta sporazum sklenjen šele po smrti cesarja Leona (18. 1. 474); še v leto 473 ga datira Enßlin, o. c , 40 ••. 3 1 Malchos, Fragmentom 2; k temu Enßlin, o. c , 39; Wolfram, o. c , 337; leta 475 je Strabon pod­ piral Zfenonovega tekmeca Basiliska (Malchos, Fragm. 11; Enßlin, o. c , 43 s.): ' ' - - i - . ' - •' ' • M 3 2 Zlasti v Fragmenta Historicorum Graecorum IV, 111 šs. (ed. C.Müller, Paris 1851); nespremenjen ponatis- Dindorf, Historici Graeci Minores, 1870; za fragmente iz Excerpta de legationibus Romanorum 78 ss oziroma Excerpta de legationibus gent ium91 ss. je treba pritegniti izdajo.Excerpta, ki jo je,oskrbel de Boor (1903, 1, 155 ss. oziroma.2, 568 ss.).' Po Fotiju, Cod. 78, je napisal Malhos sedem knjig za zgodo­ vino dobe od 473 do 480; po Sudi, s.v. Malchos, za čas od dobe Konstantina I. do Anastazija - (do leta 473 morda le kratek pregled; prim.' R. Laqueur, RE. s. v. Malchus, Nr. 2 oziroma Gärtner, Kleine Pauty, s. v.). Literarni viri se iz ohranjenih fragmentov ne dajo razpoznati. Müllerjevo zaporedje fragmentov, ki ie bilo doslej splošno sprejeto; je načelno postavil pod vprašaj M. Errington v razpravi »Malchos vonj Philadelphia, Kaiser Zenon und die beiden Theoderiche., Museum Hetveticum 40, 1983, 82 ss. (numeracija fragmentov, kot jo predlaga Errington, bo v nadaljevanju navedena v oklepaju). Po Ernngtonu (str. 95), ki rezultat svojega dela precenjuje, ima novo zaporedje fragmentov daljnosežne posledice za po­ znavanje zgodovine odnosov, tako med gotskimi knezi, »kakor tudi odnosov teh do cesarja Zenona in do bizantinskega dvora*.;Po eni strani Errington (str. 96) meni, da so vsi dosedanji prikazi, ki temeljijo na Mülterjevem zaporedju fragmentov, prikrili osrednji pomen Markijanovega upora (v drugi polovici leta 479) tudi za ta čas v zgodovini Gotov (toda primerjaj na primer že A. Lippold, RE, s.v. Zenon, Nr. 17, 174 s.). Po drugi s t rani 'na j bi, kot meni Errington, doslej precej kaotično in le na kratko* opi­ sani odnosi pridobili na motivaciji in s tem tudi na razumljivosti;. Glej, k temu dodatek na koncu raz­ prave. ' ' J . 3 3 Frg. 11 ( = 4; tukaj omenjene dogodke je treba v nasprotju z Müllerjem datirati v leto 477 in ne v leto 478; prim. Enßlin, Theoderich, 45; Lippold, o.e. , 167 s.; Errington, o .e . , 96 ss.) ; 14 (1.1); 12 (12) ; 16 (13) ; 17 (15) ; 18 (14) ; 19 (5) ; za dobo 473/477 prim, (skromno) Frg. 2 (2) ; 4 (8) ; 8, 1 (2 c). Tadva, ponavadi kot (Teodérik) Amalijec in (Teoderik) Strabon imenovana gotska kneza (tako tudi v naši razpravi) se pri Malhu označujeta bodisi samo kot Teoderik, bodisi kot Teoderik, Walamerjev sin in Teoderik, Triarijev sin. ... • ZGODOVINSKI'ČASOPIS U .11987..'. 2 J >. '. ' 209 iz različnih vzrokov oblikovali,* skorajda'morali-oblikovati,' v glaviiemt spričo zelo težkega položaja, v katerem se je nahajal, cesar Zenon, moremo oceniti Malhove fragmente kot osupljivo-stvarne in jim priznati veliko informativno vrednost. Ker. nam gre' tukaj predvsem za pretežno le posredno pridobljeno oceno dogodkov prek Malha in le' obrobno • za podrobnosti'v razvoju rimsko-gotskih. odnosov med leti,473 in 480,34'ki je bif'tudi.'za sodobnike komajda-pregleden, naj najprej postavimo ugo­ tovitev, da' pri Mälhu ne naletimo ria1 sovražnost do barbarov, kakršno najdemo več­ krat 'pri 'zgodnejših'rimskih piscih, in ne na panegirične tone v\odriosu do?rimskih cesarjev oziroma-na posebno poudarjanje rimskih uspehov. Ko omenja Malhos pri-, staše obeh-Teoderikov, govori • ponavadi ò Gotih/ Ko1 uporablja »'oznako barbar 'ozi- roma'barbari , s teni ni povezano zaničevanje.35 Sevedabi ,si prigrabil oblast v cesarstvu ali da bi usta­ novil samostojno gotsko državo na ozemlju cesarstva. .Cilj vsakega obeh Teoderikov. je bil po Malhu. očitno ta, da" bi. dosegel visoko, rimsko generalsko dostojanstvo in druge časti, za svoje ljudi36 dovolj zemlj-e in visoka denarna plačila,, za to pa bi bili — na že običajen način r-s- pripravljeni, služiti cesarstvu kot federati.'Malhos v frag­ mentu 15.poroča, da.-je Triarijev sini (Stràbon) očital Walamerjevemu sinu (Teode-, riku Amalijcu), da ni spoznal, da ustreza-rimskemu mišljenju, če se Goti uničujejo v medsebojnem spopadu in tako Rimljani brez težav nastopijo kot zmagovalci. Avtor s tem ne le omogoča sklep, da* so mu bile te, že v Cezarjevi dobi običajne rimske predstave poznane, temveč tudi posreduje pričevanje o dejanskih razmerah v sedem­ desetih letih 5..stoletja. Malhos poroča, kako sta se,oba gotska voditelja po pozivu Triarijevega, sina zavestno povezala zaradi 'skupnih interesov oziroma proti dejan­ skemu sovražniku obeh skupin. Sklenila sta zvezo oziroma sta se vsaj sporazumela, da se v prihodnje ne bosta vojskovala dnig proti, drugemu, nato sta poslala oba (fragment 16) poslance v, Bizanc.37 Značilne so bile zahteve obeh Gotov do cesarja: Walamerjev sin, od leta 476 cesarjev magister militum, prijatelj,in posinovljenec,38 je hotel, dà sé cesar drži svojih obljub, mu dà zemljo in poleg tega zadostno koli- čino žita do žetve v novi deželi. Triarij (Strabon) je zahteval to, kar je leta 473 obljubil cesar Leon in doplačila. Značilna se zdi reakcija cesarja: najprej se je posvetil samo Amalijcu, očital mü je po eni strani kršitev pogodbe, po drugi strani pa mu je dal pomembne obljube, če napade Triarija. tz nadaljevanja izvemo med : - • ' ( 34 K Erringtonovemu novemu zaporedju fragmentov je treba zavzeti stališče; gl. k temu dodatek na koncu razprave. ' 35 Izjemo najdemo v Fragm. 8; vendar pa se barbarikè apistia (ßacßae»rf| dmotia) ne nanaSa na enega ali drugega Teoderika ali njune ljudi, razen tega je vprašljivo, àli je fragment resnično Malhov. 3 6 Malhos govori vedno le na splošno o Gotih in. barbarih in nam ne omogoča vpogleda v družbeno zgradbo ali odvisnostna razmerja pri Gotih. Prav tako ne najdemo pri njem podatka o številčni moči Gotov. . 37 V fragmentih, ki se nanašajo na Gote, seimehuje mesto vedno Byzantion (frg. 1; IS; 15-trikrat; 18-dvakrat; 19), Konstantinopolis le v frg. 7 in 9. Dogodke, opisane v frg. 15/16 moremo v bistvenem delu datirati v leto 478; prim. Lippold, o. c . 169 s., pa tudi Enßlin, Theoderich, 48. ' 38 Jordanes, Getica 289; prim. Malchos, Fragm. 11 (4) ; 17 (15); 18 (14). Počastit™ moremo razu­ meti kot Zenonovo zahvalo za podporo pri povratku na prestol (prim. Enßlin, o.e., 44; Lippold, I.e.; trringtori, o.e., 97: po Erringtcnu je bil Teoderik adoptiran enkrat prèd letom 480). 2 1 0 A. LIPPOLD: VZHODNI GOTI IN RIMSKI CESARJI • • • drugim, da se Walamerjev sin ni dal podkupiti in da se ,je cesar nato kazal odloč­ nega za boj. Ne oziraje se na nekaj uspehov svojih za boj navdušenih vojakov je cesar po Malhu ponovno zapadel.v svojo staro strahopetnost; zatem nastalo neza­ dovoljstvo vojakov, ki so jih poslali na prezimovanje, je pomiril z namigom na pri­ čakovani mir s Teoderikom.3 9 V naslednjem fragmentu 17 — če se držimo Miiller- jevega zaporedja (primerjaj. dodatek), — postane jasno, da je cesar vseskozi, ostal aktiven, vendar je sodil, da so njegovi izgledi bolje,zavarovani z diplomatskimi sred­ stvi kakor z vojaškimi operacijami. Ni se več. pogajal, dalje z Amalijcem, kakorJi i pričakovali na podlagi fragmenta 16, temveč s Strabonom. Ta je, kot poroča Malhos, najprej občutil škodoželjnost, ker je Amalijec, ki so ga Rimljani imenovali prijatelja in siria, prodrl v rodopsko gorovje in je-z opustošenjem rodovitnih predelov Trakije napravil Rimljanom veliko-škode, vendar je raje dal prednost sklenitvi miru s ce­ sarjem. Triarijev sin je dobil poleg drugega-dodatke za svoje ljudi, povrnjene so mu bile stare pravice in postal je rimski general na mestu odstavljenega Amalijca.40 Morda še pred formalnim zaključkom pogajanj je moral Teoderik, Walamerjev sin, utrpeti hude izgube od rimske vojske, in je nato, kot poroča Malhos v fragmentu 18, na begu iz Trakije vpadel v Makedonijo, kjer je plenil in moril, zavzel Stobi in^ ogrozil Solun.41 Spričo te nevarnosti se je cesarju zdelo potrebno, da si' prizadeva tudi za mir z Amalijcem. Po preizkušenem receptu-"*- primerjaj Malhos, fragment 16 — j e prek svojega poslanca Gotu najprej očital nehvaležnost 4 2 in mu »rekel, da so ga prevare skupnih sovražnikov zapeljale k temu, da je ukrepal proti lastni'sreči.4 3 Ko je Teoderik nato s svoje strani zaprosil, da se odpošljejo poslanci, pooblaščeni za sklenitev pogodbe, je cesar pooblastil patricija in nekdanjega prefekta Adaman- tija za vodenje pogajanj. Preden je prišlo do srečanja med cesarskimi poslanci in gotskim kraljem, je Teoderik našel podporo za naselitev svojega ljudstva pri mo­ gočnem Vzhodnem Gotu Sidimundu, ki je prebival v Epiru.4 4 Pri pogajanjih z Ada- mantijem, do katerih je po daljšem času končno prišlo, je Teoderik s svoje, strani izrazil očitke Rimu — primerjaj k temu Malhos, fragment 15 — vendar je končno pristal na rimsko ponudbo (naselitev Gotov na območju Pautalije v provinci Dar- daniji). Pri tem je izrazil pripravljenost, da Triarijevega sina prežene iz Trakije in — če bo cesar tako ukazal — povede Nepota iz Dalmacije (v Italijo?).4 ' Zato je ' i • 3 5 Malhos ne pove, katerega Teoderika ima v mislih, vendar je iz konteksta razvidno, da gre za Amalijca (prim. Lippold, o.e. , 171). Da bi podprl svoje zaporedje fragmentov,_ mora Errington tukaj govoriti o Strabonu in videti neverjetnost oziroma nepopolnost v Malhovem poročilu v dejstvu, da Stra- bon najprej ni dobil od aesarja nobenega odgovora (to po pravici domneva tudi Wolfram, o.e.,' 340). V geslu RE s. v. Zenon, 171, ocenjujemo kot mogoče, da je treba iz konteksta razvidno očitno prezgodnjo odpravo na prezimovanje datirati v prvo polovico septembra 478 in dogodke, opisane v fragm. 17, še v leto 478. Iz celotnega izročila o Zenonu se v celoti da domnevati, da pogajanja s Strabonom in Teo- derikovo (Amalijec) pustošenje Trakije padejo šele n a pomlad 479. Datiranje izpuščata Enßlin, o. c , 49 s. in Wolfram, o. c , 340 s. Za Erringtona — prim, opombo 32 in dodatek — se odvijajo vsi v fragm. 14, 15, 16, 18 in 17 opisani dogodki od konca leta 479 dalje (!)• 4 0 Tukaj doseženo stanje se da domnevati iz fragm.'19. To govori proti postavitvi fragm. 19 pred 17, ki jo zagovarja Errington. K datiranju gl. op. 39. , . . . . . 4 1 Ne oziraje se na zaporedje fragmentov 17 in 18 s. se tudi Erringtonu zdi, da se je Amalijec naj­ prej zadrževal na območju Rodopov, nato v Makedoniji (Erringtonova predstavitev dogodkov, str. 107 je nejasna; v nasprotju z Erringtonom mislimo, da ni nobenega dokaza, da so Teoderikov uničevalni pohod, ki se je pričel na območju Rodopov, nadaljeval pa v Makedoniji, izzvala Zenonova pogajanja s Strabonom). . . . 4 2 K očitkom primerjaj tudi fragment 11. Poslanci naj bi Teoderiku tudi sporočili, da mu cesar popolnoma zaupa, čeprav je barbar. Tukaj najdemo torej pri Malhu izraz barbar izjemoma v zaničeval- nem pomenu. Seveda to ni ocena avtorja, temveč gre za cesarjevo izjavo. 4 3 Malhos nam v fragmentu 18 — torej le v odlomku svojega poročila — ne sporoča, da bi bil Ama­ lijec odstavljen in da je Triarij sedaj postal človek cesarjevega zaupanja. To bi se moglo navesti kot indicijo za Erringtonovo zaporedje (fragment 17 za fragmentom 18!). Seveda po drugi strani ne moremo trditi, da je Amalijec prelomil v tistem času obstoječe pogodbeno razmerje, temveč nas prva polovica fragmenta 18 bolj navaja na sklep, da so Rimljani na osnovi pogajanj, ki so bila z Amalijcem neuspešna (fragment 16) in nato s Strabonom uspešna, napadli Amalijca in ga prisilili k umiku iz Trakije. 4 4 Po pravici poudarja Enßlin, Theoderich, 52, da je Teoderik spričo izkušenj s cesarsko diploma­ cijo moral dvomiti v uspeh pogajanj in je zato iskal izhod, da je namreč iskal podporo pri naselitvi svojega ljudstva pri Sidimundu (ta je bil morda Amalijtec, vsekakor v sorodu, in je imel stike s še vedno vplivno Verino, vdovo po cesarju Leonu). Sidimund je še en primer vpliva in moči, pa tudi druž­ bene integracije Germanov v cesarstvu. 4 5 To nam kaže na to, da je treba pogovor datirati najkasneje v poletje 480; najkasneje julija ali avgusta 480 je moral tudi Teoderik vedeti za umor Nepota (viri nam za ta dogodek sporočajo naslednje datume: 25. 4. 480 Auctarium Prosperi Hauniense, ordo posterior; 9. 5. Fasti Vindobonenses priores; Mar­ cellinus Comes; 22. 6. Auctarium Prosperi Hauniense, ordo prior. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 • 2 211 hotel — in to je tipično — postati namesto Triarija rimski general4 8 in po spre­ jetju v »polis« živeti kot rimski državljan.4 ' Ko je v času pogajanj po Malhu general Sabinijan uspešno napadel delno sku­ pino Gotov v Epiru", je sklenil cesar, ki "je dobil, sporočilo Adamantija (o pogajanjih) in Sabinijana (o 'napadu), da bo nadaljeval vojaški spopad z : Amalij cem.48 Da do tega po vsem videzu ni prišlo, kajti cesar ni mogel Sabinijanu poslati okrepitev, je bila predvsem posledica sicer hitro zatrte Markijanove uzurpacije ob koncu leta 479. Vpogled v zapletene razmere nam posreduje Malhos v fragmentu 19. Triarijev sin je videl v uzurpaciji ugodno priložnost, da okrepi-svoj položaj, in je pod pretvezo, da bo podprl cesarja, zbral močno vojaško silo. Cesarju, ki je spregledal Gotove na­ mere, je le z izrednimi plačili uspelo, da. je nenaprošenega pomočnika pripravil do odhoda.49 • ' > . Ce se je položaj Amalijca, ki se je leta 480 (ali 480/481) nahajal v hudi stiski, v naslednjem obdobju odločilno izboljšal, je k temu' pripomogla poleg še naprej težkega položaja za cesarja gotovo smrt Sabinijana, ki je bil pooblaščen' za boj proti njemu,50 in smrt dolgoletnega tekmeca Teoderika Strabona.5 1 Jeseni 483 cesarju- ni preostalo drugega, kot da se sporazume s Teoderikom, ki se je zopet zadrževal v Tra- kiji. Teoderik je dobil za svoje ljudi ozemlje'ža naselitev v Obrežni Daciji. Sam je bil ponovno postavljen za vojaškega poveljnika in patricija in tudi imenovan za konzula za leto 484. Najkasneje sedaj je postal, kakor izvemo iz Malha, v skladu s svojo že dolgotrajno željo rimski državjjan. Ne že leta 487 — v zvezi z odstranit­ vijo ponovnega spora s cesarjem — temveč leta 488 je pooblastil Zenon Teoderika, ki je bil dux, magister militüm, patricij in nekdanji konzul, da osvoji Italijo. Z njim je sklenil sporazum, po katerem naj bi Amalijec — obenem kralj svojega ljudstva — po zmagi nad Odoakrom — ta-je v Italiji vladal, kot bi bil cesar, a je bil sedaj iz­ recno označen kot uzurpator — tam vladal namesto cesarja, dokler ne bi on sam prispel tjakaj.5 2 Po pravici se vedno znova postavlja vprašanje,5 3 kaj je oba partnerja iz leta 488 moglo pripraviti do njunega odločilnega koraka. Za cesarja, ki ni bil v položaju, kakor že po Odoakrovi polastitvi oblast i lcta 476, da bi pohitel na Zahod ali tam postavil kakega cesarja, je bilo na koncu koncev odločilno, da ni le ugodno, znebiti se Teoderika, temveč je mogel domnevati, da se bo Amalijec, ki je dosegel konzulat, v primeru zmage' nad Odoakrom čutil navezanega na cesarstvo tesneje kot ta, in da bo dejansko nastopil kot cesarjev namestnik.5 4 Za Teoderika.je bilo po­ membno po drugi strani tudi to, ,'da je spoznal — ; na kar meri Eustatij v fragmentu 4 — kako sam cesarju trajno ni dorastel in da čas dela v prid Zenonu. 46 S tem je potrjena zveza s fragmentom'18 in dana še ena indicija za zaporedje fragmentov 17—18 (proti Erringtonu). 4 7 . . . xdi etooExtHjvai etç TT|V xò\iv TOV Pœ t̂aixov лоАлтеицата xoónov. Medtem ko je Enßlin, o. e., 54, menil, da je tukaj Teoderik izrazil željo, da bi na rimski način živel v Carigradu, Wolfram, o. c , 343 pa. da se tukaj odražajo sanje o lepem življenju v prestolnici, se nam zdi, da v tem primeru ' »polis» ne pomeni preprosto Carigrada (pri Malhu ponavadi Byzantion; prim. op. 37) in da Müllerjev latinski preuid »et civitate • donalur et Romanorum more rem publicam sibi administrare liceat« najbolj ustreza Malliovemii besedilu. Tej želji, ki jo s poudarkom omenja Mal­ hos ustrezajo dogovori iz teta 483 (o tem v nadaljevanju): na resničnost Malhovih besed kaže tudi to, da je Amalijec, ki je odrastel v Carigradu, veljal že od 476/478 za cesarjevega prijatelja in posinov- Ijenca. •' , , 44 Skupaj s Sabinijanom je bil (po Malhu, fragment 18, proti koncu) pooblaščen za vodenje vojne Got Gento, ki se je v Epiru poročil z neko Rimljanko. 4 9 V fragmentu 19 omenjene dogodke je treba deloma datirati v isti čas kakor one, ki se omenjajo v fragmentu 18. Prvi v fragmentu 18 opisani dogodki spadajo še v čas pred Marcijanovo uzurpacijo. V fragmentu 17 omenjeni sporazum med cesarjem in Strabonom je po našem mnenju pred dogodki v fragmentu 19 (primerjaj op. 40). и Verjetno je bil leta 481 na cesarjev ukaz umorjen (tako Johannes Antiochenus, Fragmentum 213; prim, tudi Marcellinus Comes, a. 481, brez omembe morilca). 51 Marcellinus Comes datira Strabonovo smrt še v leto 481; njegovemu sinu Rekitachu ni uspelo, da bi si pridobil enako avtoriteto (kot jo je imel Strabon) in da bi postal tekmec Amalijcu; prim. Lip- pold, o. c , 178 s. . • 52 Anonymus Valesianus 49; Jordanes, Romana 348 s.; Getica 290/292; Paulus Diaconus, Historie Romana XV, 14; k temu Enßlin, o. c , 04 s.; Wolfram, o. c , 347; E. Demougeot, Klio 60, 1978, 378; L. Vâ- rady, Epochenwechsel um 476, 1984, 37 s. 3 3 Tako na primer tudi Wolfram, o. c , 348. S4 Spričo Odoakrove moči je cesar verjetno tudi upal, da si bodo barbari med seboj prizadejali težke izgube; s težnjo, da bi leto 476 označil kot leto epohalne spremembe, zastopa pretirane predstave o Odoakrovi vojaški moči Vârady, o. c , 35 s. 212' A. LIPPOLDi'.VZHODNI-GOTI IN RIMSKI CESARJI " Po vsem, kar beremo v virih —"opozorimo naj posebej na Malha — naj bi Teo- derik leta 488 ne prišel do. spoznanja, da se ?sedaj pričenja, nova doba, temveč'je videl svojo zadolžitev v okvirih običajnega instrumentarija cesarske politike.50 - 'Verjetno jeseni 488 je odšel Teoderik. proti Italiji, Številčne moči ljudstva, ,kLj e šlo z*-njim, se ne da zanesljivo izračunati, vendar < morejo, biti ocene, o približno 20.000 vojakih in 100.000 ostalih udeležencih pohoda blizu resničnosti.56 Potem.ko so na območju Sirmija, ob Teoderikovi osebni zavzetosti, štrli odpor Gepidov,57l so. prišli Goti končno poleti 489 iz ravninskega sveta okrog Emone v Vipavsko dolino _, in so nato 28. avgusta, ob mostu čez'Sočo (Pons Sontii); premagali Odoakrovo vojsko,- ki jim je tam prišla nasproti. Le mesec kasneje.je sledila „naslednja zmaga, pri, .Ve-, roni/vendar se je nato vojna proti Odoakru. vlekla vse do.marca 493. Leta 490 se je, začel Teoderik pogajati s cesarjem, da bi si zagotovil priznanje svoje oblasti.59., Po, sprva neuspešnem poskusu se je ponovno začel pogajati, ko, je avgusta. 492 trdno obkolil Odoakra v, Raveni.60 Ker.je medtem Anastazij, ki(-je,vladal v¥>Carigradu, po-; gajanja zavlačeval; je Teoderik očitno izgubil potrpljenje m se'je dal marca 493! po_ zmagi nad Odoakrom, brez, cesarjevega soglasja od gotske vojske oklicatfza kralja.61, Ker je bil Teoderik že dolgo kralj,Gotov in mu od Strabonove smrti kraljevske obla-, sti nihče več nî izpodbijal,', je-pomenilo.dejanje.-več kot potrditev kraljevske oblasti s strani enot, ki so bile od leta 473 (oziroma od îeta 47i)'( priključene gotski vojski. V Carigradu so morali videti v . tem, prilastitev pravic,' ki je 'šla prek dogovorov iz leta 488. Sele leta 497 je poslal Anastazij vladarska oblačila in je priznal š tem raz­ mere, nastale leta 493.62 Predvsem zato, ker je bilo dejanje iz leta 493 označeno kot, »praesumptio regni«,, moremo, domnevati, da je šlo pri 'pravicah, ki jih je leta 493 uzurpiral in mu jih je cesar, leta 497 priznal, za izvajanje oblasti nad .Italijo in so­ sednjimi deželami.- Ne glede' na cesarsko oblast, ki jo je pridobil, se je zadovoljil Teoderik, upoštevajoč ne nazadnje čustva-na tradicijo navezanih Rimljanov, ki jim je sedaj vladal, z naslovom »rex«.63 Ta,»Flavius Theodericu's rex«, ki se je v nekaj letih utrdil v Italiji, in se mu, povsem drugače kot leta 488, ni bilo treba bati pri­ tiska s strani cesarja ali nasprotnikov, ki bi jih ta lahko mobiliziral, je postal sedaj,, kakor kaže Enodijev panegirik iz leta 507, zelo samozavesten.,Nič čudnega torej, če 5 5 V Teoderikovi zadolžitvi je videla E. Demougeot (Bedeutet das Jahr "476 das Ende des römischen- Reiches im Okzident?, Klio 60, 1978, 371 ss.) izhodišče za tezo, da je treba [konec, zahodnega, rimskega' cesarstva datirati v leto 488. Istočasno L. Vârady v študijah >Die Auflösung des Altertums«, 1976 in des Kaisertums im weströmischen Reich), opozarjamo" le še na študijo: Ä.Demant, .Der Fall Roms, 1984, 72 s.; 219 s. " , • » Te cenitve posreduje že L. Schmidt, Die Ostgermanen, 1934, 293, in so bile kasneje na splošno sprejete (prim, na primer Enßlin, o.e. , 66s.; Demougeot, o.e. , 380). Tudi etnične sestave Teoderikovega ljudstva se ne da zanesljivo dognati (prim. Enßlin, o.e., 66; Wolfram, o.e . , 371; nasprotno deloma Vârady, Epochenwechsel, 39, 51), vendar more veljati kot gotovo, da je bila ta že ob začetku pohoda leta 488 povsem drugačna kakor leta 471 in da so se n a pohodu v Italijo pridružile še druge, večinoma negotske skupine. : • '" _; •"'" , ,-, . . . ' „ , ,' " O osebnem deležu Teoderika v bitki pri Ulki (Ulca = Vuka?; gl. k temu Pohl v.publikaciji Wol­ fram-Daim, 291 s.) prim. Ennodius, Paneg. 28 ss. 5 8 Teoderik naj bi šel čez prelaz In Alpe Iulia (Ad Pirum — Hrušica; to domneva, prav tako kakor za pohod Langobardov leta 568, na primer W. Menghin, Die Langobarden, 1985, 97, z opozorilom, na to, da očitno ni prišlo do ponovne graditve utrdb na prelazu po letu 394), vendar govorijo nekatera i dejstva za to, da ie Teoderik izbral nekoliko južnejšo cesto, ki je potekala v bližini današnjih krajev, Unec, Studeno in Predjama" (tako S. Ciglenečki, Arheološku yestnik 36, 1985, 267 in 275, z opozorilom na najdbe in vrzeli v najdbah). ' • • Л '•, > •••• ]_ 5 9 Anonymus ValesLanus 53; ò senatorju Festu, k i ' g à je poslal Teoderik, prim. ,EnBhn, o.e. , 73; Vârady, Epochenwechsel, 41s. •••'• i_ .. . • • i> , • 60 Anonymus Valésianus 57; Enßlin, o. e , 78. >' 1 61 Anonymus Valésianus 57; Enßlin, o .e . , 79; Vârady, o.e. , 53s. H Anonymus Valésianus 64; Enßlin, o. c , 81 s.; Claude v publikaciji Wolfram-Daim, 155 s. 63 K temu opozarja že Enßlin, o .e . , 82 s. na poročilo Prokopija* ( Zgodovina vojn 5; 1, 26), po : ka­ terem si Teoderik ni hotel prilastiti cesarske oprave in cesarskega naslova, temveč je vse življenje ostal pri kraljevskem naslovu. Prokopijevegà mesta ne upošteva E. Demougeot. (Byzantinische Zeitschrift 74_, 1981, 82 s.). Opirajoč se samo na Anonima Valesijana zastopa Demougeotova, za katero sedaj ni vec ključna letnica 488 (prim: op. 55), temveč 497, tezo, da je bila leta 497 cesarska oblast v Italiji in na Zahodu prenesena na Teoderika oziroma da je cesarska oblast Anastazija na Zahodu trajala do leta 496. Ne oziraje se na dejstvo, da je bilo leta 497 Teoderiku zaupano' vladanje na Zahodu, je vendar ostala vzhodnogotska Italija, kot poudarja Wolfram, o.e. , 355, del rimskega cesarstva, in tudi sodobniki sporazuma med Anastazijam in Teoderikom iz leta 497 niso razumeli kot začetek ali konec neke epohe. Upamo, da se bomo na drugem mestu podrobneje soočili z novimi tezami (zlasti Vâradyja in Demo- ugeotove) o dogodkih let 476, 488, 493 in 497. ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 •" 1987 '. '2 •'< ' •' 2 1 3 je cesar leta 506 na Zahodu nastali "pbliticni'~polbžaj izkoristil za to, da bi Amalijcu vsaj pokazal meje njegove oblasti.2 ,* f , . , , . ..„ ., , , t/t ? i(J *' (7z nemščine prevedel Rajko Bratoi) . • • : , , ' . •. r " ' . , ' , f j T Î - • i • r - • •' • - 1 ' < ' • ! - • • ' ' • "• . - - Г [ 1 ;: " > i . „-- • , r , i , t ^ - . . " ' ;'-' DODATEK M •_• <•>-- >' _ • . •'• i . ' i ï K novemu zaporedju Malhovih fragmentov, ki ga je predlagal Errington, Mušeuiri ' Helveticum 40, 1983, 42 ss. (prim. op. 32 in 34) ; : '• • .' ' ' < 1..Ì2 razlogov kronologije, in na osnbvi, Fotijeve notice'k Malhovi pripovedi je nekoč Müller (Fragmenta ffistoricorum Graečorum IV,. I l l ) utemeljil tako zaporedje, da je Malhova fragmenta^ ki stojita v'Excerpta de legâtiohibus Romànorum na' prvem mestu, označil kot fragmenta 18 in 19. ' ,n '* ' .'r >' ' , , . \ . *_ , 2. Z opozorilom na to, da so po dognanjih no'vih raziskav (zlasti po de Boòrovi1 izdaji Excerpta'iz letà 1903)'eklogisti sistematično"predelovali'svoje predloge.in da jim jé treba bolj zaupati kakor Fotiju,-je Erringtön (o. c , 84 s.) zavrnil. Müllerjevo prestavitev fragmentov, ki so ji nasplošno vsi sledili. " * " ' •• *• ' л " *'• JA -•* 3. Errington mora priznati, da fragment 18 tudi v Excerpta;de.legationibus Ro- manorum ne. stoji, na pravem mestu, saj se rijegoya'"-vsebiha nedvomno:• nanašat-na- dogodke v fragmentu 15. ' \-'_"*'-; '•" r T l'"iv- '" . .' ' ' '"" '^' ""*' ' "•"•'.'''^ ' " * 4;'Erriiigcori méni-dàljè' da fragment-18 ne spada z'â fragment 17, ki po'besedilu v De'legationibus Romahorurri pomeni zaključek -MalhoviliVfragméntov-i(bèsed: téXoçi tfjç •Eor'oQÎaç MóXxov pri 'Müller ju /ne hajdemo),1 temveč za fragme'nt'16'(zadnji Mal- hov fragment v De legationibus gentium). • ; .'-•'* - • ' '* '•'• •; •' 1 5. Proti Erringtonoverhu novemu zaporedju frâgm. 19' (== 5) in 17 (=' 15)'-^-"s tem tudi f r agrh . Ì8 ; (= 14) ~±-x obstaja več Tesnih pomislekov,'? tako. da je ' ibolje 'oštatipri ' Müllerjevem zaporedju fragmentov ;14—19.' Naj na kratko utemeljimo te ' pomisleke": A), Fragment 17 se povsem logično navezuje na fragment 16 in pri interpretaciji1 ni nobenih težav,, če ostanemo pri -dosedanjem datiranju" dogodkov v. "fragmentu 17. Če že pri Excerpta de ' legationibus^ Romànorum, kakor• ugotavlja' Errington, ugotav- ljamo napačno-uvrstitev fragmenta 18; lahko" potolaženi^ odgovorimo, da"jé ekscerptor pri fragmentu 17 napačno dodal ugotovitev téXoç tfjç laxoçiàç MàX%óv. ,'.'<••• . - B) Fragment 19 ( = 5 Errington) »opisuje dogodke,! ki ' so povezani z Marki j ano- vim poskusom prevrata, in tega Johannes Antiòchehùs (Frg:-211, 3)'zanesljivo postav- lja v čas proti koncu Zenonovega konzulata. • Vsekakor gre za/tretji konzulat Zenona kot avgusta (479). Fragment 19 se nanaša torej na drugo polovico/leta .479« ^Erring­ ton,'88)." Ce uvrstimo fragment 19/(s tem tudi omenjenovStrabonovoj pripravljenost, da podpre Markijana) takò kot Errington,-^ tedaj bi mogli vse v fragmentih 14, 15, 16, 18 in 17 opisane dogodke iz zgodovine Gotov datirati najzgodneje v čas : proti koncu leta 479 (tako' Johannes Antiochenus). Časovni »okvir« je, omejen, kajti v fragmentu 18 seomenja spomladi léta'480 umorjeni Nepos (prim.* op. 45) kot še živ, (Teoderik je, obljubil, da bo Nepota povedel nazaj, (v Italijo?)). Tudi če ibi računali z zamudo pri obveščenosti o Nepotovi ' smrti (prim. Errington, I.e.), bi zadnje v fragmentu 18 opi­ sane dogodke težko datirali' kasneje kot v julij ali avgust 480 '(prim. Errington, 92; dogodke v fragmentu 18 datira'Errington približno v isti čas kot tiste v fragmentu 17, to je, .v fragmentu 17 omenjena odstavitev Amalijca in postavitev Strabona za njegovega naslednika spadata po Erringtonu, 108, nekoliko nejasno, najkasneje v po­ mlad 480). S tem pridemo zlasti pri datiranju dogodkov v fragmentih 14—18 v težave (po " pravici opozarja Errington, ,107, 16 k fragmentu 18, da so moderni prikazi ve» činoma le parafraze iž Malha, vendar pa pojasnjujejo te parafraze polnost dogajanja, na kar Errington ni dovolj, pozoren): Težave se-dajo premagati le tako,-da — kot se je očitno pripetilo Erringtonu' — ne upoštevamo, da imamo opravka pri izračunu tra- janjaT posredovanja poročil ' oziroma ,trajanja ' potovanj poslancev in zlasti hitrosti pohoda (opozoriti jè treba, da Teoderik Amalijec v času, na katerega se nanaša frag­ ment, ni bil na poti sam s svojimi vojaki) s časom okrog leta 480 in ne"z 20. stoletjem. 2 1 4 A. LIPPOLD: VZHODNI GOTI IN RIMSKI CESARJI • • • Z u s a m m e n f a s s u n g DIE OSTGOTEN UND DIE RÖMISCHEN KAISER VON 453—507 'Adolf Lippold Ennodius, später Bischof von Ticinum würdigt in seinem 507 am Hof von Ra- venna vorgetragenen Panegyricus den als Flavius Theodericus titulierten und als Stellvertreter des Kaisers in Italien geltenden Theoderich in überschwänglicher Weise Theoderich, der Herr Roms, wird gepriesen als Sieger über nach traditioneller Vorstellung als Barbaren geltende Völker wie Bulgaren, Gepiden und Alamannen. Der Panegyriker, der hier freilich nicht ausdrücklich von Barbaren spricht, erwähnt mit keinem Wort den römischen Kaiser und läßt auch das römische Reich als gleichsam nicht existent erscheinen. Solches Schweigen wird von daher verständlich, daß als besonderes Ruhmesblatt Theoderichs der die kaiserliche Interessensphäre tangierende und u.a. zur Eroberung der (als Heimat der Goten bezeichneten) Sir- miensis führende Feldzug der Goten hervorgehoben wird. ( Der wohl auch im Dienste der Diplomatie und der Propagand Theoderichs steh- ende Panegyricus leitet hin zum chronologischen Ausgangspunkt dieser Betrachtung, zur Ansiedlung der Goten unter Walamer in Pannonien und zum Abschluß eines Föderatenvertrages mit Kaiser Markian im Jahre 455/56. Die genaue Festlegung des Siedlungsgebietes (für Walamer selbst im Gebiet von Sirmium) scheint erst nach Beilegung eines Konfliktes der Föderaten mit Kaiser Leo im Jahre 460 erfolgt zu sein. Eine für die weitere Entwicklung der ostgotisch-römischen Beziehungen be- deutsame Einzelheit des Vertrages von 460-war die Entsendung Theoderichs — Sohn Thiudimers, Neffe Walamers — als Geisel an den Hof von Konstantinopel. Der etwa 10 jährige Aufenthalt führte zu einer intensiven, für das weitere Leben prägenden; Begegnung des jungen Goten mit der griechisch-römischen Zivilisation., Während Theoderichs Aufenthalt in Konstantinopel erlangte sein Vater Thiudimer ,nach" dem Tod Walamers in der siegreichen Schlacht gegen die Skiren an der Nedao (468/69) die potior auctoritas bei den »pannonischen Goten«. Heimgekehrt /wurde Theoderich noch 471 — nunmehr dann Mitregent seines Vaters — zum König ausgerufen. Bereits 473 verließen die Goten Pannonien. Die Scharen Thiudimers und Theoderichs zogen nach Makedonien. Gegen Ende 473 oder Anfang 474 — bald nach dem Tod seines Vaters — erreichte Theoderich einen Vertrag mit Kaiser Leo, der kurz zu vor. auch einen neuen Vertrag mit dem seit 455 in Thrakien weilenden Theoderich, Sohn des Triarius (Theoderich Strabo) geschlossen hatte. Die Rivalität des Amalers und Strabos bestimmte in den folgenden Jahren maß- geblich das Verhältnis der Goten zum Kaiser. Wichtige Einblicke in die "Auseinander- setzung bietet für die Zeit von 473 bis 479/80 der leider nur fragmentarisch erhaltene Bericht des im frühen 6. Jhdt. schreibenden Malchos. In diesem — gewiß auch Un- klarheiten enthaltenden — erstaunlich sachlichen Bericht fehlen die bei früheren römischen Autoren manchmal zu registrierende Animosität gegenüber den Barbaren, aber auch die panegyrischen Töne gegenüber römischen Kaisern oder die rühmende Hervorhebung römischer Erfolge. Malchos vermittelt ein plastisches Bild der Bezie- hungen zwischen Kaiser und Goten. Es wird erkennbar, welche Bedrohung die Fö- deraten für das Reich bedeuteten und wie sehr man auf ihr Wohlverhalten ange- wiesen war. Deutlich wird, wie es die kaiserliche Diplomatie versteht, die.Rivalitäten zwischen den Anführern der Goten noch zu schüren. Malchos läßt ferner erkennen, daß keiner der beiden Theoderiche etwa danach trachtete, die Regierung des Reiches an sich zu reißen oder auch nur einen autonomen gotischen Staat auf dem Boden des Reiches zu begründen. Ihr Ziel bestand ganz offenkundig darin, selbst mit einem hohen Generalsrang und anderen Ehren .ausgestattet zu werden sowie für ihre Ge- folgsleute ausreichendes Land und hohe Soldzahlungen zu> erhalten. Aus Malchos geht schließlich hervor, daß der seine Chance vor allem durch Mittel der Diplomatie wahrende Kaiser den Amaler um 480 in ziemliche Bedrängnis gebracht hatte. Diese Situation veränderte sich vor 'allem durch den Tod des Rivalen Theoderich Strabo. Der Kaiser mußte sich 483 mit Theoderich arrangieren, ihn gar zum Consul für 484 designieren. Wohl nicht schon 487, sondern erst 488 beauftragte der Kaiser den spä- testens seit 484 als römischer Bürger geltenden Theoderich mit der Eroberung Ita- liens, schloß er mit ihm einen Vertrag, wonach er nach Besiegung Odoakers in Italien an Stelle des Kaisers bis zu dessen Ankunft regieren solle. Letzten Endes ausschlag- gebend für das kaiserliche Angebot dürfte gewesen sein, daß es nicht nur günstig war, den Amaler loszubekommen, sondern man auch annehmen durfte, daß er sich im Falle eines Sieges enger als Odoaker an das Reich gebunden fühlen würde. Für Theoderichs Zustimmung konnte von Belang gewesen sein, daß er merkte, wie er auf die Dauer dem Kaiser nicht gewachsen war. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 •'1987 . 2 215 Kaum kam Theoderich 488 auf den Gedanken, daß nun eine neue Ära einsetzte, sondern wird er vielmehr seine Beauftragung ganz im Rahmen des herkömmlichen Instrumentariums kaiserlicher Politik gesehen haben. Wenn sich der ja seit langem als König geltende Theoderich im März 493 nach dem Sieg über Odoaker vom Goten­ heer als König ausrufen ließ, so bedeutete dies mehr als eine Bestätigung des Kö­ nigtums durch die seit 471 bis 473 zum Gotenheer hinzugestoßenen Gruppen, sondern mußte man dies in Konstantinopel als eine über die Abmachungen von 488\ hinaus­ gehende Anmaßung von Rechten sehen. Bei den 493 usurpierten und 497 vom Kaiser konzedierten Rechten dürfte es sich um die Ausübung der Herrschaft über Italien und die Nebenländer gehandelt haben. Wie der Panegyricus von 507 bestätigt, trat Theoderich nach 497 immer selbstbewußter auf und war es kein Wunder, wenn Kaiser Anastasius die 506 im Westen entstandene Situation .(Sieg des Frankenkönigs Chlodovechus über die Westgoten) nutzte, um dem Amaler wenigstens gewisse Gren­ zen aufzuzeigen. ' i-*"" • <-' --,^ч '-" ' •-• ;?-.} t ..••,*. Im Anhang wird versucht darzulegen, .warum man gegen Errington" (MH 40, 1983, 42 ff) die in den exe. de legatiRom. an erster Stelle stehenden Malchosf ragmen te sowie einst Müller (in FHG IV. 11) als frg. 18 bzw. 19 des Malchos zu piazieren hat und man bei der von Müller gebotenen Folge der Fragmente 14—19 bleiben muß. Diese Anordnung ist beibehalten auch in Blockleys Ausgabe mit engl. Übersetzung ( = R . C. Blockley, The Fragmentary Classicising Historians of the Later Roman Em­ pire II Liverpool 1983, 402 ff ; zu Malchos vgl. auch Bd. I 1981, 71 ff bzw. 124 ff). GOBISKI LETNIK — ZBORNIK GORIŠKEGA MUZEJA Goriški muzej (Nova Gorica) je začel léta 1974 izdajati svojo, redno letno publikacijo z naslovom »Goriški ] letnik«. Doslej je izšlo trinajst šte­ vilk. Zbornik prinaša znanstvene in" poljudno-znanstvène prispevke predvsem s področja arheologije, etnologije, zgodovine, zgodovine umetnosti, l i terarne zgodovine; -prispevki so vezani " prvenstveno na prostor severne Primorske ter sosednje Furlanije. Tako sodelujejo v zborniku tudi tuji pisci z obmejnih področij. »Goriški letnik« želi biti tudi revija, ki naj ustvari dialog na znanstveni ravni ob naši zahodni meji. K temu naj poleg objav znanstvenih člankov pripomorejo tudi ocene in poročila o različnih periodičnih publikacijah, ki izhajajo v de­ želi Furlaniji-Julijski krajini. »Goriški letnik« lahko naročite pri Goriškem muzeju, Grajska 1, YU-65001 Nova Gorica. ,216 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 -;1987;>,2 л ì ;•*, * » * T-1 i / . 41 .* . r t JO Î, ; j 'VSO P . b ,: . . •b п-irni' H r.t' - ' ;•:.. . . J ^ 1, : ' " ' » : ff-. : ' . T' ' • "T ' - -i«.. . * , ' »T . 0 • • 3 . . ' . . '. л : J £„ ,.г :глђ .'• TftS'.i •;• л,*Л - : j •* ZVEZA'ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE " YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 332 611, int. 210 - • yh . . . . ' . - . '• vas vabi, da kot redni član vstopite v eno izmed slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev - • ' v - '•• •<-. r J V *,-<'. . •. >'r... . - J . „ , * J . i l l . . . ' ' v ' < ï • '•. .-.•• . Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje glasilo slovenskih zgodovinarjev, »Zgodovinski časopis«, imajo popust pri nabavi .knjig iz ' zaloge zveze, lahko, sodelujejo pri strokovnih in.družabnih prireditvah . društev (zborovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in. podobno), brez- * plačno prejmejo zvezino značko in izkaznico ter uporabljajo zvezino knjižico. Potrjena izkaznica ZZDS omogoča brezplačen ali cenejši vstop v številnih ! domačih in tujih muzejih ter galerijah. Člani slovenskih dru­ štev s popustom kupujejo knjige »Slovenske matice«, občasno pa .tudi publikacije drugih slovenskih založb. Za leto 1987 znaša društvena članarina 400 din, članarina z naročnino na »Zgodovinski časopis« pa 3000 din. Za študente je društvena članarina z naročnino polovična — 1500 din. Popust imajo tudi upokojenci, dolgo­ letni člani društva, za katere naročnina s članarino znaša 2250 din. Člani pokrajinskih zgodovinskih in muzejskih društev upravi »Zgodovinskega časopisa« poravnajo le naročnino v višini 2600 (upokojenci 1950 din), če so članarino za tekoče leto že vplačali pri matičnem društvu. Članarino in naročnino lahko vplačate vsako dopoldne (od ponedeljka do petka) na zvezinem sedežu ali pa s položnico na žiro račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12, 50101-678-49040. Vplačilo vseh članskih obveznosti je možno tudi pri vseh matičnih po­ krajinskih zgodovinskih in muzejskih društvih. Tu so njihovi naslovi: Zgodovinsko društvo Ljubljana, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzej narodne osvoboditve, 62000 Ma­ ribor, Heroja Tomšiča 5 Zgodovinsko društvo .v Ptuju, Pokrajinski muzej, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1 Zgodovinsko društvo v Celju, Muzej revolucije, 63000 Celje, Trg V. kon- ' > gresa 1 (63001 CeljeJ pp. 87) \ .' ' ; " , , " ' " ('Zgodoyinskó društvo za Gorenjsko, Gorenjski muzej, 64000, Kranj, Tav- , , carjeva 43 ' ' ! ' ' ' ' If! fi . . . . . . . . . . . . . T „ . • . Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, Pokrajinski arhiv, 165000 ,, j Nova Gorica, .Trg Edvarda Kardelja l/III . . . . . Zgodovinsko društvo v Novem.mestu, Zavod za šolstvo.SR Slovenije'— if .organizacijska enota, 68000 Novo mesto, Glavni trg 7 ~ fj 1 Muzejsko'društvo v Škof ji Loki, Muzej na gradu, 64220 Škof jâ Loka, ' •' Grajska pot . . Belokranjsko muzejsko društvo, Belokranjski muzej, 68330 Metlika" Zgodovinsko društvo v Slovenskih Konjicah, 63210 Slovenske Konjice Klub slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem, Postf. 38, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija Zgodovinsko društvo za Pomurje, Pokrajinski muzej, 69000 Murska So­ bota, Trubarjev drevored 4 Zahtevajte prijavnico za vpis pri enem izmed pokrajinskih zgodovinskih društev ali na sedežu osrednje zveze! ' * 'ZGODOVINSKI-ČASOPIS 41?.. 1987,.- 2, . ; 217^255 .U 217 . ' i - ' L -s .t>i.rr.Xt\ v j ' - à ttÂ-Л ü'J.loU • - 1 ' ' * I . , » : ' : » ; t ) , , D u š a n K o s . • , , BELA'KRAJINA' V,' POZNEM .SITEDNJEM;*VEKU - . 4 , .> „.„ r-- Ta razprava, je del naloge »Srednjeveška kolonizacija i .t̂ p { ... j , , . Bele krajine in, problem meja'jugovzhodne'Kranjske«, . . * ." * : •; ki je bila nagrajena s Prešernovo-nagrado za študente ' ' ' ' ••'-•' ; Vuniverze Edvarda Kardelja v .Ljubljani-za leto-1986.* • ' - ' V , " ' ' • l : f ! ' " ' s " - '"'• • '' » i . - ' - * - . : . . - * -•• - ; . . . . . . . ; . . " . . ' DRŽAVNOPRAVNA PRIPADNOST BELE KRAJINE -;< ; •• << ~, čeprav se' srednjeveška ;BeIa ,krajina',pojavi v dokumentih« šele. leta.,1288 kot »provincia« ali »regio, que Metlica j.dicitur«,1, je j igrala zanimivo in značilno vlogo. "Nesporno je, da ' je območje; Bele-krajine nekoč^ sodilo v okvir ogrsko-hrvaškega kraljestva.2 Širok pas pragozdov, in; hribovit ,svet so ^preprečili pritok slovenskega prebivalstva z- zahodne^ strani,, zato pa ј̂е bila pokrajina na vzhodu in, jugu odprta za poselitev s hrvaške' strani. 'Do 12.,stoletja,,ko je Belo krajino zasedlo nemško plemstvo, j e d i l a pokrajina- v vseh.ozirih hrvaška. Pò Hauptmannu naj bi s e m e j a med Belo krajino,in Kranjsko v 11. stoletju, pokrivala s cerkveno mejo med zagreb- ško škofijo oziroma goriškim naddiakonätom" ter oglejskim patriarhatom. Potekala naj bi od bivšega Sychenstaina (nekje "pri Pleterjahj'^Io'Siniheiâ priNovehV'mèstu, nato zavila na jugovzhod, tako da so bili Gümberk, Ratež," Velike Brusnice in' Gàbrj'e na levi, Dolenja vas,,Potov vrh in Hrušica.pa ha desni' strani črte; liato' do svete Jere na Gorjancih in se za tem izgubila v( pragozdovih "najjugovzhodu niëd Snežni­ kom in Kočevskim Rogom.3 .Očitno se je Hàuptmàhh skliceval nà urbar'gospostva Mehovo iz leta 1603 oziroma na njegov.'opis'dèzelskegà. sodstva4 — vsaj na'sektorju do svete Jere. Nekoliko, drugače si je mejo to*d, zamislil Milko Kos: meja 'pr i Kro- novem zavije,s Krke proti jugu,.tako da pušča Strugo, Mokro polje, (Kranjsko) Staro vas, Prežek in Gabrje'na'.desni strani, nato 'pVse med'Mehovim'in Jugorjeni spusti na jugozahod.5. Pr i svo j i varianti.se Milko Kos *ni poslužil Hauptmànhovegâ" razme- jevanja po deželškosodnih mejah, čeprav'mu je bilo znanog Raje se''je odločil za poudarek toponimov,,na, primer Kranjska in Hrvaška Stara vaš, Chreyndorf itd. 'Ta razmejitev se zdi verjetnejša od Hauptmanrióve,1-ni-odvisna od'kasnejših širitev me- hovskèga.gospostva'iri'sprememb meja dézélsk'égâ' sodstva.6 Nâ to bi moral biti 'po- zoren tudi Hauptmann, saj s am 'p rav i /da je deželsko sodišče' Mehovo—Riiperč vrh nastaloiz Goriške" grofije" »Marka'in'Metiika«7 — torej "v nobenem primeru" v ' i l i ali .12. stoletju.'Sicer je bila'meja ha sektorju Gàbrje-^M'ehovó'odvisna tudi od 'koloni- — 1 - i ^ _ • - " • > . •: i • J..C-.J -,p ,..•/• . , - - . • ' , , j i , , , ,,- • . ; , .,_. • * Za'1 pomoč-in' nasvete ; p r i - n a s t a n k u ! razprave se iskreno zahvaljujem prof. dr. Ignaciju Vojetu, dr. Božu Otorepcu, prof. dr. Josipu Adamčku, asistentu, Petru Stihu ter arhivarjem Emi Umek, Pavletu Mikliču in Petru Strnadu. '-• ' * 1 1 / Д i »" '-H "' 4IJ»'-' ' >4' l ' - ' '"' " ! ' ' 'H '•' , i . ) . j ,. ! , i . ' ' F. Schumi, Urkunden- -und i Regestenbuch des ! Herzogtums Krain ( = URB), I I . Band 1200—1269, Laibach 1884 u. 1887, št .59,,str. 42—43. " - - ' - ' - • .• . •. ч • - ,л *,. Ј Ч - I O I J IÎI 2 F. Schumi, Beiträge zur Geschichte ivon'^ der/Mottling i und > von Sichelburg, Archiv für. ]Heimat- kunde ( = A H ) , I - Band, Laibach „ 1882/1883, str, 49—50. Enako: M.Kos, Odnošaji, među goričkim grofo­ vima i hrvatskim"plemstvom п srednjem vijeku* ( = Odnošaji),5 Vjesnik'kraljevskog'hrvatsko-slavonsko- dalmatinskoga zemaljskoga arhiva-XIX/1917, str. 284 (=,Vjesnik). .. , . . : : . . , , . „ , s , 3 L. Hauptmann, Erläuterungen zum Historischen Atlas der österreichischen' Alp'enländer, I. Abtei- lung _ diel Landgerichtskarte, '4.'Teil,' Krain, Wien,'1929 (= Erläuterungen), str. 349^-351., ,, . 4 Arhiv. SR Slovenije ( = AS), Urbar Mehovö iz 1603, Zbirka urbarjev H/6 u. Potek meje: iDer her- schafft Meichaw landgericht* fecht sich ah bey 'Sàndf Gèrdrauth auf dem perg Khet; aida sichidïe vier B?™it , .als/Meichawer,',Landtstrassër, Sichelberger und 'Medlinger ,thailen. Von dannen auf dem Trau- mckh Dann auf ain quellbrunnen genant Khlopzi.' Von disen prunnen auf ' âin ' dorff ' Malinè' genandt. von dannen hin fur zu ainem ainigen hauss, so gleich an dem confili steet, genant beim Marin na Rit- schizi. Von dannen auf einem pach Stara Schaga genant. Aber furhin auf dass ortt Ogoreliz vnd biss auf S.Peter. Dann.weiter auf einen Stain darein ein creuz ausgehauen gegen Sutesskha nach mitte des wasserstrambs Gurkh 'äbwerz auf das wasser vnd müll Rodotitsch. Vonn dannen hinfur auf Suchodoll vnnd aber wider auf die hoche pergs Criuiz khamen gen S. Gerdrauth«. ' | M. Kos, Začetki Novega mesta, Kronika 11/1954, str. 173—174 (=.Začetki). Sprejel tudi M. Miklavčič v Premik kranjske meje ob spodnji Krki v 12. stoletju, Hauptmannov zbornik, Ljubljana 1966 ( = Premik), str. 133. •' . • Hauptmann, Erläuterungen, str. 474. ' . 2 1 g D. KOS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU zacije, saj se v 12. stoletju tako rekoč pokrivata, medtem ko meja dalje na jugo­ vzhodu še ni bila ustaljena.8 . . Kdo in kdaj je potisnil to mejo na Kolpo? Pred sto leti je Franc Sumi mislil, da so ogrski Arpadoviči Zumberak г ш' Belo krajino prepustili svojim sorodnikom grofom Andeškim med leti 1205 in 1213. Razen njih naj bi že 1145 kupila krška škofija posestva v Vidošičih (Wides) pri Metliki, stiski čistercijanci pa naj bi leta 1177 prejeli od grofa Majnharda Istrsko-Goriškega (sic!) vas Drasici (Drasizdorf ). Bela krajina in Zumberak naj bi se torej »mirno« ločila od ogrsko-hrvaškega kra­ ljestva in bila do 1228 povsem andeška, nato pa posest oglejskih patriarhov (sic.) ; Na to kako površno in netočno je Sumi operiral s toponimi, letnicami in dinamič­ nimi zvezami, je opozoril že Franc Kos, ki je zavrnil gornji lokalizaciji m postavil pravilni: Bitiče pri Litiji (1145)10 in Drašča vas pri Zagradcu (1177). Anton Koblar se je naloge lotil z druge strani: vestno je odkril, da je imela poroka mejnega grofa Ulrika Weimar-Orlamünde s hčerjo ogrskega kralja Bele I. leta 1063 za posledico, da je Kranjska izgubila Belo krajino (sic!) na račun Hrvatske. Takrat naj bi se -ustanovila Metliška grofija (marchia Hungarica), ki naj bi po tem, ko je spet prišla pod Kranjsko, imela neko samostojnost. O Beli krajini so po njegovem odločale le ženitve, zlasti pa je nevzdržna podmena, da je Sofija'Višnjegorska podedovala kra- jišniško čast in s tem Belo krajino prav od Ulrika Weimar-Orlamunde! Problematiko je razrešil Ljudmil Hauptmann. Slo' je za načrtno, od države ne­ odvisno delo ene same rodbine z ravnopravšnimi zvezami in posestmi - grotov Višnjegorskih. Ti so se prvotno' imenovali po gradu Puchs v dolini zgornje Mure. Okoli leta 1135 se je rodbina razdelila na štajersko in kranjsko vejo, ki se je zace a imenovati po svojem sedežu Višnji gori. Na Dolenjskem"so imeli posestva in vazale (ministeriale), ki se imenujejo po Mehovem, Hmeljniku, Hohenavu Breitenavu, Prečni Zalogu, Otočcu, Prežeku, Mokrem polju, Kronovem, Cretežu itd. Prav Visnje- gorskim gre zasluga za intenzivnejšo kolonizacijo okoli gradu Mehovo v neposredni bližini Bele krajine. S tem je nastajal zametek gospostva Mehovo z znaki nedozore­ lega teritorialnega gospostva. Višnjegorski so s seboj verjetno pripeljali svoje mini­ steriale in podložnike iz Zgornje Štajerske, ki so bili pripravni tudi za kakšno vojaško akcijo preko bližnje meje. MehoVo je postalo v 12. stoletju glavno izhodišče Višnjegorskih za ofenzivne akcije, pa tudi za neizbežno obrambo proti pričakovanim povračilnim ukrepom.1 3 , " . Splošna ofenziva preko hrvaške meje se je začela sredi 12. stoletja. Glavni pro­ tagonisti akcije so bili koroški Spanheimi, ki so se angažirali na spodnji Krki in Zumberku, na desnem krilu »žumberške fronte« pa so delovali štajerski sorodniki Višnjegorskih. Oglejski patriarh je bil povsem izoliran od dogajanja, saj ima sam še leta'1261 za vzhodno mejo Kranjske - staro mejo pri Kostanjevici. . S to sliko se skladajo tudi vesti iz Bele krajine. Neka listina kralja Emerika govori, kako je nemški Velikaš Albert Mehovski za časa Bele II. (1172-1196) neprestano vdiral v sosednjo Goriško in Podgorsko župo, dokler ga ni premagal in pregnal potomec^rim- skih grofov in senatorjev Orsinijev, Stefan Goriški (Gorica na Hrvaškem). Bela ga je zato odlikoval s kraljevskim grbom in mu daroval posest Vodice. Vendar je pred tem umrl tako da je šele Emerik izvršil namero svojega očeta. Ze Thalloczy je do­ kazal da' je privilegij (kar se tiče porekla in grba) falsifikat iz 16. stoletja. Vse ostalo je vzeto iz avtentične listine, sestavljene med 1202 in 1204. Hauptmann je nastanek falsifikata datiral v konec 13. ali začetek 14. stoletja. Razrešil pa je tudi uganko, kdo je Albert Mehovski: glede na to, da je Mehovo v 12. stoletju pripadalo » Kos, Začetki, str. 173 (karta). 'oSFhKo£ GradWo^^odo^o*Slovencev v srednjem veku (= Gradivo), IV. knjiga, str. 207. "* A^KoMar, Cegâv je Zumberk?, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko (= IMK) VIH/1898, Ljubljana 1898, str. 166—167. u Kos, Začetki, str. 174. »» Hauptmann, Erläuterungen, str. 407. 1 * ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 41*. 1987 . 2 *• ' 219 Višnjegorcem, gre za Majhhalniovega sina Alberta. S Hauptmannovo'rešitvijo por stane jasno, da so Višnjegorski iztrgali Belo krajino Hrvatom nekje med. 1135 iri 1172, v istem času kot je potekala ofenziva Spanheimov severno od Bele krajine.1 4 V tem kontekstu lahko razumemo soseščino Bele krajine in hrvaških žup, ki je, bila možna šele po kranjski osvojitvi! Listina pa si zasluži pozornost še zaradi ene stvari: Štefan Goriški, k i j e premagal Alberta Višnjegorskega, naj bi imel za ženo hčer go­ riškega grofa Hermana (Gorica ob Soči). Na prvi pogled je vest neresnična, ker vemo, da nobenemu goriškemu grofu ni bilo ime Herman, če pa upoštevamo pri­ bližen datum nastanka falsifikata (konec 13., začetek 14. stoletja), ugotovimo, da so v tem času imeli goriški grofje iz Posočja i n h r v a š k i Goriški, zdaj že .imenovani Babonići, živahne stike. Sestra goriškega grofa Henrika je bila omožena z grofom Ivanom I. Babonićem (1284—1334).15 Morda je a v t o r o b sestavljanju falsifikata vme­ šal v dogajanje pred sto leti tudLsorodstvene vezi, kakršne so imeli Babonići z Go r riškimi grofi šele konec 13..stoletja. , ( Dogajanje v Beli krajini konec 12. stoletja se ni bistveno razlikovalo od stanja na celi ogrsko-nemški meji. Zaradi slabe poseljenosti področja sistem strelcev in strelskih dvorcev, ki bi mogli nuditi obrambo pred Ogri tako kot na Štajerskem, ni mogel zaživeti. Stari obrambni pas je bil, sestavljen iz.nekaj gradov, na primer Me- hovo, Prežek, Zalog, Soteska in Rožek, ki pa so bili izven novo osvojenega ozemlja. Pravo obrambo Kranjske je .predstavljal šele mogočen ,pas goratega, pragozdnega območja od Gorjancev do Kolpe na jugozahodu. Bela krajina je bila zato slabo branjena. Ogrska stran je ob'svojih mejah urejala širok obramben pas iz močvirij, gozdov in puste zemlje, kakršne je* na desnem bregu Kolpe še danes na 'pretek.1 6 Edini prehod med obema državama, ki je bil namenjen' civilnim potrebam, je po­ tekal po deloma poseljeni1 soteski Črmošnjice: od Krke preko Kočevskih Poljan, Črmošnjic in Semiča vse do Črnomlja in dalje preko Kolpe. Ta »preseka« je imela tranzitno funkcijo med državama že med višnjogorsko okupacijo Bele krajine.''Le tej poti se ima zahvaliti Črnomelj ,'za svojo dominacijo nad Bèlo krajino vse dò 14. stoletja. Severna povezava med današnjo Metliko in'Novim mestom ni priha- jala v poštev, ker je bližina Mehovega pomenila nenehno nevarnost vojaške kon- frontacije. Na zgolj vojaški značaj te poti 'v 11. in 12. stoletju'(in kasneje) morda priča toponim »Na straži« med Jügorjeni in Podgradom? Tako je Bela krajina tvo;- rila nekakšen vmesni pas nied''obémà državama. Dokler je bil sorazmerno nena- seljen, je imel podobno vlogo kot 'pfed okupacijo Višnjegorcev: pusta zemlja, preko katere so se preganjali višnjegorski vazali in hrvaški obmejni fevdalci, zlasti grofje iz Gorice, bodoči Babonići — BlagajCki'so imeli vsaj okoli leta 1250 onkraj Kolpe precej posestev: gospostva Ribnik, Ozalj in Blagaj.17 ' " V Beli krajini v tem, in kasnejšem obdobju ne zasledimo nobenega hrvaškega fevdalca. Obsedno stanje se je na celi ogrsko-nemški meji končalo v začetku'13. sto­ letja. Obe strani sta pričeli z intenzivno kolonizacijo puste zemlje, pri čemer so prednjačili cerkveni redovi, v Beli krajini Nemški viteški red.1 8 Tudi meja se je končno ustalila, tako kot je bilo v navadi, na reki. Pravzaprav je Bela krajina do­ bila najbolj trdno in definitivno državno mejo,' ki je bila v srednjem veku mogoča. Meja na Kolpi je že od kraja onemogočila zemljiško posestne spore obmejnih fevdal­ cev. Težave so se začele, ko je,meja vzhodno od Metlike zapustila Kolpo. Ker se državnopravna oblast povezuje s pojmom lastnine, je meja tam, kjer ni naravnih ločnic, vedno odvisno od trdnosti zemljiške posesti" vladarja ali fevdalcev •j ~ 1* Ji-Hauptmann, O postanku hrvatske granice prema Kranjskoj ( = O postanku), Siäieev zbornik, ,/î?™> 1929, str. 98—99. Hauptmann, Erläuterungen, str. 406—407. Gradivo IV, št. 921, str. 468. Prim, tudi- Muciavčič, Premik, str. 133—140. Listino objavil v celoti T. Smiciklas v Codex diplomaticus resni Croa­ t i e , Dalmatiae et Slavoniae IV (= CD), št. 124, str. 137-138: quod idem Stephanus de Goricha con­ tra quendam potentem de Theutonia nomine comitem Albrihum de Myho confinia ducatus Sclavonie sepius mvadentem dimicando viriliter exercuit.. .c. il M°S' 0 ( 1 п о а а Ј > . str. 284—285. „ „ . л • : K55;..K Postanku ogrske meje med Dravo in Rabo (= K postanku), Časopis za zgodovino in •narodopisje XXVIII/1933, str. 146—148. " R. Lopašić, Oko Kupe i Korane, Zagreb 1895, str. 53, 196, m Kos, K postanku, str. 150. ,220 D. KOS: BELA KRAJINA.V POZNEM,SREDNJEM VEKU ene države. Sama vojaška-okupacija še ne pomeni,,da je novo stanje dokončno usta­ ljeno. Oglejmo si to na primerU)Vivodine.,,j ,' ,* i i . '„-•;,, ' ' o . < т \\ Ime na splošno pomeni posest vojvode. -Kranjski deželnokriežji urbarji ločijo Zgornjo Vivodino (Novo "mestò, "Sicherstein,-Kostanjevica, Mehovo) in Spodnjo Vi- vodino, kamor je spadala deželnoknežja posest v Zumberku. Milko-Kos domneva, da je z njo v zvezi ime kraja Vivodina (tako že leta 1350) .*9 Ce bi tò držalo, bi morala priti Vivodina pocl Kranjsko istočasno kot Zumberak-in Bela krajina, v Ì2.stoletju,20 kranjski vojvode pa bi moraliimeti"okoli kraja znatno posest. To pa ne drži: v po- pisih za kraljevski davek v zagrebški županiji, ki jih imamo od-leta" 1507 "dalje, je Vivodina označena kot izključna posest grofa Bernardina Frankopana, 'k i je imel tod k"ar 650 selišč'(sic!)2 1 ter še gospostvi Ozalj in Ribnik v neposredni »bližini Bele krajine in deželnoknežjega gospostva Zumberak.2 2 ' Vivodina je Чогеј'znova- pripadla ogrsko-hrvaškemu kraljestvu že v srednjem veku. To je bilo mogoče šele, ko je kranjski deželni knez tod izgubil posiest. Po izjavah kranjskih deželnih stanov v prvi'polovici 16.'stoletja, v zvezi z naselitvijo uškokov v .Vivodini, so si prav Fran- kopani prisvojili Vivodino, *ki je bila nekoč deželnoknežja posest*.22* Zato se je meja severovzhodno od Métiike kaj hitro ustalila na potoku Kamenici, ki se pri Bo- žakovem izliva-v* Kolpo. Zahodno od potoka se že pred letom 1490-oziroma 1536 nahaja posest-dveh gospostev — križevniška in ' deželnoknežja.23 Severni del Bele krajine, ki je v srednjem'Veku'mejil ria gospostvo Zumberak; bomo opisali kasneje. V. začetku 13. stoletja se je usoda Bele krajine zvezala z. najpomembnejšo te­ danjo rodbino na Kranjskem — Andeškimi. .Ti so.se,zavedali, da jih do naslova deželnega gospoda, lahko pripelje le politika porok in cerkvenih .fevdov. Izvirali so iz Bavarske, že v 12. stoletju so dedovali po istrskem' mejnem,grofu, Poponu, pri­ dobili oglejske in drage fevde na Kranjskem ter spletli rodbinske, zveze z evropskimi dvori. Vrhunec je rodbina.dosegla za.časa Bertolda IV. (tj.204). Bi l je prvi Andeški, ki se je začel imenovati tvojvoda^palmàcije, Hrvatske in^Meranije«. Njegov sin Ber- told je postal nadškof v Kalocši in oglejski.patriarh, eno od hčera je sicer :neuspešno skušal omožiti s sinom' humskega velikega kneza Miroslava, hči Agneza je,bila kra­ tek čas žena francoskega kralja Filipa II., Gertruda.je^vzela ogrskega kralja Andre­ ja II., sin Oton je sledil očetu na dednih rodbinskih posestvih na Bavarskem ter prevzel naslov vojvode Meranskega, Henrik pa je^ prevzel družinska posestva v Istri, na Kranjskem in Štajerskem.24 Ze Hauptmann je dokazal, da, so imeli. Andeški y do- "lenjski Marki bore malo lastne' posesti in vazalov,25 vendar je rodbina s poroko Sofije, hčere Alberta Višnjegorskega s Henrikom. Andeškini dobila ,vso Albertovo dediščino vključno z Belo krajino. Ze pred to poroko sta imeli obe rodbini prija­ teljske stike. Kojse je cesar Friderik I. aprila 1189 odpravil na križarsko vojno, sta se mu pridružila oba"poglavarja rodbin Bertóld IV. in Albert.26 Med pohodom sta se najbrž zbližala in izmenjala vojaške izkušnje, katerih je Albert imel iz bojev za Belo krajino kar precej. Leta 1200 je bil. tAlpretus comes <Ц Viselberch* v Čedadu in se.pravdàl glede neke posesti,v Istri,27 kjer je bil tedaj Bertold mejni grof. Dve leti kasneje je bil spet v Furlaniji, ko je pričal v zavezniški pogodbi med patriarhom Peregrinom ter goriškima grofoma Majnhardom II. in Engelbertom III..Zadnjima je w M. Kos,J Vojvoda in knez v krajevnih imenih, ponatis v njegovih zbranih delih, Ljubljana 1985, '"' » T o poudarja tudi Miklavčič,'Premik, str. 135—140, a se pri tem opira zgolj na pripadnost župniji v 21 J. Adamček — J. KampuS, Popisi i obračuni.poreza u Hrvatskoj u XV. i.XVI. stoljeću, Izvori za hrvatsko povijest 3. Sveučilište Zagreb, Inštitut za hrvatsko povijest, Zagreb 1976, str. 19—22 (1507), 87—88 (1517), 113—115 (1517) itd. . . . . . . 2 2 Lopašić, o.e., str. 235. . ' -' • •'' ** J: Mal, Uskočke seobe i slovenske pokrajine, Srpski etnografski zbornik, knjiga XXX, Naselja i'poreklo stanovništva, knjiga 18, Ljubljana 1924, str. 37. . - ' ' " a Zgodovinski arhiv Ljubljane ( = ZALj), Urbar Nemškega viteškega reda iz 1490 — fotokopija. AS, 'Urbar Steuer vnd russtgellt der herrschafft Mettling im 1536, Vtcedomski urad za Kranjsko, Cameralia sive urbarialia, fase. 1/55, VII — št. 1 (škatla 98). » M. Kos v Gradivu V, str. XLI, XIV. " ' K Hauptmann, Erläuterungen, str. 396—397. - ' , ".. » URB II, št. 6, str. 4—5. , ' 2 7 Gradivo IV, str. 467^168, št. 920. ) • „, , H ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • ; 1987;. 2 .,Q , Q 221 pri tem sekundiral Henrik Andeški,28 kar pa sploh ni čudno, saj je bila baje Henri- kova sestra Matilda poročena z enim od Goriških.29 Pogodba je/otoplila. tudi'odnôse med Andeškimi in .patriarhom, kateremu so prvi.zastavili vse alode in lastnino* na Kranjskem za večjo vsoto "denarja.3 0 Končno je okoli leta Ì207 v družinski" klan Andeških vstopila Sofija Višnjegorska. Malo pred'tem v' istem letu je bil, Albert "gost pri Henriku v Kamniku,31 kjer sta se .verjetno, natančneje domenila,o poroki Hen­ rika in Sofije. Ko je Albert Višnjegorski leta 1209, umrl, je Sofija podèdoyâia vso Višnjegorsko, posest skupaj s * provinco Metliko z. Zanimivo je, da ne Sofija, ne Henrik nista izdala niti ene listine za Belo krajino. ' " . ' "V. i Dejali smo že, da v začetku 13. stoletja ob.ogrsko-nemški meji napoči obdobje miru. Beli krajini so pri tem pripomogle tudi zveze z ogrskim dvorom in živahna dejavnost Herlrikovega brata Bertolda na položaju nadškofa v Kâlocsi. Ze Franc Sumi je opozoril na vpliv Henrikove, sestre Gertrude, ki je bila ogrska kraljica/'na moža Andreja II. Vendar je s podmeno p andeški okupaciji Bele, krajine in Kočev­ skega ter o Gertrudiném organiziranju lasitnega plemstva v Beli krajini s privolitvijo kralja'Andreja naredil veliko napako.3 2 Gertruda" !ni imela'nikdar nobenih pravic'do dediščine po Višnjegorskih, s katero sta lahko razpolagala Ц . Henrik in Sofija.'G es­ truda se je poročila z% Andrejem, ko je bil ta še nrvaški vojvoda. Po šmr-ti brata Emerika (1204)'in necakiT'LadislaW~(Ì205) je Àn'drej 'postal 'kralj. BajeJ je/imela odločna in možata Gertruda,velik vpliv na* vladanje. Leta 1205 je nagovorila moža, da je pritisnil na kaloški kapitel jski je izbral za'novega nadškofa, rosho'mladega Bertolda Andeškega. ТаДе leta "Ì209 postal hrvaški, ban, 1212 'erdeljski vojvoda, lëtâ 1213 pa je bil bodroški in bački župan. Leta 1213 je bila umorjena njegova zaščit- nica Gertruda, po Gruberjevi oceni zato,.ker je preveč skrbela za svoje sorodnike: "Osim Bertolda gledala je kraljica Gertruda, da namak'ne časti i blaga i drugoj svo>- joj braći, kao što i onim'ljudima,'koji su stekli kakvih 'zasluga za njezin rod.t' Hen­ rik Andeški, obdolžen sodeiovânjâ pri umoru kralja Filipa Svabskega, naj bi skupaj z bratom Ekbertom, naaškofom v' Bambergu, celo pribežal k sestri na Ogrsko. ,Na Gertrudino prošnjo se je kralj zavzel za obsojenća'pri papežu in nemških velikaših. Čeprav je Bertold letâ 1218 postal'oglejski patriarh in zato'zapùstil OgrskV, je'óstal v tesnih in prijateljskih stikih z Andrejem II. in Belo IV. vse do. svoje smrti.33 Zato se je Bela krajina pod andeškim gospostvom v prvi četrtini 13. stoletja "mirno raz­ vijala brez »ogrske« nevarnosti.' ' "* ' ч .*'•-"' -• • i • .•- i Do smrti Henrika Andeškega je bila Bela krajina kot privatna osvojitev povsem ločena od Kranjske in Marke. Andeški 'so jo tako kot prej Višnjegorski 'upravljali iz Mehovega, kateremu je bil na primer Črnomelj podrejen še leta 1277.34 Tak način samostojne uprave Bele krajine in dela dolenjske Marke je predstavljal neposreden vzor upravljanja višnjegorsko-andeške'dediščine'vse do konca srednjega veka, zlasti v obdobju goriških grofov v" 14: stoletju. V tem obdobju so se'razvijale klice samo­ stojnosti, ki "so vodile k izobiikovanjiinove dežele. Nekoliko drugače kot osrednji del 'Bele( krajine se je razvijal njen jugozahodni del, zahodno od dolgega grebena Poljanske', gore. Gre'za ozemlje katastrskih občin Dolenja,Podgora, Ceplje, Prèdgràd/Stari ' t rg, Sodevci, Radenci, Sinji vrh, Damelj ter dele kot občin Tanča "gora", Dragatuš, Starà lipa, Nova lipa in Učakovci. Gospostvo Poljane je skupaj z gospostvi Cušperk,' Kočevje in Kpstel še v začetku 13. stoletja sestavljalo »pragospostvo« Ribnica, ki je bilo alod Turjaških gospodov. Ko" sta umrla Turjačana Engelbert II. in Konrad, je gospostvo namesto Herandu .Turjaškemu pri­ padlo oglejskemu patriarhu. Ta je podelil Cušperk in Ribnico tastu Konrada" Turja­ škega — Hermanu II. Ortenburškemu, vendar ne-pred letom 1245 ali 1248. To pod- » Gradivo V, št. 13, str. 9-10. Hauptmann, Erläuterungen, str. 401. » Gradivo V, št. 15, str. 11-12. » £ h w YbäV 1 2 3 > s t r - 7 1- E n a k o l u d i Hauptmann, Erläuterungen, str. 408. " "" 33 r i /V t , s t r . 66. , 29, 39-40." b e r ' Ber.l°ld Meranski ban hrvatski i nadbiskup kalocki, .Vjesnik y/1903,:strY20-^â,,'23ï-24, .0f G\ .11 ' .1 H/. ' / K,I.KJI> inmrì-,/. " 222 D. KOS: BELA KRAJINA' V POZNEM SREDNJEM VEKU ročje je bilo naseljeno prej kot Kočevsko (slednje šele od 14. stoletja) in je imelo nalogo zaščititi južno mejo Kranjske na Kolpi.35 Kje je potekala meja deželskega sodišča in gospostva Poljane oziroma Ribnica na vzhodu, ni povsem jasno, ker v urbarju gospostva iz leta 1576 manjka prav ta del.36 Hauptmann se sklicuje na neke zapise iz 18. stoletja: po njih naj bi tekla po zunanjih mejah kot občin Sinji vrh, Dragatuš, Tanča gora, Dobliče in Mavrlen: od Drežnika proti severozahodu na Ko- lečaj, nato v cikcaku severovzhodno na potok Nerajec, po njem do Pustega gradca, na severozahod na potok Podtumščica in dalje na vzhodni rob k. o. Tanča gora in zatem na Dobličico.37 . Po smrti Henrika Andeškega (18. julija 1228) se je Bela krajina (oziroma njen osrednji del) močneje navezala na dogajanja v dolenjski Marki in na Kranjskem. Točno tri mesece po njegovi smrti je Henrikov brat patriarh Bertold izkoristil So- fijin odhod v samostan ter si dal izstaviti v imenu svoje svakinje darovnico z ne­ katerimi konstitutivnimi elementi. V njej sporoča, da je posvetil v Črnomlju župnijo sv. Petra skupaj s štirimi filijalami, da bi spreobrnil ondotno prebivalstvo, ki je ohranjalo neke poganske običaje: *populum in regione, que Metlica dietim, exi­ stentem errore cecitatis involution et ritum gentilium quodammodo imitantem gre- mio ecclesie nostre utpote in eonterminiìs, nostre điocesis constitutum a vero ovili errantem ad viam reduximus veritatis, staiùentes in eadem provincia in loco, qui dicitur Schirnomel, consecrari ecclesiam in honore sancti Petri... adiungentes eidem ...quatuor ecclesias in gremio eiusdem sitas*.3* Te lastniške cerkve je Sofija že prej obdarovala z bogatimi posestvi. Ta posestva si je sedaj, skupaj z vso desetino, skušal prilastiti patriarh. Pri tem se mu je tako mudilo, da je Sofija »pozabilai pečatiti, čeprav je v koroboraciji navedena skupaj z Bertoldom. Odgovor na vprašanje, ali je šlo pri tem res za prošnjo bogaboječe vdove ali za Bertoldove ambicije širjenja oblasti izven starih meja Marke, se nagiblje k drugemu. Zato je Bertold prišel v Marko ali celo v Belo krajino, kot lahko sodimo po pričah, med katerimi so vsi stari dolenjski vazali Višnjegorskih. Vendar za Belo krajino ni bila ključna figura pa­ triarh. Po Henrikovi smrti sta oblast na Kranjskem prevzela v dogovoru brata Oton VII. Meranski in patriarh Bertold. Svojo višnjegorsko dediščino in z njo seveda tudi Belo krajino je Sofija prodala svaku Otonu, ki se je s tem hvalil še novembra 1230.39 Na veliko veselje patriarha se je Oton v istem letu odpovedal Kranjski in Istri.40 V spor se je leta 1229 vmešal še avstrijski vojvoda Friderik Babenberški, ki se je poročil z Otonovo hčerko Agnezo in potem elegantno od patriarha in Otona iz­ terjal vso višnjegorsko dediščino] vključno z Mehovim in Belo krajino.4 1 Po Fride- rikovi smrti se je leta 1248 z vdovo Agnezo poročil koroški vojvoda Ulrik Span- heimski in pridobil rodbini skupaj z ostalim tudi Belo krajino. Pri tem ga niti ni oviral Agnezin stric patriarh Bertold, ker je potreboval zaveznika v boju proti go­ riškim grofom.42 Ulrik je obdržal Belo krajino in ostalo višnjegorsko dediščino vse do svoje smrti leta 1269.43 Decembra 1268 je imenoval za svojega dediča češkega kralja Otokarja II., 4 4 ki je pozimi 1269/1270 zasedel Koroško in Kranjsko'ter po­ grabil spanheimsko in andeško-višnjegorsko dediščino. Ker se Otokar ni hotel od­ povedati vsej babenberški in spanheimski dediščini, ga je leta 1275 zadel državni preklic. Leto kasneje je v splošni ofenzivi na njegove dežele goriški grof Albert za- 3 4 Schumi, objava v AH I, str. 239—240: ».. . castrum Michowe cum foro ad ipsum pertinente no­ mine Zernemii 3 5 Hauptmann, Erläuterungen, str. 404 in 469. » AS, Urbar gospostva Poljane iz 1576, 11/16 u. ' 3 7 Hauptmann, Erläuterungen, str. 468. » URB I I , št. 59, str. 42-43. 3 9 URB I I , 5t. 68, str. 53—54. 4 0 Hauptmann, Erläuterungen, str. 411. 4 1 Hauptmann, Erläuterungen, str. 412. « URB II , št. 174, str. 137—139. Hauptmann, Erläuterungen, str. 419—420. 4 3 Se leta 1268 je npr. prepustil cerkveno upravo Bele krajine Nemškemu viteškemu redu. Listina v Gradivu za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, X/9 (izdajal B. Otorepec, odslej GZLj). 4 4 Schumi, objava v AH I, str. 79—80. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 223 sedel Kranjsko.45 S pojavom Goriških je bila nato povezana usoda Bele krajine sko­ raj točno sto let. Konec leta 1276 ali v začetku 1277 je nemški kralj Rudolf Habsburški zastavil Kranjsko in Slovensko marko Majnhardu Tirolsko-goriškemu za dvajset tisoč mark srebra.46 V pogodbo niso bili všteti.ministeriali iz teh pokrajin (kar je precej po­ membno!) ter Bela krajina in Mehovo, ki ju je 24., januarja Rudolf še posebej po­ delil Albertu Goriško-tirolskemu (odslej bomo rekli le Goriškemu) proti kavciji 600 mark srebra.47 Dodana je namreč klavzula, da Mehovo in Črnomelj (Bela krajina) lahko postaneta last Goriških, če bodo ti dokazali, da nista v pristojnosti kralja, to pomeni v okviru Kranjske! Zato je oktobra 1277 posredoval Majnhard in tudi iz- posloval posest svojemu nečaku ter vrnitev onih 600 mark kavcije.48 Oglejski pa­ triarh, uradno kranjski gospod, je ostal zunaj kupčij. V nasprotju s svojimi predhodniki v Beli krajini so Goriški izkoristili strateški položaj pokrajine. Kaj hitro so navezali stike s sosednjim hrvaškim plemstvom in omogočili Beli krajini gospodarski vzpon. Prav v tem času se je začela dvigati Me­ tlika na račun Črnomlja in v 14. stoletju je postala sedež grofovega namestnika za Slovensko marko in Belo krajino.' Premestila se je tudi trgovina,' ki je v večji meri začela teči po cesti Novo mesto—Mehovo—Metlika—Hrvatska. Glavni partnerji Go­ riških so bili Babonići, zlasti po letu 1308, ko so se bojevali na njihovi strani proti Ogleju. V dobrih odnosih so bili tudi s Frankopani, ' s katerimi so bili v opoziciji proti Habsburžanom leta 1292. Istega leta sta obe strani sklenili zavezništvo,' ki sta ga kasneje potrjevali z zarokami in porokami. Goriško-frankopanske zveze lahko sledimo še daleč v 15. stoletje. Predvsem finančne narave so bili stiki Goriških z grofi iz Krupe in Krbave, od katerih so si prvi sposojali denar za svoja široko- potezna podjetja.49 Zato je obdobje goriške vladavine preživela Bela krajina.v, miru — drugače kot nekatera druga obmejna področja.5 0 Poudariti velja, da je neposredna goriška oblast zajela osrednji del Bele kra­ jine, medtem ko je Poljansko gospostvo ohranilo svojo pripadnost Kranjski in se nikdar ne omenja v okviru »Metlike« (Bele krajine). Gospostvo so ohranili Orten- buržani kot oglejski fevd, skupaj z gospostvi Kostel, Ortnek in Čušperk in pripada­ jočim deželskim sodstvom vse do izumrtja rodbine leta 1418, ko so to posest pode­ dovali Celjani. Poljane so upravljali njihovi vazali, vitezi Poljanski.51 Goriški niso Belo krajino nikoli priključili Kranjski. Zgledi iz bližnje preteklosti so bili še živi! Iz svojega dela dolenjske,Marke in Bele krajine so izoblikovali po­ sebno grofijo -^auf der Marche oder m der 'Metlingi ali pomensko pravilnejše, kot poudarja Ljudmil Hauptmann: *auf der Windischen Mark und in der Mötling«,52 a ne prej kot leta 1335, ko so Habsburžani zasedli Kranjsko in Koroško, saj se je od takrat goriška posest začela bistveno razlikovati od ostale Kranjske. Vendar se ta oblika za časa Goriških le redko pojavlja. Redno so jo začeli uporabljati Habs­ buržani po letu 1374.53 Za območje Bele krajine so pretežno rabili ime >m der Metlingt . M 4 5 B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda II, Ljubljana 1965, str. 365 in 369. . . w Monumenta historica ducatus Carinthiae V (=MHDC), izdajal H. Wiessner, Klagenfurt 1956, at. 232, str. 155. " Glej op. št. 341 " Schumi, objava v AH I, str. 240. 4 5 Kos, Odnošaji, str. 287—297. » Schumi, objava v AH I, str. 29—30. , . , . „ , F. Komatar, Das Schlossarchiv in Auersperg, Mittheilungen des Musealvereines für Krain ( = MMK), XVIII—XX/1905-1907 (in v Carnioli n. v. 1/1910), št. 40, str. 141—143 (Marckwart von Pœlan) ; naus, Hof und Staats Archiv na Dunaju, listina z dne 24. junija 1336 (= HHStA) — prepis v Zgodovin- skem inštitutu Mfflka Kosa v Ljubljani (=ZIMK), enako listini 1338 avgust 7 ter 1353 april 10 — ßrenst (!) von Pœlan. Delo na prepisih listin iz tujih arhivov mi je omogočil dr. Božo Otorepec, za kar se mu še posebej zahvaljujem. * Hauptmann, Erläuterungen, str. 442—443. ™ AS, listina 1374 marec 26. w i n K-Kovač, Beitrage zur Geschichte Krains, Carniola n. v. 11/1911 ( = Carniola II), str. 53—54. MMK ian i» • ' s t r - 1 5 3 ~ 1 5 6 - A S > 1 U t i n a m i m a J 1 2 - M M K XVIII, št. 67, str. 160—162. HHStA, listini 1359 januar 13 in 1367 junij 23 (prepis ZIMK). Schumi (AH I, str. 81) povsem zgrešeno razume pod tem poj- žnnn- i™ J e N o v e 8 a trg» (Metlike) in okolice. Naziv »auf der Mark« pa po njegovem pomeni sklop 'upnij, 1ц sestavljajo «provinco Metliko« in so podvržene gospostvu Metlika! 2 2 4 . D. KOS: BELA KRAJINA V "POZNEM SREDNJEM VEKU ' J čeprav se teritorij ' izrecno omenja kot ìgr'àfsòhaf'u šele .lota 1365, bomo upo- rabljali pojem »grofija« za celotno obdobje Goriških, saj je takrat imela kot posebna upravna 'enòta tisto samostojnosti k i ' j o lahko pripisujemo le posebni deželi. Pri obravnavi posameznih'listin moramo' imeti pred 'očmi Hàuptmannovò rešitev po- mena imena »grofija nà Slovenski marki m* v -Metliki ; 1 ^ 0 ß l j I C N l ?< j î f ' 0 .. ! т ,!-.• f • . "'•"••>ij|(мг.т:. ; . . , ' | . ' dolgo ш v,.dezelo, moram plemiči .sami poskrbeti,za doto in'»ìutrnio« svonh zena in hcera ter za dediščine. 6), Ce je dežela napadena, se morajo-vsi plemiči odzvati , ' i i l lS lH)». 14 V I I I D U " 'AltVI. . ' i i l . . -« l ïmi Л? 1Ч'Л tl?J)« '/Ttntîrtrl'îî'V.H If. î ' j lvi i ? f, i - , . grofovemu pozivu za obrambo..,Ce pa grof sam začne (osvaialno) voino izven dežele, °j| ->A in« Л*"-Ј.».07'1Л 7t ox?inii:vivšt».o'_',x«ap'f-iuj. nrr i )"Vl. i ; i •• / (•[or: rv,'. i , i n ,*! li ' î ' , l J Л B ' ° ^ " V ^ " " " " ? " ' ' " ^ и S.'Vilfan',' PraVna'"zg6doviriä Sloventëv" (b"d ' üaselitv?1 do ^iß'P rst"i?e' 'Jugoslavije) ,"'àfr.(lâ3,'*4S, ]̂ 92 195 196 .ixi9i»Ji.K/iiK\ i-jïWi'tnj *» um *t 58 AS, listina 1365 april 29, sicer tudi v vidimusu Karïâ'v.-'Yz 1б2агок&^'^ЗхШвУиШ\}Ћгата zgodovina, str. 206. , . , . . „ . „ . » . , , . . . . . . ••' '»•<«"' '•»•''•''i''1'«' -»••>• *• e ^- , -^^ i l f àù , ,P ravna ; :^odòv inà ' / ' s t r ^2^2( ) l : " ". l,,.,,'''!h ".'..•*5",В7'*Д'.' ' ' 'ГЛР ™ J '-ЗГ v- ' ' I ' 4 " " ' . " t - , , / / '.,.'_ ^. J . Zaliti,*^Codex' dipI6maticusvAùstriàcó —.Frisigensis,11 Fontes /rerum Austriacornm,?.'tI. 'Äbtheiiung, 3i ï 'Band; (.=; FRA "Il)VWiè£r'l870,uSt':'''3B6, str : 432-4зЗ.' . . " " " " ' " ; •'•"/',:V?."',V'1' "'^ l ' " " ' ' .""'. '." '•' ' ' " " s , i " i ' 1 ' - ći MMK'XVIII ('Stï:17' str "130^—Ì3I '1- 'u ' " ' * ''IVJS^ ч-.поио tu tmu*Ffi| fiTì'ii «ì2*p/o/- *.[É),mìdn пннп 6 2 Schumi, objava v AH I I , str. 244 . " " ' - " ' I " ' * *"1''*'1 ' '»«Î <» »' 'i.iliU-l/. otuiiVuiqt o . ^ I / B I Ž J / ii( [irtuiH - ; ' 'ZGODOVINSKI'ČASOPIS 41-'.* 1987-'Л2т 20Л .O 2 25- krat v Metliki^63 Po Albertovi smrti leta 1304 jè pnslôMoï problema'delitve družinske posesti med njegovima sinovoma.'Sinova' (Henrik Il/in^AlbertiHI.^sta/fse^decembra 1307 sporazumela in si razdelila očetovo de^iščmo.oHeririktfje'dobil'vso^poseštlna1 Slovenskem, med drugim'tudi Belo'krajino'i(idd£\nr. "graf HàinT(ichén)tze'seinem rechten erbtaile angevallen'ist recht und'rèdliéh^dêS'wi'er gràf3Alb(ert):imiveriêheri Goercz deu grafschaft mit diénstman .. '.' VriauHl ЛШегГеуепШпа eten Ohafstçded, March mit derMetl ik und swaz'gu'ôts'zë.Chtain ist*. .'«^.ttJTiroiskOhgoriškiikot^koa roški vojvode so obdržali vsé" spanheimskè févde^v Slovenski^markï^ïnfBéii'krajiriiJ Boj za češko krono (1306—1311) med H â b r s b ' ^ a n i ' J ' i n - < T ^ zajel tudi naše kraje. Goriški se niso postavili 'nâ '^tfân'^oji t ì^t irólskq^korosiih sorodnikov, temveč so postali odkriti privrzenci^kràlja'-AlbfêrîS'HaKsbufskëga.'Pò- leti ali jeseni leta 1307 so izkoristili odKod kranjskih^in^kproških vitezov^(örigi- potenciores) s Henrikom Koroškim na češko in s pomočjo Ortertburžanov zasedli Kranjsko in Koroško. Boji so pritekali tudi v Šloverisk.ifmafkif a"'verjëtfïocîe' v delu, ki je pripadal vojvodi. Če verjamemo Janezu Vetrinjskêmu,"jè' pf išIo"7žaradi "pusto-'- šenja v času žetve (?) do opustelosti v obeh deželah.6 5*«1»1 1 Hev-HÎ-ihoq ontennoî joj?. V razsodbi kralj ice ̂ Elizabete'Tirolske, vdove po?nemš£emf;k ,raljU l Albrehtu"!'., objavljene poleti 1311 -gledeVesporazumov'mèd.hjehim^brâtpm češko-poljskim kra­ ljem in koroškim vojvodo Henrikom ter njenim sinom;Fridérikòm0OabsbUrskifn),e* so trije zanimivi členi: 1) Vsi novi gradovi na Koroškem; Krànjsk'ènr'infV'Siovénski marki morajo biti porušeni. Stari, ki so "bili v vojni porušeni;*se Qpelfblanko postaj vijo. 2) Vojvoda Friderik mora vse, kar je med vojno dal drugim'osebam' y 'zakup na Kranjskem in v Slovenski'marki, do določenega časa vrniti(mé'd'vòjnb jé^'prïSlo zaradi tega do zmede pri fevdih in zakupih, kar je bilo treba zdaj p ^ f a v i t i j . ' ^ ^ ' parno lahko, da so še boji odvijali tudi na Dolenjskem? kje'r'je Friderik^odéiil fevde svojim privržencem.'!3) 'Kranjska in SlovenškaTif.4jii!V-i il ii'iiî, ni yjv.ijn.v.: КИЈМ-И,: o 1 ' 1 " ! онплрди ly.vil mark uentz ouf die Brinarne geho.ext.ze dem. lande Chernden«), rSotesko, za, creteske, , J'/~\V. •'! • u . -riH'vO'/fi i j : " ^ , mia ; is(; »(iii).viir saietmm »ß"-j:;ttji sini - M , ? 4 " ' vazale pa pravi,,da »sint,,die,nstman,des lands, ze Chernaent. Očitno .gre za, bivso , . -, •!• ,'!•'.<,'" •••'f'Vurfli .•J»?»ijL r-V П " г Eij: fcyUIJPl/. f r/I^ . ' i / i i l ' - .DlRl 4.1 •;•,•„ O l r i spanneimsko dediščino ,v kraniski Marki, kateri-,pa seveda.nista bua prikliucena, », ; ' 'i . • „ i , n - ; i :гк' ,r,\ .•i-.-'.-', 'lunui . мзд/м! ».'U ;>i> о'и:-т ,-л T-jiii<«r;iL'|i/,-ji u i Menovo in Bela kraiina, ki, .iu ie imela goriška veia (razen malenkosti).„Le Span-, г. '• • ' 'u-," i : ,". ', " J 1 ' , i '<•••• t V« ' i ' - ; " ' ° - v < l i " s ' " . "*,.-•-,MY> » ! -1*'*-1 " 4 ' r 1 " 1 ç iyo»'» ' neimi so bili tisti koroški voivode. ki so .obenem imeli dedno,posest na,Kraniskem | _ T , , . , . . . \iWWI H r ( J jU! •>! K I l l ' U U I KÜ-11/II В Л Ч 1 Н 1 * Г | Ј 1 1)1(101/1 t l u SÏlJ01i>i\ •n v Beli krajini. , . , , . , . , , . , . • » , . - , . ,, , *. - (,;• ••-'..-!•> (il JKV'IÌ) 'iT -M'Ali.i\f. ni fAin\f. ч л м «t'omoqi; '•? o a h n о!-»л .,i Svojo posest.je vojvoda Henrik upravljal preko, svojega, vicedoma in glavarja. Med leti 1306,in,r1311 je .obe, funkciji opravljal Henrik Gralant,Lewenburški.,.i-yoj- voda je bil, kar se tiče fevdov v Beli-kraiini, kar aktiven. , ,, .. , . , ... i 0,Po,,njegovi.,smrti;leta. 1335 f ljevKr.anjska ay.tomatično;,pripadlanHabsburžanqmy Kakoipa.je.Jbilo ,z. goriško^ »Slovenskpj.markq^jn) Metl|kp«,?(jNaj pogajanjih v^Ennsu, oktobra,,leta.,133&, se,| j^i..č^k-i^ralj\<-lIxanIII^uks^rabjurškiJ{nam^s.ton.:Sina odpovedal y, ^o rist,vojvod Albrehtavin^Otona^Habsburškihj.KqrpS-ki,.5KranjskL-4ria.Sloyenski(mâ'rk-i,] a brez onega dela, ki ga je imela goriška veja (Bela krajina).7? Ko je grof--Ivan-Hen- rik, sin Henrika II. Goriškega, leta 1338 nepričakovano ^Umfl;•''se -je ^»Slovenske " ~ ~ .ог ii» .ги M v. ìdi-iw ,v " MMK XVIII, St. 18, str. 131. /С/Г\ , : , r , i n ' T u.u*-u nïl.f snili>ii / Ifflll • " MHDC VII, št. 438, str . 165-168. • ,M • £3 ли MI ti ? IUI!)/' '* ™ MHDC VII, ät. 416, str. 156—157 (orig. Kronika Janeza Vetrinjskega): ».v.4iquiaipotenciorês"terre ™ m Henrico rege in Bohemia versabantur, Carnioliam Heinricus, comes Goricieiaššištentibus sibi 'comi- UDus de Orteiiburch et Slavice gentis potentibus (suis affinibus)),subiugavit.n(Insutraq_ué terra, maxima uesolacio facta est,", quia disturbium.ihocilmessis,i;tempore" âgebatur.).;jH;:WiesfleckeriI Diespolitische Ent- wicklung der (Grafschaft, G6rz ,und . ih r ,Erbfs l l an Österreichs Mitte», 'des'ilnst.:. für Osterà Gesch., LVI. Band, 1948, str. 344.' Тг; ,v. •>. y ч : , . i .^-l -, . -).«. i/ / •"' -"».MHD&.yill/ät. 51, str. 18-19. a I,»..(.,IH-I , ...A !/ ü , i . ) "...-. i» IMU,- IM I ,..n',n - / "A Z MHDC.VIH, .St. 47, str. 16-17.: i> , „|„i, ,«') -Л ,--i..m^:t/ i, м -«-„In. ,ч-„ i l l .,•>,• ЛЈ •'./'. » MHDC VIII, št. 346, str.,106. ,!.Ji„ t.,. , , ( „ . • .„• m Mi »VI .'..-.<'•., IU-,! '••.- . ; , . , : : ( . •! . , - . . , . »I i? Prim.iCamiola,II,!;str. 53-^54. •„-.•! , , , • , ; , , . ,, ,- ,À-\, A >., / r,- ,..,, „ „.,. • , -,.. r ; ™ MHDC X, И/42, str. ie?.ït. 43,-,str.il»r-17;.ït.*4, str.-18. .• i ' i - ,.fi - ' t ; . , - .. -i ••- ' . 226 D. KOS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU marke in Metlike« kanil polastiti brat vdove Ane, Habsburžan Albreht II., ki pa se ni mogel obdržati proti pokojnikovem bratrancu Albertu IV. Goriškemu (sinu Alber­ ta III.). 7 1 O teh intrigah izvemo slučajno nekoliko več iz diplome vojvode Albrehta Avstrijskega, ko je julija 1339 podeljeval Frideriku Zovneškemu hišo in dvor v Ljub­ ljani.^ Pravi, da je to posest imel pre j s in Herberta izGradaca, ki jo je izgubil, ker je prepustil Belo krajino Albertu IV. Goriškemu (»vntrewe wegen, di si an vns und an vnserm land getan habent, daz si phleg Metlikh vnd waz darzu' gehöret, di wir in enpholhen heten, den graf en von.Gortz an vnser wizzen vnd willen geben vnd ingeantwuert habent«;. Tako smo našli »krivca» za habsburški polom v Beli krajini! Usode Herbertovega sina, ki mu je Albreht Habsburški tako naivno zaupal upravo Bele krajine, ne poznamo. Zaradi neuspeha se je po nasvetu Habsburžana morala januarja 1340 Ana odpovedati gospostvu v »Slovenski marki in Metliki« v korist Alberta IV. Goriškega.1? Habsburžani pa so se trdno zasidrali na Kočevskem in v jugozahodni Beli kra­ jini ter;tod prevzeli vse patriarhove fevde.v svoje roke. Ortenburške.Poljane so od­ slej formalno podeljevali Habsburžani — že avgusta 1338 sta jim Oton in'.Albreht Habsburška potrdila vso posest, vključno sKostelom in Poljanami.7 3 3 .,, Ostanke celotne goriške posesti so junija 1342 delili bratje Albert, Majnhard in Henrik. Mehovo, Metlika, Črnomelj, Žužemberk,. Višnja gora, *Sumberk in.drugo, kar je Goriškim ostalo v Marki. in Istri, skupaj .s fevdi in naslovom palatinskega grofa, je pripadlo najstarejšemu, Albertu IV.7? Delitev posesti je pomenila cepitev Goriških na goriško in istrsko vejo, katere edini predstavnik je bil Albert. Leta 1364 je sklenil z vojvodo Rudolfom IV. dedno pogodbo o vzajemnem dedovanju, ki se je izpolnila pozimi leta 1374, ko je z Albertom IV. .izumrla istrska veja, goriških gro­ fov.7? Vojvoda Albreht Avstrijski je nemudoma zasedel grofijo »Slovenska marka in Metlika« in že 24. marca 1374 potrdil.vse privilegije, ki so jih Goriški kdaj dali grofij»-78 . - , .. . ' i- • -' Pod Habsburžani je grofija skoraj dve stoletji obdržala svoje deželno pravo, glavarja in upravo. Ograjno sodišče pa je ukinil Maksimilijan I , s puhlim izgovo­ rom, da ima deželica baje premalo plemstva za prisednike.7 7 V drugi četrtini 15. sto­ letja opazimo proces širjenja Kranjske in njenih kompetenc na vseh ravneh. Leta 1428 je bila Kranjska formalno razdeljena v štiri četrti (province, glavarstva) — eno teh je bilo glavarstvo Metlika ali »an der Mark« (Metlika in Slovenska marka). Po Hauptmannu je prišlo do uveljavitve reforme šele za vlade Friderika III. med letoma 1438 n 1441, ko naj bi se glavarstvo Metlika razširilo izven starih meja proti zahodu do Ribnice in Ortneka (istega mnenja je tudi Valvasor).78 ,, ' Zelo redko se uporablja izraz »Marka in Metlika* le takrat ko gre za potrditev starejših privilegijev ali omembo naziva kneza kot gospoda grofije.79 Kot »grofija Metlika* z lastnim glavarjem se omenja večkrat med leti 1431 in 1499!80 Torej znat­ no dlje kot trdi Hauptmann. Njegovega opisa obsega grofije, ki naj bi segala do Višnje gòre, ni moč zanesljivo potrditi. Ime se izven Bele krajine širi le še na pod­ ročje far Mirna peč in Smihel.81 Morda je Hauptmanna zavedlo ime »herschafft in der Mettliki, ki pa ima lahko pomen zemljiškega gospostva, ne pa »grofije Metli­ ka«.8 2 Podobno težavo povzroča tudi termin »àmbt in der Mettlingt. ki ga uporablja î ' . ' ~* v ' ' 71 Hauptmann, Erläuterungen, str. 439. . • 72 GZLj 1/48. ' ' ' 73 MHDC X, št. 115, str. 50. " a HHStA, listina 1338 avgust 7 (prepis ZIMK). " MHDC X, St. 161, str. 62-64. 75 Hauptmann, Erläuterungen, str. 439. ". 76 AS, listina 1374 marec 26. 77 Vilfan, Pravna zgodovina, str. 206. t та Hauptmann, Erläuterungen, str. 444—446. Enako tudi Grafenauer, o. c , str. 389—390 v v i /i Д 5 ' ri"? a Î ? 8 8 , m a i 1 0 ; l i s t i n a 1 4 4 4 m a r e c 4 ' M - K o s ' I z metliškega mestnega arhiva, Etnolog X—XI/1937 — 9 ( = Etnolog), št. 8, str. 35—37. •»n Ac.A , - ' . - l l s t i^ a . , 1 4 3 1 a p r i l ^ ' t u d i objavil M.Kos v Etnologu, št. 3, str. 28—30; MMK XX, št. 380. str. Л5; AS, listina 1447 september 18 in 1498 marec 21; Carniola I, št. 531, str. 238 in št. 505, str. 232; A. Ko- blar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK I I I , str. 65 (tudi v letnikih I in II) 82 *5" r ' . ? " * Л 4 Л 8 , т а г е с 2 1 - Nadäkofijski arhiv Ljubljana. Fond Novomeški kapitelj, fase. I, št. 10. AS, listina 1385 julij 4; listina 1414 avgust 1; Etnolog, št. 4, str. 30—31. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41'• 1987 . 2 227 cesar Friderik v transakcijah s Pankracem Turjaškim med 1470 in 1492.83 Očitno je z izrazom mišljeno deželnokriežje zemljiško gospostvo Metlika, ne pa celotna gro-, fija. Izraz pa pušča dvom glede funkcije glavarja grofije in upravitelja zemljiškega gospostva. Zanimivo je,' da se grofija oziroma glavarstvo imenuje каг-аМегШг«84; in se po listinah omejuje le na osrednjo'Belo krajino; šmihelsko in mirnopeško faro, brez gospostva Poljane, zato pa z vasjo' Brašljevica85 (danes v Hrvatski),'ki je bila z naselitvijo Uskokov v 16.stoletju de facto'izgubljena za Kranjsko. O upravnem sistemu v- grofiji ne vemo kaj dosti; Glavar je imel najvišjo sodno in vojaško funkcijo nad plemstvom in s tem nad dogajanjem v grofiji oziroma gla-, varstvu. Zdi se, da je poleg tega glavar nadzoroval knežje fevde in upravljal državno posest oziroma gospostvo Metlika. Njegov namestnik je bil upravitelj (verweser). Po­ znamo le tri nosilce funkcije upravitelj a.. Leta 1388 je bil to Nikolaj Hmeljniški,86 leta 1405 Nikolaj Plesell8 8 3 Iter leta 1476 Bernard-Katter,;sicer ambiciozen Metličan.87 Grofija »Slovenska marka in Metlika« jeipadlaJ Habsburžanom v roke prav v . času krize in bojev znotraj družine med bratoma Albrehtom III. in Leopoldom III. za očetovo dediščino. Ko so se leta 1379 razdelile habsburške dežele na albertinsko in leopoldinsko vejo, je' slednja dobila s Koroško, Kranjsko in' Štajersko »tudi go­ riško dediščino — grofiji Istro in Slovensko marko z Metliko. Spori v rodbini 'so'se nadaljevali do letä 1463, ko'je iz bojev izšel kot edini zmagovalec cesar'Friderik III. 8 8 Prvi habsburški glavar v grofiji je bil Nikolaj Hmeljriiški, ki se omenja leta 1375.89 Značilno za'nadaljnje podeljevanje te službe je,r da je HabsburžamV nikdar> niso podelili predstavniku katere od starih plemiških družin iz obdobja goriških grofov. Spomin na sina Herberts iz Gradaca in nezanesljivo belokranjsko plemstvo je bil še živ! Nasprotno pa je nekaj najbolj • lojalnih plemičev iz Bele krajine bilo deležno najvišjih kranjskihslužb. ' ' " " ' • . ' • ' ' ' Med leti 1400 in'1411 je bil glavar Seifrid Gamberški (Gallenberški), ki je leta 1405 postal še kranjski glavar.90 Najkasneje leta'1423 9 1 se je pričelo glavarstvo zna­ nega kranjskega plemiča Hansa Hohenwarterja, ki je bil glavar še leta 1432.92 Nekaj kasneje so se-Bele krajine dokopali Celjani, verjetno so jo dobili v zakup.9 3 Na ključna mesta so takoj postavili svoje ljudi. Valvazor zaradi odklonilnega.odnosa do Celjskih to obdobje gladko preskoči.94 Leta-1447 je »metliško grofijo« upravljal Ulrikov glavar Jurij Kolenc,95 tri mesece pred Ulrikovo smrtjo pa Baltazar Sevniški.96 čeprav je Bela krajina neposredno mejila na posestva celjskih 'sorodnikov- Franko- panov, sredi 15. stoletja, ni opaziti pretirane aktivnosti, Celjskih-v tem delu Kranj­ ske. Leto dni po Ulrikovem'žalostnem koncu srečamo.na mestu glavarja sorodnika Hansa Hohenwarterja .— Andreja.97 Ta je funkcijo zvesto opravljal do maja 1470, ko mu je cesar zamenjal grad in glavarstvo Metlike za urad v. Ribnici.98 Oboje je imel v zastavi za 2500 dukatov, ki jih je svojčas posodil vedno »suhemu« cesarju. Glavarstvo je moral odstopiti mogočnemu Pankracu Turjaškemu, ki je vse skupaj 8 J Carniola I, št. 500, str. 230; št. 501, str. 230-231; št. 535, str. 239; št. 537, str. 239. 8 4 AS, listina 1393 maj 20; listina 1403 marec 28; listina 1430'maj 1; listina 1536 oktober 13; GZLj. IH/76 in X/95, MMK XIV, št. 23, str. 43; št. 29, s tr . 45—46; št. 51, str. 53; št. 56, str. 54; G. Widmer, Ur­ kundliche Beiträge zur Geschichte des Gottscheerländchens 1406—1627, VII. Band, Quellen und Studien zur Kunde des Grenz- und Ausland Deutschtum, Plauen i. B. 1932, str. 33—34. , 8 5 MMK XIV, št. 29, str. 45—46; št. 56, str. 54: >Wraslasdorf in der Mettlig«. 8 6 AS, listina 1388 maj 10. "• Nadškofijski arhiv Ljubljana, Fond Novomeški kapitelj, fase. I l l , št. 4. 8 7 Carniola I, št. 507, str. 232—233. 8 8 Grafenauer, o. c , str. 390—394. 8 9 AS, listina 1375 junij 23. 9 0 MMK XIV, št. 23, str. 43; prim. J. W. Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Crain XI, Laibach 1689 ( = Valvasor), str. 383—389. 9 1 E. G. Pettenees. Die Urkunden des Deutsch-Ordens-Central-Archives zu Wien I, Leipzig 1887 (= ANVR), št. 1822, str 481. 9 2 ANVR, št. 1826, str. 482; št. 1879, str. 500; MMK XIV, št. 51, str. 53; GZLj X/52; AS, listina 1430 maj 1. 9 3 Hauptmann, Erläuterungen, str. 440. 9 1 Valvasor XI, str. 383—389. Ne omenja niti Celjska kronika (izdal L. M. Golia, Maribor 1972)! " AS, listina 1447 september 18. 9 6 AS, listina 1456 september 13. 9 7 Etnolog, št. 8, str. 35—37. Valvasor (XI, str. 383—389) ima podatek šele za leto 1462! 98 Carniola I, št. 477, str. 119; št. 498, str. 229; GZLj HI/76; AS, listina 1466 januar 6; Widmer, o.e., str. 33—34; HHStA, listina 1470 maj 10 (prepis ZIMK). 228 D- KOS: BELA KRAJINA .V POZNEM SREDNJEM VEKU vzel v zakup za 200 "dukàtov letno.99. Andrej Hohcnwarter je bil kasneje glavar v Celju in cesarjev svetovalec. Turjačani so bili na Belo krajino tudi intimno nave­ zani, saj so si iz nič ustvarili kar lepo posest, še več so jim preprečili turški vpadi. Lëta 1492 je Pankrac moral vse prepustiti Žigi Piršu,1 0 0 ki je bil sin'bivšega celjskega oskrbnika na' gradu Fridričhstein-ria Kočevskem'.101 Žiga Pirš je obenem upravljal urad Ribnica,102 préd tem pä\v Kočevju špekuliral z zakupom deželskega spdstva.103 Kot glavar se omenja do leta 1517.1M.Sledil' mu je sin Hans,1 0 5 ki je bil živ^še okto­ bra 1533.106 Za njim je'dolžnost prevzel deželni komtur Nemškega viteškega;reda Erazem Turn zum Kreuz,107-za katerega Valvazor.trdi, da' je bil glavar do leta 1556, nato pa je »deželni knez del gospostev, ki ležijo v Slovenski marki in Metliki, podelil različnim gospodom«.10" Po tem letu dejansko izgine.vsaka sled nekdaj dokaj samo­ stojne grofije.'Najpomembnejši vzrok za Reorganizacijo je bila bližina turške^mejc, ki je terjala centralizirano upravo) obmejnih »področij Kranjske. ^Deželni knez je,od zakupov svojih .gospostev imel < večjo-koridt,'.kot če b i jih upravljala neposredno komora in vicedom. . ' . - • ,, - , .. , , 0 i _.? ' Poseben razvoj gospostva Poljane se je; nadaljeval do izumrtja "Celjanov. No­ vembra "1377 -je celjski grof" Herman I.-sklenil dedno'pogodbo z grofom (Friderikom Ortenburškim.1 0 9 Po njej naj 'bi tudi gospostvi Kostel in Poljane pripadli (Celjanom. Kòriéc 14. stoletja so Ortenburžani upravljali Poljane posredno preko.zastav in za- kupov. Znan je le Lovrenc iz Škofje loke, ki je.imèl na ta način leta : 1399 v posesti zastavljene Poljane za čedno vsoto dukatov.1 1 0 čeprav so Celjanii že'leta-1418 de facto prevzeli vsò ortenburško posest; je oglejski patriarh Ludvik šele leta 1425 podelil grofu Hermanu H.ortenburška gospostva na južnem Kranjskem,,ki so bila de iure pravzaprav še vedno le oglejski fevd!111 Z nastopom Celjanov sta :se sredi 15. stoletja osrednja in jugozahodna Bela krajina prvič znašli pod istim gospodom. '• , -{ ' Po 'Ulrikovi smrti so vso posest podedovali Habsburžani' ter jo"počasi: spravili v »denar«,-1, j . zakup. Poljane so leta 1466 zakupili Erhard Hohenwarter in njegova sinova Stefan in Andrej, k i j e bil istočasno glavar v Metliki, za 100 funtov denaričev in 100 veder vina' letno:1 1 2 Gospostva Poljane, Kočevska reka,-Zajčji vrh in Stegberg je nadzoroval še poseben.. » amt m ani., ki je bil neposredno odgovoren ' vicedomu v Ljubljani. Njegova naloga* je bilo zbiranje inodpošiljanje zakupnih.1 1 3 < •V' začetku 16: stoletja je prešel'«proces izoblikovanja državnih meja'v Beli kra­ jini v fazo državne kontrole'in ukrepov. Kot glavni vir nam služijo'pri določevanju meja opisi deželskih sodišč iz konca 16. ali začetka 17. stoletja; Od' takrat pa vse do danes je najzanimivejša severovzhodna meja Bele krajine,- ki s svojim nemo­ gočim potekom opozarja, da ima' drugačno podlago kot ostale "belokranjske meje. Najkasneje'do 14. stoletja sta se izoblikovali deželski sodišči Zumberak iriflMë-' tlikâ.114 Mejo med njima je določevala meja osvojitve in kolonizacije oberi-'teritorijev' v 12. in 13. stoletju. Glede na to, da meje ni predstavljala naravna ločttic'à''tem"več, slabo poseljen hribovit in gozdnat svet, je bila speljana v dokaj ravni,in (neprecizni črti. Natančneje jo je bilo treba določiti, ko so se v tridesetih *letih «16̂ i stoletja v Zumberak začeli naseljevati Uskoki. Tega posla, ki sta se ga lotiIa-,:Iyân Lehkovič, in : Tomaž Erdödy, so se baje še leta 1610 spominjali »devetdes'ètlèttìi ihjštoletrirjpbd" ft' irai W ' M Ì ; ' . Ì ' лЛ '• » Carriola I, št. 500, str. 230; št. 501, str. 230—231. eiiui'thi -I /iihn Ut ПпЛ'лк/ 100 Carriola I, št. 535, str. 239; št. 537, str. 239. .ШЈ- CIS .il* .Toč tè .1 u'oiiiie.') ' 101 Widmer, o. c , str. 33. №!; OM nit . > .., .n i jeml inD " 1 И AS, listina 1493 april 24. .£_• jimii iOT.I umiril .V.l. ' 103 Widmer, o. c , str. 36. - . / / . 1 . .mhq -XX i;t .O. M 7 1 / Л1Ш K '» Etnolog, št. 14, str. 44—45; St. 15, str. 46; GZLj X/95, X/99; AS, l istiri«15№ marec/lOHnl 1517! februar 2; IMK I I I , str. 65. Л1 t-Љ n * m i J i ] u d HÏJ-ЈЧ-ЈГЧЧ O :i " 105 Valvasor XI, str. 383—389. . f« .;it ,<хм .1? ',T/"'A - . 1 0 6 A. Ivić, Dolazak Uskoka u Zumberak, Vjesnik'IX/1907,išt. lOrs'trV'l^M -ц, niai 12 IV//.I. '• 107 AS, listina 1536 oktober 13. t i u ' и» Valvasor XI, str. 383—389. ми ilt ,n-j»ini i-ilniil-iìl .пимиИншН " т MHDC X, št. 837, str. 262 in št. 838, str. ~263Jnt-> ) iîii. нџпин, -J/ Ж -1Ж i l- . ! / л,„и,\аЧ •' »» HHStA, listina 1399 junij 22 (prepis ZIMK). Ki vnUimv Ш ! „pi.t-il V 111 HHStA, listini 1425 maj 6 in 1425 maj 13 (prepis ZIMK). i i Mrir.)ri-w .Ioli hiiiiti.' VI 112 Schumi, objava v AH I, str. 64. | <;mi ¥.?.). \Ai. .-iv | / i , , - i ; , 'u / Tl. üf. -il- r .It ;.•>',,n,.-I "• 113 Widmer, o. c , str. 34. <•/ ; sui i l . ::i i; i hv,.„n,.) ' 114 Hauptmann, Erläuterungen, str. 479— 480. ,!>11Ш «ni no; i dl i»m DT/1 ...n<-,i / i z l i l i l-ï. -U i l ' ' "ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 .1987 . 2 ' • .' 229 ložniki«. Trdili so še," da sta svoje delo označila 'z- mejniki.1 1 5 Ce upoštevamo preti­ ravanje pri 'navajanju' starosti, 'bi ustrezal čas okoli leta 1560,' k o ' j e bil-Lenković uskoški glavar" v Zumberku'(1546—1563). S tem se sklada tudi Lenkovićev široko : potezni načrt zamenjave'posesti tistim fevdalcem, ki so imeli kmetije in podložnike v Zumberku^ zâ neko 'drugo, da bi lahko v Zumberku naselil'čimveč Uskokov. V ta namen je 'žrtvoval gospostvo MehovO, kar pa ni zadostovalo. Novembra 1548 je končno izsilil, da so se pleterski prior, kostanjeviški opat, Erazem Purgatali, Stefan Semenič,'Jurij Cušperški; Pavel Colnić, vdova Ivana Wernega in komtur;Nemškega viteškega reda odpovedali številni posesti v Zumberku, zato pa dobili posest v go­ spostvu Mehovo, deloma tudi v Beli krajini.1 1 6 Neposredno za tem je moralo priti do natančnejše razmejitve', ki sta jo izvedla Lenković in Erdödy. Na trdnejšo razmejitev so vplivali nenehni spori med Metličani in belokranjskimi kmeti ter Uskoki, ki so se »oskrbovali« V Metliških gózdovih'in poljih.117 ; ' ' : •take in drugačne mejne'spore je'sklenil kra l j . Ferdinand končati, zato je za prvi maj 1550 ukazal 'v Samoboru sestanek posebne komisije, ki bi uredila mejna vprašanja med Kranjsko in Hrvaško. Slo; je'predvsem za spore'glc'deVsodstva,-zem­ ljišč, ribolova, paše', meja itd., ki so izbruhnili s prihodom Uskokov v Zurriberak, Tod so namreč imeli interese tudi hrvaški plemiči. Kranjski stanovi so za' svoje, za­ stopnike pooblastili Ernesta Viljema Raspa, Viljema Prahnspefgerja in Martina Gala, kralj Ferdinand pa Jur i jà Sturckhâ kot 'zastopnika' dolnjeavstrijskega komornega prokuratorja. Sturckh je 'b ï l odgovoren kranjskemu vicedomu,'' deželnemu' glavarju in upravniku. Od kralja' imenovani komisarji so bili*Hans Joseph baron Egg!in Hungerspach, Jakob Lamberg, Jakob Raunach, Martin Bistriški in Karel Purgstaller za Kranjsko ter škofa Jurij Tompa in Martin Zeberdinus, Luka Sekel in Pavel Rat- kaj za hrvaško stran". Ce bi sé delegaciji sami ne mogli sporazumeti, je kralj po- oblastil še Franca'' Turna in -dr. iur. Bernarda Barba za posrednika. Ferdinandu je bilo veliko do uspeha na pogajanjih in je posvaril obe strani, naj še izogibata pro- vokacij. Seveda ga nihče ni poslušal. Hrvaško1 delegacijo je namreč v Samobor spre­ milo večje število vojakov, kar je izzvenelo kot grožnja Kranjcem, obenem pa so silili priče od vsepovsod: da so jim pritrjevali. Kranjci so uvideli, da bi bili'ob even­ tualnem glasovanju preglasovani, zato so po enem tednu pogajanja prekinili in; pred­ ložili, da se vse pritožbe izneso pismeno za naslednji sestanek v Kostanjevici. Kralj je septembra 1550 spet sklical sestanek, to pot :v Strassgangu pri Gradcu, vendar o tem nimamo nobenih vesti .m? Ce natančneje pogledamo posest, ki so jo fevdalci-leta 1548 zamenjali, vidimo, da gre za staro posest oziroma vasi, ki jih srečujemo v dokumentih tekom srednjega' veka. Največ posesti sta v Zumberku imela deželnoknežje gospostvo Zumberak in kostanjeviška opatija, ki sta obsegala vasi v sektorju Sošice—Kupčina—-Cerovica— Sošice.118 Vmes in okrog so imeli posest ostali fevdalci, ki so jim leta 1548 vzeli kmetije.119 Prav noben vir do'začetka uskoških selitev ne omenja kakršnegakoli na­ selja na področju Sveta Jera—Krašnji vrh—Liješče—Popovići—Sveta ' Jera, torej južno od starega srednjeveškega jedra oziroma severozahodno od Metlike ha današ­ njih hrvaških tleh. Tod je steklo uskoško naseljevanje in krčenje pragozda šele v 16. in 17. stoletju,' na kar nas opozarjajo značilni toponimi, zvezani s patriarhalnimi rodbinskimi imeni (Sekulići, Bulići, Radatovići itd.), in jadikovanjc Metličanov leta 1610, da' tv bližnjem Zumberku naseljeni Uskoki neprestano delajo škodo v gozdu, ... "'•'"' AS, i Urbar/Metlika iz 1610, H/8u: »Weliche jetzt besehribne gerichts confinen diser herrschafft eltiste vnnderthanen, so bey nouzig vnnd ain hundert jarn alt vns aus gebisen haben, mit disem ver- melten, das sie auch vor jähren, da herr Lenkhouitsch vnd herr graf Thomas Erdeudi g. bemelte gerichts "e h* 0 1 1 ^ . ' " ^ n . vnd an allen orttes marchstain geseezt, mit und bey gebesten, stain, vnd haben soliche " Г ' m ? ? п ' ' п е ћ ' e b n e r : m a s s e n ï 'w ie an jezo innen auss gewisen haben.« 1,î;al.' ,o ,.'c.-fstrNS—'•№:»' • •".<•«) m. Mi ' O C " s t r - 4 1 - U r b a r Metlika iž'1610. u , M a l . o.e., str. 47. AS, Deželni stanovi za Kranjsko, fase. 104 in E. Laszowski, O uređenju međa irvatske naprama Kranskoj godine 1550, Vjesnik VIII/1906, sir. 178—186. , „ . . . . , A ! > . Urbar Zumberak iz 1531, Komisija za fevdne zadeve, škatla 23. J. Mlinaric, Topografija po- w iS w n ^ e v i š k e ôpàtijei'Manbor'1972, kartel' '* •>!'•" ' ^ - " ' • M a l . ' o . ' c i r s t r . 45M w;.fc. . . i i ,.i :.! . , , ; , .. . . a u f . . . der kirchen St. Gerdrut also mit dem anderen agkh auf sihier vnd beschleust dass gezierkh bey dem Dedny prun . . . focht sich (sodišče, op. D. K.) erstachen sollich alhero gehöriges gericht bey dem Wasser Khamniza genant . . . . . 122 MMK XIV, št. 56, str. 54. 1 2 5 Mal, o. c , str. 37. Mal, o. c , str. 139—144. Slamna Ш A S ' E ^ ! , c L i c e i s k i k a t a s t e r '"• !824: k. o. Dole (44), Hrast (97), Bušinja vas (356), Grabrovec (64), la vas (276), Bojanja vas (18), Radovica (224), Drašiči (43) in Božakovo (20): oštevilčene so mape! ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 •' 1987 . 2 - n 231 turalni spremembi so botrovali še turški vpadi ali vsaj strah pred njimi, ki so' ne . katere prisilili na hiter odhod (na primer Turjaške), (ne)naključna dedovanja, zla­ sti pa kriza fevdalizma, k i j e razkrajala okostenele manjše^ fevdalce. Od 16. stoletja naprej izgublja B.ela krajina pri. plemstvu zaupanje, kar ima za posledico, da se število fevdalcev manjša. Ostane le malo plemstvo, medtem ko se veleposestniki, kakor so bili Turjaški, izselijo. Izjema je cerkvena posest, ki je vsa v lasti Nem­ škega viteškega reda; ta si nimbgeLprivoščiti odhoda iz (»vročega« območja, ker je bil obenem tudi edina cerkvena oblast. Cerkev pa ne zapušča svojih »ovčic« ! 16. sto­ letje je torej čas, ko se Bela krajina, znajde na marginalijah družbenega in ekonom­ skega (ne pa vojaškega) življenja Kranjske. ; . , л , ' .',• Poseben problem predstavlja analiza posesti posameznega fevdalca. Vsi nam znani srednjeveški urbarji zajemajo le tri najpomembnejša gospostva: urad, Tur­ jaških, gospostvo Nemškega viteškega reda in del gospostva Mehovo (delček mehov- ske posesti je krajši čas pripadal gospostvu deželskega sodišča Kamnik). Sele iz 16. stoletja imamo po dva davčna registra in urbarja za gospostvo Metlika ter enega za gospostvo Poljane. To in pa seštevanje ter odštevanje, omemb iz preostanka listin še zdaleč ni dovolj, da bi natančneje določili posest vseh fevdalcev,,četudi nam je postulat retrogradna metoda! Tu mislim na izoblikovanje deželnoknežjega gospostva Metlika in posesti Nemškega viteškega reda, ki imata korenine v 13.. stoletju: Zato sem oba uvrstil na konec tega pregleda. V veliki večini gre za raztreseno posesl posameznih fevdalcev po vaseh z izjemo severovzhodne Bele krajine, kjer sta bila le komendsko in metliško gospostvo. . . . . . . Prvi, ki je želel opozoriti na pojav plemstva v Beli krajini, je "bil Franc Šumi. Trditev, naj bi žena kralj a Andrej a II., Gertruda Andeška skrbela za* razvoj lastnega plemstva, je podkrepil s pojavom nekega Henrika von Gurench iz leta 1228, ki je po njegovem imel sedež (v Gorencih pri Adlešičih.126 V resnici gre za koroškega mi- nisteriala Henrika iz gradu Podkrnos, ki je res živel vsaj do leta 1238.127 Zato 'bi bolj v poštev prišli višnjegorsko-andeški vazali, ki so pričali patriarhu Bertoldu v že obravnavani darovnici leta 1228.128 Omenjeni so: Gotefridus in Wintherus de Cro- nowe (Kronovo), RÙdeger 'de Rutenberc (Cretež), CÙnradus Gallo, Ulricus (de) Pri- secke (Prežek), Meinhardus in RÙdolfus de Nazzenvelt • (Mokronog), Meinhardus de Hohenowe, Albero, Adeloldus in Fridericus de Hophenbach (Hmeljnik) in Diete- ncus Cuzo. Po Hauptmannu gre za stare višnjegorske ministeriale, razen Konrada Gala, ki je andeški. Vse te je Henrik Andeški priženil.129 Bolj kot to nas zanima, ali so ti ministeriali imeli posest tudi v Beli "krajini, saj sedeža prajv gotovo niso/ Sodeč po kasnejših virih pridejo v poštev ministeriali čreteški in Hnieljniski. Posest prvih se omenja šele v prvi polovici 14. stoletja: leta 1330 je imel Greif Čreteški šest hub, ki so bile fevd koroškega vojvode Henrika' Tirolsko-Goriškega.130 Hmeljniški so do­ bili v fevd hubo in dvor pri Rosalnicah od grofa Henrika H. (prej jo je imel Ni­ kolaj Mehovski).131 Čreteški so prisotni (v Beli krajini še leta 1334 in 1342, ko je Greif dobil od Herberta iz Gradaca tri hub,e v Lipovcu in Kalu,1 3 2 njegov naslednik Leopold pa se je zapletel v spor Okoli dediščine po Nikolaju Sumberškem.1 3 3 Kot sem opozoril, so imeli koroške vojvode v »Slovenski marki in Metliki« v 14. stoletju poseb'he fevde, ki so" izvirali še iz sklopa'Spanhéknske dediščine. Span- heimi so bili obenem koroški'vojvode in imeli oblast nad* Belo krajino. Svoje fevde so iimeli še Goriški grofje. Pomislimo lahko še na nekaj: s prihodom Španheimov se je bistveno spremenila celotna podoba Bele krajine (kolonizacija). Spanhe-imi so morali upravo, da bi sploh, lahko začela, prepustiti deloma svojim vazalom (mini- л . ,, , ш Schumi, AH I, str. 66. г (1238) G r a d i v o V> š t- 1 2 3> s t r - 7 1 I12»7); št. 311, str. 165 (1220); ät. 515, str. 256 (1230); št. 693, str. 331 "* Gradivo V, št. 486, str. 242-243 (1228). !» HauPtmann, Erläuterungen, str. 397—398. f° Carniola II, str. 53—54. MMK XVIII, št. 18, str. 131. m ^ K X V I n - š t- 51. str. 151. 133 MMK XVIII, št. 67, str. 160-162. 232 D. KOS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU sterialom), kar je vodilo do cepitve njihove lastne posesti. Sele,tedaj je lahko prišlo do vdora ministerialov, ki so si razdelili fevde. .^ . ' , , ->v . . . , > Ni povsem-jasno;'ali gre pri formiranju tega nesvobodnega plemstva le za*dvig nesvobòdnih služabnikov.1 Dvomiâno lahko, da' so belokranjski nesvóbodni plemiči pripadali višji ministerialiteti (ali »gospodom«). Moramo jih uvrstiti v krog vitezov ne glede na to,-da-so vsaj Črnomaljski in Gracar j iv 15. stoletju-izpolnjevali pô - goje za naslov »gospOdoV« (ker' je bilo za'to'ivažn'o4e-še premoženje) л Poleg-vite­ štva moremo"domnevati še>obstoj nekdanjega nižjega ; nesvobodnega- plemsity'a, ki je še leta 1365 nosilo naziv »knechte«-'(hlapci, oprode). V 14.'stoletju, ki nam.je.po ohranjenih virih še dostopno, so se razlike'med obema''slojema znotraj nekdanje ministerialitete večinoma že zabrisale. Ohranila se jè le - gospodarska; razlika, saj imajo vitezi.(Črnomaljski,-Gracarji, 'morda Semiški; Krupski in Metliški)' že v 14, stoletju mnogo večjo posest-kot potomci nekdanjih' militòv' ali nižjih ministerialov v širšem pomenu besede (Per'tendorferji;'Syebenhauerjf itd.). Za 14. in 15. stoletje bomo zato obojne • imenovali kar vitezi! Nižje plemstvo se je osamosvojilo 'zlasti v zgodnjem obdobja Goriških, - . • < « : , '«» MMK XVIII, št. 71, str. 166. '» MMK XVIII, št. 89, str. 172. ™ HHStA, listina 1414 maj 1 (prepis ZIMK). "i AS, Urbar Poljane 1576. i" MMK XIV, št. 77, str. 61. 173 Carniola I, št. 469, str. 32. Etnolog, št. 10, str. 40. »« Carniola I, št. 508, str. 233. i" Carniola I, št. 509, str. 233—234. . ,. . , • ™oi- "* Carniola I, št. 531, str. 238. listini je bilo takrat priloženo reverzno pismo z urbarialnim reg' ström, ki pa je danes izgubljeno. "' GZLj VI/80. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987.. 2 235 GOSPOSTVO GRADAC LETA 1523 IN 1527 ., ' ' " '•' l "•' ' • • Ì523 " Vasi • ' . > . >. i u. . , . .. hübe podruzniki t i • . ' ' 1527 hübe Vranoviči . . i L- »pred Otokom« , . , , Cerovec Zastava »nad Jamo« t r , Vojna vas , Mihelja vas Volčja vas "' ; '•"' ' G r m i- ' P r i m o s t e k -.<.. Otok . Podzemelj Sv. Martin v Podzemlju j Kapljišče •- *. »Usagarhoff«,,-,,„, •_<.. Boršt l . , , »Nova Zastava« »Pinkach« ' ' Okljuka Hrib , »pred njivami« Strekljevec Kal Goliše • t - »cerkveni kmetje« t «•ogrski rovt pri Kostelu« - », . S i l , i / j - ' 1 6 ' > I . . . i ' : ' , lì . , ° , 4 11 •'• . " • • • • • • • • ' - ? , e J . * • - 4 . . 2 ." V" ./' ' " 1 Ji n, • ! 5 I i - , . ' .>( . l 0 . t • . , , . I 2 14 ') . ' 'C .v • ' ta" 'J / 1 .• 1 o< •(• 8 4 4 • r 3'Г 3 ' ' 5 1 ••« 7 1 . 4 ' ' 5 - 1 7 ' .. 2 19 ' I r t . 16 ' 3 5 8 3 1 2 •-•-• 2 i i — 2 12 3 10 SKUPAJ 147 22 106 ki z Blagaji oziroma bosansko Krupo niso imeli nobene lzveže. Dodatne težave so povzročale še družinske zveze Blagaj ev ž nemškim'plemstvom in njihova prisotnost na Kranjskem. Blagaji v srednjeveških nemških virih" nosijo naziv »von Krup«, kar je že Valvazorja napeljalo na misel', da so óni zgradili gràd Kriip'a v Beli krajini. Zato je tudi trdil, da je bila Ana, sestra, grofov* Otona in Friderika Ortenburških, poročena z enim od vitezov iz Krupe v Beli krajini. 1^ V resnici je bila poročena z Dionizijem Blagajem, ki je imel'posest v okolici čreteža. 1 7 9 Nikdar v srednjem veku ta mogočna hrvaška rodbina ni bila aktivna v Beli krajini. Zanimivo je, da je napako pri identifikaciji, napravil tudi kritični Milko Koš.180 V 14. stoletju vernò le za enega predsltavnika rodbine iz belokranjske Krüpe' —'Seifrida, ki je bil poročen s Katarino Turjaško.1 8 1 V 15. stoletju so imeli gospostvo Hohenwarterji do leta 1483, ko je umrl-celjski glavar Andrej 'Hohenwarter. Njegova dedinja Margareta'sé^je Poročila z Moricem pl.Purgstalom. Novim lastnikom je ostalo ime »von Krupp«, ^urgstali so bili lastniki gospostva še1 za časa Valvazorja.182 Malo znana, a stara je familija vitezov iz Metlike (de Novoforo, vom Newem marcht). Kot priča ime, so mieli svoj sedež v Metliki; verjetno so bili kas'telani v metliškem gradu in imeli delež pri upravi goriške grofije »Slovenska marka in Metlika«. Prvič se omenja leta 1300 neki Wieschotzer de Novoforo.183 Kaže, da so » ministeriali imeli vojaško vlogo pri goriški upravi grofije. Večkrat so spremljali f ^ k e j p - o f e ter se potikali po Goriškem'. Leta 1309 so znàni Poya in sinovi Seifrid, !» У?1та8°г XI, str. 322. đanest tao? a l i fe y — Bl""abas, Codex diplomaücus comitum de Blagay, Mon. Hung. Hist. XXXVIII, Bu- i » 1 ^ : HHStA, 1352 maj 11 (prepis ZIMK). Milka ir™ • Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije do leta 1500, Kranjska, Zgodovinski inštitut fta»i£JublJana 1975 (=GHTS), str. 302. in УЦК XVIII, št. 122, str. 185-186. les V a!v a s°r XI, str. 323. «numi, objava v AH II, str. 244. 236 D - K 0 S : BEL"A KRAJINA V POZNEM'SREDNJEM VEKU Ulrik, Dietleb, Diethèf :in Dietrich.18*'Sêifrid'je živePše*leta*-1317, ko je skupaj z Wo- zaltom pričal v Gorici.185 Hči slednjega, Dyemût ' se je pred letom 1341 poročila z Greynerjem »iz Zgornje Krke«, nato pa teh ministerialov ne zasledimo več.188 Lega njihove.posesti je.nejasna — : Ivémo.le. zà hubo .y_Bereči yasi,_ki_so jo uživali.kot fevd Goriških ter za šest hub; in desetino v Sentlovrencu, Gabrju, Polju in. Svetem Miklavžu pri Soteski, torej izven Bele krajine. Slednje jie Wozalt leta 1341 ;dkl svoji hčerki za »jutrnjo«. ^ r Dï."j " ' '• Malo podatkov imamo o Vitezih Semiških. O njihovem poreklu je mogoče skle­ pati po priimku (Semič ali Semenič), čeprav je večina njihove posesti ležala.v,"sevé- rövzhodni Beli'krajini. Natančneje — v Metliki so imeli hišo, na območju Brašlje- vice, Bojanje vasi in Vinomera pa v prvi polovici 15. stoletja vinograde, kmetije, 'desetino in gorsko sodstvo. Nasprotno ni nobenih oprijemljivih vesti, da-b'i imeli posest pri Semiču (z izjemo nekaj desetine v Telčjem vrhu) ali v bližini.njihovega •sedeža.187 Celo Valvazor s« ni upal sklicevati na izvor njihovega j m e n a . Pravi le, da so gradič Semič prej (v 16. stoletju, op. D. K.) imeli gospodje Semeniči.188rDel (?) omenjene posesti so Semiški-'do srede 15. stoletja prodali ali podarili;* "del pa"'ob- držali do leta 1548, ko je Lènkovié uporabil tudi njihovo posest za, naseljevanje .Uskokov. Slo je za. posest, ki danes sodi v okvir Hrvaške, vzhodno od, Vinómera in Brašljevice. V nadomestilo fje dobil Oton Semenič pet hub v Pobrežju, ki, so.bile prej v. sklopu mehovskega gospostva in jih je leta 1550 kupil Lenković, da bi zgra­ dil utrdbo. Sredi 16. stoletja so imeli na Kranjskem zanemarljivo posest; 'njen'do­ hodek je bil ocenjen na 39 goldinarjev imenjske rente.1 8 9 S tem smo izčrpal i"*špisek plemstva iz 13. in 14. stoletja,! ki je imelp svoj sedež v Beli krajini ter do začetka -16. stoletja tako ali drugače zapustilo Belo krajino (z izjemo Semiških).'n* :~;'.' V začetku 14.~stoletja začne prihajati v Belo krajino kranjsko plemstvo, pre­ težno iz .Dolenjske, ter si .ustvarjalti tu. posest..Do leta 1374 zlasti goriški'vitezi, kasneje plemstvo iz »habsburške« Kranjske. Med prvimi so se pobrigali za posest vitezi z.Mehovega. Ti so imeli eno pomembnejših gospostev v goriški, »Slovenski marki in Metliki« in, sodeč po^virih, zaupanje Goriških. Od njih so imeli pred letom 1330 v fevdu šest hub pri Metliki.190 V,tesnih stikih so.bili s Turjaškimi, ki začno v istem času, akcijo ,v. Bela krajini. -1 Družinsko posest..Mehovskih je.,med leti 1330 in ,1359 upravljal" Nikolaj.192 Po'njegovi smrti je, "prišlo do spora glede dediščine med njegovima, bratoma Albertom, in. Friclóm. ter,- sinomw\V.ulfingom. Leta 1359 so se sorodniki pogodili,in večji del.je, obdržal, Wulfing.- Po njegovi smrti,konec, sto­ letja je vodstvo prevzel sin "Hans. fLeta 1393 je' p r o d a j Nemškemu viteškemu, redu eno hubo, v.Tuševem 'dolu, leta,.1438i pa nJuriju Glanerju ; tri hübe v^Boginji vasi, dve .v Borštu in s éno v Logu pri M e t l i k i . ^ H a n s je tri ldta, kasneje povečal družinsko imetje.za šest hub v Tuševem dolu,,Rožič vrhu,. Ručetni vasi in Lokvah, na račun Erazma Soteskega/" Kasneje je to posest gospostlvo izgubilo, najkasneje, do leta 16Ö3, kér je urbar gospostva Mehove ne omenja ,več.19,5,, Hanš, Mehovski je .zadnji svojega imena, za katerega imamo, podatke., Po izumrtju .rodbine je gospostvo pre­ vzela komora, ki ga je dajala naprej v zakup, nato pa ga je reformirala, tako,da je posest v"Beli krajini prenesla'ha'gospostvo' MetMkal* To se je zgodilo še pfed letom •'14Ò8195a * ! ч ' ' ! ' ' • ' ' : ' " ! ' •'' ' : "' i 4 ' ' '•''••' ' ' • ' I " ^ • !-" ' ' l J • ' - - ; '. _ ' , , ! ' . ' . ( ! " t , .*!"!%( ' • \t*\ j ' i . . I '.••i • < ' ' <•- o - î i . . , ш AS, listini 1367 junij 23 in 1453 februar 1. ANVR, št: 1822, str. 481; St. 1826, str. 482. ... °- ' 18S Valvasor XI, str. 529.- " - . , . . . . . , , . . . . - . 1 8 9 Mal, o.e., str. 45—46. Valvasor XI, str. 144—149. AS, Imenjska knjiga 1546-1549. Ivić, o.e., ät. 37, str. 144—145. . . ,'••<: . . l.150;Carhiola II, str. 53—54.' •• • > . i 151 MMK XVIII, št. 55, str. 153—156. ; ' • . - - : , ' '«.Tako kot v op. št. 190 in 191; HHStA, listina 1359 januar 13 (prepis ZIMK). '« ANVR, št. 1558, str. 407. AS, listina 1438 junij 16. 1 5 4 AS, listina 1441 januar 11. . ' ' ' 19S AS, Urbar Mehovo 1603 in 1623 (I/32u). . • 1,s« Widmer, o. c , str. 34. . • • . • • .,. ., ..ZGODOVINSKI ČASOPIS 4 1 . 1987,.2 . , , „ 237 Podobno usodo so doživeli vitezi • Šumberški. Po ženski liniji so bili v sorodu s Puchsi. V. začetku 13. stoletja so bili.eni glavnih andeških ministerialov.1,ee_Vrh.je rodbina dosegla v'14.'-stoletju:" Pò smrti-Nikolaja Sumberškega leta 1342 je rodbina ob občasnih razprodajah imetja le še vegetirala.Ze Nikolajevi "dediči so7 morali plačati Viljemu iz Pisec 110 mark, oziroma v ta namen izdvojiti večjo posest v južnem in centralnem delu Bele krajine: v Hrastu pri Vinici osem hub, Lokûpri Črnomlju tri, v Lokvicah satiri, Rožanću tri hübe, ter še (nekaj v okolici Žužem­ berka.197 Kaže, da so dediči uspeli zbrati denar, saj je pol'' stoletja kasneje Hans Šumberški prepustil sestri Margareti (poročeni z Erazmom Spernbergerjem) del oče­ tove in materine dediščine, ki je obsegala pöt hub v Zastavi, tri v Hrastu' in' osem hub v Ručetni vasi'ter posest na Dolenjskem.198 Leta 1443 je umrl zadnji predstavi, nik rodbine (Janž) in celotno gojspostvo sta kot dediščino, pograbila En'gelhârd°in Volker Turjaška.1 8 9 Metliški del sta vključila v svoj nastajajoči urad v Beli krajini. Gre za posest, ki jo je po delitvi turjaškega imperija 1467 imela' »šumberška veja«. V jugozahodni Beli krajini so od .13. stoletja formirali .grofje Ortenburški go­ spostvo Poljane. Neposredno upravo so izvajali njihovi tkastèlani, ministeriali Po- ljanski. Do leta 1338 je gospostvo formalno podeljeval Ortenburžanom oglejski patriarh, kasneje Habsburžani.200 Sedež kastelanov je bil na gradu Poljane v'bližini Starega trga, ki jé starejši od samega gradu.201 Rodbina vitezoiv Poljanskih j f 'òhra- nila svoj položaj in fevde vse do smrti; Ulrika Celjskega-j leta. 1456,202 nato pa so Habsburžani uveljavili politiko zakupa, tako da so že . leta C1466 imeli gospostvo v zakupu Hohenwarterji.203 Dele gospostva so Ortenburžani dajali v fevd,2""ve"štrio pa so izrabili priliko in od Gracarjev kupili večjo posest v Dragatušu, Nerajtii* Talč- jem vrhu, Perudini, Suhorju in Damljah ter jo priključili svojemu gospostvu.205 Temu je Friderik Ortenburški priključil še 10 hub in ribnik v Obrhu, 5 hub',vf.Ne- rajcu in 5 hub ter mlin v Belčjem vrhu, ki jih je kupil od Diebolta iz Suhadolâ.2 0 6 Tako je postal do 1418 predel južno od Črnomlja pretežno ortenburški. Leta 1576 je gospostvo obsegalo strnjeno posest na področju Spodnja jBilpa—Brezovica (se­ verno od Pol jan)— Jelševnik—Nerajec—Damelj. Razdeljeno je bilo v 17 žup s skup­ no 179 hubami oziroma kmetijami.2 0 7 Povedati moramo, da je to stanje po naselje­ vanju Uskokov, ki' so se deloma naselili v poljanskem gospostvu. Vpräsähje^je, koliko se lahko opremo na urbar pri- rekonstrukciji, gospostva- v srednjem veku. Večina vasi tod je leta 1576 sploh prvič zapisana.2 0 8 ' '..V:.'.- ' .' Ortenburški dediči so bili Celjani: Poleg podedovanega Poljanskega gospostva so kupili od nekega Jana posest v Nestoplji vasi, ki pa so ' je 'že leta 1414 poklonili samostanu v Pleterjah skupaj.z vasjo Brašljevica, ki je bila dediščina Ulrikove^ma- tere Elizabete Frankopanske. 2 0 9 Istemu samostanu je grof Herman leta 1427 podaril še vso posest, ki jo je pred letom 1418 kupil Friderik*Ortenburški od Diebofta iz Suhadola.210 Precej več posesti so Celjani imeli v Žumberku. Tudi to jim je prinesla za doto Friderikova žena Elizabeta in so jo do.srede stoletja večinoma prejeli ple- terski menihi.2 1 1 Najmogočnejša familija, ki se je kdaj pojavila na belokranjskih tleh, so bili grofje Turjaški. Prvi Turjačan v tej vlogi je bil neki MaintziL de Owersperch, ki je !« Hauptmann, Erläuterungen, str. 399.' • ' ' ' '•'' " M M R XVIII,, ät. 67, str. 160-162; " , , . . r .-, .• : „ AS. listina 1397 oktober 11. "* • ' "J MMK XX, ät. « 2 , str. 233. ' '•- • •'. . :• ' : , . a , ™ ? 1 * , lis'ini 1336 junij 24 in 1338 avgust 7 (obe v kartoteki F. Kosa na ZIMK). ш '•Simoiu«, Grad Poljane, Kronika ХХУ1Л978, str. 40. fevdn» ht-- 0 r t e nburäka fevdna,knjiga iz 1456 '(pravzaprav:.Celjska!), Zbirka rokopisov 1/2r. Celjska as сЈЛ?а У HHStA, sign. MS. B 313 (prepis in fotokopija na ZIMK), fol. 20,in 22 (1436), 61 (1444). bchumi, objava v AH I, str. 64. Valvasor XI, str: 449—450. ' ' ' - 205 H u c l l S t Ì I l a 1 3 5 9 » P " 1 *••'• a» S5l- ,A;.¥st ine 1395 Januar И. 1 3 9 8 november 22 in 1414 maj 1 (vse v prepisu ŽIMK). MMK XIV, št. 54, str. 54. , = , , AS, Urbar Poljane 1576. S ?AeJ GHTS! 210 M,M.K XIV- st. 29, str. 45-46 in ät. 56, str. 54. 2П ?AeJ °P- št- 206. MMK XIV, 5t. 78, str. 62-66. 238 D. KOS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU GOSPOSTVO POLJANE LETA 1576 Zupe Vasi t Hube t Njive Travniki Domci r Vrtovi Brezovica Ceplje Zagozdac i Jelenja vas Pređgrađ ; Kovača vas ,_ Dol i . • - . , • ; ' • - • : * i '• , , Sodevci Decina f Speharji Sinji vrh Damelj Suhor . . . _ - Jelševnik Log Zadrc '• •' •" f ... k Vimolj . Kralji . 3 , Podgora ' ; Deskovska vas i . . „ . : ч .-,< Vrt ^ Laze , .. , Hrelin 1 Sp. Bilpa ' JVrt Gor. Radenci Sr. Radenci • Sp. Radenci • , Breg Draga Hrast Nerajec Grič ' Tanca gora Dobliče Novi rovt (?) Pokštajn Paka Stari trg SKUPAJ 4 . 3 ) 5 - , , ; . 6 8 • 7 10 5 7 6 1 2 1 4 ... 6 10 1 5 41/2 9- - 9 9 2 4 9 3 1 1 1 3 2 9 10 11/2 1 6 l ž o (i 179 / h ! l ž 2ž r l ž l ž l ž l ž l ž l ž l ž l ž • 8 ž •У i . '. I 19. 19 x.,. Legenda: i pomeni last soseske, župe. leta 1300 prišel v Črnomelj v spremstvu goriško-tirblskega grofa Henrika.212» Takrat je prišel v stik z belokranjskim plemstvom — Črnomaljskimi in vitezi iz;Metlike. Četrt sltoletja kasneje so si začeli tod ustvarjati posest, ko sta brata Herbert in Vol­ ker od Gracarjev poleg posesti v Cretežu kupila še dve hubi v Selu pri Otovcu. Slednji je bil glava rodbine in njegova hči Katra se je primožila v Krupo, sredi 14. stoletja.214 Sicer pa v goriškem obdobju Turjačani niso polagali svojili upov prav v Belo krajino, raje so si utrjevali svojo staro družinsko posest-ria Dolenjskem in Notranjskem. Konec stoletja so postajalinajzvestejši habsburški odličniki.'Kot pri­ mer omenimo turjaško gospodično Elizabeto, ki je bila okoli leta 1420 dvoma dama Zimburge Mazovske, žene vojvode Ernesta Železnega.215 Rodbina je imela zaradi svoje številčnosti precejšnje težave, kadar je šlo za dedovanja. Konec 14. stoletja so se s posredovanjem vojvoda Leopolda menda zadnjič mirno poravnali bratje ' " Schumi, objava v AH I I , str. 244. . 2» Glej op. St. 166. и» MMK XVIII, st. 122, str. 185-186. "5 MMK XX, St. 324, str. 185. , , . ZGODOVINSKI ČASOPIS 41.• 1987 • 2 ,, 239 Jurij, Hans, Viljem in njihov bratranec Herbert za dediščino po svojem očetu Vol- kerju in bratrancu .Petru. 2 1 6 Ko pa je okrog 1436 najstarejši (Jurij) umrl, so se za njegovo imovino, ločeno potegovali pokojnikova sinova Volker in Engelhard ter njun bratranec Herbert. Vojvoda Friderik V.( (kasneje kot cesar III.) je dedno go­ spostvo Turjak, posest v »Metliki« in vse fevde po pokojnem Juriju podelil njego­ vima sino(voma. Herbert^ ki je terjal polovico gradu Turjak ter posesti »in der graf Schaft in der Mettlingt, je očitno ostal praznih rok.2 1 7 Pod »grofija, Metlika« -je mišljeno širše področje »Slovenske marke in Metlike«, saj v\tem času Turjaški niso imeli še kaj prida posesti prav v Beli krajini. Sele 1443 sta oba brata v-okviru dedi­ ščine po Sumberških dobila tudi večjo posest v Beli krajini okoli Črnomlja (Loka, Hrast pri Vinici, Rožanec, Lokvice itd.).2 1 8 Po ( Volkerjevi smrti (pred. 1457) je .vo­ dilno mesto po načelu seniorsitva prevzel brat Engelhard, ki se je skupaj z Volker- jevim sinom .Hansom poravnaval s cesarjem Friderikom,za turjaške, terjatve do Celjanov. S. cesarjem ,so zamenjali neko posest. *in herrschaft tMettling; gelegen*, vendar ni jasno, ali gre za posest v Beli krajini.2 1 ' Leto dni kasneje je> Engelhard pregovoril pleterskega priorja Hilarija in konvent, da so z njim. zamenjali ,20 hub in mlin, ki so jih menihi 1427 dobili od Celjanov (ti pa od Ortenburžanovj. jza^eko posest v okolici Bele cerkve.220 V začetku 60. let so dobili posest,tudi na Hrvaškem, ki jim jo je poklonil družinski- prijatelj Jurij Glaner.2 2 1 Slednji je,bil aktiven tudi v Beli krajini, kjer je imel v zastavi nekaj imetja od Soteških in Mehotvskih.222; Osinovo Turjaškemu-urbarju za urad v Beli krajini je tvorila posest, ki so jo leta 1462 kupili od Evzebija Dyeprannta za 54 funtov denaričev. Slo je za štiri hübe v Mihelji vasi, eno v Petrovi vasi, tri na Planini,-poldrugo pusto hubo v »semiški fari«, eno pusto v Zadrah, tri in pol puste hübe v, Brezovici, dve »zu Worche«, pet v Kočevju pri Črnomlju, en domec pri Črnomlju, eno hubo v Semiču, dve v Hrastu pri Jugorju, dve v- Dolu in dve v Jugorju, pet v Koroški vasi ter po eno hubo v Mirni peči in Tuševem dolu. Skupaj so Turjaški akumulirali 35 hub in en domec. Prodajalec si je izgovoril možnost šestletnega odkupa, a ga ni nikdar uspel uvelja­ viti.223 Njihova celotna djedna, posest je torej obsegala že najmanj 120 hub v Beli krajini. Januarja 1463 so bratje Hans, Viljem in Jurij Turjaški prejeli za zasluge, v boju proti cesarjevemu bratu Albertu dedno maršalstvo na Kranjskem.224 To je bila lepa osnova , za. iskanje družinskih povezav izven Kranjske. Istega leta s e j e Engelhard sporazumel z Martinom Frankopanom in ( dobil v dosmrtno zasta|vo i grad Lipovec. Tri dni kasneje.se je Engelhard,. Lipovcu .odpovedal in-zanj dobil-, grad Samobor! Engelhard je užival Samobor še leta 1466, nato pa kmalu umrl. 2 2 5 Tri leta kasneje sta se rodbini'trdneje povezali -— grof Dujm Frankopan je obljubil Engel- hardovemu sinu Pankracu, da mu bo dal v treh letih skupaj-s spodobno doto še hčer Ano za ženo.226 Se pred smrtjo sie je Engelhard želel okoristiti z dediščino Ju­ rija Glanerja, ki,je umrl okoli leta 1464. Pri tem je trčil na drugega interesenta — svojega svaka, metliškega glavarja Andreja Hohenwarterja. Končno se je, 1466 prav­ danje končalo, ko je Engelhard odpravil-Hohenwarterja z borimi 600 zlatimi-gol­ dinarji ter vasjo Grič ob reki Krupi.2 2 7 Konec 60. let je posest Turjaških tako narasla, da jo je bilo treba razdeliti med člane rodbine. Slo je tildi za neskladja med dediči bratov Volkerja in Engelharda, saj med njimi ni bilo izrazito močne osebnosti kot v preteklosti, ki bi suvereno vla­ dala rodbini. Zato so julija 1467 Turjačani delili vso posest na dva dela. Sinova 2 1 6 MMK XIX, št. 231, str. 123. 2 1 7 MMK XX, št. 380, str. 215; št. 388, str. 218. 2 1 8 MMK XX, št. 412, str. 233. 2 1 9 Carniola I, št. 449, str. 25. 2 2 0 Carniola I, št. 452, str. 26. 2 2 1 Carniola I, št. 469, str. 32. 2 2 2 AS, listine 1434 oktober 28, 1438 junij 16 in 1447 september 18. 2 2 3 Carniola I, št. 471, str. 32—33. 224 Carniola I, št. 474, str. 34. 2 2 5 Carniola I, št. 477, str. 119; št. 478, str. 119—120; AS, listina 1466 junij 28. 2 2 6 Carniola I, št. 496, str. 228; št. 497, str. 228; št. 498, str. 229. 2 2 7 Carniola I, št. 480, str. 120—121. AS, listina 1466 januar 6. 240 _ D. KOS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU pokojnega1 Vollterja'; »Viljem in Jurij sta dobila' gospostvo šumberk, prvi kot naj­ starejši še vse dedne fevde ter več druge posesti v vzhodni in severovzhodni Do­ lenjski. У Beli krajini sta dobila: hübe v Rožič vrhu (9), Tuševem dolu (3), Hrastu pri Vinici. (5), Lahinji '(6)', Brdarcih. (5), Lokvicah (3), Bušinji vasi (4), Kotu (1), Obrhu (5), Nerajcu (3), Belčjem *vrhur (3), Mihelji vasi (4), Petrovi vasi (1), Bre­ z o v i c i ^ ih*pol), Hribu*(2), Hrastu pri Jugorju (2), Koroški vasi (2) ter vinograd pri Semiču in vso žitno,'vinsko desetino od teh posesti. Skupaj torej 61 hub in pol ter vinograd! Večina''te' posesti1 'je pripadala do leta ' 1443 gospostvu Sumberk: Brdarči] Businjà*'vâs,"Hrast pri Vinici, Hrib, Lahinja, Kot, Lokvica, Lipovec, Rožič vrh', Planina-?' Petrova0vaš,. Zastava, Loka. .iS tem'smo rekonstruirali večji del stare šumberške pošešt ink belokranjskih'tleh! fEngelhardova sinova Pankrac in Lovrenc sta fs'ë'zadovoljila z gospostvom' Turjak/oziroma s pósestvijo na Notranjskem in žahodrUm :Dolenjskemt"Posest 'vBèïi krajini s'e je delila-na'pol. V »uradu Metlika« Sta'imela hübe y 'Loki^r fCrnomlju ' (8);'Pétroyi vaši' (6), Lipovcu (8), Drežniku;(2), Lokvicah^?)'-, Bušinji vasi'(4),'. Kotu (i),' Obrhu (5), Ručetni vasi (1), Nerajcu (2) ter' vinograd1 v^Šemiču",1 mlin in ribnik' v Obrh'uMri ' več vinskih'desetin. Poleg'tega sta dobila šeTvso'bivšo Dyèprànhtovo4 posest, ki pa smo jo opisali že zgoraj. Obe stranki sta še1 obvezali,'da bbsita poskrbeli *ža svoje sestre in mlajše brate, določili pogoje prodaje'itd.2 2 8 Ta pogodba nani pomaga rešiti kar dvä problema. Primerjava te posestih turjaškimi urbarji iz* let 1485, 15011 1504 in 1509229 pokaže', da gre za identično'posest — torej so to urbarji posesti »turjaške veje«'(Pänkrac in Lovrenc) Turjačanov. To jé pomembna ugotovitev, saj za" pošešt »šumberške Unije« v_ Beli krajini in drugod sicer ni več podatkov. Drug problem, k i s e nam odpira,'jé celotna posest Turjačanov v Beli krajini tik pred delitvijo leta 1467; Preprost seštevek nam pove, da je š lo 'za 121' hub, k'ar jé 51 % koméndske posesti leta'1490! Razmerje 61,5:59,5 v hubah kaže na približno reprociteto ' v delitvi, ' tako kot način delitve kmetij 'v'posameznih vàseh. Isti s'tranki sta se avgusta istega leta poravnali'še glede gospostva Samobor.230 S poznejšim razvojem Bele krajine je zvezano'ime Pankrâca Turjaškega, medtem ko drugi iz rodbine niso imeli 'tod'poslov. Pankrać je' bil med leti'1470 in 1492'metliški-glavar.2 3 1 'Skupaj z Lovrencem sta kupila od Uršule, vdove po Juriju-Gracarju gospostvo Gradâc'"(1476)232 in postala verjetno'največja fevdalca v 'Bel i krajini , 'à gospostva nista dolgo obdržala. Pankrac je tako kot njegov oče Engelhard vodil : na vzhod (v Hrvaško)^ usmerjeno^ politiko, vendar mu njegovi na­ sledniki 'vitem niso sledili. Umrl je 'okrog leta 1496Л varuh njegovih'sinov Darija, Oktavija in Trajana je postai Pankraćev brat Volker, kateremu je kralj Maksimi­ lijan potrdil- vso' posest; vključno z »ambt in dèr Mettljing« .̂ 33 Okoli leta 1500 je ta veja Turjaških kupila od Métlicaria'*Andr'ejà 'Apreharjä štiri'hub'e v Prirhostku 4n dve v 'Grmu'pr i Pódz'emlju234 in'povečala gospostvo na 68•hub'in pol. Zdi so, da je bil etiem^uspešen'razvoj'posesti Turjaških na tleh Belè krajine končan. Struktura" posesiti se do'letâ 1509 ni več menjala, leta'1510 pa je stanje V urbarju katastrofalno. Vzrok'je verjetno" odprodaja ""posesti Vsled kontinuirane turške'nevarnosti. Dejstvo pa je, da po tem letu nimamo več nobenih vesti o Turjačariih v Beli krajini, niti ne vemo, kaj je bilo z njihovo posestjo.2 3 5. .i . • .. • . . i "/ ' . !• : Nekaj posesti so imeli v Beli'• Vasi « Gospostvo ; Sumberška' veja do leta 1467 po 1467 • Turjaška iveja . •„• po .1467 Rožičev vrh Tušev dol Semič . . r Hrast pri Vinici Lahinja ;l "''• ! Brdarci- " >*.' Lokvica • л , Bušinja. vas Kot. ' . ' " Obrh - ' ' - . i • . • • . • " • Nerajec Belčji vrh Mihelja vas ' "' '. ' Petrova vas ' '•'" '> -•' Brezovica ' pri Poljanah Hrib ' -V ; ; :" •'•:' Hrast pri Jugorju Koroška vas ' ••"' ••'•'• Loka • .» ', 'i ;» ... f Lipovec , , ; r „ , ,. i : Drežnik Ručetna vas ' , r ' Planina •" J ' " ' " ' ' " ' Zadre , •.•',•• > • Kočevje-pri Črnomlju Črnomelj Dole , • ' •' Jugorje • • '""• .:». o • ••*; . 9h -,, v 3h, 2 1/2 h + 1.W 1 . " 5 h \ :, u : 6 h , c »'.--. ' 5h > • ' i 5 h 8h , 2h , •* 10 h (=lph) '+- A V '+4R + 1 M ; 5h- 3ph ,.t ,., . . 4 h „ '. - jiiiJ- -Ч1-Т 7 h •' • :31/2h •(=!... ! I > 5 h 1/2 ph), 2 h ! , 2 h '"''• 5 h •• ' 8 h ;. u*h. 2h . г , л , ћ . (=lph)' ; lph 5h I H 2 ћ : " 2 h S . ... • 9 h 3h . 1/2 W • •"' 5h . ' 6h' " - '•: '•'• 5 h - 1 , • -• • 3h .'• (, 4h -, ' l h 5h + 2V- • • ' . • ' • ( ; 3 h ( = lph) • 3ph " ' ^ ' '4 h" Jut UM. . i h " . 31/2 h" ( = 1 „• „, 1/2 ph) ' 2h • 2 h " '•" 2 h'- " ) •' 2 1 / 2 h + 1/2 W ..<„ ' ..•••.: , 2 h ,-. 4 h • •'•., ; l h 5 h ( = l p h ) 4 2 V +-IR + 1M .; i*..-; (,p'i .'!.'! ! . . " ' • ;«г2ћ 6 h : - : . 3 h ., r . i : ;8h . 8h 2h ' ' ' • 1 h '"•-5'h (=lph) o . ; . ! > . , iph' ,... 5 fc . " I H . .V... v . 2 h •t- ; • ! ' - - 2 h - Skupaj !' • ; 121 h (=81/2 ph) + 4 V + 1 W > IM +.1R + I H r? 611/2 h ( = 5 1/2 ph) + 2 V + ! ' 1/2 W ' 59 1/2 h ( = 3 ' "ph) + l>H! + > 1M<+ I R +.2V .,',.r,.,+ l/2W( Opustelost v %• 8,9 huba), Lokvah (enahüb'a) terRuoetni vasi (eha-huba). Skupaj 14 in pol hub, domec in pastirske staje, vse"na! področju okoli'Črnomlja.238 ' '•' ' '' ": i . ., i;i ,. S tem pa spisek posvetnih fevdalcev v Beli-krajini še ni izčrpan. V mislih! imam one, ó katerihi imamo'leomembò'ali dvè — premalo, da bi lahko sklepali na celotno posest. Kljub temu jih velja omeniti! Hertèl Mindorfer je leta 1359 imel Vinsko desetino, v Dragovanjitvasi,237 Hans vòn Rymmel leta 1390 dvor pred Črnomljem.238 Tri leta kasneje'je, Söffelüz Loža prepustila hubo in desetino v Tuševem dolu; stricu Viljemu Lambergerju ter določila, da,sme po njeni snyti Viljem dedovati vso njeno posest. To se je zgodilo okoli leta 1403, vendar Viljemovi- nasledniki niso tako zlahka prišli do i dediščine. Za to so sei potegovali še Mainhard von Pemund, Nik iz. Pšate, Peter čušperški, Jurij Melcz .ter Menthelm in Jurij Snežniška. Spor je rešil grof Friderik Ortenburški, ki je vse prisodil Juriju Lambergerju. Ta je moral pla­ cati ostalim 100 mark oglejskih pfeningov. Vsa posest je bila fevd oglejskega pa- tiarha!239 V začetku 15. stoletja je imel Gerhard Donerberški hubo v Dragatušu,240 Martin Fenkerberger dve hubi v Drganjem dolu,241 samostan Pleterje je kupil od . ш AS, listine 1375 junij 23; 1434 oktober 28; 1441 januar 11 in 1447 september 18; ANVR» št. 1601, . B ' ANVR, št. 1333, stir. 349. ' ' 238 ANVR, ät. 1540, str. 403. • a ' AS, listini 1393 maj 20 ki 1403 marec 28. ... 2« ANVR, št. 1625, str. 427. 2,1 ANVR, št. 1671, str. 439. 242 D. KOS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU _ _ Nika Dyanâ'gornirib iri" desetiho rv*Kaštii*(Časten) pri Brašljevici242 ter travnik pri Metliki od Tomaža Svaba,243 Mošt ' von 'Strasperg je prodal stricu Gašperju Schey- rerju dve hubi v Vinici in Goleku,244 pet hub in pol v Slamni vasi je še 1431 imel Andrej von Sussenheim.245 Večina fevdalcev se je na prelomu iz srednjega v novi vek zamenjala. Pojavila so se'nova imena, ki so se podjetno vrgla v posel s propadajočo posestvijó. V večji meri gre za vojaške osebe kova Lenković', k i r so prišle v Belo krajino zaradi, orga­ niziranja in izvajanja obrambe pred Turki, ali pa za večje hrvaške fevdalce köt sta zagrebški kapitelj in familija Erdödyjev. Omenimo le imena kot so Mordaxi-; Ivan Lenković, Žiga Pirš, Gallensteini, Hans Joseph baron Egkh in Hungerspach,'Wer- negi itd.246 Konec 16. stoletja se slika spet menja: Bela krajina v vseh ozirih pro­ pada in postane nezanimiva za kranjske fevdalce.,Začenja se agonija, zlasti ko Bela krajina prepusti v 70. letih 16. stoletja svojo vojaško vlogo Karlovcu in nastajajoči Vojni krajini. A to so že drugi časi in problemi! , ^ • ; Preden preidemo^ na dvoje najpomembnejših gospostev v Beli kra j in^ se usta­ vimo še pri fevdih. Prve informacije o njih potekajo šele od leta 1300, vendar lahko sklepamo, da so jih podeljevali že vsaj Sparihèimi. V dobi Goriških? je del fevdov podeljeval tirolsko-goriški grof kot koroški'vojvoda (in imetnik Kranjske), del pa goriški grof, ki je imél neposredno oblast nad nastajajočo grofijo »Slovenska marka in Metlika«. Po letu 1335, ko so zasiedli Kranjsko Habsburžani, so se vsi fevdi v Beli kraniji združili pod enim gospodom. V taki obliki so jih prevzeli od Goriških leta 1374 Habsburžani. Fe^di niso bili dedni in jih je fevdni gospod po smrti no­ silca po mili volji lahko podelil predstavniku kake druge rodbine. Z njimi so Goriški nagrajevali svoje vazale za zvesto službo V grofiji: Fevdi so dobili dedne prvine šele s privilegijem plemstvu »Slovenske marke in Metlike« leta 1365. Po tem letu je le izjemoma prišlo do novih podeljevanj. Stari fevdi, ki so jih famjlijë' v tistem tre­ nutku držale, so de iure postali dedni in se priključili alodom. Kaj pa je bilo s preostalimi državnimi fevdi po letu 1374? Verjetno so jih Habsburžani vključevali v deželnoknežji gospostvi Metlika in Poljane (tu po letu 1456), ki sta s tem dobili obliko, kakršno najdemo v urbarjih leta 1576 in 1610. V goriškem obdobju so bili nosilci fevdov pripadniki starih rodbin s sedežem v Beli krajini ali na ozemlju gro­ fije (Črnomaljski, Gracarji, Mehovski, Creteški, Metliški, Hmeljniški, Pertendorferji). V 15. stoletju je znan le en nosilec fevdov — Kolman Trakemberger -(neznano odkod) ! Po ohranjenih podatkih so fevdi ležali v srednji Beli krajini (od Jelševnika do Metlike) ali natančneje: v Jelševniku (6 hub), Tribučah (8 hub), Nerajcu (5 hub), Kalu (ena huba), Črnomlju (hiša, domec, dvorec in v mlin), Bereči vasi (ena huba), Geršičih (7 hub), »Dolssçhom« (5 hub),'-na Krupi (mlin),.Metliki (domec in dvor), Rosalnicah (ena huba) ter še šest nelokaliziranih hub. 2 4 7 Skupaj torej, vsaj 34 hub in druga posest, kar pravzaprav ni malo! >''-.'• -Najmogočnejše gospostvo v srednjeveški Beli krajini je bilo v lasti Nemškega viteškega reda. Red kljub. imenu in namenu ni v Beli krajini pokazal večjih ju­ naštev na vojaškem področju, pomemben pa je kot dober organizator kolonizacije in zvesta opora vsakokratnemu dežefoemu gospodu. Nemški viteški red je začel z zbiranjem posesti takoj po letu 1268, ko mu je vojvoda Ulrik III. poklonil župnijo v Črnomlju z vsemi podružnicami in cerkvenimi posestmi. Z drugimi besedami, red je dobil v roke celotno cerkveno jurisdikcijo na območju Bele krajine (brez po­ ro MMK XIV, št. 23, str. 43. 2 0 MMK XIV, št. 51, str. 53. 2 4 4 AS, listina 1430 maj 1. • , ' ' „ . . , ' ;*r .', • „ , • 2 4 5 AS, listina 1431 april 29. M. Kos napačno identificira nekega Pab ab dem Wuldres kot Paul >iz Boldraža« (GHTS, str. 32). V resnici gre za koroškega plemiča iz Wullrossa nad Krko na Koroškem. Ta je res leta 1406 (julij 25) oziroma 1407 (april 13) prejel v fevd po eno hubo v Golišeu in Vidošfcih (obe listini v AS). Leta 1407 je opravljal funkcijo kranjskega upravitelja (GZLj IX/52). . , . 2 4 4 AS, listine 1510 marec 10, 1573 maj 18 in 1575 junij 5. M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranj­ skem, Ljubljana 1982, str. 98 in 544. Ivić, o. c , št. 37, str. 144. '• 2« Schumi, objava v AH II, str. 244. MMK XVIII, št. 18, str. 131; št. 89, str. 172. Carmola II, str. 53—54 HHStA, listini 1309 maj 25 in 1367 junij 23 (prepis ZIMK). HHStA, Notranjeavstrijska fevdna knjiga 1443—1469, Ms W 724 in 725 (Mikrofilm v ZALj za fol. 216—277), toi. 241. J .. ' ' ! • ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 > «1 243 ljanske pražupnije, ki jo je obdržal oglejski patriarh). 2 4 8 S tem je redu pripadla tudi vsa posest, k i ' j o je ondotna pražupnija Črnomelj prejela do takrat v»posest. V mislih imam navedbo iz leta 1228, da je Sofija Andeška obdarovala obstoječe cerkvice (ki so bile pravzaprav lastniške) ž znatnim premoženjem — zlasti z vso desetino!249 Ker iniamo prvo konkretno darovnico šele'iz leta 1312,1 se zdi," da sto­ jimo pred nerešljivim problemom rekonstrukcije prvotne' posesti, ki jo je pražupnija dobila do' letä 1268 in kasneje. Tu nam priskoči 'na pomoč urbar Nemškega vite­ škega reda iz lët'a-"1490250 oziroma zanimiva delitev križeivniške posesti na dva dela. Gospostvo je razdéljetìo'na del »des hauš in der Mettling« (kar pomeni komendo.ali redovno h išo '— samostan V Metliki) ter »gen Tschernemel«: (sedež prafäre): Prvi del obsega 162 'hub ' ( in 'drugo posest) v Belikraj ini in 19 hub prit Ljubljana,'drugi del pà 48 Hub'(in drugo posest), vse v Beli krajini. Pričakovali bi, da bo"posest raz­ deljena po geografskem ključu — z definitivno mejo med'obema deloma, kar .'j e bil sicer običaj pri delitvi posameznih uradov v. urbarjih. Tako bi 'vsaka kmetija gra­ vitirala k bližnjemu upravnemu centru — ali k Metliki ali k Črnomlju! A' temu 1 ni tako. Manjši od uradov -^črnomal j sk i •— ima posest ,v Brašljevici, Metliki, Rado- vici, Bušinji vasi, Dolah pri Suhorju, Primostku, Grmu pri Podzemlju in Gribljah — torej med posestjo,- ki je bila v,sklopu komende, v-Metliki. Da bo zmeda še,večja, sta oha dela. imela posest v Gribljah (glej tabelo I). Kako, si razlagati-neskladje? Očitno je, da do leta 1490 vsa križevniška posest (mislim na ono, ki je pripadala cerkvam, in tisto, k i s j o je imela komenda kot-legitimni sedež - križevnikov) še ni bila razdeljena po nekih; racionalnih in logičnih principih, temveč so jo vodili tako kot je pač bila pridobljena.-če bi ta podmena'držala; bi lahko vsaj približno rekon­ struirali posest, ki jo je Cerkev dobila,do leta 1268 (in kasneje), pa tudi,ono,,ki so jo križevniki sami kolonizirali v 13. stoletju. Seveda bi bili rezultati zgolj približni in pogojni, toda,boljše metode ni. 2 5 1 Zato moremo odšteti vso zemljiško posest, ki jo je Nemški viteški red pridobiUdo leta 1490. Od dela, ki pripada pražupniji Črno­ melj, lahko odštejemo: hubo v Tuševem dolu (1393), domec v Črnomlju (1400), hubo v Dragatušu (1402), njivo v Črnomlju (1456), dve hubi v Radovici (1466) ter-dvor v pri Črnomlju (1466).252 Ostane pa še vedno preko 40 hub! Komendskemu,delu bi ostalo ca. 152 hub, če bi odšteli: štiri hübe in mlin nekje na Krupi» (1312), dve hubi pri Metliki (1424), h u b o ' v Slamni.jvasi- (1466) ter štiri hübe in ;mlin 0v,Radovlčih (1466).253 Pripomniti velja, da smo odi črnomaljskega dela odšteli posest, .ki. so-jo darovalci ali prodajalci izrecno prepustili farni cerkvi v Črnomlju, od komendskega dela pa tisto, ki jo je prejel Nemški viteški red kot,tak; Kot ,vidi!mo, rezultati,niso preveč vzpodbudni. Očitno je pomanjkanje darovnic in kupoprodajnih listin,..ki bi sicer lahko dale pravo sliko. Pa vendar lahko sklepamo o legi posesti, ki je pripadala Cerkvi še pred prihodom Nemškega viteškega reda v Belo krajino. Večinoma gre z a posest severno in južno od Črnomlja,'*na področju far Črnomelj in Semič, torej na področju starejše poselitve. Nemškemu viteškemu redu pa je večinoma pripadala posest v vzhodni Beli krajini — to s» deloma kolonizirali sami ali jo kako drugače Priključili. O tem bomo govorili kasneje. , Za razvoj gospostva so pomembni privilegiji, ki jih je red-prejel zlasti v 13. sto­ letju. Na svojih posestvih je lahko izvajal nižje sodstvo, bil je osvobojen mitnin, carin, ni bil podvržen mestnim in državnim oblastem itd.254 Te imunitete so dajale redu položaj, kakršnega ni imel v Beli krajini nihče, in s tem so lahko izoblikovali neodvisno gospostvo. Gospostvo Nemškega viteškega reda je bilo v Beli krajini po v e hkosti enako ljubljanskemu, a z manjšimi razlikami. Ni bilo razdeljeno na urade i« GZLj Х/9. j " URB I I , št. 59, str. 42-43. 251 2 * 4 ' Urbar Nemškega viteškega reda 1490. Stična IOT? S}eiodo Ie uporabil npr. J. M. Grebene v Gospodarski ustanovitvi Stične ali njeni dotaciji, 2H o k način zahteva ohranjenost listinskega gradiva vsaj v 80%! 544 ^ c Etnolog, št. 9, str. 37—39. ANVR, št. 1558, str. 407; št. 1601, str. 419; št. 1625, str. 427; št. 2048, str. "M-D45 m št. 2092, str. 557. • iL P,SLi x / 1 5 - ANVR, št. 1826, str. 482; št. 2094, str. 557. Etnolog, št. 9, str. 37—39. "* URB II , št. 93. GZLj XI/10, XI/24, XI/26. Glej tudi moj članek, str. 272-273. 244 D- KOS: BELA KRAJINA ,V POZNEM SREDNJEM VEKU (kar je oteževalo upravljanje)', zato. pa je imelo več' strnjene in zaokrožene posesti, ponekod je bilo tudi edini gospod, čeprav število fevdalcev v Beli krajini ni bilo majhno (glej tabele)-.255 Kdo,so bili donatorji kriiževniške posesti ?j V 14..stoletju ni opaziti velike aktivnosti Nemškega'viteškega1 reda. Dobil je le štiri nube in mlin na Krupi od Elizabete'Črnomaljske (1312) ,25e vinsko'desetino pri Dragovanj i vasi od Mindorferjev (1359)257 ter hubo v Tuševem dolu od: Hansa•_ Mehovskega : (1393).258 Medtem ko se je proces poklanjanja premoženja Cerkvi na prelomu'stoletja drugod žekončeval (obrat od misticizma k realnemu.življenju Jn:križa vfevdalne :ekonomije), je prav v 15. stoletjuvNemški viteški red v Beli krajini razvil-živahne, posle-z ondot- nimi fevdalci in meščani. Cerkvena kriza je v Beli krajini in.pri Nemškeni;viteškem redu kasnila. Doi konca stoletja je red dobil posest,^ ki je ležala'^ ' Črnomlju,' Dra- gatušu, Drganjem dolu, Vinomeru, RadOvici, Slamni vasi-in. Radoviču.'Darovalci in prodajalci so bili manjši plemiči in- meščani: Soteski,- Dohersberški: Fenkerbergerji, Semiški,' Andrej Hohenwarter ter : črnomaljska meščana ,;Peter;* Bartočičs in tPeter Vehovec.259 • •-; и т •* \ ЧЈ:, n « ' • , ' ' ' < / ' . V začetku 16. stoletja so belokranjski križniki naleteli" na" Vclikevtežave. Na'eni strani je réd padel'v- moralno in finančno krizo (v'žveži z'ražkrajajočo1 Se njihovo državo v Prusij i), 'po drugi strani je bil na neposrednem udaru čedalje'bolj pre­ drznih-turških tolp,'ki so iahkó s kòt blisk1 opustošile njihovo posest. Zato'je metliški kònvent Nemškega viteškega reda želel 1 »na zadnja vfata«'zapustiti fBelo'krajino ali vsaj zmanjšati premoženje, ki je bilo 'očitno obsoje'nö nàizivotarjenjé' ali celo pro- pad. Pod krinko »Velikih težavi" in" panike, »dà" bodo Turki kmalu odpeljali ves narodi, so križevniki z' blagoslovom deželnega koiiiturja Nenišlcega viteškega reda Krištofa Awerja pričeli z razprodajo svoje posesti, ^»pa čeprav 'le za polovico vred­ nosti". Sodeč po odstotku opustelosti kmetij sitanjé le ni bilo takVporazrmi V celoti je bilo 2 2 % kmetij pustih — na komehdskem delu 10,2%, na r 'črnomaljskem"'kar 5 8 % . Tak odstotek (22%) Je bil v 15. stoletju običajen tudi'drugod' 'na'Sloven­ skem, kjer Turki niso divjali. Gre za splošno agrarno 'krizo "15. stoletja (bolezni, pritisk fevdalcev itd.). Toda posel je le-počasi stekel.-Kranjski deželni upravnik ni bil naklonjen misli, dà bi t. i. »deželni denar« odtekal'iz'Kranjske; pa ' tudi težko'je bilo najti osebe, ki bi investirale sredstva v krizna območja.260 Dò konca 16. stoletja so zato lahko prodali le pet hub, domec, vrt in tri ml ine ! ш < Konec koncev je bil tak razplet za Nemški viteški red kar ugoden. Se v1 istem stoletju'so vpadi prenehali. Kljub revščini, ki je konec-stoletja pokazala zobe, je bilo gošpos'tvo v finančni struk­ turi reda na Kranjskem'še kar donosno. Leta' 1546 je biîolocenjèno na 154'goldinar- jev imenjsk'e rente "(oba delaj dohoakov, torej na "manj4 Kot na polovico ljubljan- skega gospostva reda (346'goldinarjev).262 Ker je posest obeh ostala enaka kot leta 1490, je opazen upad dohodkov v Bèli krajini, saj s približno enakim številom kme- tij red ni mogel zbrati niti 'polovico dohodkov ljubljanske'-rente. Stagnacija -je očitna! V drugi polovici/ 16. stoletja je red ćelo kupil nekaj nove posesti:' kmetijo v Ziberni'lokX hišo z zemljiščem v Črnomlju (1580)263 in vrt "У Metliki '(1582).264 Med 16. in 18. stoletjem je prišlo do nekaterih sprememb, ki pa niso bistveno'šprc- menile strukture gospostva. Posest v okolici Ljubljane je prešla pod upravo ljub­ ljanske komende, kar je bilo v skladu z reorganizacijo vse'posesti >na Kranjskem. Bolj'racionalno se je končno delila tudi posest v Beli krajini: potegnili so geograf­ sko najbolj ugodno ločnico — črto od Semiča do Gribelj. Kar je bilo severno od —• '• • ' f U: - ^ ' " j V 2» D. Kos, o . c , str. 283—285. -, ,>. ,-... , -, 2» GZLj X/15. 2 5 7 ANVR, št. 1333, str. 349. ' " 2» ANVR, st. 1558, str. 407. 25» Glej op. št. 252 in 253. • • •• 2 6 0 Mittheilungen des historischen Vereins für Krain, XVIII/1863 (=MHK), št. 69, str. 36 in št. 70, str. 36. Prim, moj članek, str. 277. - " ' MHK XVIII, št. 69, str. 36. ANVR, št. 2457, str. 642; št. 2495, str. 650; št. 2496, str. 650; št. 2497, str. 650 in št. 2504, str. 651. • 2« AS, Imenjska knjiga 1546—1549. •: 2" ANVR, št. 2532, str. 657. * 2" ANVR, št. 2546, str. 660. . . ) , . - • ZGODOVINSKI ČASOPIS « . 1987 '. 2 '". 245 črte, je bilo pod upravo metliške komende (124 1/2 hübe), ostalo pa v upravi črno­ maljskega župnika (64 hub) ,2 6 5 Drugo največje je deželnoknežje gospostvo Metlika, o katerem imamo prve prave podatke šele iz leta 1536.2ee Razvoj tega gospostva je dokaj nejasen. Nastalo je iz dedne posesti gospodov, ki so pred Habsburžani imeli Belo krajino. To posest je upravljal od Goriških dalje poseben uradnik v Metliki, morda sam glavar. Za časa Habsburžanov je bilo skupaj z glavarstvom cele grofije dodeljevano v zakup (na primer Hohenwarterju, Turjaškim, Piršu itd.). Po formalni ukinitvi posebnosti v upravi »Slovenske marke in Metlike« leta 1556 je gospostvo ostalo edini relikt nekdanje samostojnosti. Od itedaj je bilo stalno v zakupu, od konca 16. stoletja zlasti hrvaškim fevdalcem — zagrebškemu kapitlju in grofom Erdödyem. Stanje posesti se v letih 1550,267 1593268 ter 1610269 ni bistveno menjalo. To velja tako za opustelost, število kmetij dn upravo gospostva. Zanimiva je primerjava posesti z gospostvom Nemškega viteškega reda. V veliki večini se obe gospostvi ne pokrivata, čeprav ne moremo trditi, da jie posest obojih zaokrožena, je ponekod vendar opaziti večje komplekse vasi, ki pripadajo le gospostvu Metlika, na primer v župi Gradnik (pri­ merjaj tabeli). Stanje nas napeljuje na podimcno o večji starosti poselitve vasi me- liškega gospostva, ki je vsebovalo staro višnjegorsko-andeško posest iz preloma 12. v 13. stoletje, medtem ko je Nemški viteški red začel z akumuliranjem šele dobrega pol stoletja kasneje. Poleg večjega števila kmetij je imelo gospostvo leta 1610 še gorsko-pravna zemljišča pri Drašičih (25), Božič vrhu (61), Vinomeru (11), Želez­ nikih (78), Želebeju (16) in desetino od posesti. Precej posesti je imelo v okolici Metlike (tako kot Nemški viteški red): dve pristavi z njivami, vrtovi in travniki (na primer pri Bočki), severno od Metlike pa še »velik in dober gozd«. Konec srednjega veka so se izkristalizirale posestne razmere v belokranjskih vaseh. Večja skupina vasi je pripadala izključno enemu večjih gospostev. Edini po­ sestnik v 22 vaseh je bilo gospostvo Metlika. V glavnem je šlo za vasi v zahodni polovici Bele krajine. Nasprotno je imel Nemški viteški red večino svoje zaokro­ žene posesti v Severovzhodni in vzhodni Beli krajini (12 vasi). Strnjeno posest gospostva Gradac zasledimo v srednjem pasu pokrajine ob Lahinji (8 vasi), med­ tem ko gospostvo Turjak ni predstavljalo z dvanajstimi vasmi zaokrožene celote, saj je večina njihove posesti nastala z nakupi, dedovanji in zamenjavo s kartuzijo Pleterje, Sumberškimi in skrivnostnim Evzebijem Dyepranntom. Končno lahko razjasnimo starost večjih, belokranjskih gospostev. Za najstarejše imamo prve tri, ki so si prisvojila in kolonizirala večje komplekse Bele krajine, ponekod kot zaokrožene celote. S tem se sklada širši okvir dogajanja, saj imajo vsa korenine najkasneje iz druge polovice 13. stoletja. Sem spadata tudi gospostvo Poljane, kjer se zaradi močne uprave nikdar niso mogla formirati majhna neod­ visna gospostva, ter gospostvo vitezov Črnomaljskih, ki pa ga ne moremo zaneslji­ veje rekonstruirati. Verjetno je obsegalo večje predele okoli Črnomlja in je kasneje razpadalo, dokler se niso Črnomaljski v začetku 16. stoletja izselili iz Kranjske. Drugače je razvoj tekel v centralni Beli krajini. Tod so pritok ministerialov, po­ deljevanje fevdov, ki so se izdvajali iz dinastične posesti gospodov, nastanek me­ ščanstva in gospodarski razcvet povzročili cepitev večjih gospostev in nastanek množice malih imenj. Prav posest teh je doživljala največjo dinamiko v menjavi lastništva. Deloma so jo absorbirala večja gospostva (komendsko in deželnoknežje) a h pa so bila osnova kasnejšim premenam v strukturi zemljiških gospostev, ko so v 16. in 17. stoletju nastajala nova večja gospostva, ki niso imela kontinuitete v srednjem veku. Omenimo le gospostvi Pobrežje (Lenkovićevo delo) in Vinica. Vzrok mi- ?? Glej Bekantnuss Tabellen ( = BT) in Rektificirane dominikalne akte ( = RDA) za župnijo Crno- m e l j (ÜK № 13) in komendo Metlika (UK № 8) v AS. ™* AS, urbar Steuer . . . Metlika 1536. «t •> /.. ^ S , Urbar Steuer der herschafft Mettling im 1550 jars, Vic. urad za Kranjsko, fase. 1/55. VII — št- 2 (Škatla 98). ' Kaptolski arhiv v Zagrebu, Acta capituli saeculi XVIII, fase. 57, št. 1. m AS, Urbar Metlika 1610. 246 "D. KOS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU es • ^ in o Вч m O Ü i o m S OS jj< >> •* :3 XÌ t . s ' X ! x i co i i ' ) • CSI X! M. . . i,' '.v' » oi x i 3 XÌ X! co < xi xï xi 'xi x: xì'xi x: xi xi xi >. . Xi X! A" 1 ' g • Xi'Xi g X! XÌ Xi Xi X i S J C X i X i ï ï + Xi + xi X i X ! Xi W> M w . a r-, > U o •g с в ^ Oi S w x i o G >o Г2 •r-i.rH ra O >N W W O O ora« o o x > co ni o o K N P Q o l u w i CU S-< C O п) XI t o ."S л " ^ CO o 5 o x ! ш W ш o > > S fu o >w ^ S4ö > « Sì - " co u Si 'S <ù -S S !s .5 to a, 2 xi 'u га^бб p >w > > ш :ft o o -r» là "CO Ml S 0) - f "-ZGODOVINSKI ČASOPIS 41*. 1987 .'"2 " " 247 I"! p H > in H - 1 I » o № Ou O Ö i n co • * A CM Л •* 3 ^ *"* з̂ A a> i-s J н w 2 1 . • I ' ' à :• J3 .Ceq . .Ce< i> i« , - t . cN i - i . - i ' * ce^ .C ' l _u л гЧ — i n . TJ. ВОЈЗ IH t - + > <м + IM » + wo « l i IM CO + •H» + Cj -J-i N > ^ N N N ^ >*HN 9) rt « м »** 1 0 , н ^ r-t - — — — CSI CSI m rH rt Д ^ 1 + + a 'S Q СЗ so o Q te« > o 3, _ft "o ca 0) G ^ o S-i mu n ™ WfTl ki k i . 4 CI) Q > W л .»i > u G cd k. Д ni N ,Q > . H ~ » j i j O o i e S â " g S ' >т> > y > 6 o C ki i—i G r-i , r"»-p~' ce ? U N «*>.H ^ O N S CÖ -^ T* 2 g o M f ^ Ï B - S Ï ca •- >« o N „ C j S 3 k u s a a o ° S i ) o ^ t« u à сз G .s 2 ft ^ c G ^ P • • • - o ca 248 D. KOS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU \ «s • 4 ce o h os O O BS 0 0 5 rt M •i-t 33 i + + X Ì X ! «O .-H + in in in '•ч « m »** X i 4 1 ^ Л 5 ^ Д ? £ £ £ S + + X I x i • * + X i i—• in in X ! X i m X ! • * X ! X i i n (M i> CM + Xi fefexixixis Ä Ä S § 5 x i x i > x : ^^ит11н>иМ|СЛД|ПИни + + X i X Ì CO i-I CM + xi ^ ем i-I + X i fefeXiXiXiS X i x i x i ? S J C S ^ " ' \ C M - * . - l P > 1 - l < M T j < X : X ì l n X i CM pin + + sis: tO 1-4 + s: « M « g 5 ? a JA „ . -a •*» д OB CU «0 -ti t ; >o u 0) •г-а CS U л C 'S S з O Ï 7 " S Ч a з 80S a ra S e m ič « id re p ri N e > če vj e p ri > le p ri S u h im o st e k • a + > S ** N Д + М f» i_ s S M j : „ x ( D J . H > + m ^ + CM * + £ ^ . B C - l + co£ + •e+S ^1>2: £ £ x » И - н х CM + •+ + g eo m x N 4- s + c-t> •4« . M CM Д - 1 m + >-» < № t> W co 1 > т Ч + Xi "1 тН > f - l "+ si Xi w > тН + Л т-ем" Г Ч > + x i CM •ч< 1 9) +л o "3 u •0 0 ej "S +•» « з a a - . IV K.2GODÖVINSKi;CASOPIS 41.: '1987i. 2 м \ U 249 Opombe k razpredelnici gospostev Kamnik, NVR in Turjak . 1 AS, Urbar posesti deželskega sodišča Kamnik iz leta 1477 (s pripisi iz 1494), sign. 393. Sodišče je imelo več posesti na Dolenjskem. V Beli krajini je posedovalo posest v Marindolu, Sadinji vasi, Ošoj- niku in Božič vrhu, vendar le začasno, ker je ta posest sicer spadala pod gospostvo Metlika (slej urbar Metlika 1610) in Mehovo. i 2 ZALj, Zbirka kopij, Urbar Nemškega viteškega reda iz leta 1490. V tabeli j e posest od Rošalnic do Radovice našteta po vrsti, tako kot v t e m urbarju. Posest se je delila na dva deta, ki sta spadala pod komendo' v-Metliki ur župnijo vj Črnomlju. * - . - '.л *'. .. si. з, ^ ч " • ;х JL :Х -. 3 AS;* P r i r o č n i - u r b a r j i -gospostva T u r j a k iz let 1485 (47 ÙK* 1501 (42 u ) ; 1504 (43 u) ; 1509 (44 u ) , 1510 (45 u ) . T a posest je tvo r i l a ,poseben u r a d v okv i ru Celega tu r j a škega gospostva. i 4 Od tega 3 pus te h ü b e . V - u r b a r j u posest NVR ni p o s e b e j . o z n a č e n a ( h ü b e ) . s Nekje v severovzhodni Beli k r a j i n i r - " ' • c 6 Is tol M o r d a je ime v o d n o s u n a b l ižnjo Metl ikol £1 ''!> — 7 Isto! 8 Huba je last cerkve v Gorenjem Suhorju — videm. : - ' N e k j e v severozahodni Beli krajini. Vrt je pust. r>. "> Nekje v Beli k r a j i n i . r 11 Isto! — 12 Isto! 13 Istol , '* Vseh sedem hub je pustih. 15 Dve hubi sta pusti. 16 Vse h ü b e so za 4 leta oproščene vseh da jatev. 17 Ena huba je pusta. ,K IstoU ^ L % . - , , . . . . . . ; . . . . . , „ „ j , , , . . , — ..." Posest v. Nadgorićf 'Dobrovi, leži!v okolici Ljubljane!' '_. ".'' ' r ! ' 2 0 Posest od! Tribuč . . . do Črnomlja spada' k župniji v Črnomlju. ' " ' ' ' ' ""' ' ** , •* 2 1 Vse h ü b e s o p u s t e . ~" " '"' *• т • • •*- •: - !**' ' 22 Tri hübe so puste. ?, * ' ^ a д_ -, „. ., i 'f* 2 3 Polovica hübe je pusta.i ^ ,., " '.' £ 24 Isto. . ' s- ' ' > t ; 25 Ime ni toponim. Pomeni cerkveno posest, пГра jasno kje. "• •> 2 6 Ena huba je pusta. ; ' * 2 7 Isto. . . j 2 8 Od tega 2 1/2 hübe so puste. 29 Obe hubi sta pusti. Ц 3 0 Huba je pusta. ; 31 Isto. O 3 2 Isto. 3 3 Obe hubi sta pusti. 3 4 Nekje v severni Beli k r a j i n i v bližini Metlike ( m o r d a Brč iće?) . 3 5 Pod Metliko. » O d tega 11/2 hübe puste. . • . - , ., • , - ,x •_ " b 3 7 Obe hubi sta p u s t i . . . -J -• • ii ; , • ' - - ) ? 3 8 Gre za posest v Koroški vasi in Mehovem. Vse hübe so puste. 3 ' Stiri.hübe in vrt so pusti. 4 0 Pusto'. 41 Isto. 42 Ena huba je pusta. 4 3 Vse je p u s t o t a . 44 Stiri hübe in oba vrta so pusti. 45 Dve hubi sta pusti. 4 6 Vse je p u s t o t a . 4 ' P u s t o t a . 4 8 Ena huba je pusta. 4 ' Stiri hübe in vrt so pusti. 5 0 Pusto. 51 Isto. 52 Dve hubi sta pusti. 5 3 Ena huba je pusta. 54 Stiri hübe in vrt so puste. 5 5 Dve hubi sta pusti. И Vse je p u s t o . 5 7 Isto. S ! Dve hubi sta pusti. 250 D. KOS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU ^ C O N i n « « ^ ^ © O S J O тН + »H гЧ ЈЗДЈЗЈЗ З Д Д А Л Ј 5 O) m 3 H g I 03 O co O O nv.eo + D J3 3 A £ Ä 3 H i n n Ol 00 co • + + IN д д л з л д д д з з д • . ; < Ј З Д Д Д V to + co Д З З Д З Д А Д Л Л Л Д А Л Д З З Д Д Л З Д А Л З А Д ^ H r t l O r t t - l O N H O t - H ^ T l l e r t H W M * « « M « N « iH + + + * ' '^*' " + + ' . +•"•>''+ ' J 3 < U J 3 ЛЛ Л *~ JS ( | N n t - CM os M iH co co ^ * ** r* J3 З Д Ј З Д Ј З Л Ј З Л Д Д Д Л Л en co Li. I CO > •r, CO C > fi co aß f* ed ai • " O 0)"° CS ž O ,Q >M .-S < O 3 O a j Q H O p iN ђ CO s - a % « 12 -a CD T 3 -4J CO Ü < ш т з ^ с з д < Ä > uv fi cej .a £ < g -g >N g Q 0 2 f e S > p Q W ü ' O O P 4 N W p B Ü C Q iN N «4 2 ° •S-0 3 3 W W S .S .5 o o o Ü f l J ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 251 i m . i + + I o- ' л IO ( • II . f . « . И * ! . « ? ' M- С 0 Н 1 0 С Н П О to /J u ; ~.\0*-t Ci v... ,'D «- Д ^ А Ј З 3 3 З Д Ј З H ^ I O M H H H M U ) " 3 + + ' + ' , ' а п н "H 1 0 И М М « И 1 П i-t »-H + « «о сз £ «5i IH + 3 + д TX e» 1 t - 4 ' ' o S iS ä •a s > " i , ' . / S ,'ïB + 3 + s m S a o o. - - .S'- i l 4- £ J3 a s • " • a § i' • ; Д 1 * • • a s a & i -a I SSS. » 3 - t i . S . _ *o© +*© ' f t И 33 9Š » 3 3 h h „ fe . A l'I 33<ä I •S и и < с д ft 5 • " * * " 2% 252 D.KOS: BELA KRAJINÀ^V-PQZNEM SREDNJEM VEKU ponovni akumulaciji teh »drobtinic«^ večje enote, ki se je pričela že v 14. stoletju, je nesposobnost malih fevdalcev v porajajoči'se krizi-fevdalnih odnosov,! ki je, tako kot je običaj, najprej^zajela drobno posest. Na, to je imel vpliv tudi geografski fak­ tor, ki je iz uporabe najprej izločil kmetije, ki so ležale na slabših tleh in niso bile donosne. Takih predelov "pa'je v Beli krajini precej! Medtem ko sil je večje gospo­ stvo še lahko »privoščilo« delno zanemarjenost, opustelost ali zmanjšanje rente s svojih kmetij, je bil v teh!prümerih mali fevdalec praktično prisiljen v razprodajo, da bi iz katastrofe iztržil vsaj delček vrednosti. Zato ni presenetljivo, 'da pri pri­ marnih prodajah posesti prevladuje malo plemstvo in meščanstvo na eni, veliko plemstvo, Cerkev in država 'pa na dragi strani. To je bistven dokaz gornji trditvi o prestrukturiranju gospostev v novem veku. K temu velja pripomniti!, da so se stara velika gospostva ohranila.v skoraj; nespremenjeni obliki še „v 18. stoletje. To pa je obdobje, ki je človeški duši, omejeni nà kratko dobo bivanja ca. 70 let\ nepojmljivo! : - S I ; • ' ' ! DINAMIKA POSESTI FEVDALCEV V BELI ККАЛШ DO LETA 1536 • **• i ' ! -Bela krajina«: 1330, 6 h, Tirolsko-goriški -* Creteški (pred 1330 imajo v fevdu Mehovski). ' , ' 1490,5 M, Nemški viteški red. __ t. ,, _ : , 1. Bedenj: 1536, 5 h, gospostvo Metlika. ~• „: . , . ••>T : - 2. Belčji vrh: 1427, 5 h + 1 M, Celjski -* kartuzija Pleter je (prej imeli_Ortenburzani, ki so kupili od vitezov iz Suhodola) -> Turjaški (1458),Jeta 1467 imajo tod le 3 h. 1490, 13 h, Nemški-viteški red. ,-. r , -' , 3. Bereča vas: 1309, 1 h, Goriški -+ vitezi Metliški (v fevd). 4. Boginja vas: 1438, 3h, Mehovski -> Glaner ji (v zastavi). 1490, 1 h, Nemški viteški red. 1536, 2 h, gospostvo Metlika. 5. Bojanja vas: 1423, ?, Semiški ~* Vaist. 1490, 2 h, Nemški'viteški red. 6. Boršt: 1438, 2 h, Mehovski "-» Glaner ji (v zastavi). 1523, 2 h, Gradac. ' ! 7. Božič vrh: 1477—1494, 6 g, deželsko sodišče Kamnik. 8. Božjakovo: 1490, 13 h, Nemški viteški red. • - • - . . ; „ , 9. Brasijevica: 1414, 8 h, Celjski -*• kartuzija Pléterje. ^ ' ' • 1423, ?, Semiški -> Vaist". ' * ' " 1424,-, 2 h + 1/2 vinske gorice, Semiški -*• Nemški viteški red, 1490 ima Nemški viteški red tod 2 h. 10. Brčiće: 1490, 4 h, Nemški viteški red. 1495,-1 dVor, Aprechar -> Pirš -*• bratovščina Rešnjega telesa v Metliki (1517). 11. Brdarci: 1467, 5 h, Turjaški. 12. Brezje: 1490, 1 h, Nemški viteški red. 1523, 5h, gospostvo Gradac. 13. Brezovica pri Poljanah: 1462, 3 1/2 h, Dyeprannt -> Turjaški, enako leta 1467. 14. Brezovica pri Bušinji vasi: 1490, 2h, Nemški viteški red. 15. Bušinja vas: 1434, 5 1/2 h, Soteski -> Glaner -* (?) 1467, 8 h, Turjaški. 16. Cerovec: 1523, 4 h, gospostvo Gradac. 1536, 2 h, gospostvo Metlika. • 17. Crešnjevec: 1490, 2 h, Nemški viteški red. 1536, 8 1/2 h, gospostvo Metlika. 18. Črnomelj: 1388, 1 hiša, črnomaljski meščani. 1400; 1 hiša + 1 domec, Soteski -+ fara Črnomelj. 1462, 1 domec, Dyeprannt -»• Turjaški, enako leta 1467. 1490, 1 h, Nemški viteški red. » ' 19. Pri Črnomlju: 1390, 1 dvor, von Rymmel ^* črnomaljski meščan. 1444, 1 hiša, dvor, domec, M, Habsburžani"~-> Trakchemberger (fevd). 1456, 1 njiva, črnomaljski meščan -*• fara Črnomelj.. 4 " -i 1466, 1 dvor, črnomaljski meščan -*• Nemški viteški red. ' 20. Damelj: 1414, 9 h, Gracarji -> Ortenburški (za njimi Celjski itd.). " 21. Dobliče: 1536, 5 h, gospostvo Metlika. - - :.-шЛ_"^ 22. Dobra vica: 1536, 6 h, gospostvo Metlika. '-* .* y - v 1 Л ZGODOVINSKI ČASOPISNI ;_ 1987 • 2 , r l __ 253 23. Dole: 1462, 2 h, Dyeprannt -» Turjaški, enako leta, 1467._ , , »Dolsschon« : pred 1300, 5 h, Goriški -»'vitezi* Črnomaljski. ' - •" .„ ' ' ; - ' ' - ' • •' 24. Dragatuš: 1395, 7 h + 6 domcev + 1 dvor, sadovnjak,, vitezi Črnomaljski -»Orten- burški (za njimi Celjski itd.). _ » . „ ,%. , , f ..;;,•'* *~,-~? 1^г™".; , ; • i ! p * ! „ 1402, I h , Donnerberskï*-»' fara 'Crnòmelj,,"149Ò*ima Neniški .viteški red töd" 2 lì. 1536, 4 h, gospostvo, Metlika, i r,... f ^ . ' ' , ~ / ^ l*ï~:.\ '. ' 1' Л J ' •' 25. Dragomlja vas: 1490, 2h,.Nemški viteški red. .'.'.,".' ^.'~. * '*"'. , ' т ' . '.''* : ' *. •: •' 1517, 4h,rPirš £* bratovščina Rešnjega telesa v Metliki (prej1 jih' je ' imèl "Apre1- char)'.*" " • " . - , . - — . • • . . . . . . . - i - < » . i - . ^ , , ...~ , . - . . „ t . , ; ! H n ^ I V 1536, 1 e, gospostvo Metlika. . •' ' ^''''/ ! ' ; л-'•'• " , J ' ''""••' 26. Dragovanja vas: 1359, 1/4 vin.-desetine, Mmdorferji V Nemški viteški red. 1447, ?, Soteski -» Glanerji. ч „;„•-, / , ' ; " ' j - " - , JV ;' Г " "' " -' ^*1 • J J • : ' - 1536, 7 h + l u , gospostvo Metlika J . , ' ', л •'". ' < * "'. л : -• 'îh~•' "• •<-' 27. Drašiči: 1536, 61/2 h, gospostvo Metlika. - L ','. ' '' ' •' * ''* ••' • ' 28. Drenovec: 1536, 3 h, gospostvo Metlika. , « '"\ '' • '-'' '* •'"* *• •f"J-i 29. Drežnik: 1467, 2 h; .Turjaški. ( ( ;. .,- . f v/, ' H ":'/.:„ ^ "' 'f J, •C-"'J : G ' ' •»'•• ' 30. Drganji dol: 1406, 2 h, Fèruìerbérger "-* farà Črnomelj (zastava) •-» 149Ó';"je fara Črnomelj lastnik. , .,-. ... -..,., •,„ •. . , • * " ' " r "•'-' "- 31. Fučkovci: Ì490," lh"' Nemški viteški red. ."V't У u ' "••' • '""' '•> '• ' i t , J 32. Geršiči: pred 1300„7h, Goriški -» vitezi'Črnomaljski -> (7)^Nemški1 viteški'Ved, ki ima 1490 tod 7 h. " ; '*' ""'.' . . - . : . ! .. . -.-'-, ! i : ( J t.,.-... j r , v 33. Golek pri Vinici: 1430,,1 h, Strasperški .7» Scheyrérji': j " , ' T '••<'' '•'"'•• 34. Golišče pri Semiču':'1340,'2 1/2 h)'vitezi* iž Otoka^'(Gutehwerde) ;—'vitezi Črno­ maljski. . , .' ' ' ', ' ' ' ' ' ' '•• 1406, 1 h, Habsburžani -» Paul ab dem Wuìdrèss "(fevd).*"' ' " '• : • • ' ' 1523, 17 h, gospostvo Gradac. . . „ " • " " ' ' '" • • " ' 35. Grabrovec: 1447, ?, Soteski -» Glanerji. , ; / л '"••'-' '*' ' •'*• • ' '•'•"• 1490, 13 h, Nemški viteški 'red. ' Х . Ч - П • ' - • ' ' , V ' V ' ' ' ' .' • ' l •'*• 36. Gradac: 1476, celo gospostvo,-Gradarji":-V Turjaški' -* pred 1488 ga imajo v zastavi Mindorferji. ••--•» i. ' V * , ; ' 1 -• ; " ' 37. Grič: 1466, cela vas, Glanerji-»..Turjaški-> HÒhenwàrterji. l ' " • 1536, 5 1/2 h, gospostvo,Metlika'.' ' ' " ' - 38. Grm: 1523, 1 h, gospostvo Gradac. "' ' " ' ' n - - . - • • 39. Gradnik: 1536, 91/2 h, gospostvo Metlika. ' ' '- ' l ' - ••'' 40. Griblje:l490, 9 h, Nemški viteški red.'.' * ' v ' ^ " ' • . . . . . . ' . > 1536, 4 h,'g'ospostvò Metlika. ' " " " , ' - . , : .- , : . . . . 41. Hrast pri Jugorju: 1447, ?, Soteski -».Glanerji." *.' - J" ' ••'••" - 1462, 2 h, Dyeprannt -> Turjaški,',enako leta, 1467. У ' " • 'Г' S ' ' •,:i' -' l 42. Hrast pri Vinici: 1342, 8 h, Sumberški -»'1397, 3 h,'prodajo*Špefhberškim.'Ostalih 5 h imajo še leta 1467 Turjaški (od leta.'1443)."*" ' : ^ ' • -'••' '• 43. Hrib: 1467, 2 h, Turjaški. , ' : ' '" " v '-"• :-' • ' * l : ''••• • " -- -t 1523, 7 h, gospostvo. Gradac. , ••••'•/ •• ^ . _:. A« .-- i : . ...... ; , i 44. Jelševnik: pred 1300, 6 h, Goriški -»""vitezi'Črnomaljski: ' •-' ' :-•'•»'•v-* 45. Jerneja vas: 1536, 2 1/4 h, gospostvo'Metlika.* , ' • , „ , '' • • € " ''•' 46. Jugor je: 1462, 2 h, Dyeprannt-» Turjaški," enako leta 1467: ' "• " ! 1490, 3 h, Nemški viteški red. 1 . , . " ' " ' " ' , u \ . • • • " ' - 47. Kal: 1334, 2 h, Gracarji -»Čreteški. "'"." ' '.• ' ' / . ' ' , .', 1444, 1 h, Habsburžani -» Trakchemberger, (fevd)/. ' ,"" 1523,5 h, gospostvo Gradac. • .; „ < * • • ' - ' , . ' ' • 48. Kapljišče: 1490, Г h', Nemški viteški red. f -- . , 1523, 3h, gospostvo Gradac. , - , , . .- . . . • 49. Kast: 1411, gornina in desetina, Dyah -»"ìsartuzija Pleterje. ' . ' 50. Kočevje pri Črnomlju: 1462, 5 h; Dyeprannt -» Turjaški, enako leta 1467. »Nider Kopp«: 1490, 2h, Nemški viteški red. » . . . . . . M ' . «•Obern Kopp«: 1490, 2 h, Nemški viteški red. - - . i . ' ; 51. Koroška vas: 1462, 5 h, Dyeprannt -» Turjaški, enako leta 1467. '" " " • ' ' 52. Kot: 1434, 3 h + desetina, Soteski-» Glanerji (zastava). * '• 1467, 2 h, Turjaški. ' 'V:? ', 53. Križevska vas: 1536, 5 h, gospostvo Metlika' , ' ! " 54. Krmačina: 1536,'2 h ;+. 2 e,,gospostvo Metlika.' « . ' v 55. Krupa: 1312, 4 h + 1 M, vitezi Črnomaljski -» Nemški viteški red. r 1351, 1 M, Goriški -» Gracarji. , . " ' * ' "' 1536, 5 h, gospostvo Metlika. ; » 56.rKrvavčji vrh: 1536, 9 h, gospostvo Metlika. 07. Lahinja: 1467, 6 h, Turjaški. ' 58. Lipa: 1490, 4 h + 4 W, Nemški vitcčki red i. D . ROS: BELA KRAJINA V POZNEM SREDNJEM VEKU 59. Lipovec: 1334, 2h, Gracarji ^^Creteski. ~,. / , 0 л , „. _ . .; -ey. 1467, 8 h, Turjaški. , . ' " " , . . , „ - . , - ; , •; j • ; • . , . , : > 1490, 1 h, Nemški viteški'red. ' ' " . , 60 Log pri Metliki: 1438, 1 h, Mehovski,-» Glanerji.(zastava). \ ' j "" ~ 1490 1M + 1 brod, Nemški viteški red. " ' "" "., . \± ' . „. . ' 61 Loka'pri Črnomlju: 1342, 3 h, Sumberški ->. 1467 imajo Turjaški 8 h. . ( _ fi2- Lokve* 1441 1 h, Soteski -> Mehovski in Glanerji. ,' - ' es'.-Lokvlca:1342, 4 h, imajo Sumberški -> leta 1467 imajo Turjaški (od' 1443).^ 1490, 10 h, Nemški viteški red. j ( ( , , _ 1 ( , л ' ~ . ;• 1536, l e , gospostvo Metlika. . . ... _ y ] j ft. / .. , . . . ' > ' r v . - , 64 Maline: 1490, 3 h, Nemški viteški red. - " " - . . Г ' - •><••• 65. Marindol: 1477—1494, 7 h, deželsko sodišče Kamnik. - f ^ , { + , ,- ( . 1490, 9 h + 1 M, Nemški viteški red. ••{ л.,л t, , - ',• j ^ r , ,-л :I 1536, 3 h, gospostvo Metlika. ' ". ; " . " • • " ' " , Ire' ,\ g J S Z l Ж 1 S v S S š A ^ i j m š k , (revdVDo leta 1,06 gaje imel v fevdu K A , Goriški -> Mehovski (prej. imel.v fevdu meščan Zore)." - ,.- , 1490' 1 pristava, njiva.+ ,2 vrta, Nemški.viteški red.,, . • ' . . . ' . ;•• .:V ' ; 68. Pri Metliki': 1424, 1 travnik, metliški meščan -> kartuzija Pleterje. • ; f • - • 1468, 6 njiv, metliški meščani. . , ... , . ' '„ ,, .:..* 69.Mihelja vas: 1462, 4 h, Dyeprannt-»Turjaški^enako leta,1467-; y _ '"1490, 1 h, Nemški viteški red. ' ' . - . . . « 1510, 1 h + 2 W, Mordaxi .-> Turni . , r%. , , , . - . . . , . . ( • • ,., , 1523, 1 h, gospostvo Gradac. ' - ^ - , , , • 70. Mladica: 1536, 2 h, gospostvo Metlika . '-.*-.,•. - ,-,.;„ . , e • H „ 7 : Frnomali- 71 Nerajec: 1395, 5 h, vitezi Črnomaljski -» Ortenburški. Ш 8 , 1 h,-vitezi Crnomalj ski -> Ortenburški. Vse podedujejo Celjski. , ' '. , r i L_-„ i7-4uho- 1427, 5 h, Celjski -> kartuzija Pleterje (prej Ortenburški od vitezov iz Suho dola) -> 1458 Turjaški, enako.leta 1467. • , r • '• J 1444, 5 h, Habsburžani -> Trakchemberger (fevd). " " .. „ . . : . , . 72. Nestoplja vas: 1414, gornina in vin. desetina, Celjski -> kartuzija Pleterje. . 74 »Oberstorf«: 1490, 4h, Nemški viteški red. . . . , . . . . . 74 Obrhfl427, 10 h, Celjski -> kartuzija Pleterje (prej Ortenburški о ^ vitezov iz Su- hodola) -> 1458 Turjaški, enako leta 1467 (+ 4 vrtovi + 1 R + 1 M). 75. Omota: 1536, 3 h, gospostvo Metlika. . , , _ . . . . : . , ' ' 76 Osojnik: 1477—1494, 6 g, deželsko sodišče Kamnik.^ :\;_ ' Л1 Otok pri Vinici: 1509—1517, 1 dvor, Strauss -> Pirsr ' - , •' . 3 , -, 78 Paka pri Dobličah: 1536, 1 h,' gospostvo Metlika:' ' . r , ; / ; '. 4 ß l j 79. Paka Dolenja: 1536, 7 h, gospostvo Metlika. * ' t •• 0 , y ,t --^i • 80 Paka Gorenja: 1536, 5 h, gospostvo Metlika. '•_"•, /.,G • ; T 81 Perudina: 1398, 1 h, vitezi Črnomaljski -* Ortenburški. . . , - ' . ., . ^ , »Perwitsch«: 1490, 4 h + 1 vrt,' Nemški viteški red. « , " •,-.," , . ..,' 82. Otok pri Podzemlju: 1523, 19 h, gospostvo Gradac. f~ 4 ' v . ; ' . >,' . 83. Okljuka: 1523, 1 h, gospostvo Gradac. ' _ ' . '. , _ ', _.. 83a Pobrežje: 1477—1494, 22 h, deželsko sodišče Kamnik.' ) ' 84 Primostek: 1523, 2 h, gospostvo Gradac. • " . 85 Podzemelj: 1523, 12 h, gospostvo Gradac. ..„„.- . V . x, • „ u 86 Petrova vas: 1462, 1 h, Dyeprannt -> Turjaški. Leta 1467 imajo Turjaški 7 h. 8?! Planina: 1462, 3 h, Dyeprannt -» Turjaški. Leta 1467 imajo Turjaški tod 5 h. ., . 88 Plešivica: 1434, vin. desetina, Soteski -> Glanerji. - . 89' Poljane: 1359, 31/2 h, Ortenburški -» Cušperški (fevd). . , . .. 1436, 2 h, Celjski -> Brežiški (fevd), enako leta 1444. . . -.. 90. Potoki: 1536, 3 h, gospostvo Metlika. . ,. 91. Praproče: 1536, 1 h, gospostvo Metlika. . , . • . . Ï г; • 92! Preloka: 1536, 14h, gospostvo Metlika. , , , < » - . • 93. Pribinci: 1536, 7 h, gospostvo Metlika. ,.. ; •" , . • , . . - - . . 94. Pribišje: 1375, gospodarski pomožni objekti, Soteski. , . „ 95. Prilozje: 1536, 1 h, gospostvo Metlika. . " ' * 96. Radovica: 1466, 2h, Hohenwarterji -» fara Metlika/-- • ^ • \У,~: • 1466, 4 h + 1 M, Laimtasch -» Nemški viteški red,'enako leta 1490. • ^ - ' " -. 97. Radoviči: 1490, 4 h, Nemški viteški red.- '', } ; " , • ' " ' ' »•Ratschicz-«: 1490, 5 h, Nemški viteški red. •',«..' i " 98 Ravnace: 1490, 6 h, Nemški viteški red, , Tj-i*~-^«*»iri 99! Rosalnice: 1306, 1 h, Goriški -* Hmeljniški (do 1306 jmel v fevdu Pertendorfer). 1490, 18 h, Nemški viteški red. . . . . •, j j, 100. Rožanec: 1342, 3 h, Sumberški. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 .1987,. 2 255 101. Rožič vrh: 1441, 1 h, Soteski -> Mehovski in Glanerji. 1467, 9 h, Turjaški. - - - , 1490, 2 h, Nemški viteški red. , t . _ , . . 102 Ručetna vas: 1397, 8h, Surhberški -> Spernberški.' _ j 1441, 1 h, Soteski -*• Mehoyski in Glanerji. _ j 1467,'1 h, Turjaški. J •' ' : „ . • . - . . • • v ' . - | »Rytzicz«: 1490, 1 h, Nemški viteški red.» •' , ,•• à , t., . ' . " - - j 103. Sela pri Otovcu: 1327, 2 h, Gracarji -> Turjaški. , 1490, 5 h, Nemški .viteški red.!, . J ' . - ''* :u, •' •* . . / ß i r ' / Ä i , ; ' . : ; 1536, 7 1/2 h* gospostvo Metlika.. :»r- c-'' ' ; 'l.*.-ii . r i ' _ ' „ ' V ^ . V n H ^ i . • ' 104. Semič: 1462, 1 h, Dyeprannt -* Turjaški. Leta 1467 imajoTurjaški-tod 2 1/2 h in ' »Sinockaw«: 1490, 3 h, Nemški, viteški.red. .,,, ... , , | l ( . 1 v ; 105 Slamna vas: 1431, 5 1/2 H + desetina, Sussenheim — mesto Metlika. • . - ' 1466, l h , Hohen warter ji- -*• farà Metlika -> 1490 ima Nemški, viteški red 12 h; 106. Sadinja vas: 1477—1494, 4 h, deželsko'sodišče Kamnik;":".*'.. , "., . v ^ i 1536, 8 1/4 h, gospostvo Metlika. -•, *, „ - ' 107. Suhor Gorenji pri. Dragatušu: 1398, 3 h, vitezi Crnomaljski^.Ortenburski. .^ 1490, 1 h, Nemški viteški red., < \q " ^ _.!•,-.<•• , -.—.(V t?,.*, n/\,-.'..; "M 108. Suhor Dolenji pri. Jugorju: 1536,Д e, gospostvo Metlika. , ; , , J A 109. Suhor Gorenji pri Jugorju: 1490, lh-Nemški viteški red.;>. ..., , •• « 1536,3 h, gospostvo Metlika.r , V r. --t -> • . - 110. Strekljevec: 1523, 4 h, gospostvo Gradac. . .«_. ....... _ •,• .; •••••, ft. • -,-; 111. Tanca gora: 1490, 3 h, Nemški viteški'red. „ , .- .... _ •i*, Ortenburški. j(tj, , л \ , , ' \ч 1453, 1/4 desetine, Semiški. . ' ' .. - ;д „т;.:~ 1490, 2h, Nemški viteški red. ' "\ <• K~t—. : " ! \ > ' "> v 113. Tribuče: 1444, C8 h; Habsburžani•-* Trakchemberger (fevd). ,,ч, QO-J - 1490, l i h , Nemški viteški red.'П 'Ч icr ^-- -; f-i.}> «rv.'V -ЧЧ 114 Tušev dol: 1393, 1 h, vitezi iz^Loža"^ Lambergerji (dejansko-šele od leta lWi). 1393, l h , Mehovski -> fara ' Črnomelj -» 1490 ima-Nemški viteški red J o d 2 h. 1441, 3h, Soteski -» Mehovski'in Glanerji. - C>,?(>i -, .-. -,.<) г " f \ V; 1462, 1 h, Dye'prannt -> Turjaški -̂> leta 1467 ima tod 3 h. * ,, - 1536, 3h, gospostvo Metlika: 1 ' 4 ' " ^ .-,-•-•• -, < ;j- . - ;->\- 115. Učakovci:149or 4 h,-Nemški'viteški ; red. rr' '.(•"' 116. Vidošiči: 1406, l'K', Habsburžani ^ Paul abtdem Wuldress*(fevd). • ' " • ' •• '-• 117. Vinica: 1430,1 h, Strasperškii"-* Schèyrerji. H'- . ') i-Г Turni. . ' 'i - V i 1523, 2 h, gospostvo Gradac ' ;•* '" -' v: " : • '''•' , V ' »Vorstlen«: 1490, 5h, Nemški Viteški'red. . . ' • - • . ••...> 120. Vranešiči: 1490, 2 h, Nemški viteški rèd. ' : •>' ; i 1536, 1 h, gospostvo Metlika. ; ' > . ; ' л ! '.,,",'"' ' i',' '.' ' Л . 121. Vranoviči: 1523, 16 h, tgospostvo Gradac. '"'"" " "' - .. ' ' «•Widern-«': 1490, 1 h, Nemški, viteški.red. , r l • /_' »Worche«: 1462, 2 h, "Dyeprànnt -* Turjaški. ' "" • " " ' _ ' , »•Wursitsch-«:;i490, 2h, Nemški [viteški red. !; '* 122. Zadre: 1462, 1 h, Dyeprannt -*• Turjaški, enako leta 1467. .' 123. Zastava: 1342, 3 h, Sumberški 7* leta 1397 prodajo Spernberškim 5 h. - 1523, 11 h, gospostvo Gradac. ' ' '; , „ ' , ;, • • ' • ' . . . 124. »Nova Zastava-«:. 1523, 3 h, gospostvo'Gradac. ' J' '.". - v 125. Zelebej: 1490, 3 h, Nemški viteški red. '' 1536, 3 h, gospostvo Metlika. ~ •.-. —••;....•: -. ,;• . r- 126. Železniki:, 1536, 31/2 h, gospostvo Metlika. , > . - - , , .v • • .n 1 (Nadaljevanje m konec razprave v naslednji številki) u < . " : « . » " ' . ' ' • • . - L E G E N D A ^ ''••••«' ' " ''" • • ' „ . , . . - . ( ; t . , • y r . . . h (huba), e (edelthumb — velikost okoli dveh hub)-, M- (mlin),-AV ,(vinograd),-g,, (koča, — gadem), n (podružnik), -> (ugotovljena kontinuiteta posesti — prodaja,. nakup itd.). ,. t . n j , Podatki za gospostvo'Turjak po letu 1467 (delitev na šumberško in. turjaško vejo) niso upoštevani, lT,.ztL šumberško vejo ni več niti enega podatka. Turjaško vejo oziroma ^njeno, gospostvo do leta 1510 sledimo po urbarjih, katerih posest je razvidna iz drugih tabel. f л Tabela je zaradi pomanjkanja virov seveda nepopolna, vsaj kar se, tiče razvoja posesti največjih jevdalnin gospodov: Nemškega viteškega reda, deželnoknežjega gospostva Metlika, gospostva Gradac in unomelj itd. ' • ' v 1 Tabela Je obenem legenda h karti zemljiške posesti v Beli krajini: Številka na karti označuje lego TOI, ц nosi to številko v abecedno urejeni tabeli! 256 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 _• 1987 . 2 h" •' '. Jlyl :riV> v-: C Л'1 ZGODOVINSKI ČASOPIS J (ZC) » »-t — osrednja slovenska historična revija glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije t .!" Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, .v;Ljubljani,- Aškerčeva;] 12/1, telefon (061) 332 611, int. 210, lahko dobite naslednje.zvezke »Zgodo?,;; -U> r<- t.'.i vinskega časopisa« (ZC): ZC 1/1947 (ponatis. 1977) — ,„ , 1600 din " - „ , ' , * ZC 2-3/1948-49— razprodan -.,' ". ZC 4/1950 (ponatis 1987) — 3200 din , . л ZC 5/1951 — pred ponatisom-* ' ZC 6-7/1952-53 (ponatis, 1986) — 4000 din . i - ZC 8/1954 — razprodan ä " ZC 9/1955 — razprodan ZC 10-11/1956-57 — razprodan ZC 12-13/1958-59 — razprodan ZC 14/1960 — 2800 din (kmalu* ' razprodan) ZC 15/1961 — razprodan — 1400 din •>- ;--' • '"-' , ZC 26/1972, št. 1-2 (ponatis 1980) ; -.— 1600 đin; ;-4 • • < ' ' ŽC 16/1962'-^- razprodan . \ ' l ZC 17/1963 (ponatis 1978) — 2000 din ' ' '. '• J iv <" ZC 18/1964 (ponatis 1980) — 2000 din ZC 19-20/1965-66 (ponatis 1985)': 2400 din ZC 21/1967 — 4000 din (kmalu . razprodan) ZC 22/1968, št. 1-2 (ponatis 1983) — 1200 din ZC 22/1968, št. 3-4 — 1600 din (kmalu razprodan) ZC 23/1969, št. 1-2 — razprodan ZC 23/1969, št. 3-4 — razprodan ZC 24/1970, št. 1-2 (ponatis 1981) — 1200 din ZC 24/1970, št. 3-4 — pred ponatisom ZC 25/1971, št. 1-2 (ponatis 1985) — 1400 din ,j ZC 25/1971, št. 3-4 (ponatis 1986) ZC 26/1972, št. 3-4 (ponatis 1984) — 1600 din T l':?H :i. 'c-ti .f-u razprodani I C n'-Lj : "ZC* 27/1973/ št/1-2*, . ŽC 27/1973, št. 3-4 — pred ponatisom ? ZC'28/1974, št. 1-2"^- razprodan1 •*•*' «ZC 28/19.74;'št. 3-4 ^- 1800 din •••'- J ; ' (kmalu razprodan) .'- \- -'• - : V Z C 29/1975, št. il-2 — 1200rđin>> *'->'*•* ZC 29/1975; š t 3-4'-^ 1200 din ' 1 I .$*• > " ZC 30/1976, št. 1-2 -^lOOO-din'-* vvls:^ 4 — 1000 d i n ^ « ^-? 2 "—-'1800?din*; E .J-il — 1000'din / '!.:->т?; ZC 31/1977, št.'4 — 800 d in" " urtici ZC 32/1978, št. 1-2-^ 1000 din - H'ü-Л 800'din') f\l Л'.: t Z C 30/1976, št.'3- ZC 31/1977,'št. 1- ZC 31/1977, št. 3 800 din' 1000 din' 800 din •' il '800 din ? v 600 din . i ZC 32/1978,. št. 3 ZC 32/1978, št. 4 — .8 0 din" . .: Z .t?' < ' ZC 33/1979, št. 1' ZC 33/1979,. št.'2: J ZC 33/1979, št. 3. - ZC 33/1979;-št. 4 —. £0, I ZCf34/1980,št.'l-2 — 1200 din;'•'. ^"il . ZC 35/1981;; št.1-2 — 1000 din ,-c:'.- 'J • .ZC 35/1981, št. 3 ^ 600 din - :'}ГоНУ ZC 35/1981, št.'i-.^r\600 din , - » ? . £ • — ZC-'36/1982/št;rl-2 — 1000 din' • ••-.; ZC 36/1982, št/3 — 600 d i n i •* C" ZC,36/1982, št. 4 —600 din .,'•,.„ ц, ZC.37/1983, št. 1-2 p-.-800 din - -, t ~t ZC 37/1983,. št .3 i — ,600 din., - - • ZC 37/1983, št. 4 — 600 'din .w f ' , ; - ,4 ; fZC-38/1984, št. 1-2 — 800 din ;>1 " . ZC 38/1984, št.3 —.600 "din .",, - '"•'" ZC 38/1984,;št. 4 — 600-din . " - . ' . , iZC 39/1985, št. 1-2 ~ 1000 din '. ,-,-•• Z C 39/1985,.št. 3 —f 800 din ' ,, .... ZC 39/1985, 'št,4 -^'800 din,".,," '.' ZC Д0/1986, št. 1-2 — 1400 din ," "". -.'. ZC 40/1986, št. 3 — 1000 din , . ZC 40/1986, št. 4 — 1200. din . . . . ZC 41/1987; št. 1 — 1600 din ZC 41/1987, Št. 2 — 1600;din, . " t ^ , Člani zgodovinskih in muzejskih društev s poravnanimi' tekočimi dru­ štvenimi obveznostmi imajo na navedene cene 25-odstotni ;popušt; ! štuL dentje pa 50-odstotni popust.'Za nakup kompleta ZC odobravamo poseben popust. Za naročila, večja od 4000' dinarjévj je možno brezobrestno ob­ ročno odplačevanje. Ob takojšnjem plačilu pri nakupih v vrednosti nad lO.OOOdin dajemo dodatni 10-odstotni popust. Za naročila iz tujine za­ računamo 60-odstotni pribitek na cene knjižne zaloge.-Pri poštnini nad 250 dinarjev zaračunamo dejanske poštne stroške. . ;>.. - , ..„ Ponatise vseh zvezkov ; ZC; ki so že razprodani, lahko naročite v. predr naročilu po posebni nižji prednaročniški ceni. - . ,, ^ ., * Bibliografsko kazalo za 'prvih petindvajset letnikov ZC stane 1000.din. Publikacije lahko 'naročite in prejmete'osebno na sedežu Zveze zgodo­ vinskih društev Slovenije; prav tako pa tudi po pošti. . ,.. • > Г Ï i • / ;:n I/'. ZGODOVINSKI i ČASOPIS 41 • 1987.^2| p-;257—264, . . . . „ , • 257 v ; ; ' ч ..Cu . .'j ". . , . .iL:;-, t s . ',- *,; •, ,ä*., i , . . . A , , , ; , . j i . • i « ODKUPOVANJE FURIANO V , { . , \ ' • • ̂ • " i IZ TURŠKEGA .UJETNIŠTVA, L . , ... .. ,„ u .•>.-;/••• .[ «... t ü i ...? » ' . , *; : ' Slovenska historiògrafijà'se :je' začela, že zelo.zgodaj.zanimati za obdobje turških vpadov na-slovensko 'ozemlje. Ker'Je slovensko .ozemlje pomenilo, večkrat; le izho­ diščno področje-za napade na r-beneški'teritorij, predvsem ; pa. za .vpade;, v. Istro in furlansko : ravnino, îsio slovenski zgodovinar j i . obravnavali tudi turške akcije, naper­ jene proti beneškemu ozemlju. Najbolj celovite.preglede turških«;.vpadov,,povezanih s problematiko, obrambe, hajdemo> v nekaterih->splošnih pregledih slovenske .zgodo­ vine.'1 Prva dela« o turških' napadih' v slovenske dezele-.'so se omejevala, le nai siste­ mizacijo podatkov v virih.2 Nato je slovensko'zgodovinopisje'začelo.s kritičnim1 pre-' tresiom teh" podatkov.3! Sele raziskave v .'novejšem času-so. opozorile, .da .tä naloga tudi do danes'še ' :ni-povsem, opraljeha.4 Nekateri so ,se"lotiU'iproučevanja drugih vprašanj, ki šo'povezana š turškimi napadj. 5 Do 'prve večje sinteze'ò turških napadih je prišel Stanko Jug, 'ki je pozornost posvetil tudi .vprašanjem-obrambe in turškim osvajalnim načrtom1 ter ' še najbolj celovito-obravnaval prodore .Turkov tudi na be­ neško ozemlje.6 ;*-..V ' .-•'. L-' , čiii . »rl sir ;'\ . . •'•'<-), • Si .i/V. . -.i.'• l -.; f* '-£- ' l ' !• - ' I t i - ^ - l , J i - , •• . . . ' . - > ' V , . u Italijanski, zgodovinarji niso. posvečali posebne pozornosti raziskovanjem raz­ voja osmanske države in njene,ekspanzije v. Evropo. Obravnavali'so nekatera ob-' robna vprašanja, povezana,tudi s prodorom .Turkov v Istro'in" Purlânijo.^ Prv'ò večjo monografijo; ki je' v.celoti obdelala razvoj Osmanskega imperija od nastanka sredi 14. stoletja do konca 16., stoletja (do bitke ' pri " Sisku 1593, oziroma do'smrti sultana Murata III. 1595), je napisal'A'rduino Cremonesi.8'Čeprav je knjiga pisana poljudno, ! Bogo Grafenauer,~< Zgodovina" slovenskega naroda, III."žvezek, Ljubljana, 1956,-str. 64,1 110; Milko Kos, Zgodovina.Slovencev, Ljubljana« 1955,-.str. 322;, Josip.Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 3. zve­ zek, Ljubljana 1913, str. 321; Zgodovina narodov Jugoslavije, ill.' del, Ljubljana 1959, str. 275," 287 (avtor B. Grafenauer); Zgodovina < Slovencev, -CZ Ljubljana 1979, str. 219, 244, 25I,> 270 "(avtor.jB. Grafenauer).- 2 F. Uwof, Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, Mitteilungen des Historischen Vereines für Steiermark, Bd. 9—10,s 12, 32, 1859—1884; J.'Parapat, Turški boji'v XV. in-»XVI'.-stoletju s posebnim "ozj- rom na Slovence, Letopis. Matice Slovenske, za . 1871 ; Fr. Leveč, t Die. Einfälle der Türken fn Kraän und Istrien, Program realke v Ljubljani 1891; G! Loschi, Le incursioni "dei Turchi nella Camiola e nell'Istria, Archeografo Triestino, Anno. 18, 1892. ' < ,• ' • . ;i*"' . , '•' ' V * > 3 VI. Levée,. Die ersten Türkeneinfälle in Krain und Steiermark, Mitteilungen des Musealvereines fur Krain, zv. 16, 1903; H. Pirchegger, Die ersten -Türkeneinfälle '(1396, 1415, 1418), Zeitschrift des Histo­ rischen Vereines,für Steiermark, Bd. 18,,1922;« A. Klein,-Zur Geschichte der Türkeneinfälle i in, die - Steier­ mark während der Regierung Friedrich III,. ZHVSt, Bd. 19, 1923. * M: Koši Novi doneski k zgodovini turških bojev na Slovenskem, Časopis za slovenski jezik, knji­ ževnost in zgodovino, II. letnik, Ljubljana.1920 (Kos opozarja na delo N.Jorge, Notes.et extraits pour servir à l'histoire des croisades au XVe suede) 'IV. in V. zvezek, Bucarest'1915 in ga ocenjuje."Opozarja na gradivo o * turških vojskah in turških napaduV.v : jugoslovanske in še posebej v slovenske! pokrajine «»om druge polovice. XV. .stoletja,"ki dotlej ni bilo znano), W. Neuman, Die Türkeneinfälle nach.Kärn- ten (Wahrheit und Dichtung in der Kärntner Geschichtschreibung von'Jacob Unrest bis zur Gegenwart)? sudostforschungen, Bd. 14, 1955; I. Voje,-Vplivi osmanskega imperija na slovenske dežele v. 15. in 16. sto- «4U (problemi, stanje historiografije),Zgodovinski" fiasopis, XXX, ' Ljubljana 1976," str. 3—21 ; Vaško Si- k n i t i , Prispevek k poznavanju turških,vpadov v letih: 1570 do, 1575, ZC, XXXI; Ljubljana, 1977, str. 491— XTVIV 1 ' P r i s P e v e k k poznavanju turških vpadov od leta 1576 do začetka gradnje Karlovca leta 1597, ZC, AAAIV, Ljubljana, 1980, str. 87—100; Isti,' Organizacija obrambe pred Turki na ribniškem območju v 16.' sioietju, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, XXX, Ljubljana 1982, str. 101—109; > Isti, Pri­ spevek k poznavanju virov za zgodovino* turških vpadov v letih 1580 do 1589, Arhivi, Ljubljana 1982. б ç • Cusm,- Le vie d'invasioni, dei Turchi in Italia nel secolo XV, Archeografo Triestino, N. S. 1934. oh* .Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja. Kronologija, isti g T m J P a d n a P° t ó ' Glasnik muzejskega'društva za Slovenijo, letnik XXIV, Ljubljana 1943, str. 1—60; 7»!ij • £ napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku (1593), zgodovinski časopis IX, Ljubljana 1955, str. 26-62. sem*. , : m c . e n z o Joppi, I Turchi in Friuli" nel 1499 (>P*gine friulane., anno 1888, n. 9); Gian Grà- incnìV ™*i' "* i n c u r s ioni dei Turchi narrante da Jacopo di Porcia, Udine 1851; Giuseppe Loschi, Le Minmr!-ont Turchi nella Carniola e nell'Istria (Archeografo Triestino, voi. XVIII, 1890); Francesco ultim • incursioni dei Turchi in Friuli anni 1472 e 1477, Udine 1890—1892; Francesco Musoni, Le nellüi V! c u r s i o n i d e i Turchi in Friuli, Udine 1894; Emilio Patriarca, La terra di San Daniele del Friuli 1911- io- r , C o n j r o ' T u r c h i > Verona 1946; Antonio Pellegrini, Le incursioni dei Turchi in Friuli, Udiine 1921- jr U l e due Turchi schiavi del conte Silvio.di Porcia e Brugnera, Venezia, DepuÉaz. storia patria, U пг«к?С о р о Valvasone di Maniago, Incursione, dei Turchi in Friuli, Udine; Murerò, 1860; Paolo Zanetti, « ïïa . t u r c o m F r i u l i . Università di Trieste, anno accademico 1968—1969. Arduino Cremonesi, La sfida turca contro gli Asburgo e Venezia, Udine 1976. 258 I- VOJE: ODKUPOVANJE FURLANOV IŽ TURŠKEGA UJETNIŠTVA je avtor nekatere téme obdelal bolj zahtevno. Največ pozornosti je posvetil turškemu izzivanju Benetk in Habsburžanov. V poglavjih, kjer opisuje vpade Turkov v Fur­ lansko ravnino (poglavja 15, 16, 18), se naslanja na vire, predvsem na zapiske in notice sodobnih avtorjev (Jacopo Valvasorie; furlanski historiografi: Sabellico, Gio­ vanni Candido, Nicolò Strassoldo,.Cristoforo di Pplcenigo; Marino Sanudo, Muratori itd.). Prav pri. opisovanju-turških-vpadov'V^ Fur lan i jo- in 'pr i obravnavi beneške obrambe pred Turki je Cremónesiju uspelo r^brati največ b'riginalnih podatkov in ustvariti zaokroženo podobo. Pri turških vpadih na slovensko ozemlje razlikujemo;več faz. Prvi turški)napad na* slovensko, ozemlje jej ugotovljen leta 1408; vpadi do-leta 1426 pa imajo le«spo- radičen značaj. Glavni namen teh .vpadov! je bil brez dvoma rop. Drugo obdobje turških vpadov proti Zahodu spada* v• čas od 1469 do 1483-.' Od prvega-se razlikuje po tem, da smemo •'turškim .'vpadom t že-pripisovati, če'.že ne .naravnost osvajalen namen, pa vsaj težnjo, deželo do, takšne 'mere izčrpati, da bi ob ugodni priliki:-.po- stala lahek plen turške osvajalne vojske. To je dobainajobsežnejšihi najštevilnejših in hkrati tudi najtežjih turških..vpadov; ki so bili, vključeni-v osvajamo (politiko sultana Mehmeda.II. V ta čas spadajó;tudi pohodi in vdori, preko Tržaškega krasa do Soče in v FurlanijO. Ti,pohodi nišo imeli samoj plenilnega, značaja, r ampak i so spadali v sklop širše zasnovanega turškega vojskovanja z-Beneško republiko; Napadi proti Furlaniji predstavljajo najbolj pripravljene in-najobsežnejše turške napade, ki so bili usmerjeni proti Zahodu.; Večkrat se je zgodilo, ; da so Benečani zavrnili Turke na Soči. Turška vojska se je nato razlila preko slovenskega ozemlja..S takš­ nimi dogodki so bile povezane najhujše plenitve na slovenskih tleh. Prvi turški napad, ki se je približal beneškim'področjem, je bil jeseni Ì47T. leta. Izredno ne- varni in glede na posledice zelo težki so-bili turški vpadi v FurlanijO 'leta' 1477 (v zvezi z berieško-turškimi spopadi'v Albaniji), 1478 (v zvezi z obleganjem Skadra) in 1499 (v zvezi z vojno 1499—1502)'. S^teîni vpadi so hoteli ^Turki povzročiti strah v Benetkah, vezati del beneških vojaških sil doma iri,prisiliti Benečane k popušča­ l i ) - • • • - . . . . . i J. .•>< ••.,,i/.r' 'ii ; tf i t i t i Cilj turških napadov je bil, nagrabiti-čimveč plena in odpeljati čimveč ujetni­ kov. Ujetnike so naseljevali' v opustošenih/predelih Bâïk'ana, zdrave 'dečke pa so pošiljali v janičarske šole. Odvajanje ljudi v sužnost je sprožilo posebno obliko trgo­ vine. Odkupovanje sužnjev in ujetnikov je postalo za poslovne Ijudi'vir.dòhodkov. Velikokrat je bilo donosnejše ,od običajne trgovine. Med ljudmi, ki so se ukvarjali z odkupovanjem sužnjev iz turškega ujetništva, najdemo trgovce; ki so sicer znani po poslovnih zvezah s Turki. Poleg Dubrovčahov naletimo'na Benečane in trgovce iz drugih italijanskih "mest."-'Ker je trgovina potekala v veliki meri preko Dubrov­ nika,, je postal Dubrovnik nekakšen center-za odkupovanje sužnjev,, in ujetnikov.10 Osvoboditev sužnja ali ujetnika je sprožila velikokrat žek/zapletenefinančne' ope­ racije. Dogajalo se je, da sorodnikom ali prijateljem ujetnika ali sužnja ni uspelo zbrati dovolj denarja za odkup,' zato so si morali denar izposoditi. V takem primeru so sklepali kreditne pogodbe,. ki jih je notar registriral v svoji notarski knjigi: Zato so podatki, ki jih najdemo v dubrovniških notarskih knjigah, zelo 'Zanimivi tudi za proučevanje odkupovanja Furlanov. iz turškega ujetništva. "l-- ' " '. Podatke o odkupovanju krščanskih sužnjev v Dubrovniku imamo v glavnem iz druge polovice 15. stoletja, iz časa po padcu Bosne (1463) pod turško oblast! Od takrat dalje so se turške čete zaletavale daleč proti.'Zahodu in "se vedno vračale s plenom in sužnji. Krščanski sužnji, ki so se skušali rešiti s posredovanjem'Du- brovčanov, so bili iz Dalmacije, Hrvaške, Nemčije in Italije, od tod predvsem iz Furlanije.1 1 • ' ',-""'•" ' '. ' ? * S. Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko (cit.) ; A Cremonesi, La sfida turca (cit.) ; Gligor . 326—339), _ . . . . . . . . . . . ,_ _ __. , — , i Instituta za hrvatsku povijest 10 (pogl. >Otkupljivanje robija«, str. 388—389),-Zagreb 1977. 11 I . B o ž i ć , D u b r o v n i k i T u r s k a , s t r . 335. - • • • • • • .".V..'.; Г. ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987. 2 ; ; . :o .MO. .1 259 Čeprav so podatki o odkupovanju Furlanov.iz turškega'ujetništva fragmentarni, so dovolj jasni in povezani med seboj,; tako • da-si lahko, ustvarimo, ustrezno pred­ stavo o usodah ljudi,'ki "so jih odpeljali, Turki š seboj. " '« : , ; • -t ' , • ; Mnogi tujci, ki so zaradi osvoboditve sužnjev odhajali na turško'področje ali se od tam vračali, so šli preko,Dubrovnika: Nekateri Italijani so šli preko"DubroVr nika v Turčijo z namenom; da osvobodijo sužnjo ali sužnja in ga ü natoi odvedejo v Italijo kot svojega služabnika: - ; •; ._-*- ' ' , . " ' - . м V februarju 1472*'je prišel'v Dubrovnik plemič Mihailo de Basilio de.Tergesto, habitator Austrie "(Cividale'— Čedad) partium -Foriiullii' in;;pred notarjem'predal Simonu de Bolzano de Foriiullii denar, da bi le-ta. osebno "šel .'v Bosnotin nato do Skopja in poizvedoval ža ujetniki, ki so jih Turki odpeljali iz Furlanije. Simon: je prejel 8 dukatov ža potne" stroške'in 115 "dukatov za osvoboditev krščanskih-suž­ njev.12 Kako je opravil svoj posel'in. kakšne Ï uspehe je imel pri odkupovanju i furlan- skih ujetnikov,1 ne vemo, ker se'podatki niso'ohranili . Todat Simon de Bolzano ;je septembra 1472 iponovno v Dubrovniku."28. septembra je \ sklenil 'kreditno pogodbo z Martinussio de Viarsa partium ' Foriiullii. ' Na kredit je-vzel '18 .beneških dukatov; ki jih bo uporabil za osvoboditev svoje"»žene Line.13 To 'pomeni , da se; je Simon vključil v akcijo za osvoboditev ujetih Furlanöv predvsenr zaradi'tega,'>ker je bila med njimi tudi njegova žena Lina. . ' • < , ' ; ' • ' n-" <•••;' O uspehu'Smionove akcije pri odkupovanju in osvobajanju Furlanbv iz turškega ujetništva priča kreditna pogodba,'sklenjena pred' dubrovniškinr notar jem 17. febru­ arja 1473.' Petrus filius Andrée de S! Vito de'Cràuglio (pri- Palmanovi) 'sipodročja oglejskega patriarhata se je zadolžil pri Johannisu Pacifico1 quondam Henrici.de Spilimbergo za 58 beneških .dukatov. To„vsoto je dobil kot posojilo za osvoboditev Furlanov iz'turškega ujetništva. Njegova poroka sta bila: Jacobus de Traona de Vila dieta Viscon (Viscone, severovzhodno od Palmanove) partium patrie Foriiullii za ;54 dukatov. in Simon de Bolzano za vseh omenjenih 58: dukatov.1 4 Simon se je torej dlje časa zadrževal v Dubrovniku in. posredoval pri.odkupovanju in osvobajanju sužnjev iz turškega ujetništva-. Ker je v kreditnih pogodbah nastopal tudi kot porok, je moral biti ugledna Osebnost in finančno trden. „ , • • , . , , , ,,,, u • , -.. • > Aktivnost Simona de Bolzano pri odkupovanju Furlanoviiz^ turškega ujetništva je morala biti povezana s prvimi turškimi • vpadi v Furlansko ravnino/Prvi turški napad, ki se je približal beneškemu.ozemlju, je bil izveden 11..novembra 1471. Takrat so Turki prišli do Vipave in Gorice ter preko Istre dosegii Trst. Po Vsem tržaškem ozemlju so napravili veliko škode in odvedli.mnogo ljudi in živine. Medtem časom so prišli vse do Tržiča (Monfalcone) in Soče, ki . so ' jo že skušali prekoračiti, pa se jim ni posrečilo. Prodrli so tudi do Novigrada'v Istri in Klane.1 5 Jeseni 1472 so slovenske dežele in z njimi Furlanija znova občutili turški bič. Dne 20. septembra, se je nenadoma pojavilo pri Tržiču ob Soči nad 20.000 Turkov. Prišli so verjetno skozi Vinodol, mimo Grobnika, ob Ćićariji mimo Trsta in nato ob morju do Soče. Se isti večer so jo prekoračili in vdrli v Furlanijo z več kot 12.000 ljudmi.'Drugih 8.000 Turkov je 'ostalo v taborišču, ki so ga postavili pri Tržiču, od koder so tudi oropali okolico Gorice.18 12 Ibid.; str. 335, Historijski arhiv Dubrovnik (HAD),.Diversa notariae LVI, fol. 195. '"• 13 HAD Debita notariae XLI, fol. 57' — 28. XI. 1472, Ego Simon de Bolzano de Foroiullii confiteor quod super me et omnia mea bona obligo me dare et solvere Martinussio de Viarsa partium Foroiullii ducatos auri decern et 'octo venetos, pro totidem quo ipse Martinussius mutuavit gratis et amore .prò' recuperaticele et redemtione Line uxoris mee a manibus turchorum per quos captiva tenebatur . . . usque ad omnem voluntatem. " " HAD Debita notariae XLI, fol. 109, Ego Petrus filius Andrée de S. Vito de Crauglio pertinentia- rum patriachatus Aquyleiensis, confiteor quod super me et super omnia mea bona obligo nie dare et soluere Johanni Pacifico quondam Henrici de Spilimbergo . . . due. auri quinquaginta octo venetos. ad omnem voluntatem dicti Johaonis et hoc pro totidem ducatis quos ipse Johannes. . . mihi mutuo dedit Pro redemptione'persone mei Petri a manibus Turchorum ' per quos vinctus et captivus tenebar . . . Et precibus ac ad instantiam dicti Petri se constitueront plegios . . . Jacobus de Traona de Vila dicta Viscon Partium patrie Foriiullii pro ducatis quinquag|ntaqùatuor, et Simon de Bolzano pro dictis omnibus du- catis quinquaginta octo . . . „ " S. Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja, GMS, str. 14; A. cremonesi, La sfida turca, str. 110—Ш. 16 S. Jug, cit., str. 15. 26Ô I- VOJE: ODKUPOVANJE FURLÄNOVi IZ TURŠKEGA UJETNIŠTVA ' '"f Decembra'1477 je'Klubrovniški.'Senat' izbral, dva plemiča* in ijima naložil, da po­ skrbita" za osvoboditev'ujetnikov» iz Furlànijê,"' To4 akcijo dubrovniške vlade^lahko povežemo z enim največjih in najtežjih'turških'vpadov iviFurlanijo.t-Turški napad proti Furlaniji je 'bil iv zvezi1 z okrepljeno ivojno med, sultanom Mehmedom II. in Benečani: V maju'1477 je rumelijski'beglerbegL napadel 'beneški :Lepanto, a se je moral 'zaradi pravočasne pomoči beneškega jbrodovja umakniti.-Kmalu nato, sep­ tembra, pa so doživeli Benečani hud poraz pred Tirano? v .Albaniji.:-! Takoj nato so krenile bosènské čete znova, proti Furlaniji, hotečzacletijBenečane doma. in? jih'takoj prisiliti,-da bi -bili'popustljiv'êjsï do'sultanovih'želja'na Balkanu.'"Proti (koncu meseca oktobra 1477 je okoli 10.000 akindžij 'nenadoma pridrvelo'do "Soče,лкјег so sej uta­ borili." Od tod so1"se razkropil i r na'vse strani; nekateri so dosegli; na severu Trbiž, glavnina' pa je pritisnila dalje'proti zahódu.LUtrdbc ob;Soči, vse od Ogleja do*Gorice, ki' so ' j ihBenečani 'na 'novo zgradili, niso mogle zadržati bliskovitih^ turških ; napadov .- Turki "so "mieli sedaj-prosto pot* v Italijo-in so'se razlili kakor povodenj-po,ravnini do'Tilm'entà (Tagliàmënto); Vsë kar so dosegli,.so;požgali.rZgorelo'je'doj-lOO vasi inržvečer je''cela-ravnina med Sočo'in rTilmentom'bila c n o ^ a m o neizmerno.ognjčno morje, o katerem ipravrSabellico, ! d a je to sam gledal iz-nekega gradujpri' Vidmu (Udine) 'inIda"si upa'trditi, da' tako strašnega požara* dotlej gotovo še'nihče ni videl. Toda Turki so drveli dalje, prekoračili so Tilment in vse vashtja dO Piave jupepelili. Cela zgornja Italija do Verone z. Benetkami vred je trepetala pred strašnim tsovraž­ nikom, ki je sedaj neovirano plenil, požigal in! pobijal.. Ko pa so Benečani vendarle zbrali svojo vojsko,,so?sc Turki urno obrnili.,12. novembra-so-se Turki, po poročilih iz Tržiča, že umaknili proti Bosni. 1 8 ' . . '<1.ц , ^ <'- ; . ,'t .* '.yi., ' , 'Ko se' je turška vojska vrnila v ßösno, je dobil'bosanski sandžakbeg Skendèr- beg, ki je vodil turške čete pri vpadu'v Furlânijo, ód'sultaria 'Mehmeda' Il.-'pöziv, naj. pošlje seznam imenitnejših ujetnikov obenem s poročilom 0'njihovem bogastvu in'finančnih zmožnoštih'/Petintrideset izmed njih, ki niso hoteli ali niso mogli pla­ čati najmanj 100 dùkatóV,-so^obglavili.'Ostali, ki so plačali^odkuphino; s o b i l i po nekem obdobju ujetništva izpuščeni. Ujetniki brèz imétja so bili 'prodani 'za'sužnje. Od beneških kondotijerov, ki so padli v ujetništvo in bili odpeljani v Istàmbul, sta se mogla vrniti v domovino, skupaj-z ostalimi, Ercole Malvezzi in Giacomo -Pičcmin. Vrnili so s'è tüdi nekateri furlanski plemiči.:9- -•- •"• '•"( : , ' . . ^ , i .Г." • • , . i . ,: - . , ' i x[ r ' • ••• •' • < - , . . , i S tem turškim vpadom, v Furlanijo leta 1477 in akcijo v zvezi/z osvoboditvijo številnih ujetnikov iz raznih krajev severne Italije, lahko povežemo nek dokument, ki ga je izdal,sultan Mehmed.II. v,Carigradu 1. februarja. Na žalost v datumu manj­ ka petnica. Listina je po vsebini »salvum conductumi, ki je.véljal za'vsé Benečane, Lombàrdijce, Toskance in druge Italijane, za Francoze, Nemce, Dalmatince'in pre- bivalce'katerihkoli drugih dežel'in provinc. V "dokumentu je odrejeno, da "oseb, ki prihajajo v Carigrad ali Pero z nalogo osvoboditi ujetnike, ne smejo 'ovirati ,cesar- jevi kapetani, timarniki, sandžaki. kadije in ostali uradniki. Nadalje se iz doku- menta vidi, dà je sam sultan poizvedoval o bogastvu ujetnikov in je glede na njihovo finančno moč določil višino odkupnine od 100 do 1600 dukatov.. Gre za'naslednjih 12 oseb: »Johani Antonio Chaldora cum fillio suo ducatos uèl f!orenos"ihille_sex- centum, Johani Jacobo Picinin ducatos* similiter mille" sexcen tum. .Johani Quarcia florenos quincentumrid est.500, Córzino Galéze florenos uel ducatoš V'centüni,,Phi- lipo de Nouel de Mantua ducatos 500 id est quihCentum. Johani Chierigato de Uicen- za ducatos ducentos quinquagihta, Troiano Papachoda de Napoli ducatos*210?,Ali- xandrino de Riuele de Bergamo ducatos centum ;XX.. id est 120.. Francisco'de .Brian de Padua florenos centunvet Prete de Trobch -(Trepča na Kosovu) dućatos centum.« Na drugem mestu se poleg zgoraj.omenjenih navajajo še:i »Žoan, Mato.de.Scutari, item "vna puella nomine Susana, fiìia' Georgi} de Chodfoipo'de Udine, cui Susanne 17 I. Božić. Dubrovnik i Turska, str. 332; HAD Consilium rogatorum XXШ, fol. 184. . 18 S. Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja, GMS, str. 22, 23. " A. Cremonesi, La sfida turca, str. 131. • ' . ' ' /. .'Чгг-Л-Д'. i ZGODOVINSKI :ĆASOPIS 41*V. 1»87»-*2"Иа ) •:>*<.i I 261 tacsàm ef •' pretium f jusšimus'inpone're f lorenoš: quincentum«" .20 ' P r i f Johariesu- Jacobq Piciriin -je pojasnilo, da ' je sin quòndam ' magistri 'capitaheü vJäeobi'Picmin«.. To pó- jasnilo'je' zelo'važno",'kajti' pòmàgà- nam pojasniti «poreklo', Johariesai Pićinhv.in leto izdaje'listine;'Ker je bil-Jakob 'eden tistih4bérieskih'kondotijërov, ;ïkiiseJjé'iz"Istam- büla lahko"'vrnil i v domovino, ' je ' tudi Johanes verjetno pripadal temu stanu', f Da v je bil v šežnamu'najimenitnejšifr'ujetriikov',-dokaztije visoka'odkupnina 1600 dukatov. Navedene osebe "so morale 'izhajati ЛГ vrst uglednih meščanov iz severno italijanskih mest (Bergamo, Mantova, Padova', Vicenza), rpâ' tudi'Napolija;"Vidma' (Udine)' T'rep'- če ih-Skadra'.' Morda 0 pä bi,'-râzêri'deklice Suzane iž'Vidma^lvšr omenjenilujetniki spadali V vrste beneških'köndotijero.v*. Datum liždaje listme^bi tâko'mogél »biti*il".!fcJ bruàr'!léta j 1478 ali'1 morda -1479; ker•'• je* Jacob'Pićinih označen'kot pokojni. 'Zal 'ni zriaho'/ali 'sò'soròdnikr odnosno pooblaščenci 'ujetnikov izkoristili* »salvurn>conduc- tum«,' prišli v'Carigràdiin^z' odkupnino "osvobodili svoje rojake. Prav i tükonii znano,' kakšne uspehe''starimela' dùbVôvniska plemiča, ki jù'je' zadolžila s vladaj 'da-' sòdfelu- jeta'pri osvoboditvi ujetnikov ïzFùrlahijéf ker sé'pòdàtki nisO>ohranili. *•' ' ' 'r.(y<> '••- , Zelo zanimive podatke o ujetnikih iz Furlanije imamo v zvezi z berieškp-turško vojsko od'1499 do 1502." Gre namreč za. četrti večji vpad v Furlanijo. Ze sredi 1499' so se Benečani po neuspehih v Möreji začeli bati turškega napada na Furlanijo, ke'r so izvedeli, da* Skenderbeg v Bosni, zbira vojsko. Z'njo naj bi udaril prav 'ha Be- netke. Sele proti koncil septembra so se dvignili Turki ' in prodrli 'do Soče ter krenili proti.Vidmu. .29, septembra"so Turici prekoračili Tilment. Zancani', beneški vrhovni poveljnik v Furlaniji ' se' jé 'zaprl v Gradiško in tako so Turki, čisto'nemoteno plenili m pozigali tja do Trevisa. Po vsei Furiamo le. zavladal velik strah, ker so Turki Г . ° W > Ì l ! - ' ' l ' . ! l ' • ' ' ' • • 1 -i l • • ! . . I ~ " -- '- i -,l < ' r h t f . - 4 • ' sedajs vse(pozgali în^unicili, mnogo ljudi .pobili, (mnoge odpeljali kot sužnje. Ponoči od 3. na 4. oktober-"so sé Turki začeli'vračati s^plenom in'ujetniki preko, Tiìmcntà domov v Bosno. Ker ' je reka zaradi deževja močno narasla, so velik'del ujetnikov pobili, predvsem starejše ljudi. Odpeljali, so s seboj večinoma le otroke "do là'.ïct.21 Tudi tokrat je stckl*a preko Dubrovnika akcija za osvoboditev ujetnikov. ' Dubrovčan Lucianus filius .Marini fBlasii (je izjavil pred dubrovniškim notarjem, ki je to.izjavo registriral 14! (marcä 1500, da, je-prejelod ser Petra"dc"Fei;ro lde .Ve- netiis.v denarju t001 beneških, dukatov,. in tO' »in una. partita, duc. àuri; octuaginta-et in alia Tparte'ducatos' auri-viginti, let, ide pluri -asprosfsexcentos de moneta Turchie- et duas chasachas«. Ta denàr .je Lucianus izplačal, tistemu Turku, od-katerega je odkupil..iz „ujetništva dve> ujeti ; sestri, ,»una nomina *ì Mathiam maritatam annonari- circiter decern, et, septem et. Isabettam puellam annorum-circiter govern«.-Obetsta hčerki •»Johannisa molinarii habitantisiin-Setili patrie ForiJulii«. Bili.sta,*,kot( jé v izjavi omenjeno; odpeljani v.sužnost .»in ultima' excursione facet per Sehender bas­ sam cum gentibusisuis inrpartibus Foriiullii et Marchie' Taruisinc«.iTo- naj- bi 'se zgodilo 28. in 29. septembra.-V :pogodbi je šerečeno, da-je omenjeni Turek,.od ka r terega sta. bili sestri odkupljeni, ocenil Mathio, ki je poročena,in stara okrog 17» let, za 70 dukatov in-lsabetto, ki; je stara okrog 9 let,.za 30 dukatov. 600 (asper je 'biio namenjenih za plačo in. stroške, .ki jih je pri tem poslu imel'Lucianus. Peter deli ' « T o , je priznal dodatno še-4 dukate' »in nonnullis tabsUàriis sive coreriis.per.eum' missis causa- inquerendiid notitiam habendi ad .dictas duabussororibüs«'.2;2; >• Çez! nekàj 'dni (28. 'marca) "' je _ sklenil 's Petrom del Ferro de'Vcrletiiš'dodatno' posojilno pogodbo' v zvezi z odkupom obeh sester iz turškega ujetništva hjiih brat Augustinus Nicolai Theutonici. Obvezal se je, da bo 8 dni po vrnitvi v Benetke iz- . . ^ C i r o ' Truhelka, Tursko-slavjanski spomenici dubrovačke arhive, Glasnik zemaljskog muzeja u Bö- D-ani1 • H e r c f g ° v ™ . god, XXIII, b r . l i 2, Sarajevo" 1911, str. 61, 62. Original je pisan na dolgem ozkem napirju v latinskem jeziku. Zgornji del, na featerem je sultanova tugra, je poškodovan -^ odtrgan, tako s^n Jr o n r a n J e n sam» spodnji del tugre. Tekst zaključuje s stavkom: .Datum in nostra residentia Con- « i . ? i ' ° p l ? 1 ' s d i e P r i m o menšiš februarij«. Izdajatelj ne poskuša točneje datirati listine, ampak jo po- siauja v čas vladanja Mehmeda I I . 1451—1481. r . ._ s - J u g , Turški' napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja,- GMS, str 36 A •enionesi, Zadnji turški vpad v Furlanijo (1499), Goriški letnik 3, 1976, str. 124—129. HAD Diversa notariae LXXIX, fol. 127' — 16. I I I . 1500. 262 I. VOJE: ODKUPOVANJE FURLANOV IZ TURŠKEGA UJETNIŠTVA plačal'upniku Petru 65 beneških dukatov.2 3 Iz skopih podatkov ni razvidno, kakšno vlogo je pri odkupovanju iz ujetništva imel brat obeh sester Augustinus in zakaj je moral vzeti pri Petru kot posojilo dodatnih 65 dukatov. Toda zanimivo je, da je bil Augustinus pastorek Johannisa, mlinarja iz Sedile, očeta obeh sester. Bil je tudi družabnik Antona iz Milana, kamnoseka,.prebivalca Caneva. Augustinus ima.oznako Theutonicus, kar-da .misliti,, da tudi njegovi, sestri Matija in Izabela-nista bili Itali­ janki. Kraj Sedile (italijansko Sedilis), od koder sta doma, leži severovzhodno od Centa (italijansko Tarcento) ob robu Beneške Slovenije." ., .,<_. '. . ; Med .turškimi ujetniki'je bila tudi,žena ser Petra de Ferro.de Venetiis. Zato je razumljiva njegova aktivnost pri odkupovanju ujetnikov iz Furlanije. Pri pogajanjih v zvezi z njeno osvoboditvijo je sodelovala tudi dubrovniška vlada. V č a s u bencško- turške vojne so Dubrovčani uživali s strani sultana posebno zaščito. Ker so nekateri nižji oblastniki v Hercegovini delali Dubrovčanom .težave, j ih je hercegovski san- džak-beg Ahmed-beg Hercegović odstavil in zamenjal'.z. drugimi. Da.* bi se temu izognili, so nekateri turški oblastniki iz • Hercegovine pohiteli, da bi, uredili svoje odnose z Dubrovnikom in se Dubrovčanom predstavili kot prijatelji. Tako je 18. ja­ nuarja 1500 prišel v Dubrovnik starešina azapòv iz Novega, dà bi se pogajal glede odkupa svoje sužnje, Benečanke Marije, žene Petra de Ferro de Venetiis. Dubrov­ niška vlada mu je ob tej priliki poklonila dar v, vrednosti 900 asper, toda posel ni bil uspešno končan. Toda takoj po prihodu Ahmed-begà v Novi konec marcai je starešina azapov nanaglo poslal v Dubrovnik nekega svojega človeka, ki je sodeloval pri odkupu Benečanke Marije.24 Pri tem odkupu je sodeloval tudi GeorgiusThoma de Verona corazarius. Dne 26. maja 1500 je sklenil kreditno pogodbo' s Hierohimom Steff ani de Nencho »aut pro eo illi Turcho qui tenet captiuam Mariam uxorem Petri del Ferro de Venetiis« za vsoto 130 beneških dukatov. V pogodbi je nadalje nave­ deno, da bo Turek moral, brž ko bo mogoče, pripeljati sužnjo v Dubrovnik in jo osvoboditi. Da bo denar res izplačan, jamči Hieronimus.2 5 ' Vsi ti podatki o odkupovanju ujetnikov iz Furlanije dajejo vrsto zanimivih ugotovitev. Iz njih se vidi, iz katerih krajev Furlanije in sosednjih dežel so bili od­ peljani ujetniki v turško suženjstvo (Bolzano, Craüglio — jugovzhodno od Palma- nòve, Sedile-Sedilis— severovzhodno od Ccnta-Tarcentâ, Benetke), kdo in iz ka- terih krajev so se posamezniki vključili v odkupovanje ujetnikov in sodelovali v finančnih transakcijah (Bolzano; Trst-Tergesto;' habitator Austrie — prebivalec Če­ dada; Caneva — poleg Câneva de Sacile zahodno od Pordenoha, verjetneje manjše naselje z istim imenom pri Tolmezzu; Viarsa; Spilimbergo — severozahodno od Vidma, onkraj Tilmenta; Viscóhe — severovzhodno od Palmanove; Benetke; Sedile- Sedilis; Verona) ter kolikšna je bila odkupnina za posameznike. Bila jè želo raz- lična, najmanjša vsota je 'znašala 18 beneških dukatov za Lino, ženo Simona de Bolzano, najvišja pa 130 beneških dukatov za plemkinjo, ženo Petra del Ferro de Venetiis. Sicer pa je bila povprečna odkupnina okrog 60 dukatov. Iz navedenega se vidi, da so bile skoraj vse akcije za odkup ujetnikov izpeljane nà kreditni osnovi. V tem obdobju, ko so v zvezi z odkupovanjem Furlanov iz turškega ujetništva potekale v Dubrovniku razne akcije, pri katerih so sodelovali predvsem njihovi ro- jaki in sorodniki, srečamo Furlane tudi pri sklepanju raznih trgovskih poslov. Ver­ jetno so nekateri poslovni ljudje iz Furlanije pot v Dubrovnik, ko so sodelovali pri odkupu svojih rojakov iz turškega ujetništva, izkoristili tudi za trgovske posle. 19. januarja 1500 se v kreditni pogodbi omenja kot dolžnik Petrus de Grego Fori- 23 HAD Debita notariae LX, fol. 51' — 28. III. 1500. Ego Augustinus Nicolai Theutonici, prfivignus Johannis molinarii de Setili et tanquam commissus Antonii de Mediolano lapieide, habitatoris Chanaue de patria Fori Julij, confiteor quod super me et super omnia mea bona Obligo me dare et solvere Petro de Ferro de Venetiis présentes et acceptante ducatos auri venetos sexaginta quinque, boni auri et iusti ponderi« pro totidem per me habitis mutuo et gratis et amore a dieto Petro pro computo redemptions a manibus Turchorum duarum sororum mearum Mathie et Isabelle, quos ducatos 65 dare et solvere promitto et me obligo dieto ser Petro ad omnem eius voluntatem et ad tardius infra dies octo postquam applicuero Venetiis . . . "„X?™." p°P°vi^ Turska i Dubrovnik u XVI veku, Beograd 1973, str. 441; HAD Consilium Rogato- rum XXVIII, fol. 181 , 199, 201. 25 HAD Debita nótariae LX, fol. 75 — 26. V. 1500. / Vi U ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987.. 2 fi 263 - Kraji tM k a w l h M bul odpeljani ujetniki v Kmjl b ketorRi M м р м и н п ш vkBwewali Чјмппмиј« мјмпјко* Is turaMo* ujatnlitvB jullianus ad. presene,, habita tór Bari. Pri upniku Jacobù Fiorii nepotis'olim Johann i Valentinovichu se je zadolžil'za 607dukatov »pro duabus equis«, ki mu jih je Jakob izročil »in.partibus Servie in Prišren«. Poleg tega je dolžan še : en dukàt in pol v gotovini. Iz omenjene pogodbe sledi, da je Furlan Peter, prebivalec Bara, trgoval po Srbiji, se tam* srečal z Dubrovčaiiom ter z'njim trgoval. Verjetno je tudi njegova pot po Srbiji,.ki je takrat spadala k osmanski državi, bila namenjena poizvedovanju га ujetimi Furlani. 2 8 ' , ' . . Druga kreditna pogodba, v kateri sodeluje trgovec iz Furlanije, pa je bila skle­ njena pred dubrovniškim notarjem leta 1503. Dubrovčana Vuksan Radojević cimator in njegov sin Francisko'sta š \ obvezala; da bosta vrnila Petru Lonatello de civitate Austrie (Čedad) patrie Foriiullii 90 dukatov. Takšna je bila namreč vrednost raznih vrst sukna, ki1 sta jih dobila, dolžnika na kredit. Ta dolg bosta vrnila »ad nundinas Segne festi sancti Georgii« v kožah tiste vrste in-kvalitete, ki jih Dubrovčani pri­ našajo na omenjeni sejem po ceni 3 in pol dukata za centenarij.27; V tem obdobju so se namreč, Dubrovčani v veliki meri usmerjali na sejme v Kvarneru. . Na koncu hi opozorili še na neke podatke v zvezi z vdorom Turkov na teritorij Italije pri Otrantu sredi leta' 1480 (28. julija). Ta vdor je povzročil strahoten ma- saker med prebivalstvom. Okrog 10.000 ljudi je bilo pobitih, blizu 8000 ljudi pa so kot sužnje odpeljali v Albanijo. Toda tudi ta turška invazija ni strnila italijanskih državic v skupen odpor proti Turkom. Sele po smrti sultana Mehmeda II. 1481 je 2 6 HAD ibidem, fol. 24 — 19. I. 1500. 2 7 HAD ibidem, fol. 173 — 13. VII. !264 I.VOJE: ODKUPOVANJE ;FURLANOV IZ TURŠKEGA UJETNIŠTVA neapeljskemu" kralju Ferfähteju ûspelo òb" pomoči"ki rhu jo je poslal ogrski kralj Matija Korvin, vreči Turke iz Italije.28 j~" i / Kmalu po tej turški invaziji v Italijo so Dubrovčani začeli poizvedovanja o suž- hjih. Leta 1481 je dubrovniški "knez sporočil Ferranteju, da je neki. dubrovniški trgovec prinesel iz Adrianopolja pismo Ferrantéjevih podanikov>v katerem so spo­ ročili, da so jih Turki odvedli v'omenjeno mesto, a po smrti sultana Mehmeda II. premestili v Plovdiv.29 Tudi v zvezi s turško invazijo na področje Otrarita se je ohra­ nila pogodba o osvoboditvi iz turškega ujetništva. Gre za kreditno,pogodbo, ki je bila sklenjena 18. II. ì'484. Johanna filia ^quondam Alexandra portarti in, vdova po- kojnega Gabrielisa Allegréti de Idranto pórtaria ad portam Hydranto se jé zadolžila pri dubrovniškem trgovcu Antoniju Allegreti dieti Bicich za 15 beneških4,dukatov. Denar je Anton porabil za njen odkup iz turškega ujetništva'.30 • •' ^ i - '.-..-(''*" . ' , -' - v . / / <-'" i : % ' R i a s s u n t o 1 . , A " ' ìh PAGAMENTO rDEL RISCATTÒ PER I FRIULANI, PRIGIONIERI DÈI TURCHI • \ 'v. ?•••> ' " V i \ --̂ Ignacij Voje ) ) / "\ Il secondo periodo, delle invasioni turche nell'Ovest è considerato essere stato dal 1469 al 1483'anche.se leinvasioni non hanno smesso del tutto fino alla/fine del 15. secolo. Questo è""il periodo delle più grandi, più frequenti e per le conseguenze anche più gravi ^invasioni-turche nell'ambito della politica conquistatrice" del sultano Moameto II. In quésto, periodjo evengono situate anche le marcie e le invasioni nel Carso triestino fino all'Isonzo* e'fino al Friuli. Queste spedizioni non avevano sol- tanto il carattere di saccheggio ma facevano anche parte di un vasto (concetto della guerra tra i Turchi-e la Repubblica di Venezia.'.Il primo attacco, turco vioino alle regioni di Venezia avenne nell'autunno del 1471. Furono molto pericolose e gravi per le loro conseguenze le invasioni turche nel Friuli nel 1477 (connesse agli scontri veneziani-turchi in Albania), nel 1478 (in relazione con l'assedio, di „Skadar) e nel 1499 (come'una parte della guerra 'd i 1499—1502). Con queste invasioni,' i* Turchi volevano ,intimidire la popolazione di Venezia, far r imanere 'una parte delle forze militari veneziane a casa e forzare i Veneziani a cedere. ' ^ La fine delle invasioni turche era tra l'altro di rapire il più grande bottino di guerra-possibilité di catturare dei prigionieri di guerra. Hanno portato in cattività anche' molta" popolazione" friulana. Il"pagämento del riscatto per gli schiavi"ed"i pri- gionieri ha scattenato un commercio speciale. Si può trovare tra la gente che si occu- p a v a dei-riscatti,per gli,schiavi eìper i prigionieri dalla cattività turca dei-commer- .pianti conosciuti altrimenti per le,lpro relazioni, d'affari con i Turchi. Siccome'questo commercio" si svòlgeva'in gran"'parté> mediante Dubrovnik',' questa c i t tà 'è diventata 'uria!specie di centro p'er il pagamento del riscatto perigli schiavi e per ' i 'prigionieri, ' in 'questo traffico'erano coinvolti" oltre gli.abitanti di'Dubrovnik) anche: i Veneziani ; e à ; commercianti-dèlie altre.città italiane.'La i liberazione degli schiavi.e dei.prigio- n ie r i , provocò spesso, delle operazioni} finanziarie molto complicate. Furono!; conclusi il più spesso i contratti di prestito che il notaio' di Dubrovnik moto nel suo libro di ' notaio. Perciò i fatti che si possono trovare nei libri del notaio di' Dubrovnik ' sono molto interessanti anche per lo studio del1 modo••• in • cui! avveniva' pagato : il * riscatto per i Fr iulani 'e perigli altri Italiani dalla cattività turca. .Anche, se : frammentari, . sono abbastanza chiari, per poter,farsene, un immagine, del,destino di questamente che i Turchi f portarono con sé durante le invasiòni. nel Friuli.. l 'da t i che, si trovano negli archivi di' Dubrovnik permettono 'di identificare1 dà 'quai i -località-'del1 Friuli ossia" dell'Italia T prigionieri «furono'portati-via (Bolzano, Cranglio 'à' Sud-Est-di 'Pal- manova, Sedili's — a NordrEst -di i Tracento, Venezia) e-chi erano e j da-, dove venivano , le persone che presero parte al riscatto per i prigionieri e alle operazioni finanziarie (da Bolzano, Trieste, Cividale, Caneva nei t pressi di, Sacila all'Ovest ~ di Pordenone o da un piccolo villaggio'con lo stesso : nome presso"TÒlmézzó,* Viersà, Spilimbergo — I al Nord-Est di -Udine, Viscone — a Nòrd-Est di' Palmanovà, Veneria,* Sediliš, Verona) e quanto si pagava•• per t il .riscatto dei prigionieri. 1 L'autóre' chiude" l'articolò'con , l'elenco dei' dati, riguardanti l'invasione, dei Turchi sul »territorio].italiano presso ^Otranto alla metà del 1480 costatando che anche in questo, caso „l'imprèsa'della libe- razióne dei prigionieri dalla cattività turca fu svolta mediante Dubrovnik. '"• : " " ' — — - — * • • - » " • ' • • . ' • - • ' •• • — . i . " . i . .. • . , '. . . - - i , . . •> • » , . :: , * • a Momčilo Spremić, Dubrovnik i Aragonci (1442—1495), Beograd 1972, str. 20—21. 2 9 I. Božić, Dubrovnik i Turska, str. 322. •> , , . 3 0 HAD Debita notariae XLIX, fol. 126' — 18. II. 1484. i r <-,' . i ч . . ' " ' - " , Y-"• • ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 .1.1987,'v, 2 o 265—276 ;265 * ' - Ч '.••» •' -i ••- P u ~ " > t : > r •:. -i ' :, ' ; ; . . л л ,.;, . -•) . . . H ^ . V " " : ' ' ' ' . ' - - -' i V >;. d ..:J I!.« H , . , i! U ^. j..' . i .h . l i i . . - ! -.»j ,; : o • ••i-'1 ^ • " ' o ; c . i, :•.....•.!•• .•»«.;' » ',.vxj-i 'i;n;,:iüo«i v i;'h* • • ' '_' -; >'- ; ; - ' j 'H . i . m . v h У»»Ц.Р. ,Ra jšр г - , и n r 1 c ! , , . / *;B V iži«i Ï;Î.,W.-! >i i.J i : ' ' .(!_. ' . '„ i.. . , .•( л v ou' ' - ' i TVI u' -,S ••' o • Itn-.i, > • " *>• -.-.,• o J-. ' i i - » : . • .-.-• •'.ri-' •-„: (Ui .• , ., ',,-;• ЈЛЈС ..-J o-n...-nl Kranjska je bila v" šeštnajstem'stoletju-ena-'izihed'notraiijeavštrijških dežel'pò'd oblastjo Hàbsb'ureahòv? Ozemeljsko1 in' politično se je 'dokončno' izoblikovala v šti- rîri'ajstemMh v ! prvi' polovici-pethajstega'stoletja!' Na severu je mejila'z, deželo Ko­ roško. Meja-je'potekala v glavičem po črti današnje državne meje-'med 'Avstrijo in Jugoslavijo. Na'vzhoïtu je mejila "z deželo Štajersko, nà zahodii 'pa z Goriško.' Na severozahodu je rijénà deželha"'meja slegala preko današnje jugoslovansko"-italijanske dranskega morja, na kopnem pa je direktno mejila z Beneško republiko^1-fr!r ' ,'•'*»""•.* - ' - Deželni'knezi na Kranjskem so bili Habsburžarii. Viprocesu formiranja Kranj- ske v deželo so imelf-pómembnó vlogo., Imeli so najvišjo "politično oblast inr so tudi bistveno pripomogli ' k ' njenemu' ozemeljskemu -širjenju. HabsburžanKso;?bili »tudi pomembni zemljiški gospodje,- saj so imeli v svojih irokahf deželnoknežja>:posestva, ki so zajemala velik del dežele; Pod1 njihovo neposredno*oblastjo je bila ivečina trgov na Kranjskem'in vsa: mesta razen Škofje Loke, ki je bila pód oblastjo-freisinškega škofa. Pomembna je bila'njihova' vloga v cerkvi. Ob številnih, privilegijih,?ki ;so si jih Habsburžani glede cerkvenih zadev pridobili že v petnajstem stoletju, so imeli še patronat had'številnimi cerkvenimi'ustanovami na Krahjske'hi. Lastninadeželnega kneza so bila deželska sodišča in kot deželni knezi 'so' imeli' Habsburžarii' javno oblast nad deželnim plemstvom'. Deželni knez' ni nikdar prebival na "Kranjskem. Kot upravitelj komorne'posesti je deloval kranjski vicedòm. "Vicédom" je bil pravi- loma plemič, ki je užival' posebno1 vladarjevo 'zaupanje. Deželnoknežje 'premoženje, ki gâ je upravljal," je vsebovalo tudi velik"del' javne oblasti"v'đeželi.2 V šestnajstem stoletju se je na" Kranjskem že ustalila diialistična stanovska ustava V stalnim:'apa­ ratom deželnega .zbora.3 %V̂ času reformacije"'je biil kranjski deželni zbor sestavljen iz maloštevilnih'preïàtov, gospodovem'zastopnikov'mest, ' številnejše pa' 'je bilo'.v njem nižje plemstvo.4 ""'" ' ""' ; ' ' u" • "• ••• h > « l i - ' > t . j I ; W U • / i , . . i',l . | ' , >. ',. -_j y > ' i- • • - : • • • ' : v - j . - ' i , ! i K > u >i • ... ' . • ' : ! • • . , • t l . , - . , , , , . • • ; . i ,. •• .. Cerkev na Kranjskem. _. V večini del,-ki obravnavajo reformacijo'na Kranjskem, so. obširno'prikazane napake; nepravilnosti in neredhosti piri takratni.' duhovščini, ki jo v glavnem enačijo s cerkvijo. »Vse te razmere-v cerkvi;in' njenoi.veliko bogastvo, zlasti ogromna zem­ ljiška posest, só 'pr i vseh razredih'naše družbe povzročile velik odpor«, povzema Ferdo Géstrin v razpravi 1 o družbenih razredih "in reformaciji« na; Slovenskem.5 Ge gledamo cerkev na Kranjskem v šestnajstem stoletju z organizacijskega stališča, bi lahko rekli, da -jcbila čreda brez pastirja: V njej so imele svetne oblasti veliko večji pomen in-'moč kot 'cerkvene."Zato je v časii reformacije težko deliti cerkev na Kranjskem'ha duhovniško cerkev,' in,-recimo,;laiško, ki bi se prvi upirala; Tudi laiki ' so v tem'casû imeli^v1 cerkvi pomembno vlogo.1' "v- . i-. • . >•, -.-'•.• ' Zgodovina Slovencev,'Ljubljana 1979, str. 249. ' . > - . . . / , . ' . • .S.Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 208. • ,• . " 3 S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, str. 309. ' . . . ' . \ .. . * S.Vilfan, Pravni položaj kranjskih deželnih stanov i«-njegov vpliv na. reformacijo. V: Družbena m kulturna podoba slovenske reformacije, Ljubljana 1986, str. 10. . . .. Si F. Gestrin, Družbeni razredi na Slovenskem in reformacija. V: Drugi * Trubarjev zbornik, Ljub- lana 1952, str. 310; primerjaj še: Zgodovina narodov Jugoslavije II, Ljubljana 1959, str. 310. 2 6 6 V. RAJSP: RAZŠIRJENOST PROTESTANTIZMA . Večina ozemlja Kranjske je v cerkvenem ozira spadala v oglejski patriarhat. Oglejski patriarhi, ki so imeli svoj sedež na beneškem ozemlju in ki so tudi sicer bili v političnih sporih s Habsburžani, so svojo cerkveno oblast na Kranjskem komaj izvrševali. Nasprotno pa si" je že cesar Friderik III. pridobil sredi petnajstega stoletja pomembno vlogo pri odločanju v cerkvenih zadevah. Pridobil si je veliko število patronatov nach župnijami.' Leta 1461 'je"*dòsegèl ustanovitev ljubljanske ško- fije, z njo pa jud i ' pa t rona t , nad škofijo, proštijtf in^ to lno dekanijo. Sam je imel pravico imenovati devet od desetih kanonikov, le enega je lahko imenoval ljubljanski !škof. Friderik III. je škofa in kanonike obdaril s številnimi privilegiji v cerkvenih zadevah /m finančnih obveznostih do mesta Ljubljane, kar je vzbujalo nejeyoljo pri oglejskem patriarhu in ljubljanskih meščanih. Ustanovitev,ljubljanska škofije je tudi sicer naletela, na odpor oglejskega patriarha^in beneške republike., Papež je na za- •htevo cesarja Friderika III. šele naknadno odvzel oglejskemu, patriarhu, vso sodno oblast nad ljubljanskim škofom,, kapitljem in ljubljansko škofijo. Papež,Pij II. je letau1460 potrdil cesarju Frideriku pravico do vizitacij samostanov na.Kranjskem in pravico, da sme samostane odpraviti ter njihovo, premoženje uporabiti v druge cerkvene namene, kar j e t storil ob ustanovitvi, ljubljanske škofije Zj,gornjegrajskim samostanom.6, \\ut • .{,' .- ,}• . . ' • • > ' . ' . «j •.. > '••«. »<•. ..V cerkvenem življenju v tistem času za Kranjsko ustanovitev ljubljanske škofije .ni pomenila vêliko. NàiKranjskem je obsegala le 10 župnij, štiri na, Štajerskem ter dve na'Koroškem. Župnije na Kranjskem so ji bi^e podeljene na tako,nejasen način, da je bilo mogoče, listine razlagati tudi! tako, da so bile le tri župnije dodeljene ško­ fiji kot taki, vse ostale pa so j i bile skupno z Gornjm gradom dodeljene le za.vzdr­ ževanje dostojanstvenikov, nove škofije.7 Zaradi teh nejasnosti je pogosto prihajalo do sporov med ljubljansko škofijo in oglejskim patriarhatom. - - . . V oglejskem delu patriarhata je bila Kranjska razdeljena v gorenjski in dolenj­ ski arhidiakonat. Manjši del ozemlja Kranjske je spadal v tržaško škofijo, Istra pa v puljsko škofijo|.7a Pravico nastavljanja duhovnikov na Kranjskem je imel v veliko primerih cesar ali deželni knez, v ostalih pa samostani, zemljiški gospodje in v me­ stih mestni sveti. Oglejskemu patriarhu je preostajalo le kanonično vmeščanje, ki pa so' ga v veliko primerih enostavno zaobšli. Niti podrejeni cerkveni organi niso hoteli vedno priznavati patriarhove oblasti. Briksenški' škof je že leta 1458 proglasil svoja posestva na Kranjskem za neodvisna, za njim še nemški viteški red na Kranj­ skem; svojo oblast pa je moral oglejski patriarh večkrat braniti tudi proti ribni­ škemu arhidiakonu.8 , Na Kranjskem ni bilo nobene šole za vzgojo duhovnikov. Le redki so imeli pri­ ložnost in možnost oditi študirat na katero tujih univerz. Samostani so vzgajali in šolali naraščaj sami. Ostale duhovnike"1 so učili in vzgajali največkrat kar župniki doma, arhidiakoni pa so jim izdajali priporočila za posvećenje. V takšnih razmerah ni bila neizobraženost duhovščine nič nenavadnega. Ne smemo misliti, da se oglejski patriarh tega ni zavedal. Leta 1564 je pisal Juriju Grafu, dolenjskemu arhidiakonu, da izdaja odlok, po katerem morajo priti vsi, ki niso kanonično vmeščeni, k njemu z listinami o imenovanju ali cesarjevo prezentacijo, kjer jih bo, če bo spoznal, da so nravni in po izobrazbi sposobni za duhovniško službo, sprejel vanjo. »Naročam ti, da uporabljaš vso previdnost, skrb in trud, da bodo katoliški,, pobožni, učeni pastirji postavljeni na čelo naši čredi in da ne bomo s svojo brezbrižnostjo zakrivili njene pogube«.9 1565. leta toži akvilejski vikar Maracca patriarhu, da imajo duhov­ niki večji del župnije brez vmeščenja in ni nobenegaj sredstva, da bi jih. prisilili 6 J. Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju. Ljubljana 1908, str. 47. < 7 B Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda II, Ljubljana 1965, str. 414. . < '• Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, Ljubljana 1933, zemljevid: Cerkvena razdelitev slovenske zemlje v srednjem veku. , .... . / 8 J Gruden, n. d., str. 72. , » J. Gruden, Doneski k zgodovini protestantstva na Slovenskem. Izvestja Muzejskega. druätva za Kranjsko XVII, 1907, str.5.. s: . . I "ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 • 2- - 267 prJti v Oglej. Zaradi tega ni mogel niti poklicati niti kaznovati župnika y Beljaku, ki se je v cerkvi javno poročil.10 . . . . . „ ._i_ . . . • . , , , i , - Reformacija na Kranjskem * ' v . ' ' ' Reformacijsko gibanje,- protestantizem • in protireformacija -so tudi{na Kranj­ skem vtisnili neizbrisen pečat verskemu; družbenemu in političnemu dogajanju, delovanju in čutenju, v dobi od prvih omemb protestantizma (lutrovstva) na Kranj­ skem v začetku'dvajsetih let 16. stoletja do zloma protestantizma in izgona posled­ njih protestantov ter dokončne zmage protireformacije v začetku. 17. stoletja. Z vso upravičenostjo moremo ta čas tudi na Kranjskem imenovati kot konfesionalno ob­ dobje in obdobje verskih bojev. Vendar pa ti verski boji nikakor, ne, pomenijo le verskega boja med posameznimi verskimi smermi.i Segli so veliko širše v družbeno, politično in kulturno dogajanje in življenje dežele. V njih',se je skrivala želja po reformi in spremembah,'vendar z vizijo, vrnitve starega reda in starih pravic. Pri tem se noben razred ali sloj ni bil pripravljen odpovedati že doseženemu. Duhovno ozračje nà Kranjskem so razgibale' reformacijske ideje, ki so 'se raz- širile sem iz' Nemčije in Svice. Razširjali so jih posamezniki, ki so od tam prihajali, Kranjci pa so s e z njimi seznanjali .tudi s protestantskimi knjigami.'Po prvih omem­ bah luteranstva ha Kranjskem sodeč, se je ' luteranskih idej oprijela prva duhov­ ščina.11 O njih* je razpravljala v takrat običajnih krožkih, kot je bil na primer Bonomov v Trstu, in jih kmalu začela oznanjati "tudi s' prižme: V Bohomovem krožku je na primer nekaj časa sodeloval tudi Primož Trubar. V teh krožkih so prebirali Sveto pismo in o njem razpravljali. Kmalu se je temu pridružilo še pre­ jemanje obhajila pod obema podobama in poroka duhovnikov, k a r je ostalo na Kranjskem na meji med prepovedanim in toleriranim tudi v času, ko se je za do­ volitev obojega zavzemal sam cesar Ferdinand. 'Na kakšen odmev so naletele 'te ideje pri širšem občinstvu,, nam danes ni znano. Vemo le, da so naletele tè ideje na ugoden odmev pri nekaterih meščanih v Ljubljani. Vsekakor je že zgodaj v dvaj­ setih letih prejemala tudi Kranjska Ferdinandove mandate s prepovedmi razširjanja lutrovskih knjig, lutrovstva, in drugih sekt. Vse to je odrinil na področje krivover- stva. Protestantske ideje so se od časa, ko so sp pojavile na Kranjskem, neprestano širile in jih tudi vedno novi Ferdinandovi mandati niso uspeli ne zadušiti in ne odpraviti. S tem pa so bili na Kranjskem ustvarjeni temelji za reformacijo in proti- reformacijo, ki sta živeli najprej več kot trideset let včasih skoraj nerazspoznavno prepleteni med seboj v zahtevi po'prenovi in uvajanju novega *ali ohrambi že do­ seženega. Vidneje sta se začeli ločevati v šestdesetih letih šestnajstega stoletja. Od začetka sedemdesetih let ' je že prihajalo dò vedno ostrejših nasprotij; dokler ni ob koncu šestnajstega in v začetku sedemnajstega ' stoletja protestantizem dokončno podlegel protireformaciji. Takšnega konca p à ' h i pogojeval razvoj znotraj obeh gi- banj ali bolje, znotraj obeh cerkva ' na Kranjskem. Pomembnejšo vlogo so imeli faktorji, ki so imeli glavnino' moči zunaj dežele Kranjske. Med političnimi j,e bil gotovo deželni knez, predvsem nadvojvoda'Karel, k i ' je ostal zvest katoliški cerkvi m ki je z nastopom vlade 1564. leta začel uspešno'uvajati novo organizacijo ivlade v svojih deželah. Kot začetna in pomembna nosilca protireformacije na Kranjskem sta nastopila še freisinški in briksenški škof, ki sta bila na Kranjskem predvsem zemljiška gospoda, centre' svoje politične in duhovne moči pa sta imela prav tako zunaj kranjske dežele. Ko so se reformacijske ideje začele širiti na Kranjskem, je doživljala ta globoko gospodarsko, družbeno in duhovno krizo. Izpostavljena je bila neprestanim turškim 10 Isti, n. d., str. 10. 11 Duhovniki se v zvezi z luteranstvom omenjajo že v letih 1521 (P. Simoniti, Humanizem na Slo­ venskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana 1979, str. 85), 1526 (podatek iz HKA "«naj, v Kartoteki dr. B. Otorepca, Zgodovinski inštitut M. Kosa, ZRC SAZU). u A. Dimitz, Geschichte Krains II, str. 196. - 2 6 8 V. RAJSP : RAZŠIRJENOST PROTESTANTIZMA . . . vpadom, po katerih je ostajala izropana i in. opustošena s. številnimi človeškimi žrtvami. Ob tej neposredni škodi je bil deželni zbor prisiljen dovoljevati deželnemu knezu nove davke na račun obrambe, medtem ko je dežela v resnični nevarnosti ostajala prepuščena sama sebi. Vendar tudi, povečani davki deželnemu knezu niso zadostovali, temveč je posegal celo po skra jn ih sredstvih, tudi po cerkvenem pre­ moženju. Leta 1526 je dal' na Kranjskem pobrati vse cerkvene dragocenosti v ob- nambne namene proti Turkom. 1 3 Pa tudi to ni pomagalo. Ze leta 1528 so bili po­ novno nekateri plemiči, stiski opat in kmeti sami v obrambi, proti .Turkom. Poseg po cerkvenih dragocenostih, s katerimi je ljudstvo imelo stik pri obredih, pri njem gotovo ni mogel naleteti na razumevanje in odobravanje, kakor ni, naletel, ne pri plemstvu in ne pri duhovščini. Kakor morda že dolgo ne,, je bil v teh težkih,časih potreben ljudstvu in vsej dražbi kdo, ki bi mu razložil pomen vseh teh dejanj in kazal pot iz krize. V takratnem-družbenem ustroju je bi la, to naloga duhovščine. Tega pa povprečen duhovnik na Kranjskem takrat ,ni bil niti voljan niti zmožen opravljati. Mi mu danes štejemo to v zlo, kot so mu Steli mnogi že i takrat.. Toda duhovnik na-Kranjskem takrat za to ni bil niti izobražen, največkrat pa je ; bil tudi nastavljen le za to, da bi opravljal zaobljubljene maše in pobožnosti, ne p a l u d i za pastoralno'delo, kot bi danes temu rekli. Tako kot'ostale j i dražbena^kriza zajela .tudi njega. Prav,tako kot večini podložnikbv je bila tudi njemu glavna'skrb, kako boplačeval davkein preskrbel družino, ki si jo je v največ primerih ustvaril. Osiaj al Џ brez duhovnega središča, iz katerega bi lahko črpal 'moč, s katero bi se bil zmo­ žen dvigniti nad povprečje. Ostajal je tudi b'rez zunanje cerkvene zaščite, saj'je bil j a večino kranjske duhovščine škof oglejski patriarh, ki ni sm«l stopiti ria avstrijsko ^ozemlje. In četudi' bi prišel, se kranjski duhovnik pohvale od njéga ni mogel na­ dejati. Večji občutek varnosti in zaščite so svojim duhovnikom lahko nudili lè^ samo- stani. Vendar kriza tudi njim ni prizanašala. Izpostavljeni so bili prav "tako turškim vpadom, deželni knez pa je jemal 'pr i njih posojila, ki jih največkrat ni vračal. V denarnih stiskah so bili samostani prisiljeni dajati posestva skupaj s podložniki v najem svetnim gospodom, ki so bili očitno spretnejši in učinkovitejši pri pobiranju davkov." Ob težkem materialnem stanju je v samostanih padla tudi redovna disci­ plina in marsikateri samostan je ostal skoraj prazen. Izmed cerkvenih posestev, tako se zdi, sta, še najbolje gospodarili freisuiško in briksenško gospostvo, ki sta imeli sedeža zunaj dežele, čeprav se je tudi briksenški škof nekaj časa ukvarjal z mislijo, da bi posestva,na Kranjskem zaradi oddaljenosti in premajhne donosnosti ,prodal.1 5 Prav Itako, kot sta si bila po svojem bednem položaju dokaj blizu duhovnik in i podložnik, se je na drugi strani višja'duhovščina približevala standardu^ in pomenu plemstva. Vendar število tega sloja duhovščine na Kranjskem 'ni bilo' izredno veliko. V ta sloj moremo šteti ljubljanskega škofa, ki so mu' dajale različne politične funk­ cije v državni službi veliko večji pomen kot sama služba ljubljanskega škofa. Sem so spadali še ljubljanski in novomeški prost, stiski, in' kostanjeviški opat, priorja kartuzijanskih samostanov Pleterij in Bistre in morda še kakšen kanonik. Politična vloga te duhovščine v deželnem zbora je bila sorazmerno majhna. Neprimerneje večja je bila vloga posameznikov iz tega,stanu, ko jih je deželni knez ali césar upo­ rabljal kot svoje komisarje. Tako je na primer kralj Ferdinand imenoval ljubljan­ skega škofa Ravbarja 1526. leta za komisarja v deželnem zboru, ko bi naj deželni ,zbor pristal na Ferdinandovo zahtevo, da se poberejo "cerkvene dragocenosti in cer­ kveni denar iz puščic za obrambo proti Turkom. Ker se škof Ravbàr zasedanja deželnega zbora ni udeležil, je bil na njegovo mesto imenovan salzburški kanonik Lamberg. Stiski opat je bil komisar, ko so te dragocenosti pobirali.16 Prelatjé so se 13 A. Koblar, Kra-njske cerkvene dragocenosti. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko V. 1895, str. 20. " J. Mlinaric, Kartuzija Pleterje 1403^1595, Ljubljana 1982, str. 185. 15 J. Wallner, Herbard von Auersperg und die Veldeser Herrschaft. Mittheilungen des Musealve- reins für Krain II 1889, str. 170. , • » A. Koblar, n. d., str. 24—25. , . ..,.„,. . . ('ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 - 1987 . 2 j ; 269 našli večkrat.v bojnih.vrstah proti .Turkom, marsikje pa so opravljali f unkcij e i zem­ ljiških-gospodov na v cerkveni'zemlji. Plemiči in mesta so imeli marsikje^prezenta- cijsko pravico v,župnijah, kaplanijah in, vikarijatih ter pomembno'besedo pri ure­ janju cerkvenih zadev.-rLjubljanska škofa Ravbar in Kacijanar sta bila sama iz ple­ miških , »vrst. ,To' le kot ; primer,- kako ,sta b i l i sve tna in cerkvena. oblast .prepleteni med seboj.. v. . , ; 4 J - . _ . . » ; ( ; '(y .-- . , i U -, , . ,' , , / v , . Čeprav plemstvo na Kranjskem ni bilo nved prvimi znanilci reformacije in pro­ testantizma, se'j ima je vendar kmalu odzvalo in postalo sčasoma njun glavni'nosilec. Plemstvo si je zagotovilo v protestantskem gibanju na Kranjskem"ivodilno ! vlogo in je y njém tudi najdalj čaša vztrajalo.*Zaradi svojih* političnih.funkcij-je-bilo plem- stvo'v hajtesnejšem"stiku :-s celotnim reformacijskim gibanjem'v'nemški državi« in z reformacijskimi'zahtevami v habsburških'dednih deželah. Reformacijske'ideje1 in protestantizem je tudi1, kranjsko plemstvo- sprejelo kot najučinkovitejše sredstvo za izhod iz krizje v domači deželi. Ze v-začetku tridesetih let se-je v. kranjskem dežel­ nem zboru pojavila- zahteva • po ' pridiganju čistega evangelija.: Vendari zaradi nje plemstvo v tem^času še ni prišlo-v konflikt'z ljubljanskim'škofom;-ki je sam do­ puščal obhajilo pod obema J podobama. Do'začetka šestdesetih let prav tako vidimo, da deželna oblast, ki jo je-predstavljalo predvsem plemstvo'kot nadvojvòdova iz- vršilna oblast v'-deželi* nikakor n i ' t ako strogo • izvajala njegovih-»protinovoverskih dekretov« f kot so bili nanjo' naslovljeni. 'Prav tako'pa tudi ni resno izvajala pobud, ki jih je nadvojvoda Ferdinand, kasnejši cesar,-naslavljal nanjo za cerkveno obnovo. • - . . • , . . : . - , , - - . . . : . t . - ' - ' , - . r ; • • „ . ; . . . Plemstvo, ki je v glavnem izvajalo upravo v deželi, varovalo deželne pravice in vodilo obrambo proti .Turkom ter izvajalo pobiranje davkov, kot j ih je" bilo v de- želnem zboru prisiljeno odobravati, je vladarju.tudi poročalo o problemih,'ki so se zdeli najbolj pereči in za katere se je zdelo,' da oviralno vplivajo na pobiranje dav­ kov. K tem problemom so kmalu začeli prištevati tudi verske zadeve. Najobšimejše področje korespondence med deželnim zborom in deželnim knezom je predstavljalo vprašanje finančnih prispevkov dežele deželnemu knezu za obrambo proti Turkom. Veliko odločitev deželnega kneza je bilò, s katerimi se plemstvo ni strinjalo, o ka- terih ga je spraševalo in. mu' stavilo svoje predloge. Na Ferdinandovo namero na primer, da poviša mitrane na Kranjskem^ stanovi v deželnem ' zboru odgovarjajo, da bo to?prizadela predvsem domače, že itak z davki preobloženo prebivalstvo. Namesto tega predlagajo, da deželni knez poskrbi za obnovo ceste preko Jezerskega, ki bo pritegnila v;eč tujega prometa v deželo, s čimer" se bodo tudi mithinski dohodki ne­ primerno bolj povečali.17 Pri občevanju med deželnim knezom in stanovi so "v tem času običajna še pogajanja, pri čemer obe strani pazita, da zadev ne prenapenjata. Kolikor so deželni stanovi davkov odobrili, jih je bilo potrebno od podložmkov tudi pobrati. Tem pa tudi ni bilo mogoče vzeti več, kot so imeli ali pridelali. ' Z novimi protestantskimi idejami se je zdelo, da bo mogoče vzbuditi večjo družbeno discipli­ niranost in večjo _ delavnost pri'podložnikih.' V začetku petdesetih let sô deželni stanovi prosili 'deželnega kneza za policijski red, ki bi prepovedoval romanja, pi­ jančevanje, zapravljivost, razkošje in drago in ki bi dajal deželnim oblastem pravno podlago pri odpravljanju nerednosti, ki so, kot so sami poudarjali, škodile gospo­ darstvu'v deželi. Kot krivca 'za vse te nerednosti so'označili duh'ovščino,'ki zane­ marja pridiganje in oznanjevanje čistega evangelija.18 Tem "težnjam so se tudi -zelo približale pridige novim idejam naklonjenih duhovnikov'. 'Pridige reformatorjev, če pomislimo le na Primoža Trubarja, so tudi Šibale v veliki meri ljudske nerednosti, romanja ter drage pobožnošti, ki jih je ljudstvo opravljalo, da si s tem prisluži nebesa. Po mnenju" teh pridigarjev pa ' so hile to predvsem priložnosti za nove ne­ rednosti, torej za greh.1 9 ' * • " Haus- Hof- und Staatsarchiv Wien, HKA, Landtagsakten 1538, Krain, fol. 324. , A. Dimitz, Urkunden zur Geschichte der Reformation in Krain aus den Jahren 1640—1634 Mit- tneilungen des historischen Vereins für Krain, 1867, str. 45. " M. Rupel, Primož Trubar, Ljubljana 1962, str. 37. 270 V. RAJSP: f RAZŠIRJENOST PROTESTANTIZMA . . . * Pred potrebo izboljšanja cerkvenih razmer tudi kralj Ferdinand ni zatiskal oči. Protestantizma' kot se je razvil v Nemčiji, v svojih deželah ni bil pripravljen 'dopu­ stiti. Na pritožbe 'kranjskih deželnih stanov glede cerkvenih razmer je odgovarjal, da je zanje v veliki meri krivo plemstvo samo, ker pušča številne fare • nezasedene in od njih pobira le dohodke. Od stanov je v začetku petdesetih let "zahteval usta­ novitev kolegija na Dunaju, ki bi omogočal 50—60 kranjskim dijakom' študij za duhovniški poklic. Vendar denarja niso bili voljni dovoliti ne svetni ne duhovni gospodje.20 Prav' tako 'ne vemo za sadove, ki bi jih rodila, istočasna Ferdinandova zahteva po obnovi šol v mestih in trgih. , ( • Med zahtevami plemstva je zavzemala pomembno mesto še zahteva po delitvi obhajila pod obema podobama. Ta zahteva je.ostajala na Kranjskem nekak mejnik med katoličani in protestanti ali prištevanja nekoga k protestantom tudi v času, ko je bilo prejemanje obhajila pod obema podobama dovoljeno s strani cesarja Fer­ dinanda.2 1 Proti prejemanju obhajila pod obema podobama je pridigal škof Urban •Tekstor v Kranju 1555. leita, ko je zaradi tega dolžil plemstvo krivovjerstva.22 Med drugim pomeni dejavnost škofa Tekstorja prvi protireformacijski poskus na Kranj­ skem. Njegova posledica je bil tudi odhod Primoža Trubarja na Nemško. Sicer pa je za.trideseta in štirideseta leta značilno še sodelovanje med prelati in svetnimi iStanovi v deželnem zboru. Na njihovo sporazumno postopanje nam,kaže tudi poro- .čilo Ferdinandu iz deželnega zbora v Ljubljani 1536. leta, v katerem stanovi izražajo "obžalovanje, ker jim je Ferdinand zagrozil, da bo v bodoče v deželnem zboru ločil prelate od ostalih stanov, če se ne bodo vzdržali razprav o verskih zadevah.23 ' O reformacijskih'idejah pri meščanstvu do začetka šestdesetih let * ne vemo veliko. Krog protestantskega krožka, ki se omenja v Ljubljani 1527. leta, je ob­ stajal naprej. Iz tega krožka je izšel prvii protestantski svet v Ljubljani, 'ki je deloval verjetno že pred letom 1560. V ostalih mestih na Kranjskem se protastan- tizem v tem času le posamično omenja. Prav tako malo vemo o odmevu reforma­ ci jskih idej in protestantizma med kmečkim prebivalstvom. O reformacijskih idejah je 's l išalo predvsem .v pridigah reformaciji naklonjenih duhovnikov. Seznanjanje z reformacijskimi idejami na ta način pa je bilo največkrat povezano tudi s šiba­ njem ljudskih napak in pobožnosti s strani reformacijskih pridigarjev. Takšnih pridig ljudstvo ni vedno ugodno sprejemalo. Usodo tega je čutil tudi sam Trubar, ko je s svojimi, pridigami naletel na gluha ušesa ali celo na odklanjanje pri raz­ laganju novih nazorov proti romanjem, zidanju cerkva in odpravi praznikov. Pod­ ložnik je' namreč ravno še v tem času izražal svojo bogaboječnost in bogupredanost z zidanjem novih cerkva, s čimer se je nekaj zamude morda, skoraj enakovredno postavil, na stran mnogo bogatejšemu plemstvu in meščanstvu. Podobno je bilo tudi z romanji, saj je tu še najlažje izrabljal »svobodo« gibanja na večje razdalje. Ne­ rodnosti ob tem, kot so jih šibali pridigarji in kot jih navajajo stanovi, gotovo ni manjkalo. Takšna miselnost in verska dejavnost gotovo ni več odgovarjala nazorom in potrebam plemstva, ki je bilo usmerjeno .v pobiranje 'sredstev za obrambo proti Turkom. Procesije in romanja je na primer takoj odpravil grof Auersperg, ko je reformiral župnijo Skocijan pri Turjaku. ' i , - . , . . . ' • Leto 1560 pomeni pomembno prelomnico v reformacijskem gibanju na Kranj­ skem. S Jem letom lahko začnemo z gotovostjo govoržti o protestantski cerkvi na Kranjskem. Dotlej je potekalo reformacijsko gibanje nekontrolirano in idejno ne­ enotno, od tod naprej pa organizirano. Plemstvo, ki si je v preteklih letih že zago­ tovilo, vodstvo v reformacijskem gibanju, je poklicalo tega leta Primoža Trubarja kot pridigarja v Ljubljano. Na to vabilo Trubar odgovarja v pismu kranjskemu sta­ novskemu odboru 25. julija 1560.24 »Blagorodni, plenieniti, vrli, častiti, preudarni 2 0 A. Dimitz, Urkunden, str. 44—45. 2 1 Th. Elze, Primus Trabers Briefe, Tübingen 1897, str. 308. 22 A. Dimitz, Geschichte Krains II, str. 224. » HKA, Landtagsakten 1536, Krain. ' . 24 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, str. 72. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 ., 271 in modri, milostljivi in nadvse dobrohotni, zaupni, dragi gospodje. Vašim milostim in gospostvom so moje ponižne, zveste, voljne usluge zmeraj najprej na tvoljo. Sla­ vim in hvalim Boga, našega nebeškega očeta po Jezusu Kristusu, našem gospodu, da si je iz posebne milosti in dobrote tudi. v moji dragi domovini, v kateri "sem se najprej rodil iz mesa, zafem iz duha in vode, z ustno irr pisano pridigo evangelija; iz (vsakovrstnih stanov javno zbral cerkev, ki ga prav kliče in priznava; jo tako čudežno ohranja proti vsam peklenskim vratom ter. jo če'dalje bolj širi in utrjuje: In neprenehoma ga prosim, da zavoljo svojega sinu tega nebeškega blagoslova, ki' daleč presega vse, kar sfvet ima ih ljubi, moji domovini ne bi odtegnil ali propasti dal zaradi nevere, hinavščine, odpadništva, nehvaležnosti in nespokorhosti nekaterih, temveč da bi jo od dne do dne čedalje bolj pripravil' do spoznanja in priznanja samega sebe in svojega ljubega sinu ter jo večno zveličal. Amen. Vaših milosti ni gospostev prav prijazno'" in krščansko name naslovljeno pismo in želje, da bi se vrnil k njim v deželo kranjsko "pridigat sveto božjo besedo v pravem I katoliškem in v smislu pripadnikov augsburške veroizpovedi.. . so me zares močno razveselile; in ko sem' j ih prebral, 'sem sfe pri sebi za trdno odločil, da se čim >prej" odzovem povabilu brez najmanjšega upiranja, nadaljnjega premisleka in posveta ne;g ledena prihodnjo veliko nevarnost, pa sem dejal Ulriku Sattler ju, vašemu slu: Sprejeti hočem 'ta poziv", pa če me drugi dan, ko pridem v Ljubljano, obesijo ali sežgo.« ' " ' • * ' ' ' r / ,* '• ,* * (Trubar, se je vrnil v domovino kot prvi pravi protestantski predikant z deset­ letno, prakso predvsem v württemberski cerkvi. V letih, ki jih je preživel na Kranj­ skem, do j svojega izgona 1565. leta, J e zapustil za. cerkveno organizacijo dve po­ membni knjigi: Artikule in Cerkovno ordnihgo, ki naj bi usmerjali obrede^,in služili razlaganju augsburške veroizpovedi.. V item ,času je bila ustvarjena, struktura (prote- stantske cerkve, kot se je. ohranila-do konca. Podobna je' bila onim V nemških de-f želah, le-da so vlogo deželnega kneza .prevzeli, stanovi. To vlogo jim je Trubar' nesporno priznaval. Nanje ,se je obračal v vseh zadevah, v katerih se je na 'Würt- temberškem obračal na deželnega kneza. Ker na Kranjskem ni bilo nobenega" tèo : loškega foruma,, se je bil prisiljen nanje obračati tudi glede spričeval o (Svoji pravo- vemoSti. -Trubar je.prinesel na Kranjsko nov, polet in novo upanje v uspeh prote­ stantizma. Prav tako kot teologi na Wiirttembérskem pa si je bil tudi,sam na jasnem glede nerodnega položaja, v katerem se je nahajal sam in protestantizem na Kranj-', skem, ker je potekal tako njegov poklic v domovino kot tudi novo organiziranje protestantov v lastni cerkvi brez privolitve deželnega kneza Ferdinanda, ki je bil obenem še cesar. Trubar in z njim kranjski deželni stanovi so stavili upanje'pred­ vsem na bodočega cesarja Maksimilijana II., ki je veljal tudi njim kot protestantom naklonjen.25 Vendar se upanje ni izpolnilo. Zaradi'Cerkovhe ordninge,'ki jò je Tra-' bar izdal, je bil izgnan iz dežele. Izid Cerkovne ordninge, za katero ni dal privo- litve, je pojmoval novi nadvojvoda Karel kot nedovoljeno poseganje v njegove vladarske pravice. Deželni stanovi šo se izgovarjali,' da tega nikakor niso hoteli in so se ludi takoj pokorili prepovedi razpečevanja. Prav tako usodno pa je bilo tildi" mnenje württemberskega teologa Andreäja, da deželni stanovi na Kranjskem ne predstavljajo in nimajo deželnoknežje oblasti, s katero bi lahko izdali cerkveni red. Vendar ti težki udarci protestantizmu na Kranjskem nikakor niso bili smrtni udarci. Ravno obratno, šele po tem času se je protestantizem na Kranjskem razširil v tistem obsegu, kot ga poznamo iz dosedanje zgodovinske literature.2 7 Po številnih' sočasnih poročilih iz protestantskega in katoliškega tabora je imela Kranjska v drugi polovici 16. stoletja pretežno protestantski videz. Stanovi so nastopali kot prote­ stantski, protestantski so postajali po vrsti mestni sveti na Kranjskem, ob nekaterih protestantskih šolah na podeželju in v mestih je delovala predvsem stanovska šola 25 J. Rajhman, n. d., str. 111. 26 J. Rajhman, n. d.,'str. 419. vi' u A - D i m i t z > Geschichte Kretas II, str. 193—288 in o reformaciji v III; Zgodovina narodov Jugosla- J" *•*•» SU*, olü—oZl. 272 - V. RAJSP: RAZŠIRJENOST PROTESTANTIZMA . . . V Ljubljani kot najpomembnejša tovrstna ustanova za pridobivanje'kadrov za'svetno in cerkveno službo .M ' ' - . i • .i, - i • • ' • - ' - • - . • • .1563., leta je ;pisal Trubar baronu Ungnadu, »da se na Kranjskem cerkev lepo širi, ne le v Ljubljani, temveč tudi na,zgornjem in spodnjem Kranjskem«'. To šir­ jenje je bilo najbolj opazno med plemstvom in meščanstvom. V pismu deželnemu glavarju, deželnemu oskrbniku, odbornikom in.blagajniku "na .Kranjskem .1575. leta označuje Trubar kot veliko božjo milost, »da namreč vsi gospodje, vitezi in plemiči in tudi največji,del meščanov s,svojimi ženami, sinovi in hčerami« ostajajo v,veri enotni. Tudi oglejski vizitator poroča patriarhu 1581.,leta. da je protestantizem zelo razširjen, predvsem, med meščani, in plemstvom, ki da sili v protestantizem tudi pod- ložnike.f . , • • , , ! < • • .. - ' . .-•-, ' •, i . , . •Protestantizem na Kranjskem je v procesu organiziranja v novo cerkveno orga­ nizacijo naletel na glavnega nasprotnika v deželnem knezu: Gonilna sila v razvoju protestantske1 cerkvene organizacije 'in protestantizma navKranjskem pa sta postala' plemstvo invodilno meščanstvo, zbrana v deželnem zboru. Tako plemiči kotmeštn i sveti sodimeli vsaj začasno dovolj možnosti, da so v tem smislu zakonito* delovali. Predvsem jim je to omogočalo nastavljanje protestantskih predikantov na župnijah, kaplanijah1 in'ivikariàtih; nä katerihfso imeli patronatske pravice.-Zato n i ,nič ču-; dnega, če najdemo protestantske predikante najprej v mestih Ljubljani,, Kranju, Radovljici, Kamniku, Novem mestu, Metliki in Krškem, kjer so jih nastavili'mestni svèti, "in na nekaterih župnijah, na katerih so imeli patronatsko pravico zemljiški gospodje, kot na primer Auerspergi'v Skocjanu pri Turjaku. Plemiči/ so' imeli 'več­ krat priložnost podpirati protestantizem tudi na posestvih,- na katerih' ! 'so'bili_ le' upravitelji ali zakupniki. Tako je pôgnal rprotestantizèm prve korenine ria-podrbčju' radovljiškega gosppstva.'.ki ga je imel v zakupu Morie pi; Dietrichstein: na blejskem področju pa v času, ko J e imel blejsko gospostvo, ki je' bilo la'st briksenških škofov, v zakupu (Ï558—1574) Herbert Auersperg.30 V posameznih* krajih ali župhijah^so' na začetke širjenja protestantizma Vplivali tüdi duhovniki, ki so prestopili' v"p'fòte^ stantizem. če se je to zgodilo javno, je moralo biti v soglasju z imetnikom patro­ natske .pravice. Vsekakor najdemo večje število; protestantskih "pridigar jev, ' k i ' so bili' prvotno katoliški duhovniki. Zaenkrat pa nam na žalost ni znana nova- kvaliteta njihovega delovanja po prestopu. ••-.•-. v -• -• • '•• -• •• •:' i . \ - . * . ' • ч ' ' . . ' P , , •'' i••• Iz sočasnih poročil ne izvemo skoraj ničesar o tem, kako so na širjenje reforma­ cije-vplivali kmetje in nižji sloji meščanstva. V splošnem prevladuje mnenje, da je bil protestantizem med kmečkim prebivalstvom slabo'razširjen. Oglejski vizitator Pavel Bizancij se v pismu nadvojvodi Karlu celo čudi, »da je preprosto ljudstvo, v f obstoječih razmerah še vztrajalo v stari veri in pri starih pobožnostih« . 3/t Za to je bilo gotovo več razlogov. Med drugimi je prinašal protestantizem nov.način iz­ ražanja vernosti. Ta pa je bolj odgovarjal čutenju in potrebam plemstva in me-, ščanstva kot stiskam in potrebam kmečkega, prebivalstva. Odpravljanje, praznikov, romanj in drugih ustaljenih načinov pobožnosti in izražanja vernosti je trenutno preprostemu ljudstvu več jemalo kot sta mu nov način in nova vera prinašala. Ob, tem je ostajal še nezaupen do novega, saj se je že v kmečkih uporih boril predvsem za staro pravdo. Tudi tega problema se je Trubar dobro zavedal- in ni brez,razloga v predgovoru k Artikulom poudarjal, da je prav ta augsburška vera,prava in stara in da je papežka vera nova in kriva. Predvsem pa je imel kmet .med, družbenimi razredi na Kranjskem najmanj možnosti vplivati na širjenje protestantizma. ^Za­ stopan ni bil v deželnem zboru, najmanj stika je imel z dogajanjem v .protestant­ skem svetu in dogajanjem zunaj meja dežele, čeprav čisto brez vsakega stika ni bil. Najmanj vpliva je imel pri nastavljanju duhovnikov, ki bi delovali v reformacijskem' 2 8 V. Schmidt, Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v XVI. stoletju, Ljubljana 1952. 29 J. Gruden, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko XVII, str. 63. ' '•» F. Gestrin, Bled v fevdalnem obdobju do konca 18. stoletja. Kronika 32, str. 126. ! » Kot v op. 29. : . .' i. / "ZGODOVINSKI ČASOPIS 41!.. 1987 -.2 >l • 273 in protestantskem smislu. Prav tâko se je lahko najmanj .okoriščal s poglavitno kul­ turno in propagandno dobrino protestantizma — s knjigo., ' , '.' -ЧЈ * Iz različnih virov pa vendar izvemo, dà je protestantizeih marsikje 'sprejemal in sprejel tudi kmet. Najbolj razširjen je bil protestanti'zem méd kmečkim prebival-: stvom predvsem na gospostvih briksenškega in freisinškega škofa, kjer so podložniki' v času protireformacije pokazali tudi največ odpora.3 2 O nasprotjih med lutrovskimi župnijami in katoliškinv župnikom beremo v pritožbi cerkniškega župnika- iz leta' 1597 nadvojvodi-Karlu. V župniji Skocjan pri Turjaku so prôtestântizem v celoti uvedli imetniki patronatske pravice — Auerspergi; Podložnik tukaj svobodne i izbire protestantizma ni imel. T e m u ' b i se lahko kvečjemu uprl.-Vendar-zaenkrati'ó Upi­ ranju ne vemo ničesar. Dejstvo jè le, da so'škocjanski župljahi nudili1 4udi i, rekato-' lizaciji veliko1 manj odpora kot njihovi sovrstniki nâ posestvih freisinšk'e'ga in brik-i senškega škofa. Pod auersperški patronat je spadal^tudi bénéficiât- v- Dolenjskih' Toplicah. Reformacija* je potekala v obeh' krajih sočasno."Niti-za letnico ali kakšerh datum reformiranja obeh ne vemo. Moralo vj e'biti v času, ko piše Trubar, đa'se cerH kev na 'boleh jškem lepo^räzvijä.'Valvažor navaja^za'Skocjan letnico 1564,'za!pri-* bližho isti čas'govore' tudi ^podatki ' v turjaškem rauersperškem arhivu;33 Auersperg je, reformiral'"župnijo tako, 'da-je"odstranil iz cerkve' podobe, cerkvene predmete," oltarje in cerkvena'oblačila. 'Kakò so ljudje na to reagirali,"ne vemo, tudi za žu- pnika, ki je to izvedel, ne. V letih 1560 do 1564 sta bila dva župnika, ki-ju pobliže ne poznamo. 1565. leta je nastopil'službo Marx,' ki je" bil že pravi predikant. OTnje- govi podrobni dejavnosti zaenkrat tudi ničesar ne vemo.'Arhivsko gradivo'nani priča lé o tem, da je ohranil staro cerkveno gospodarstvo. Pri cerkvi je "bila tudfc'šola.' Iz pisem, ki so s'e ohranila, izvèmó predvsem za težek materialni'pbložaj^učiteljev. Vzdrževali so jih deželni stanovi' z dvajset goldinarji letne plače, ki jim je niso redno plačevali. Bolj nemirno kot v SkocjanU je potekala'reformacija v Toplicah.3 4 Začetki nam niso znani. Leta 1584 je bil tam predikant ' Kumperger^' k i ' j e prišel' v spor s turjaškim upraviteljem; ker ga'nekoč, ko je bil upravitelj na poti na Hrvat­ sko, ni hotel sprejeti v župnišče. V stiski se je predikant obrnil po'pomoč celo na" deželnega kneza, ki je zahteval poročilo. Predikant je moral kljub temu oditi. Za njim se omenja predikant Vrebič, že leta 1586 pa je prišel-predikant Gabricius, ki nam je zapustil zanimiv reverz, k i 'med drugimHfcpo kaže položaj predikanta v ti­ stem času. Zavezuje se, da bo opravljal cerkveno službo v pravi-'krščanski véri- (den- wahren christlichen Glauben);'da« bo župnišče vedno! odprto turjaškim služabnikom» ali poslancema in dà za prvo instanco nad seboj ne bo priznaval nikogar razen Auersperga, in rie' bo' nikdar zagrešil nepokorščine, kot jo je predhodnik Kumperger.' Zavezuje se, da ne bo kršil starih pravic podložnikov in da bo služnosti < tudi sam- vestno opravljal; Zavezuje se, da ne bo odtujeval cerkvenega premoženja, če* bi pà grozila nevarnost odtujitve, bo o tem takoj 'obvestil upravitelja. Zavezuje'se/ da bo redno plačeval davke in sproti predlagal potrdila o plačanih davkih upravitelju. Za Skócjan nam je znan tudi proces'protireformacije. W.A. Schmidt je 'pred-' stavil akt protireformacije v Skocjanu 1598. léta na osnovi gradiva v vicedomskem arhivu v Ljubljani.35 Na osnovi tega gradiva sklepa s da je prot"reformacija zriiagala predvstern s silo in nasiljem. Nasilje je bilo ' prisotno, vendar na obeh straneh. Schmidt prikazuje le 'dejavnost Tomaža Hrena m reformacijske komisije, ki je s silo nastavila katoliškega župnika Piscatorja. Izjave podložnikov vicédomu, da so dajali desetmo župnikom in ne gradu, se mu zdijo izsiljene, ker Hreri izjavlja, da ni našel urbarja in da je moral sestaviti novega. Vendar se to dejanje protireforma­ cije ni začelo šele leta 1598, temveč že dobrih deset let prej, ko je isti Piscator pisal 32 P. Dedič, Die Gegenreformation in der Herrschaft Veldes, Carinthia .1., 131, 1941, str. 438—437; P. Blaznik, Reformacija in protireformacija na tleh loškega gospostva. Loški razgledi 9/1962. 33 J. W. Valvazor, Die Ehre des Herzogthums Krain VII, str. 453. Haus- Hof- und Staatsarchiv Wien, Gräflich Auerspergisches Archiv, C, 46, 1. 34 Isti arhiv. A, IX, 1. и W. A. Schmidt, Geschichte der Gegenreformation in St. Canzian in Krain, JGGPÖ (30) 1909, str. 274 V. RAJSP: RAZŠIRJENOST PROTESTANTIZMA . v imenu nekaj podložnikov deželnemu knezu, da jim Auersperg preprečuje oprav­ ljanje katoliških verskih dolžnosti. V tem smislu je deželni k n e z t a k o j pisal Auers- pergu, zadeva pa se je vlekla še celo desetletje. Auersperg se je skliceval na. svojo zvestobo deželnemu knezu in na patronatske, pravice, ki jih ima rod že stoletja. Deželni knez mu odgovarja, da njegovi predniki niso bili protestantje in mora zato Auersperg pustiti tudi zdaj cerkev pri starem. Končno je ,»rešil« nadvojvoda Ferdi­ nand zadevo v pismu Auerspergu, da je on.kot deželni knez tudi vrhovni patron vseh cerkva in ima pravico odločati. Odločil še je za katoliškega župnika. Zmagala je protireformacija. V Škocjanu pa je bil izvršen še drug pomemben prelom s pre­ teklostjo. Škof- Hren namreč piše.v poročilu nadvojvodi Ferdinandu: .»Bald darauf . . . ist der jetzig Pharher auch durch mich Bischouen; weillen vom Herrn Patriarchen niemandt aida gewesest, under der Kirchthür, investir t «.3e, Ne le protestantizem, tudi oglejski patriarh je bil premagan, čeprav njegova cerkvena oblast v deželi še ni bila dokončno odpravljena. Ljubljanski škof, Hren pa tudi ni ukrepal v prvi vrsti kot ljubljanski škof, temveč kot deželoknežji komisar. Tudi izjave podložnikov pred vicedomom niso bile neresnične. Ti' so desetino dajali župniku, in sicer tudi prote­ stantskemu, o čemer, pričajo .tako urbarji v' turjaškem arhivu, kakor tudi izjava župnika v Toplicah. Vendar je grof Auersperg strogo nadzoroval to župnikovo de­ javnost. Res pa je verjetno tudi, da Tomaž Hren župnijskih! urbarjev ni.našel in da je zato moral sestaviti nove. • • • , r.~ * • / . , < • ,. • Deželni knez ni postal, protiprotestantsko. aktiven šele v osemdesetih letih. Na župnijah, kjer je imel patronatske pravice, teh pa je bilo daleč več kot tistih, na katerih so jih imeli plemiči, je že v šestdesetih letih zahteval od župnikov,izjavo, da bodo opravljali bogoslužje po katoliškem obredu in da bodo vestno upravljali cerkveno imetje in ga ne bodo odtujevali. V drugi polovici šestnajstega stoletja so bili vedno pogostejši primeri, da so deželni stanovi odprodajah cerkveno zemljo zaradi davčnih zaostankov. Deželni knez je to sicer neprestano prepovedoval, vendar so ostajale prepovedi zaradi denarne stiske in tudi nejasnosti glede cerkvene posesti neučinkovite. Kljub temu je imel ob pritožbah prizadetih deželni knez vedno dovolj priložnosti za poseganje v te zadeve. ,-• ... , • Tudi trditve o boju protestantskih stanov proti deželnemu knezu in njegovim centralističnim težnjam so večkrat prepontecirane. Stanovi vseskozi poudarjajo po­ korščino-in uvajajo protestantizem-predvsem v mejah svojih pravic ob nemoči deželnega kneza, da bi .to .preprečil. Odločneje, so začeli deželni stanovi nastopati šele v času protireformacijskega delovanja briksenškega-in freisinškega škofa, kjer nastopajo v imenu deželne enotnosti in enotnega deželnega pravai proti separatistič­ nim težnjam in nespoštovanju sodnih instanc v deželi s strani briksenškega in frei­ sinškega škofa. Oba škofa sta svoje delovanje zopet utemeljevala s starimi pravi­ cami in protireformacijo uveljavila s podporo deželnega kneza. Najmočnejši poli-, tični poudarek je dosegel protestantizem v Skofji Loki; kjer so bili meščani v tem času najbližje temu, da se kot protestantje osvobodijo vrhovne oblasti' freisinškega škofa, vendar ta boj nikakor ni bil uperjen proti deželnemu knezu. Sami deželni stanovi so resnično pokazali več odpora s podporo škofjeloškim meščanom in blej­ skim podložnikom proti protireformacijskim komisijam, vendar se tudi v tem času v obrambi protestantizma niso oddaljevali od štajerskih in koroških stanov. Kljub sorazmerno obsežni literaturi o reformaciji na Kranjskem ostaja,odprto še marsikatero vprašanje glede razširjenosti in zakoreninjenosti protestantizma med ljudmi. Ob zunanjem videzu razširjenosti protestantizma od šestdesetih let šestnaj­ stega stoletja naprej in ob skorajda celotnem uničenju protestantizma ob nastopu protireformacije, sklepa dosedanja literatura, da se je to lahko zgodilo le zaradi nasilja protireformacije. Do tega sklepa prihaja literatura predvsem na osnovi pro­ učevanja političnih odnosov in nasprotij med deželnimi stanovi in deželnim kne­ zom, veliko manj pa je upoštevala ostale družbene, socialne in kulturne momente, » W. A. Schmidt, JGGPÖ (31) IMO, str. 58. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 ' •' 275 ki so mogli pospeševati ali pa tudi zavirati razvoj protestantizma. Zato danes za­ enkrat sorazmerno malo vemo o tem.'kako'je vplival..socialni moment na razširjanje' in razširjenost; protestantizma na Kranjskem.^ Brez vsakega vpliva f ta c o m e n t ' ni­ kakor ni bil. ' Najodločilnejšo vlogo je.igral prav v času protiref ormaci je, ko je bilo potrebno proteštantizem braniti.1 'Zaenkrat vemo najmanj o-socialnem vplivu na raz­ širjenost protestantizma'med'plemstvom. Gotovo ne drži,v celoti dosedanje prika­ zovanje, kakor da bi bilo"protestantsko vse plemstvo. Dejstvo je le, da je plemstvo igralo v kranjskem protestantizmu odločilno vlogo. Več odgovora pri iskanju vpliva socialnega momenta pri razširjanju protestantizma najdemo pri meščanih in kme­ čkem prebivalstvu.' Med meščani je v času protireformacij e -nudilo ' n a j več odpora bogato meščanstvo., Nižji sloji meščanov, so se protiref ormaci j i prej uklonili. Pred­ vsem velja to za Skofjo Loko, Kranj, Ljubljano in Novo mesto. Proteštantizem je bil zelo razširjen tudi med fužinarji,'vendar zaenkrat~skoraj ne vemo, kakšen odpor so ti nudili protireformaciji. 'Pri fužinarjih in meščanih, ki so se'v tem času izse­ ljevali, bi bilo potrebno'upoštevati šć druge, predvsem gospodarske momente. Iz vsega, kar vemo danes o protestantizmu na Kranjskem, se zdi, da je-igral socialni moment najpomembnejšo vlogo' prav med podložnim kmečkim" prebival-j stvom. Tako ha škofjeloškem kot na blejskem : gospostvu "so bili hajodločnejši za­ govorniki protestantizma premožnejši kmetje. Tudi iz podatkov za cerkniško pod­ ročje je razvidno, da so v protestantizmu najdlje vztrajali premožni kmetje. Vendar najdemo med tistimi, ki vztrajajo, tudi kajžarje, predvsem pa vaške obrtnike: kro­ jače, čevljarje, tesarje in druge. Čeprav je imel plemiški razred vodilno vlogo v protestantizmu na Kranjskem, pa je izhajala večina predikantov protestantske cerkve na Kranjskem iz vrst kme­ čkega prebivalstva. Iz vrst plemstva ne vemo za nobenega pridigarja, medtem ko jih je bilo nekaj iz vrst meščanov. Ko govorimo o razširjenosti protestantizma na Kranjskem, moramo upoštevati še dejstvo, da so bile reformacijske in protestantske ideje veliko bolj razširjene kot je bil njihov dejanski sprejem. Kot poroča oglejski vizitator Bizancij, je tudi kato­ liška duhovščina uporabljala slovenske in nemške protestantske knjige za pridiganje. Marsikateri duhovnik je delil obhajilo pod obema podobama, čeprav ni prestopil v proteštantizem. Predvsem pa večji del kranjske duhovščine ni spoštoval predpisov celibata in je bil protestantski odpravi celibata bolj naklonjen- kot katoliškim pri­ zadevanjem za ohranitev. V tem. vprašanju se mu oglejski vizitator.z nalaganjem denarnih glob gotovo ni prikupil. Politični moment je bil nesporno eden najpomemb­ nejših pri zmagi protireformacij/e v notranjeavstrijskih deželah, in tako tudi na Kranjskem. Gotovo pa nam proučevanje ostalih družbenih vprašanj tega časa lahko odkrije še druge momente, ki so vplivali na razširjenost protestantizma in zmago protireformacije.* •' * ' . ' • • ' . , . . • , ' . ,- . , Z u s a m m e n f a s s u n g ; ' - DIE AUSBREITUNG DES PROTESTANTISMUS UNTER DEN SOZIALEN SCHICHTEN IN KRAIN Vinko Rajšp Die meisten Anhänger hatte der Protestantismus in Krain unter den Adligen. Per Adel repräsentierte die. allseitig aktivste Schicht der protestantischen Bewegung in Krain. In der protestantischen Kirche Krains erwarb er sich die unbestrittene Führung; wo er die Möglichkeit hatte, verbreitete er den Protestantismus unter den Untertanen. Auch die materielle Seite, wie den Unterhalt der Prediger, Lehrer, die finanzielle Unterstützung des slowenischen protestantischen Drucks lag großenteils m den Händen des Adels. ; Die entschiedensten Vertreter des Protestantismus unter den Bürgern waren die wohlhabenderen Schichten, in deren Händen auch die politische Macht und somit Referat na Trubarjevem simpoziju v Tübingenu od 3. do 8. novembra 1986. 276 V. RAJŠP: RAZŠIRJENOST PROTESTANTIZMA . . die Möglichkeit lag, mancherorts protestantische Prediger und Lehrer anzustellen. Obgleich es in der Zeit der, Gegenreformation in den Städten einigen Widerstand gab, kam dieser vor, allem aus den Reihen der wohlhabenderen Schichten und der Zuge- wanderten. Den entschlossensten-Widerstand leisteten-der Gegenreformation die Bürger Skofjä Lokas, die diesen Kampf mit dem Kämpf gegen den Städtherren — den Freisinger Bischof —. verbänden. Die Hüttenbesitzer,' die zwar., hauptsächlich dem Bürgertum zuzurechnen sind, und unter .welchen, der, Protestantismus sehr ver- breitet war, leisteten der Gegenreformation keinen entscheidenden Widerstand. Einige der Prediger und Lehrer stammten aus den bürgerlichen-Reihen. ' ^-'. . ' " . 'Die wenigsten Anhänger fand der Protestantismus unter - der Untertanen, bäuer- lichen Bevölkerung. Entschlossenere Protestanten ?inden wir einzig, unter den wohl- habenderen Bauern,, die in der Zeit der Gegenreformation etwas Widerstand, zeigten. Obwohl, wir. kein genaueres Bild davon haben, aus welchen Schichten die meisten Prediger stammten, können wir allein aus der Tatsache,'daß dieAdligenklasse kei- nen Prediger stellte und die bürgerlichen'.uns großenteils bekannt sind, schließen, daß die Mehrzahl aus den Reihen der Untertanen kam/ ! ",••' <• ' %- r\<- > > Die untergebene Bevölkerung hatte auch am> allerwenigsten Kontakt zum ge- druckten protestantischen Wort und .war somit um "einen wichtigen Faktor bei der Verbreitung des Protestantismus beeinträchtigt. ' •••-,,.,••• • , ../ Trotzdem haben die protestantischen Ideen JKrain weit über den Kreis der de- dizierten Anhänger des Protestantismus erfaßt' Der tKlerus~,hat für seine-Predigten gewöhnlich sowohl deutsche als auch slowenische protestantische Bücher verwendet. Л ;', Ali ste že poravnali letošnjo članarino za zgodovinsko oziroma muzejsko • društvo in.naročnino za »-Zgodovinski časopis«? Ce ne — storite to čim­ prej in olajšajte delo društvenemu odboru* in upravi revije! Ste že izpopolnili svojo zbirko starejših letnikov »-Zgodovinskega časo­ pisa«? Večina letnikov je na voljo pri upravi revije na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 (te­ lefon: (061) 332-611, int. 210). Podrobne informacije o zalogi in o cenah "so objavljene v vsaki številki »Zgodovinskega časopisa«. Opozarjamo tudi na možnost prednaročila na ponatis vseh sedaj razpro- ,r, danih starejših letnikov ZC. Do sedaj je izšla v ponatisu že vrsta letnikov ,' revije: marca 1977 ponatis prvega zvezka z letnico 1947, septembra 1978 ponatis 17. letnika za leto 1963, januarja 1980 ponatis 18. letnika za leto 1964, septembra 1980 ponatis, š t 1-2/1972, decembra 1981'ponatis št ' 1-2/ 1970, marca 1983 ponatis št. 1-2/1968, julija 1984 ponatis št. 3-4/1972, fe­ bruarja 1985 ponatis št. 1-2/1971, oktobra 1985 ponatis 19./20. letnika za leti 1965—66, marca 1986 ponatis št. 3-4/1971, 1986. ponatis št. 1-4/1952—53 in junija 1987 ponatis št. 1-4/1950 »Zgodovinskega časopisa«. л -ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 . 277-283 / :'. 277 > • • - - f i | . . ' - - J M a j a ;Z v a n u tj \ •• - : r ; t , <• ' - i / . - KNJIŽNICE NA KRANJSKEM V' 16.-STOLETJU • • • - • . . • .. . , • • - . - • • , • • • i * -t Nekoliko predelan referat, prebran na mednarodnem . " . . . . . , simpoziju »Življenje med Ljubljano in Tiibingenom '" ' ' — Primož Trubar in 'njegov čas«, Tubingen 3.—8. no- y vèmbra 1986. ' ' " ' ' ' ' " Za proučevanje položaja'in vloge knjige v 16. stoletju sta važni dve vrsti-virov: ohranjene'knjige same in' arhivski viri, kot so zapuščinski inventarji, popisi cerkve/ nih inventarjev, zapisniki cerkvenih vizitacij, pa tudi naključne'opazke sodobnikov.- 0 tem še ni mogoče reči zadnje besede, saj niso še izčrpani niti .vsi-arhivski viri. (vizitacije), hiti še ni dokončno pregledan fond ohranjenih knjig iz 16. stoletjaV Teh je danes, na ozemlju'bivše Kranjske kakih 6500.'Večino jih hrani ljubljanska Na­ rodna in univerzitetna knjižnica (približno 5000); ostale pa . so razkropljene'kot večji aH manjši fondi' pri številnih lastnikih, večinoma pri-cerkvenih-ustanovah. Večja korpusa sta v ljubljanskem frančiškanskem samostanu (580 naslovov)*- in i v Semeniški knjižnici,v Ljubljani (370 naslovov). A vseeno se nam ob izsledkih^neka­ terih ž e opravljenih, raziskav 1 in S pritegnitvijo ; tako zgovornega vira kot *) ( Jzapu 7 ščinski inventarji že kaže precej jasna podoba o knjižnicah tega časav:; kje; kdaj. Jn, zakaj so nastajale, kakšna sta bila njihovobseg in vsebina. . • >, • -. t - , -, ' Do reformacije so pri nas večje ali manjše knjižne zbirke nastajale predvsem v samostanih in Središčih cerkvene organizacije, škofijah, kapittjih ihrfarah: iz­ obrazba je bila pač še precej stvar cerkve.2 A samostani, ta naša najpomembnejša' srednjeveška kulturna središča, so od srede 15. stoletja .zaradi turških napadov in pozneje zaradi-reformacije doživljali globoko krizo. Marsikateri-je začasno ali za vselej nehal obstajati.3 Njihove-knjižnice so bile bodisi uničene, bodisi prenesene v druge samostane. Najpomembnejša kranjska samostana, .cistercijanska Stična in kartuzijanska Bistra, ki sta imela oba bogati knjižnici, sta krizo srečno prebrodila, ob njiju pa še nekateri, zlasti frančiškanski. • 0 knjigah na naših gradovih do reformacije ne vemo nič, saj nimamo niti prave predstave ö'pismenosti plemstva pri nas. A tudi za naše kraje velja,.da je' od srede 15. stoletja vedno več plemiških "— pa tudi meščanskih — sinov študiralo na univerzah in ti so domov gotovo prinašali kake knjige, vendar pri tem verjetno še ne moremo govoriti o knjižnicah. Edina prava grajska knjižnica, ki jo poznamo, je začela nastajati v 14. stoletju na gradu Turjak in njen fond se je zelo namnožil prav v,16. stoletju, saj so bili Turjaški goreči protestanti. Nesrečno izgubo te knjiž­ nice — pred leti je bila razprodana na dražbi v Londonu — , ki je organsko rasla skozi šeststo let, moramo Slovenci še posebno obžalovati, saj je bila edinstven do­ kument kulturnosti plemiške družine, ki je dolga stoletja igrala pomembno vlogo v naši zgodovini. . . Kot lastniki knjig se v začetku obravnavane dobe pojavljajo tudi posamični ltaični in cerkveni izobraženci in za nekatere od njih je mogoče z gotovostjo do­ mnevati, da so imeli večje knjižne zbirke. Vpisi in podpisi lastnikov v knjigah pa 1 Milko Kos - France Stele: Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Ljubljana 1931; Joža Glonar: Iz stare stiske knjižnice. GMDS, Ljubljana 1937; Alfonz - Gspan - Josip Badalić: Inkunabule v Sloveniji, Ljub­ ljana 1957; Melitta Pivec-Stele: Srednjeveške knjižnice v Sloveniji, Knjižnica, Ljubljana 1971: Primož Si- {noniti: Med knjigami iz stare gornjegrajske knjižnice, Zbornik NUK I. Ljubljana 1974; Primož Simoniti: s e nekaj inkunabul v slovenskih knjižnicah. Zbornik NÜK I, Ljubljana 1974; Primož Simoniti: Huma nizem na Slovenskem, Ljubljana 1979; Jaro Dolar: Lutheriana do 1546 v NUK, Zbornik NUK I I I , Ljub­ ljana 1984. 2 Alfonz Gspan - Josip Badalić, o. c , str. 29. 3 Bogo Grafenauer: Kulturni pomen samostanov v slove-nskem prostoru v srednjem veku. Redov- ništvo na Slovenskem, Ljubljana 1984, str. 14—15. 278 M. ZVANUT: KNJIŽNICE NA KRANJSKEM V 16. STOLETJU med drugim razodevajo, da so knjige tisti čas precej menjavale lastnike, kar lahko govori o določeni (ne)vrednosti knjige. Tiskane knjige so bile mnogo cenejše od rokopisnih, pa še vedno ne tako poceni, da bi si jih lahko vsakdo privoščil v poljub­ nih količinah. Knjiga si je šele utirala pot v domove. Samo tako močna duhovna spodbuda, kot je bil protestantizem, v zvezi z njim pa relativno večja pismenost, je lahko povzročila' da so zasebniki nameniliVeč denarja za knjigo. Več vzrokov je bilo, da se je v 16. stoletju pri nas opazno spremenil odnos do izobrazbe: v manjši meri so bili to odmevi humanistične ideje o izobraženem indi­ vidualistu, ki so jih prinašali k nam bivši študentje z dunajske in z italijanskih uni­ verz, v večji meri pa protestantizem s svojo zahtevo po osebnem branju nabožnih spisov. Veliko vlogo pa so imele tudi praktične potrebe, saj so cerkvena, stanovska in državna uprava potrebovale vedno več izobraženih strokovnjakov. Krog pismenih in izobraženih se je razširil vsaj v meščanskih in plemiških vrstah, vanj pa je sto-, palo, kot kaže nazorno primer Primoža Trubarja, ves čas tudi določeno število^ na-, darjenih kmečkih Otrok. . p . Znano je, koliko so kranjski protestanti v svoji verski vnemi sftorili za knjigo: moralno in materialno so podpirali Trubarja in druge naše protestantske pisce1 pri njihovem delu, v Ljubljani so ustanovili prvo ti|skarno na Slovenskem in v zvezi z ;njo organizirali proizvodnjo papirja pri gradu Fužine,-ustanovili so prvo-javno knjižnico v Ljubljani, pa tudi sami so kupovali in zbirali knjige. , , s ; Naravno je bilo, da so imeli zasebne knjižnice učitelji in pridigarji. (Nekatere od njih poznamo iz ohranjenih popisov, druge je mogoče delno rekonstruirati'iz" ohranjenih knjig. i .i ; •• • ^ -, , • . :0 Prvi ravnatelj ljubljanske stanovske ' šole Lenart-Biidinä je bil lastnik dvain­ dvajsetih, v glavnem protestantskih in humanističnih del, ki so po naključju (?) zašle v gornjegrajsko knjižnico ljubljanskih škofov, danes pa so t v NUK. Kakšna je bila njegova knjižnica v celoti, ne vemo.4 . , ; . • - , Primož Trubar je obakrat, ko je moral bežati iz Ljubljane' (leta 1547 in 1565), pustil v mestu svoje knjige. Tiste, ki jih je zapustil ob svojem drugem odhodu, so postale zametek stanovske knjižnice, ki se je pozneje povečala z nakupom knjig nekaterih drugih predikantov. s • • Adam Bohorič je stanovski knjižnici dvakrat ponudil v 'odkup svojo izjemno bogato knjižnico, ki jé obsegala petsto zvezkov in okoli dvatisoč tiskanih in roko-' pisnih skladb. Stanovski odborniki se za nakup konec koncev niso odločili, češ da je knjig že dovolj in da propadajo. Zal se je seznam Bohoričevih knjig v tem stoletju izgulbil,- kar pa se knjig tiče, Primož Simoniti domneva, da se jih je vsaj del rešil v današnjo NUK; za eno je to moč z gotovostjo trditi.8 ' (. ,• ; •-. - Knjižnice Boštjana Krelja ne poznamo. Njegovi sta bili zelo verjetno dv c knjigi! ki sta danes v NUK.7 Stanovska knjižnica je odkupila knjige štirih protestantskih pridigarjev, Jer-: neja Siimplicija (113 naslovov), Jurija Dalmatina (225 naslovov), Jurija Klementa (141 naslovov) in Felicijana Trubarja (217 naslovov in še zalogo blizu'150 sloven­ skih tiskov). Temu se lahko zahvalimo, da poznamo vsaj sezname'teh štirih knjiž-' nie, ki so obležali v stanovskem arhivu,8 če se že knjige, razen dveh Dalmatinovih,9 niso rešile v današnji čas. Seznami kažejo, da so imeli naši pridigarji solidno humanistično izobrazbo. Vsi so imeli dela antičnih avtorjev, Cicerona, Vergila, Seneke, Homerja, pa tudi Erazma Roterdamskega in Melanchtona ter številne leksikone in slovarje. Sicer pa so bile 4 Primož Simoniti: Med knjigami . . ., str. 29—32. s Primož Simoniti, o. c , str. 25. s Primož Simoniti, o. c , str. 26. 7 Primož Simoniti, o. c , str. 26. » Arhiv SRS, Stan. A. fase. 54/7 sn. 2, str. 376-415. * ' D i c t i o n a r i u m g r a e c o l a t a u m Basel 1565 (Primož Simoniti, o.e., str. 26) in Johann Heyden: Bi­ blisch Namen und Chronik Buch, Frankfurt/Main 1579 (Frančiškanska knjižnica Ljubljana, inv št 20 • 1 * л - ' - ' " ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 ' ' ' - 279 te knjižnice tisto, kar so morale biti — orožarne protestantskega nauka, namenjene poklicu svojih lastnikov. Prevladovali so avtorji luteranske smeri (Lutër, Meianch- fon, Brenz, Spangenberg, Andrea, Hornberger in drugi), vendar 'pa *so bile tu tudi knjige zwinglijanca Bullingerja, Calvina in Beze, vsi pa so imeli tudi eno' ali več del Matije Vlačiča-Ilirika. . , ' . -? ' « Večje zasebne knjižne zbirke so okoli srede stoletja začele nastajati tudi pri katoličanih.'Obsežne knjižnice iso imeli nekateri juristi iz vrst meščanstva, na pri­ mer dr. Jurij čavle,1? Gašper Žitnik1 1 in malo pozneje Jurij Bittorf.12 Zbiralci knjig so bili 'tudi ljubljanski škofje Peter Seebach, Baltazar Radlič in Janez Tavčar. Nji­ hove knjige so skupaj z delom knjig, ki so bile zaplenjene'iz nekdanje protestant­ ske stanovske .knjižnice, prešle v.škofovsko knjižnico v,.Gornjem gradu, ki jo je formalno ustanovil škof Tomaž Hren v začetku 17. stoletja,,danes pa ' so večinoma v N U K . 1 3 ) -" ' . - • • • • / ; . , , . . . . , . Okolisrede 16. stoletja so pri deželnem sodišču v Ljubljani začeli zbirati, za­ puščinske inventarje, v katerih so se kpialu pojavile tudi knjige. Za naš pregled prihajajo v poštev inventarji nekako do konca drugega desetletja 17. stoletja, ko se zaradi izgona prepričanih protestantov, iz naših dežel in drugačnega okusa vsebina zasebnih,knjižnic popolnoma- spremeni. Knjijge so- omenjene v, dvajseitih zapuščin­ skih inventarjih. Popisane so zelo različno, pač odvisno od znanja in volje popiso­ valca, od,gole omembe, da je imel rajni »velike,, majhne, dobre in slabe knjige,po številu 50« ,14 do zglednega seznama, ki navaja avtorja, naslov, format, kraj in leto tiska, tiskarja, vezavo,in vrednost.1^ Na žalost prevladujejo bólj nepopolni popisi. Število knjig se giblje od štiri do 174 (v povprečju 45 knjig). • , V primerjavi s knjižnicami protestantskih pridigarjev in šolnikov so te knjiž­ nice mnogo manjše, zato pa mnogo bolj osebne. Iž njih lahko razberemo versko pripadnost, izobrazbo, okus, nagnjenja in potrebe, njihovih lastnikov. Večinoma gre za protestante s precej solidno izobrazbo, ki so imeli knjige največkrat tako na domačih gradovih kot v svojih hišah v Ljubljani, da jim je branje že bilo duhovna potreba. Knjige so bile latinske in nemške, proti koncu stoletja so bile vse. števil­ nejše tudi italijanske, slovenske knjige pa so omenjene y sedmih od trinajstih po­ polnih popisov. . . , Od verskih knjig je bila najbolj priljubljena biblija, pri protestantih tudi razne hišne postile in zbirke pridig ter pesmarice, od protestantskih avtorjev pa Luter, Krištof Fischer, Johann Brenz, Veit Dietrich, Johann Spangenberg in David Thon- ner, pridigar štajerskih^ deželnih stanov v Gradcu. Od slovenskih protestantskih pislcev se največkrat pojavita Boštjan Krèlj (Postila slovenska) in Primož Trubar (Katekizem, Novi testament), medtem ko je Dalmatinova Biblija navedena le v dveh inventarjih. . . ' , . " • . . ' Med knjigami s posvetno vsebino so bili zelo cenjeni različni medicinski pri­ ročniki in zgodovinska dela bodisi antičnih (Tit Livij, Plutarh) bodisi sodobnih avtorjev (Slêydanus). Glede,na posebno.udejstvovanje lastnikov so bile v teh knjiž- nicah še številne juridične knjige in knjige o poljedelstvu. Literarna dela so pogo­ stejša, kolikor bolj se stoletje izteka. Tu so antični (Cicero, Horac, Vergil, Homer, •Terene), pozneje pa zlasti italijanski avtorja v prvi vrsti Petrarca v originalu ali v nemškem prevodu, pa tudi Boccaccio in Castiglione, čigar Dvorjan je bil pri nas posebno priljubljen v 17. stoletju. Nemško literaturo zastopata Hans Sachs in Se­ bastian Franck. , Nekaj inventarjev je vrednih, da si jih pobliže pogledamo. Prvi,,ki omenja knjige, nosi letnico 1556.16 Thoman Reider, oskrbnik na gradu Smlednik, je bil last- 1 0 Primož Simoniti: Humanizem na Slovenskem, str. 55. 11 Primož Simoniti: Med knjigami. . ., str. 40—44. 12 Arhiv SRS, Zap. inv. fase. V/Lit. B, ät. 4. 13 Primož Simoniti, o. c , str. 28—29. » Scheyer Adam, 1593, Arhiv SRS, Gr. A Krumperk, fase. 26. 15 Rasp Baltazar, 1587, Arhiv SRS, Zap. inv. fase. XXXX/Lit. R, št. 6. 1 6 Reider Thoman, Arhiv SRS, Zap. inv. fase. XXXX/Lit. R, št. 4. 280 M. ZVANUT: KNJIŽNICE NA KRANJSKEM Ул16. STOLETJU nik nenavadne zbirke sedmih knjig: pet. jih je bilo verskih ;(z naslovom je navedena le Lutrova Razlaga evangelijev),(ob njih pa je imel neko knjigo.o zeliščih in Bocca- cciovega Dekamerona v nemškem prevodu. - . ., .'. ;-, .vs» .* . ... r « i * 'Za Boltežarja Raspa iz Stare Loke, visokega deželnega uradnika, k i , je . umrl leta 1583, je veljalo, da se je le nagibal k luteranstvu,17 njegove knjige pa kažejo, da je moral biti prepričan protestant. Zapuščinski inventar so delali'šele leta 1587,18 -knjige v njem pa so zelo natančno.popisane. Večino jih je imel v.Ljubljani, nekaj malega pa tudi v Stari Loki. Ljubljansko knjižnico je predstavljalo štiriintrideset knjig, vezanih-v belo, črno' in rdeče' usnje in rdeč žamet. Tu so bila številna Lu­ trova dela:-Biblija, Hišna postila, Jezus Sirah, .duhovne pejsmi, psalter, molitvenik in Nemški katekizem,* dalje Summaria.in Agenda Veita- Dietrichà, Trubarjev-Kate- kizem s dvejmaislagamatin Dalmatinova Biblija (v Stari Loki je'imel še Trubarjev Prvi del novega testamenta), Augsburška konfesija in Concordia. Posvetne knjige so bile v manjšini: Sleydànova Zgodovina, neka .Turška kronika, štajerski.'deželni ročin,. rudarski red t za Spodnjo Avstrijo: in en Petrarca.' Danesi sita, ohranjferii dve knjigi s tega seznama, Concordia in Dalmatinova Biblija.1?. * . . . ...• -• t . . ' • Drugače kot Rasp'jé imel stari Viljem Praunsperger, ki je umrl letaki589 v glo­ boki starosti' prekio 'devetdeset let, večino svojih''knjig'(36) na gradil"Ponoviče, v Ljubljani pa le 'pet . 2 0 Ta mož je bil prav markantna oseba: večkrat' ljubljanski župan, pozneje viceddm in cesarski svetnik, ves čas pa podjeten' trgovec in kot trden protestant prijatelj Primoža Trubarja. Ze precej pred smrtjo si je 'dal v Višnji gori postaviti nagrobnik v več jezikih, med drugam tudi v slovenščini.21 Njegova knjižnica ni bila postebno* velika,'zato pa izbraria/V" rijej so bile le štiri verske knjige: Lutrova Hišna-postila, neka razlaga biblijskih tekstov, v nemščini, slovenski prevod Spangenbergove positile (Krelj?, ; Juričič?). in Kreljeva Postila- slovenska. Ostalo so bi la 'dela antičnih piscev. (Tit.Livij, Seneka, Plutarh,,.štiri Ciceronove knjige, zbrana dela Horaca, Vallina izdaja Homerjeve Iliade), grški' leksikon in več slovnic, med njimi Grammatica nova našega humanista Bernarda Pergerja, različna juridična dela, Petrarca v nemščini in njegovi soneti v italijanščini, pa-,še.tri itali­ janske knjige. Praunsperger se nam torej kaže kot značilen, žlahten, proizvod svo­ jega časa in slovenskega prostora: značilna humanistična izobrazba ter4slovensko- nemško-italijanski kulturni in jezikovni okvir. .. i -' ' Л Ta oznaka" velja tudi za Franca Galla z gradu Predjama, člana stare kranjske plemiške družine*, ki je 'močno podpirala protestantizem.'Njegov^zapuščinski inven­ tar so delali leta'1614.2 2 Njegova razmeroma bogata knjižnica "(89 naslovov)', ki jo je imel na : domačem gradu, duhovno še pripada 16. stoletju, hkrati pa že'nakažuje okus 17. stoletja. Glede njegove verske pripadnosti se je težko opredeliti "(člani raz­ ličnih vej družine Gallov so se v začetku 17. stoletja bodisi rekatolizirali bodisi se kot prepričani protestanti, izselili) , и saj je imel tako čisto protestantska delà (Me- larichton, Sarceriiis,'Andrea, Trubarjev Novi testament)..kot tudi »staro nemško katoliško postilo« in precej biblij in komentarjev biblijskih tekstov,' ki' so opisani tako skopo, da o njih ni mogoče reči'nič določnega. Vsekakor pa je l jubi l literaturo in zgodovino. Imel je Tita Livija, Cicerona v-dvajsetih zvezkih, Terenca, Horaća, Ezopa, Arištofana, Vèrgila, pa Boccacciovega Dekamerona, Petrarco v^Malijanščini in nemščini, Marca Girolama ' Lettere amorose in'Castiglionejev'ega Dvorjana, Imel je tudi Življenje rimskih cesarjev, Zgodovino Saške in delo o Skenderbegu1, pa tudi tri dela Sebastiana Francka (Zlata ladja, Kozmografija, Kronika), ki je bil pri nas priljubljen avtor. • * •• < > • • * . - • - • s '— ^ . . . . i O - . > . ) • • " SBL III, geslo Rasp, str. 31. 18 Rasp Baltazar, 1587, Arhiv SRS, Zap. inv. fase. XXXX/Lit. R, št. 6. . . 19 Concordia, Magdeburg 1580 (Semeniška knjižnica Ljubljana, inv. št. M IV 3) in J. Dalmatin: Biblia, Wittemberg 1584 (Narodni muzej Ljubljana, inv. št. 3723). ' . ' ,. 20 Praunsperger Wilhelm, 1589, Arhiv SRS, Zap. inv. fase. XXXIV, Lit. P, št. 5. 21 SBL II, geslo Praunsperger, str. 476. 22 Gau von Gallenstein Franz, 1614, Arhiv SRS, Zap. inv. fase. XVI, Lit. G, št.10. 23 SBL I, geslo Gall, str. 199. " U r n a i / ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987- • 2 Г V. 281 Za slovensko kulturno-zgodovino so "najzanimivejše^ knjige,: k h j i h je i imel' na gradu Strmol Franc Jurij Rain iž kranjske' plemiške .'družine,, ki je' bila! y< tesnih prijateljskih'stikih" s 'Trubarjem: 'ta-je'bil Francu 'Jur i ju krstni» boter/?4 tPopis; na­ rejen leta 1618,25i navaja- dvaintrideset knjig in*dodaja, da se poleg njih tammahaja še več »majhnih in velikih raztrganih'slovenskih in:nemških knjig«. Tu so bili Dal- matinova-:Biblija,'Trub'àrjevi- prevodi Hišne postile,. Novega- testamenta in Prvi del novega testamenta :1 ten dva slovenska* prevoda ' Spangenbergove Hišne postile , brez navedbe prevajalca* Poleg: slovenskih'je imel'Rain še nemške in :iatinske knjige ter grško-latinski Nòvi'téstàmerit: Mednjimi so-bila-dela Lutra, Erazma -Roterdamskcga, Vergila, Plutarha,-Petrarče.-V* knjižnici je imel tudi:riekaj zgodovinskih in'medicin­ skih del in dve glasbeni zbirki. , Zasebne knjižnice pri nas so torej proizvod posebnih kulturnih in verskih raz­ mer zlasti druge polovice 16. stoletja. V nekaj desetletjih so doživele razvoj od knjižnih zbirk, ki so služile v prvi,,vrsti verski, vzgoji, do takih, ki so bile že bolj namenjene pouku, razvedrilu, praktičnim potrebam in estetskim užitkom. Knjiga je bila vsekakor-boîj 'razširjena -kot "v" čaVu rprea i reformacij ö/ he nazadnje tudi zato, ker se je tudi na Slovenskem uVeljavila kot orožje v ideološkem boju med prote­ stanti in katoliki.26 O tem, kako na'Širok'o je 'bi la knjiga razširjena, nimamo prave predstave. Vsekakor-.-.je. tisoč; izvodov* prve slovenske knjige tako kmalu pošlo, da je moral Trubar že po petih letih misliti na novo izdajo".2? Vendar stsfobila^pfava bi­ bliofila v .renesančnem smislu,3.kot, kažef le škof Peter Seebach in 'njegov ( sin Janez Krstnik. '" " '•'•••• . . . . . . . ^ '.\...', '•< • Doba. protireformacije jè 'ostro zarezala v. obstoječe knjižne fonde. Tu so bili požigi in zaplembe'protestantskih 1 knjig, odselilo se\je mnogo meščanskih in ple­ miških družin,'ki sé nisfo^ hdtelè rekatolizirati: Zato ;so knjige iz- 16.' stoletja,* ki so danes .ohranjene na"ozemlju-bivše"KrSnjške,( izbor poznejših časov, drugačnih oko­ liščin in kriterijev. ,In situ je ohranjenih le nekaj samostanskih knjižnic (pri fran­ čiškanih v Ljubljani in Novem mestu, pri novomeškem kapitlju), • ki imajo knjige tudi iž 16. stoletja, vendar pa današnje s tan je1gotovo ni identično s tistim v 16. sto­ letju. Mnogo, je bilo poznejših nakupov in pridobitev, knjige.pa so tudi precej kro­ žile v okviru redov:; ljubljanski, frančiškani imajo veliko knjig, ki so prišle iz brat­ skih" samostanov v Sënju, Ormožu in-italijanskem Castelfranco Ostale knjižnice,.ki hranijo knjige • iz-16.-stoletja,1 so vse nastale-v poznejših časih, vanje so se po na­ ključju zatekli posamezni' primerki, ki so'Jse /nekdaj nahajali na 'Kranjskem: Največ te dediščine se je rešilo v. Narodno.in univerzitetno knjižnico, ki je 'naravna nasled­ nica nekdanje licejske knjižnice, ustanovljene ob koncu 18. stoletja. Le-ta je v prvih .letih svojega obstoja' prevzela' tudi .dele/knjižnic nekaterih kranjskih samostanov, razpuščenih v času Jožefa II., Stične, Kostanjevice,- Bistre, ljubljanskih avgušftincev in v letu Ì798Mudi" gornjegrajsko knjižnico ljubljanskih škofov, ki je vsebovala ostanke ljubljanske,protestantske Stanovske knjižnice.28 Poučna je primerjava'glede letnic izida knjig in tiskarskih krajev med knji­ gami, za katere vemo, da so bile v 16. stoletju'pri naš, in knjigami iz Itistega časa, ki so danes ohranjene v naših knjižnicah, četudi celoten'fond,-kot že rečeno, še ni pregledan.-V prvem'primeru, izvira-večina knjig iz prve polovice in sredine stoletja, od tiskarskih krajev sta h a ' prvem ' mestu skupaj Benetke in. Basel, sledijo Köln, Lyon, Pariz, Strasburg, Dunaj in množica nemških mest. V drugem primeru je naj­ več knjig iz časa med 157Ó'in Ì590, zelo veliko pa tudi iz zadnjega desetletja sto- » SBL III, geslo Rain, str. 15.:J ' • ; • '" < - . • . - . • . . > . . . .'. 25 Rain Franz Georg, 1618, Arhiv SRS," Zap. inv. fase. XXXX, Lit. R,.St. 8. '?, 26 Na protestantski strani je najbolj vneto polemiziral s »papeškimi« Primož Trubar, na katoliški strani pa so se y idejni boj vključili Lenart Paherneker z izdajo (izgubljenega) katoliškega katekizma, ' äkof Janez Tavčar, ki je podprl knjigo neznanega avtorja Evangeljska vetrnica, ki polemizira z Lutro- vimi tezami, ipöllandski- prost Peter MuhiE z dvema deloma zoper teze tubinškega teologa Jakoba Heer- branda, krog okoli škofa Martina Brennerja z dvema deloma zoper teze wittemberskega teologa Davida Rungiusa ter krog okoli škofa Tomaža Hrena ž izdajo drugega katoliškega slovenskega katekizma. 2 7 Jože Rajhman: Prva slovenska knjiga; Ljubljana 1977, str. 102. и Primož Simoniti; o. c , str. 28. . . - 2 8 2 M. ZVANUT: KNJIŽNICE NA KRANJSKEM V 16. STOLETJU letja. Pri tiskarskih krajih odločno vodijo.Benetke (več kot tretjina znanih tiskov), sledijo jim Lyon, Basel, Köln, Frankfurt, Pariz in množica nemških in italijanskih mest. Ti odkloni so seveda v veliki meri nastali zaradi »heretičnih« avtorjev: v tem pogledu je naša današnja zbirka knjig iz .16. stoletja temeljito prečiščena. Prote­ stantskih del se je ohranilo komaj toliko, kolikor jih je imel v svoji zasebni knjiž­ nici povprečen kranjski predikant. Se največ je, Lutra in Melanchtona, precej tudi Erazma Roterdamskega, ki so ga katoliške komisije nekdaj prav tako , vneto pre­ ganjale, iz knjižnic kot prave protestante. Ohraniti se je smelo tisto, kar je bilo v teologiji, liturgiji in filozofiji katoliškega, antični avtorji, juridična, medicinska, zgodovinska in naravoslovna dela ter leksikoni, slovarji in slovnice. . ,. . Z u s a m m e n f a s s u n g •'- . - »• — * - i » • • DIE BIBLIOTHEKEN IN KRAIN IM 16. JAHRHUNDERT, Maja Zvanut Die Forschungsarbeit über das Buch im 16. Jahrhundert • im Gebiet des ehema­ ligen Krain stellte sich zwei Fragen: * ' ' , , . , „ Erstens - wieviele und welche Bücher sind uns bis heute erhalten gebheben und zweitens - was für Bücher kamen im 16. Jahrhundert zu uns, wer kaufte und sammelte sis Bis zur'Reformation entstanden größere oder-kleinere Büchersammlungen in unserem Land vor allem in Klöstern und in Zentren der Kirchenorganisation weil die Bildung eben noch immer mehr oder weniger eine Domäne der Kirche war. Über Büchersammlungen in unseren Schlössern bis zur Zeit der Reformation wissen wir so gut wie nichts. Aber es gilt auch für unser Land, daß seit der Mitte des 15 Jahr­ hunderts immer mehr adlige und auch bürgerliche Söhne an Universitäten studierten und daß sie wahrscheinlich Bücher nach Hause brachten. . . . Es gibt mehrere Gründe dafür, daß sich bei uns im 16. Jahrhundert eine sicht­ liche Wandlung in "der Beziehung zur Bildung vollzog: das waren Nachklange der humanistischen Idee vom gebildeten Individuum, die von ehemaligen Studenten der Wiener Universität und der italienischen Hochschulen mitgebracht wurden, auch der Protestantismus leistete hierzu mit seiner Forderung nach individuellem Lesen religiöser Schriften das Seine. Dabei dürfen wir aber auch die praktischen Aspekte nicht übersehen, denn die Kirchen-, Stände- und Stattsverwaltung wiesen ein immer größeres Bedürfnis nach ausgebildeten Fachleuten auf. ' Die Krainer Protestanten haben in ihrem Glaubenseifer ungewöhnlich viel für das Buch getan. So war es eine übliche Erscheinung, daß Lehrer und Prediger über eigene Bibliotheken verfügten: Primož Trubar, Jernej Simplicius, Jurij Dalmatin, Feliciian Trubar und Jurij Klemeni : ' „ . . . ' * • •„=„» Erhaltene Quellen — die Nachlaßinventare — bieten uns auch Einsicht in einige Bibliotheken von Krainer Adligen und Bürgerlichen. Im Vergleich mit den Buch­ sammlungen der protestantischen Prediger und Schullehrer sind diese Bibliotheken zwar viel kleiner, doch dementsprechend viel persönlicher. Aus ihnen ersieht man Glaubenszugehörigkeit, Ausbildung, Geschmack, Neigungen und Bedürfnisse der Besitzer. Unter den religiösen Büchern waren die beliebtesten die Bibel und die Hauspostille, wobei "bei den meisten auch Gesangsbücher nicht fehlten. Unter den Büchern mit weltlichem Inhalt waren verschiedene medizinische NachschlagewerKe und auch historische Werke, ob antiker oder zeitgenössischer Autoren, sehr geschätzt. Je nach Tätigkeit ihrer Besitzer fanden in diesen Bibliotheken auch verschiedene juridische Werke und Bücher über die Landwirtschaft ihren Platz. Literarische Werke werden häufiger gegen Ende des Jahrhunderts. - Private Bibliotheken waren in Slowenien ein Produkt der besonderen kulturellen und religiösen Verhältnisse, vor allem in der zweiten Hälfte des 16. Jahrhunderts. In einigen Jahrzehnten entwickelten sie sich aus Büchersammlungen, die zunächst der religiösen Erziehung dienten, zu solchen, die bereits mehr dem Unterricht una der Entspannung zugedacht waren. Die Zeit der Gegenreformation versetzte, den bestehenden Bücherfonds einen schweren Schlag, es kam zu Verbrennungen und Beschlagnahmungen der protestantischen Bücher sowie zur Auswanderung zahl­ reicher Bürger- und Adelsfamilien, die sich nicht rekatholisieren lassen wollten. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41*.. 1987 . 2 283 Daher sind die Bücher" aus dem 16. Jahrhundert, die im Gebiet des ehemaligen" Krain noch heute erhalten sind, in vielen Stücken eine Auslese späterer Zeit, anderer Umstände und Kriterien. Der Anteil der erhaltenen protestantischen Werke erreicht kaum die Sammlung, die ein durchschnittlicher Krainer Prediger in seiner privaten Bibliothek besaß. Erhalten blieb, was in : der Theolo'gie, Lithurgie und-Philosophie katholisch war, sowie antike Autoren, juridische, medizinische, historische und natur­ wissenschaftliche Werke, Lexika, Wörterbücher'und Grammatiken. O CEM SMO PISALI... r , . . . , - . ...pred štirimi desetletji? »Slovenska klerikalna stranka' je stala na legitirriističnem stališču prav do zadnjih mesecev obstoja Avstro-Ogrske. Konkretni programi v tem okviru se pa spreminjajo. Program Zedinj ene'Slovenije ne zveni več revolucionarno in ga zato sprejme medstrankarski vseslovenski shod 1897 in drugi slovenski'katoliški shod 1900.-«" (F. Zwitter, Narodnost in politika pri Slovencih, ZC 1947, str. 43) I . 1 - - - ' " . . . j ... pred' tremi desetletji? »V nacionalnem vprašanju je Mir stal na pozicijah zgodovinskega prava. Šele v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno se je to njegovo stališče razrahljalo. Kakor je sicer bil dosleden zagovornik in branilec enako­ pravnosti in zakonitih narodnostnih pravic koroških Slovencev, tako se je le zelo počasi in nepopolno otrèèar'(v slovenskem merilu) najzaosta- lejše narodnostne ideologije.« _ (J. Pleterski, Politični profil koroškega časopisa »Mir«, ZČ 1956—57, str . 185) • - , , . . . . . j . . . pred dvema desetletjema? , . . , ' " ' * »Kaj naj bi v tem boju proti beneškim istrskim mestom in proti Benet­ kam samim še bolj koristilo Trstu kakor to, da bi neposredno vanj 'pri­ tekala tudi trgovina iz čim večjega dela Italije. To še toliko bolj, ker se je z nastopom Karla V. proti Benečanom vendar kazala možnost, da bo njihov pomorski monopol na Jadranu doživel večji udarec.« (F. Gestrin, O nameravani trgovski poti iz Ancone in Pesara v Italiji na Nizozemsko prek Ljubljane za Ferdinanda I., ZC 1967, str. 203) . . . pred desetletjem? »Poostrenemu pritisku podjetja KID na delavstvo spomladi 1935. leta in kršenju kolektivne pogodbe, ki je izzvalo med delavstvom veliko neza­ dovoljstvo in pripravljenost na odpor, so se jeseniški komunisti odločili odgovoriti s stavko vseh jeseniških kovinarjev.« (J. Prunk, Prvo ljudskofrontno povezovanje na Jesenicah (1935— 1937), ZC 1977, str. 89) To in še mnogo drugega zanimivega poiščite v starejših številkah ZČ, ki jih dobite na upravi ZČ. 284 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41!-'1987 • 2 OiS iri Zveza zgodovinskih društev Slovenije imata sklenjen dogovor o sode­ lovanju, po katerem lahko 'člani slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev ob predložitvi potrjene članske izkaznice v prostorih Slovenske matice nabavljajo vse Matične publikacije po ugodnejši ceni, ki sicer velja le za redne Matične člane. Iz bogatega izbora leposlovnih in različnih strokovnih del opozarjamo zlasti na nekaj knjig z zgodovinsko tematiko (zaloga nekaterih med njimi bo v kratkem času pošla!): Slovenska matica 1864—1964 (zbornik razprav in člankov) Jože Munda: Bibliografija Slovenske matice 1864—1964 Jože Munda: Bibliografija Slovenske matice 1964—1983 -Koroški plebiscit (zbornik razprav in člankov) Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem Vojeslav Mole: Iz knjige spominov Lavo Cermelj : Spomini na moja tržaška leta . . . . . . Lavo Cermelj: Med prvim in drugim tržaškim ргосеаот-' France Koblar: Moj obračun Franc Petek-Janko Pleterski: Spomini koroškega?politika r. л Edvard Kocbek: Peščena ura. Pisma .Borisu Pahorju r •1940—1980,- r. 1' •'/ - '• "o .;'«;'*/ r " ' v Primož Simoni t i : Humanizem na Slovenskem in slovenski c humanisti do srede XVI.'stoletja j_ ' " ..'* , Alojz Rebula: Zeleno izgnanstvo (roman:o tržaških letih . • Eneja Silvija- Piccolominija) \ " •• • . : Andrej Capuder: Rapsodija 20 (roman o obdobju med obema vojnama) -, : v ^ .- -; , Anton Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel ' južnih Slovanov Avstrije (komentiran prevod knjig , iz let 1788 in, 1791) ,v ' " l , ' % Г [ ' . •'; "' •" ' ' ' ' Karel Clarici:'Knjiga moje mladosti (spominski opis grajskega in meščanskega' življenja na Slovenskem- v drugi polovici 19. stoletja)" ' ' ' J Josip Vošnjak: Spomini (uredil in, opombe napisal ' '": " " ' Vasilij Melik) ' • • • ' • . '-» . . . . . . . . . . Franc Kos: Izbrano delo (izbral, uredil in opombe napisal Bogo Grafenauer) -.,.*... -, .... Ivan Hribar: Moji spomini I. (izbral in uredil Vasilij Melik) Ivan. Hribar: Moji spomini Ш-'(izbral in uredil-Vasilij Melik) Marjan- Rožanc :' Roman. ó knjigah "• (avtobiografsko delo) Boris Pahor: V labirintu (avtobiografski roman iz časa • • 1946—1949) . . - r . - -i : " - ' 'Г <•.-!_,. Lojze Kovačič: Prišleki, 1. in 2. del (avtobiografska ' - pripoved o obdobju 1938—1945) ' . •'••'• ,-* Lojze Kovačič: Prišleki, 3. del (obdobje 1945—1948) . Milko Kos: Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev (izbral, uredil in opombe napisal • Bogo Grafenauer) - • •'*.'•.•' v •."... ' V i n. t, : . Anton'Novačan: Jeruzalem—Kairo. Spomini 1942—1945., Peter Mohar: Med nebom in peklom. Pričevanje iz. i . . . plebiscitnega leta ••-. -i•• - - ' - * • - t Bogo Grafenauer: Slovensko narodno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj ' : .v- . . . Irena Gantar Godina: Masaryk in masarykovstvo pri Slovencih Slovenska matica pripravlja za prihodnja leta med drugim vrsto izdaj temeljnih del slovenske historiografije in nekaterih - najzanimivejših sta­ rejših slovenskih memoarnih del. ' ; 3300 2500 2500 _.3550 2700 2100 2200 ^ 2 2 0 0 2200 -•n2400j ;. 220Ò ',3500 - ;v26Ò0 l » . 2 ? 0 0 . •2800 2500 - '3100 2800 3100 • 3400 - 2100 '3000 din din din din _. din din din din din din din 'diri dih din din din din din din din din din 2400 din 2700 •3750 4900 . i . t 5000 8900 10.800 din •din din din din din u ZGODOVINSKI ČASOPIS 41.. 1987 . 2 . 285-295 \ 285 ' • . • • ; . , • ' . , . . . . . . . i . i . , ; , -, • . . . - : . . , , - . ( : ; ' . .. u . . ' . /..' , ^ . . . ; . .< i . : ,„ . . - i . . . . • ; , - . I ,. .-, - ' ; ••!.'.- --,.." •' V a s i l i j M e l i k .- • -•-<. >' •• • ' < J > < I . • • . ' . i ! / i . . „ . . . ' « . , . , • ! . ' t , • i . ' :• £ г , i . ' * - A. A.- AUERSPERG -IN • SLOVENSKI »NAROD •• • • • . i ' i . i J • • ' . . ' . : . • ' , . , . . ) . , : . Grof Anton Aleksander Auersperg, s psevdonimom Anastasius Grün, ki ga je Prešeren ponašil v Anastazij Zelenec, je bil zbiralec, prevajalec in izdajatelj sloven- skih narodnih pesmi in eden voditeljev; nemške.stranke na Kranjskem. Po, svojem delu'»spada tako v-nemško/avstrijsko. kot slovensko i zgodovino Лп literarno > zgodo­ vino. Kakor sta napisala Eduard Castle in Ivan Prijatelj, jetAuerspergovo naspro­ tovanje jezikovnim terjatvam slovenskih politikov povzročilo,. »da• je bilo njegovo ime med Slovenci desetletja imenovano samo z globokim ogorčenjem in da je tudi njegova literarna zasluga za slovenski ' narod skoraj popolnoma zašla v'pozabo«. 1 , A.A. Auersperg se'je Vodil 11. aprila 1806 v Ljubljani, v Križankah,V kómendi nemškega Viteškega reda. Otroška leta je preživel v glavnem nà domačem gradu Srajbarski Turn ali Turn na Vrhu (Thurn am Hart) pri ' Leskovcu pri 'Krškerri. Sedemletnega so'poslali; na Dunaj, najprej v Theresianum* 'vzgojevališče plemiških otrok, kjer* pa je bil zelo nediscipliniran gojenec'(1813—1817), nato V inženirsko akademijo "(1817—Ì819). Z večjim uspehom so ga vzgajali v Klinkowstromóvém zavodu (1819—1824), kjer mu je bil nekaj več kot leto dni (1822—1824) "Prešeren vzgojitelj, vodnik in prijatelj. Univerzo (uvodni filozofski študij in pravo) .je študiral Auersperg na Dunaju Лп v Gradcu. Po'zgodaj-umrlem očetu (1818) je podedoval veleposestvö, njegova uprava mu je pripadla, ko je postal polnoleten: 1831 je 'za­ pustil-stanovanje na Dunaju t in se preseli l 'na: Turn. Veleposestvö je bilo precej zadolženo, pà ga je gospodarsko dvignil. Glavne dohodke je imel od' vinogradov. Kot strog izterjevalec obveznosti se je močno zameril podložnikom. Grd odnos do kmetov »so mu očitali nazorski in nacionalni nasprotniki: z nemške strani duhovnik in pisatelj Sebastian Brunner leta 1848 in 1886,2 s slovenske strani pa najbolj Janez 'Trdina v Kresni noči, 14. bajki in povesti o Gorjancih, objavljeni 1883i-v Ljubljanskem'''zvonu. fiTu je naslikal »Leskovškega- Toneta«, kako poroča : satanu o svojem delu: »Odkar gospodarim, obiram kmete tako v čisto, da jim ne ostane na kosteh-rie toliko-zdravega mesa,''kar je za nohtom č r n e g a . . . Zaslovel sem po pravici, da sem najhujši kmetodér na vsem Dolenjskem.« Da bi se'vsaj malo Otre- sel ite neprijetne časti, »pa sem sedel in načrčkal dober funt pesmi. Ta dušna paša je bila precej prazna in omledna, zato sem jo zabelil z najmastnejšimi ocvirki: z zlato svobodo, človekoljubjem,, blagosrčnostjo, večno resnico, neizgubno pravico, napredkom, sveto jezo na krvnike,in zatiralce in drugimi takimi ,plemenitimi' čuti, ki vnemaj o • otročja srca.« Tem »predpustnim b u r k a m ' i n čenčam« so verjeli tujci in domačini in razglasili Toneta ža »varuha vseh zatiranih, za zagovornika člove­ ških pravic, za pesnika in preroka svobode!«3 Tako Trdinovo pisanje je vzbudilo ostre парааед z , nemške strani, ki niso veljali samo Trdini, ampak tudi Levcu, ured­ niku Ljubljanskega zvona, zlasti ko je postal pozneje ljubljanski okrožni šolski nadzornik.4 1 Anastasius Grüns Werke in sechs Teilen, Herausgegeben von Eduard Castle. Berlin 1909. Fünfter Teil, str. 27 — Življenjepis In izredno izčrpno bibliografijo, ki zajema rokopise, pisma, objave In ocene, Pa tudi. dela o rodu, spominskih obeležjih, mavzoleju itd., sta objavila Alfred Kracher in Hellmuth Himmel v delu Karl Goedeke: Grundriß zur Geschichte der deutschen Dichtung. Neue Folge. Band i. Berlin 1962, • str. 554—707. -*- V zadnjem,.času je ražpravljial o.Grünu Anton Janko: Anastasius Grüns Ansichten über die Volkspoesie anhand "seiner Übersetzungen von Volksliedern. Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft. Germanische Reihe.'Band 28. Innsbruck 1986, str. 253—259. 2, Breda Požar: Anastasius Grün in Slovenci. Maribor 1970, str. 53, 56. O Auerspergovem odnosu do kmetov glej še Janez Trdina: Zbrano delo! Sesta knjiga. Ljubljana 1954, str. 372, 391, 396. Sukljetov govor v dunajskem parlamentu 27. 4. 1887 (Stenographische Protokolle. X. Session. Slovenski Narod. 3 Trdina, cit. delo, str. 152—153. Podobno negativno je o Auerspergovi pesniški vrednosti; in rav­ nanju s kmeti pisal Jurčič v Slovenskem Narodu 18. 7. 1876 (Josip Jurčič: Zbrano delo. Enajsta knjiga. Ljubljana 1984, str. 151). -''* Ivan Prijatelj: Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina. Sesta knjiga. Ljubljana''1985, str. 336 — Trdina, cit. delo, str. 372, 393 — Sukljetova govora v dunajskem parlamentu 27. 4. 1887 in *• 3. 1889 (ta je objavljen tudi v Sukljetovih spominih I, 195 in v Ljubljanskem Zvonu 1889). 286. V. MELIK: A.A. AUERSPERGIN SLOVENSKI NAROD 11. julija 1839 se je poročil Auersperg s hčerko štajerskega deželnega glavarja grofa Ignaca Attemsa. Edini otrok, slin Teodor, se je rodil v 20. letu zakona. Auers­ perg je veliko potoval, sicer pa je živel na-Turnu, v poznejših letih tudi v gradu Domava, ki ga je njegova žena podedovala po očetu, čez zimo v Gradcu, dosti pa je hodil tudi na Dunaj. V pesniški'zbirki Spaziergänge eines Wiener Poeten (1831), ki ga je proslavila kot liberalnega nasprotnika Metternichovega režima, se je ime­ noval dunajskega pesnika. Ilirijo je opisoval v eni zgodnejših pesmi kot sladko domovino, lepo deželo, deželo najlepših sanj, ki mu je dala življenje,-pesem inl ju- bezen, in za katero si želi, da bi mu dala tudi grob.5 Kranjska mu je bila -Heimat­ land in Geburtsland, Ljubljana liebe Vaterstadt. V otroških letih se je na Turnu prvič naučil nekaj slovenščine,-ki pa jo je potem na Dunaju pozabil; drugič se jo je učil pri Klinkowströmu, tretjič pa po povratku na Turn. 6 ,. ' ; J . i '.„ Pesniti je začel Auersperg že zgodaj. Prvo pesniško zbirko je izdal ,1830 pod psevdonimom Anastasius Grün. Več njegovih pesmi ima za prizorišče naše kraje in dogodke iz naše zgodovine. Omenimo naj le zgodnjo pesem Illyrien, štiri pesmi In Veldes,' pesmi'.Unheimliche Gäste o gostih leskovškega dekana, Die Brüder, Schloß Wartenberg. .Òb" Prešernovi smrti je napisal Nachruf an Preschérn. 1850 je v knjigi Volkslieder aus Krain. izdal svoje prevode slovenskih narodnih pesmi, ki jih je že dolgo zbiral, prevajal in objavljal in se pri tem obračal po pomoč na Korytka, Pre­ šerna*," Vraza in druge. * . . ,. w . ; V kranjski stanovski deželni'zbor je prvič prišel 1832. leta. Večinoma se za­ sedanj ni udeleževal, igral pa je pomembno aktivno vlogo pri pritožbeni akciji proti zvišani zemljarini. 11. septembra 18431 so stanovi izjavili, da odrekajo novemu davčnemu ukrepu svoje sodelovanje in privoljenje. Te izjave pa guverner cesarju sploh ni sporočil, kar je prišlo na dan ob novem zasedanju stanov 16. septembra 1844. Auersperg je sestavil protest zoper guvernerjevo postopanje, ki ga je najprej podpisalo 19 članov, nato pa jih je sedem iz strahu'podpis preklicalo. Na istem zasedanju so odobrili obsežno, š podatki podprto vlogo na cesarja, ki jo je sestavil Auersperg. ;Krivdo za preveliko obdavčenje dežele je pripisal predvsem uradnikom, ki ne poznajo jezika in domačega načina obdelovanja. Auersperg in W. Lichtenberg sta bila kot zastopnika stanov 13. marca 1845 sprejeta pri nadvojvodi Ludviku. Akcija je povzročila zlasti v. novomeškem okrožju delno popravo davkov, namena pa v celoti ni dosegla.7} i • "i V revoluciji 1848 je prišel Auersperg na Dunaj ravno o pravem času. da je bil 13.—15. marca aktivna priča velikim dogodkom. 14. marca so izdali on, grof Ferd. Colloredo-Mannsfeld, trgovec Arthaber, Eduard von Bauernfeld in poznejši minister Alexander Bach skupen proglas prijateljem in someščanom. V njem so za utrditev pridobljenega pozivali k »redu, miru in zaupanju« in svarili pred vplivom daljne tujine. Bauernfeld ga je vzel 15. marca s seboj na dvor, v akciji, ki naj bi dosegla obljubo ustave. 16. marca se je vrnil Auersperg v Gradec. Tu' se je udeleževal po­ svetovanj stanov, odbora za organiziranje narodne garde in je b i l t u d i član štajerske deputacije, ki je šla konec marca na Dunaj. 8 ' . ' , " 3. aprila so na Dunaju volili zastopnike v frankfurtski predparlament. Od kor- poracij, ki so volile, so dalistanovi in pisatelji Auerspergu največ glasov. Ko je pri­ šlo avstrijsko zastopstvo v Frankfurt, predparlamenta ni bilo več, pač pa je zasedal odbor petdesetih, ki ga je bil ta izvolil. V tem krogu so avstrijski odposlanci želeli, da bi bila v novi Nemčiji zagotovljena zaščita nacionalnosti in enakopravnosti avstrijskih Slovanov, Auersperg pa se je še posebej zavzel za to, da bi zagotovilo • 5 Castle, cit. izdaja 3, str. 204—205. • » Castle, cit. izdaja 5, str. 12—14. , , „ . , , ' P. v. Radies: Anastasius Grün. Verschollenes und Vergilbtes aus dessen Leben und Wirfcen. Leip­ zig 1879, str. 89—93 — Castle, cit. izdaja 1, str. LVI—LVIII — Obravnave kranjskega deželnega zbora, seji 24. 2. in 31. 3. 1863. 8 Castle, cit. izdaja 1, str. LXI—LXV. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 '• 1987 . 2 " ' : . .' 287 izrecno veljalo tudi za »Slovane na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem«.9 Odpor proti vključenju v Nemčijo se je med Slovenci najprej pokazal v Majarjevi roko­ pisni peticiji cesarju, ki jo je razpošiljal rodoljubom, v poslanici Mili bratje Slo­ venski! dunajskih juristov Semrajca in Globočnika in v Majarjevem letaku Kaj Slovenci terjamo? Od teh treh besedil vemo le za zadnjega, da je bil tiskan 5. apri­ la pri Blazniku v Ljubljani, prva dva pa sta nastala nekaj prej, na koncu marca ali v začetku aprila.1 0 Poseben odmev je doseglo odprto pismo, k i j e z njim Fran- tišek Palacky odklonil udeležbo v odboru petdesetih (11. aprila). Dunajska Slove­ nija je zoper Frankfurt nastopila z letakom 20. aprila, graška Slovenija pa z osnut­ kom peticije, objavljenim v Gratzer Zeitung 22. aprila.1 1 Poseben Aufruf an das Volk der Slovenen, ki ga je sestavil Dežman za dunajsko Slovenijo, je nastopil.iz­ recno proti volitvam v frankfurtski parlament in pozval Slovence, »naj .odklonijo vsake volitve narodnih predstavnikov za nemški parlament v Frankfurtu, prote­ stirajo proti pozivu, ki ga bodo v ta namen, na, vas izdale oblasti, in zahtevajo uradni zapis protesta«. ;Auersperg je proti stališčem Slovenije 26. aprila napisal in pfi Blazniku v Ljubljani izdal poziv »Mojim slovenskim bratom«. 30. aprila je odgovorila Slovenija, 6. maja pa je datiral,Auersperg v Gradcu'svoj odgovor. Glavne misli njegovega prvega in še "obširnejšega drugega pisma so bile: Stara moč Avstrije je propadla in propada še vedno. Ogrska se je ločila od dednih dežel, Lombardije in Galicije ne bo mogoče trajno držati v' Avstriji. Edina rešitev za preostalo Avstrijo je v priključitvi k veliki, bratski Nemčiji. Nemčija je zveza vzajemnosti in bratstva, enakopravnosti, človečanstva in svobode. Svoboda je najboljša garancija za sloven­ sko narodnost (Nationalität) . l a r Slovenci naj volijo, gredo v Frankfurt in se tam borijo za svoja stališča. Ce bo odnos do njih krivičen, bodo lahko r protestirali vpričo Evrope ali celo dostojanstveno in poudarjeno izstopili.13 Udeležba pri posvetovanjih o temeljni ureditvi še ne pomeni brezpogojnega pristanka. Ko bo temeljna ureditev z večino glasov sprejeta, je ne bo več mogoče spreminjati, mogoče pa bo,odkloniti pristop. Dokončni pristop pa ima seveda za posledico nujno pokorščino vsem na­ daljnjim'sklepom.1 4 Strah pred germanizacijo je neutemeljen. »Novejša Nemčija.ni nikjer germanizirala z močjo orožja, temveč povsod le z duhovno in nravno'močjo«. Auersperg je prepričeval Slovence, da bi bila" ločitev od Nemčije tudi ločitev ,od Avstrije. Na vprašanje, ali so pripravljeni in dovolj enotni, da bi dali svojim de­ želam samostojno slovensko-nacionalno upravo in jo ohranili, je sam odgovarjal, da v tem trenutku niso — s pripombo, da je bodočnost še skrita v božjih in nji- h o v i h r o k a h . Mislijo pa naj na to, da jih bo vsak korak oddaljevanja od. Nemčije vodil posredno vedno bliže Rusiji. Vpraševalp jih je, če si tega želijo. 16 Potrdil je, da se boji Rusov, da se jih boji kot prijateljev Avstrije in avstrijskih Slovanov, da se boji, da jih bo Avstrija poklicala na pomoč, kajti »največja nesreča, ki bi mogla zadeti Avstrijo, bi bila ruska pomoč«.17 Na slovenski protifrankfurtski ugovor, da bi moral, če bi prišlo do nove Nemčije, avstrijski cesar slediti poveljem iz Frank­ furta, je menil Auersperg, da bi avstrijski cesar in avstrijsko ljudstvo s Slovenci' vred (darunter auch der Kern unserer slovenischen Brüder) rajši dobivala povelja iz Frankfurta kot iz Prage ali Zagreba (kakor se kaže verjetno) ali v zadnji instanci iz Petrograda.1 8 Opozarjal je Slovence," da bo imel »ta prvi odpad Slovanov od nji­ hovih nemških bratov« v Avstriji za posledico vedno večjo razpoko, najprej cepitev' celote v dve polovici, nemško in nenemško, nato razklanost posameznih mešanih 9 Moritz Smets: Das Jahr 1848. Geschichte der Wiener Revolution. 2. Band. Wien 1872, str. 50—52 — Castle, cit. izdaja 1, str. LXVI. 10 Fran Zwitter: Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problema­ tike. Zgodovinski časopis 18, 1964, str. 110, 112 — Vasilij Melik: Leto 1848 v slovenski zgodovini. XVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana 1981, str. 12. 11 Stane Granda: Graška Slovenija v letu 1848/1849. Zgodovinski časopis 28, 1974, str. 52. 12 Castle, cit. izdaja 6, str. 131, 136. 13 Prav tam, str. 133. 14 Prav tam, str. 138. 15 Prav tam, str. 140. 16 Prav tam, str. 132. 1 7 Prav tam, str. 143. 18 Prav tam, str. 139. 288 V. МЕ1ЛК: A. A. AUERSPERG IN SLOVENSKI NAROD T dežel. Slovanske dežele Bodo same polagoma'razpadle v atonie/ker jih'veže* samo protigermanska usmerjenost.19 Svoje drugo? pismo-je končal ž ugotovitvijo,'da že­ limo vsi dobro svoji domovini. »Zato upam, da se bodo naša pota. na cilju spet zdru­ žila, bojim pa se tudi, da me utegnejo dogodki in strankarski boji odréza'ti od Vaše plemenite čete. Moje mesto je pri nemški'zastavi, ne samo iz stare ljubezni*m hva- ležnositi, ampak 'tudi v trdnem prepričanju, da so v zavetju te zastave zagotovljeni tudi interesi moje slovanske rojstne dežele Kranjske«.20 Izrazil je vero v veliko, lepo slovansko prihodnost in tople simpatije kulturni rasti' slovenskega1 naroda? »Naj Slovenija hodi še nekaj čaša ob pomoči svoje' starejše sestre' Avstrije: Tega vodstva se ji ni treba sramovati, saj ni maiij nadarjena, ampak mlajša. Ko bo dosegla'po­ polno zrelost, bo tudi ločitev naravna in'zato manj boleča«.21 •'" ' '•' * " ' Ob objavi drugega Auers'pergpvega pisma je bil boj za in 'proti Frankfurtu'"že končan. Na Slovenskem so proti izvolitvi poslanca uspešno protestirali samo v kranj­ skem in ptujskem volilnem okraju. V„Ljubljani je bil pri drugem glasovanju Auers- perg izvoljen za poslanca (5. maja). Zanj, je glasovalo 63' volilnih mož.' Vseh''volil­ nih mož v okraju, ki je obsegal mesto Ljubljano, ljubljansko"okòlico!( in' vrhniško dekanijo, je bilo 114. Moralo bi jih biti 121, toda zaradi''abstinénce na pr'avólit'v'ah' jih 7 ni bilo izvoljenih.22 Auersperg se je zahvalil za izvolitev1 z daljšo izjàvofv'k'a teri je povedal, da si v naši domači deželi Kranjski ostro nasprotujeta"dve gledanji: prvo,, ki je tudi njegovo,'vidi v združenju z Nemčijo, okrepitev avstrijske .države'in jamstvo za nadaljnji obstoj in razvoj naše domače ' (heimatlichej na'rodnó's'ti^'drugo pa se boji, da bo ravno narobe. Voditelji tega'gledanja so za priključitev ÏTlovan- ' ski konfederaciji. Ke'r domneva, da se je večina volilnih upravičencev Volitev !udé-* ležila ali vsaj ni proti njim protestirala in da se z .njegovimi; nazori strinja* večma njegove rojstne dežele ali vsaj njegovega volilnega ^okraja, sprejema mandat." Ce\Ш se pa ta domneva pokazala za napačno, se bo dolžan poslanstvu odpovedati.23 Frank-' furtska narodna skupščina'je začela 18. maja. - ' "'" ^ -' ч "" • °" " ' ' ' 13. junija so Auersperga izvolili v deželno desko, vpisani veleposestniki tucìi. za člana'začasnega kranjskega deželnega zbora. To čast pa ' je odklonil, _ker_ so se'.mu zdele frankfurtske'obveznosti nu jne j še v sestava začasnega jdeželnega zbora pa "mu je bila premalo v skladu z zahtevami po.pravem zastopstvu dežele in prebivalstva; da bi mogla uživati splošno zaupanje. Uspeh zasedanj se, mu je zdel močno dvom­ ljiv.24. Julija je odšel Auersperg iz Frankfurta na dopust', s katerega še ni več vrnil. Razočaranje nad delom parlamenta, domače gospodarske težave .in.občutek, cla'ne predstavlja več nazorov svojih volilcev' so povzročili, da"je podal ostavko ria "svoj* poslanski'položaj, kar je bilo v frankfurtski sk'upščini naznanjeno 25.'septembra.25. »Res nisem noben sovražnik Slovanov in jim dam v boju,z Madžari popolnoma prav; na milost in nemilost pa se jim tudi ne bi rad predal,« je. pisal Auersperg Bauemfeldu proti, koncu deta 1848.2e ;V pesmi Nachruf ari, Preschérn, ki, jo je па:.. pisal februarja 1849, objavil pa v,Vodnikovem albumu 1859,, je naslikal spor med germanstvom in slovanstvom, ki je nastal v zadnjem letu, žalost, ki je nastala poçL slovensko.lipo, ko je umrl narodu/ljudstvu (dem Volke) njegov, videe. »Pretresen sem stopil bliže izpod hrasta. Bil je nekoč moj u č i t e l j ! . . . Ladja njegovega duha, ni nosila nobene, zastave, ne modrordečebelih, ne, črnordečeziatih ,trakov«. Auers-i pergu je bil največji-Prešernov pomen v tem, da je razvezal svojemu narodu/ljud­ stvu s svojo pesmijo jezik, da je bil kovač, ki je skoval plug za oranje dolgo opu­ stele jezikovne njive.27 Isto misel je izrazil tudi drugod. V pismu ljubljanskemu ' " Prav tam, str. 141:' ' 2 0 Prav tam, str. 143. • * ' 21 Prav tam, str. 143. . • . "" a Vasilij Melik: Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem. Zgodovinski časopis 2/3, 1948/9, str. 89, 23 Laibacher Zeitung 18. 5. 1848. 24 Radies, cit. delo, str. 123, 124. 25 Castle, cit. izdaja 1, str. LXXII; 6, str. 12. » Castle, cit. izdaja 1, str. LXXIII (pismo z dne 30. novembra 1848) 27 Castle, cit. izdaja 3, str. 97—99. 103. J-••".'. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 . •:' . . 289 Slovenskemu društvu, ki mu je poslal "prispevek 'za,nagrobnik »našega«: Prešerna, je zapisal, da je Prešern dobro čutil, da je omikan jezik (eine gebildete Volkssprache) dobrodejni tok, ki nosi v svojih globinah zlato zrnje višje izobrazbe, ki bo edina mogla nazadnje'pomiriti in'preoblikovati v krčih zvijajoči se svet.-Prispevek jé.dal kot'sin dežele, katere jezik (dessen Volkssprache) t je Prešeren »obogatil-in opleme­ nitil« , in iz najtoplejše, neizbrisne zahvale učenca nekdanjemu učitelju.28 i •<•.". V uvodu v zbirko narodnih pesmi je Auersperg predstavil prebivalstvo in de­ želo, ki imata tako skromen'prostorček (ein š» bescheidenes' Plätzchen) ' v veliki zgodovini in v turistični literaturi. Ta mala čudovita dežela l e ž i / k o t j e zapisal, na skrajni meji stare sijajne nemške države'ali novosanjanè velike slovanske države," če je komu tako bolj všeč. 'jezik je imenoval slovenski in je dodal tudi njegova starà imena — die Sprache . . . ist-die slowenische, auch krainische, wendische' (wiri- dische) genannt. Imel g a : j é z a narečje slovanskega'jezika (slawische Stammprache), ki ima veliko'glavnih in stranskih narečij.' Slovensko jezikovno področje je opisal pravilno,*le lia Beneške-Slovence je pozabil.29 Iz novejše'slovenske umetne poezije je omenil kot "»želo ugledne« zastopnike Vodnika," Prešerna' in Koseškega.30 Uporabil je oznake Wenderisläwen, wendische*'Laridesteiïeri, steiermärkische' Wenden,31 'be- sede Slovenci pa* V'uvodu hi najti. Takraytrii "nacionalno-političrii položaj, je takole opisal: Na" Kranjskem se bojujeta med seboj "germanstvd in slovanstvo." Obe smeri predstavljajo' domačini;' pri ' enih prevladujejo'globoko zakoreninjeni vplivi nemških kulturnih' elementov, pri dragih pa 'na 'novo' zbujene'ideje" bolitično-načionalhih državnih tvorb. Germanšitvo ima na videz premoč. SeSpred leti se je zdelo,'dà je slovanski element začel podlegati' germanskemu/ toda' ta' domneva je' napačna, kot se je'pokazalo v zadnjem'času. 'Popolne, trajne 'zmage' genhanstvo' nr doseglo,'slo­ vanstvo je "po'dolgem obdobjiu strahu pred bojem popeljalo'v spopad mlajše ' in močnejše čete'. O tem, na kateri strani so simpatije* nemškega > pesnika, ni mogoče dvomiti; n i ' p a ' t a k o ožkosrčen,»rda ne' bi Videl'• tudi upravicënosjtï, navdušenja ' in moči na 'drug i stràni. Velikih "vprašanj človeštva ne bo mogoče trajno rešiti brez sodelovanja'mo'gočne slovanske "družine.32 ' "'. ' ' ' ' : ' *\ Za Bléiweisovo in Dežmanovo pohvalo prevodov kranjskih' narodnih pesmi se je zahvalil1'Auersperg v pismu Bleiweisü 12. decembra 1850 in pri/tem zapisal/ dà je hotel z njimi izpolniti sinovsko "dolžnost do svoje rojstne dežele.33 Pri tem sé jé' razpisal tudi o aktualnih vprašanjih". Vsaka" nafodnósit'"(Nationalität) ima pravico svobodnega1 razvoja na področju olike-in omike! Resnično življenjsko močan element bo 'prodrl 'ne ' glede*1 na'vse'ovire, pomanjkanju življenjske sile pa ne bodo pomagali nobeni umetni 'poskusi oživljenja'.34 Slovenci imajo pred seboj še (morda'kratko) učno dobó in ob njej he 'bódó mogli pogrešati nemške omike. Misija gérmanstva na slovanskih itlehje neodvrnljiva, koristna, toda prehodna, ker se bo končala, ko bò dosegla svoj namen."Glede birokracije na naših tlèh je rekel Auersperg, da rie pred-' stavlja pleriienitega nemštva.' Prav tako' kót 'Bleiweisa ga razburja, ko mnogi teh" gospodov govorijo o pomanjkljivosti našega" ljudskega jezika in proglašajo deželni jezik za neokusen, tekne pa jim kruh ite dežele.35 ' Leta" 1860'je Auersperg v razširjenem državnem'svetu zastopal Kranjsko, ven- dar se v svojem'govoru 24. septembra hi zavzel za slovenske želje.36 28. marca 1861 ' je bil v veleposestvu izvoljen za'poslanca kranjskega deželnega zbora. 18: aprila 1861 je bil imenovan za člana gosposke zbornice novega dunajskega ' parlamenta. _ _ • _ ,_ , . . ! , , ' • . ' • ' 2 8 IUyrisches Blatt 12. 5. 1849 — Avgust Zigon: Komentar k Peešernovim Poezijam. Kronološki pre­ gled. Prevalje 1922, str. 78. M Castle, cit. izdaja 5, str. 30. 3 0 Prav tam, str. 34.' ' 31 Prav tam, str. 30, 36. ' l i Prav tam, str. 36, 37. ' 3 3 Janko Lokar: Anastasius Grüns Briefe an Prešeren und Bleiweis. Carniola 1, 1908, str. 195. 3 4 Prav tam, str. 196. 3 5 Prav tam, str. 197. 3 6 O Auerspergu v razširjenem državnem svetu gltej tudi B. Požar, cit. delo, str. 74 (popraviti je letnico 1861 v 1860 ter izraz »državni zbor« v državni svet) — Jos. Tominšek: K polBtičnemu programu Antona Auersperga 1.1860. Carniola NV 1, 1910, str. 210. 290 V. MELIK: A. A. AUERSPERG IN SLOVENSKI NAROD Tu je nastopal skoraj do smrti ko|t eden voditeljev ustavoverne stranke. Bil je pisec skoraj vseh adres, ki j ih je zbornica v tem času sprejela. V gosposki zbornici (21. 6, 13. 12, 15. 12. 1862, 14. 1. 1864) in v kranjskem deželnem zboru (24. 2, 31. 3. 1863) je nastopal za pravičnejše obdavčenje Kranjske in za druge finančne interese kranjske dežele. Za »sijajen in izčrpen operat« o dav­ kih mu je kranjski deželni zbor 31. marca 1863 na Tomanov predlog soglasno izrekel posebno zahvalo. To je bil čas, ko so se slovenski poslanci v kranjskem deželnem zboru začeli osvobajati nemščine kot parlamentarnega, jezika in z velikimi težavami in zelo neokretno začenjali s prvimi slovenskimi govori. 22. 1. 1863 so prebrali prvo slovensko interpelacijo, ki jo je podpisalo 18 poslancev, torej polovica vseh — poleg tistih, ki so bili ves čas v slovenskem taboru, tudi še nekaj drugih, ki so vsaj nekaj časa kazali večje ali manjše simpatije do slovenske stvari.37 Aucrs- perga pa je ta interpelacija strašno razjezila, ker njeni podpisniki »vsi boljše razu­ mejo nemščino kot tisto spačeno slovensko latovščino (jenes monstruöses sloveni- sches Kauderwälsch) «, kakor je napisal v zasebnem pismu.38 Javno pa je zlasti v dveh govorih nastopil proti slovenskim predlogom. V prvem govoru 28. januarja 1863 je bil proti temu, da bi izdajali deželnozborske stenografske zapisnike v slo­ venskem prevodu. Razlagal je slovenskim poslancem, da jezik, kot ga pišejo, še ni prešel v življenje, v meso in kri ljudstva, da še ni postal ljudski/narodni jezik (Volkssprache), da je še umeten, sestavljen jezik (Kombinationssprache). Ce bi torej prestavljali govore v novejši slovenski umetni jezik, bi bilo itreba poskrbeti še za prevod v kranjski ljudski jezik, da bi ga ljudje res razumeli. Kdor je omikan, mu nemščina ni tuja, neomikanemu pa tudi s prevodom ne bo pomagano; ljudstvo pa prevodov ne zahteva.39 Rekel je, da je za enakopravnost narodov in jezikov, da pa je treba upoštevati tudi interese avstrijske skupnosti, »čeprav je slovanska, ,teži ta dežela z vsemi svojimi vitalnimi materialnimi in duhovnimi interesi k Avstriji, k Du­ naju, ne k Zagrebu, ne k Beogradu in Cetinju«. Dolžni smo gojiti vse vezi, ki vo^ dijo k Avstriji, na Dunaj, skrajna nacionalna stremljenja pa te.vezi trgajo, ker gojijo razlike in s tem morebiti, ne da bi se tega zavedali, pripravljajo za daljno bodočnost razpad avstrijske države.40 Države in dežele na narodnostni podlagi, (auf ethnographischer Basils, nach Rassen und Abstammungen) so v praksi nesmisel, v Avstfriji bi vodile do modernega preseljevanja narodov, do novega barbarstva. Kranj­ ska leži z vso etnografsko skupino Slovencev na nemškem kulturnem .ozemlju. »Njena omika živi in uspeva pod vplivom nemškega duha, nemške omike. Tako je bilo in tako je in, če Bog da, tako naj tudi ostane. Kar ima Kranjska blaginje, du­ ševnih dobrin, pravnih institucij in drugih prednosti, ki jo v njeno dobro razlikujejo od drugih slovanskih rodov, se mora zanje zahvaliti vplivu nemškega duha . . . To zna naš kmet prav dobro ceniti. Ve, da se ima prav tej omiki zahvaliti, da ima prednost pred vsemi slovanskimi rodovi, da se mu ni treba sramovati primerjave z nobenim. Nemški jezik je tu dota vsakega izobraženca, postal je splošno premo­ ženje, poleg deželnega jezika živi živahno življenje, daje našemu ljudstvu ključ do bogastev znanosti, ključ do zvez s svetom . . . Naj se blagozveneči, lepi deželni jezik kultivira, razvija, bogati, oblikuje, naj dobi svoje pravice v šoli, cerkvi in uradu: naj dobi krila za višji vzlet v idealni svet, toda pustite poleg njega veljati tudi nemščini v njenem pomenu, v njeni veliki nalogi, v njenem namenu tudi za to, deželo.« Skli­ ceval se je na Vodnika, Kopitarja, Zoisa, svojega nepozabnega učitelja Prešerna. Vego. »V interesu, v imenu in v dobro ljudstva tega nemškega kulturnega ozemlja ne smemo opustiti, dolžni smo ga ohraniti, moramo ga ohraniti.«4 1 3 ' Obravnave kranjskega deželnega zbora, seja 22. 1. 1863 (str. 60). Interpelacijo so podpisali poleg poslancev slovenske stranke (Bleiweis, Klemen«i£, Koren, Lokar, Lovro Toman, dekan Toraan; Vilhar Zagorec A. Zois) 5e poslanci veleposestva G. Auersperg, I. Kozler, Langer, J . Rudež in K. Wurzbach, iz mestne kurije Suppan in M. Zois, iz kmečke kurije K. Obresa in Mulley. 3 8 B. Požar, cit. delo, str. 43. 3» Castle, cit. izdaja 6, str. 191, 192. * Prav tam, str. 194. 4 1 Prav tam, str. 195, 196. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 '. 1987 - 2 291 V dragem govoru 12. februarja 1866 je nastopil Auersperg proti širjenju slo­ venščine v šolah. Poudarjal je razliko med slovenščino in nemščino, razliko med ljudskim jezikom in pravim kulturnim jezikom, drobižem za lokalni promet in zlat­ nikom za svetovnic promet. Za germanizacijo je dejal, da jo razume kot vplivanje nemštva na poplemenitenje, nravstvenost, omiko, višje znanje, vzgojo, in da zato lahko reče, da se je v tem ozira še mnogo premalo germaniziralo.4 2 Osnovni pogoj za enakopravnost se mu je zdela enaka sposobnost. Slovenščina pa v teni trenutku ni zmožna zamenjati nemščino.4 3 Slovenskih srednješolskih učbenikov je premalo, so tudi bolj poskusi kot učbeniki. Pri razpravljanju o tem je pokazal na dve knjižici prirodopisa za nižje gimnazije in realke, prevoda Pokornega Rastlinstva in Živalstva iz češčine, in dejal, da je za znanja in napredka željnega učenca »res žalostno, če mora v posesti obeh teh dveh knjig reči kot grški filozof: omnia méa mecum porto«.4 4 O tem delu govora se je kmalu razširila zgodba, da je prinesel Auersperg v deželni zbor v robcu vso slovensko literaturo. Tako so pisali nemški, pa tudi slovenski ča­ sopisi. Sukljeje dejal v državnem zboru, da slovenski narod Auerspergove hiperbole o revščini slovenskega slovstva ne bo kmalu pozabil.45 Auerspergovo govorjenje o umetnem, navadnim ljudem nerazumljivem, nerazvitem slovenskem jeziku je imelo v 60-titi letih na sebi še nekaj podobnega resnici — toda iste trditve so ponav­ ljali nasprotniki slovenskega naroda še pol poletja pozneje, ko je bil slovenski jezik že popolnoma razvit. ' , Ko je bila po padcu Schmerlinga sistirana ustava, ni kranjski deželni zbor spre­ jel niti Bleiweisovega predloga zahvalne adrese, niti Auerspergovega predloga pro­ testne adrese (11. 12. 1865). Nemška večina se je namreč razcepila na tiste, ki so ostali zvesti Schmèrlingovi smeri, in na oportuniste (zlasti uradnike), ki se. novi Belcredijevi vladi niso hoteli zameriti. Auerspergov, zadnji govor, zaključni (govor prvega šestletnega obdobja, je izražal splošno razočaranje nad-Belcredijem in.strah pred dualizmom in sta mu pritrjevali obe stranki, slovenska in nemška. Za druge splošne volitve januarja 1867 je bil Auersperg najprej predviden za nemškega kan­ didata v Ljubljani, ko pa ' je kranjska,deželna oblasil v teh zadnjih dneh Belcredijeve vlade nastopila 'proti njegovi kandidaturi, se je umaknil.4 6 28. 1. 1867 ga je.leo- benska trgovsko-obrtna zbornica izvolila v štajerski deželni zbor, ki mu. je pripadal do razpusta 1870. Po uveljavljenju dualizma je bil 29. 1. 1868 izvoljen za'pred- sednika prve avstrijske delegacije. Auerspergovi parlamentarni govori so bili skrbno pripravljeni in pretehtani. Kot so sodili poznavalci že tedaj, je imel več od njih tisti, ki j ih je bral, kot tisti, ki jih je poslušal, kajti govoril je spotikajoče, pretiho, slabo razumljivo.47 Od pretehtanih besed v javnih poslanicah in parlamentarnih govorih se precej razlikujejo Auers­ pergove izjave v zasebnih pismih prijateljem in somišljenikom. O »gospodih Slo­ vencih«, svojih nasprotnikih v kranjskem deželnem zboru 1861—1866 je napisal marsikatero težko besedo. Dolžil j ih' je barbarstva,4 8 imenoval jih je moderne turške tolpe duhovnih obrezancev in skopljencev.49 Leonu Thur.u je pisal, da so naši Slo venci učljive opice vaših Čehov, le da imajo po svojih g-ografsko bližjih rodovnih tovariših Črnogorcih skrit pohlep po nosiovih in ušesih nasprotnikov. Nedvomen talent se druži z močno dozo brutalnosti. Slovenstvo se mu je zdelo »v mejah na­ šega ljudskega življenja« (unseres volkstümlichen Lebens) upravičeno, izrazil pa je globoko prepričanje, da v dimenzijah, kakor ga hočejo napihniti nekateri ekstre- 42 Prav tam, str. 243, 244, 245. 43 Prav tam, str. 243. 44 Prav tam, str. 247. „ . . , . , , „ 45 Sukljetov govor v dunajskem parlamentu 27. 4. 1887 (glej op. 2) — Ivan Prijatelj: Janko Kers­ nik, njega delo in doba. Sešltek 1. Ljubljana 1910, str. 64. . , » . . , _ . -. * Melita Pivec-Stelè: Pisma grofa Antona Auersperga Karlu Dezmanu. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 11, 1930, str. 49. 47 Castle, cit. izdaja 1, str. CXXXIX. 48 M. Pivec-Stelè, cit. delo, str. 56. 49 Prav tam, str. 64. 292 V.MELIK: A.A. AUERSPERG,IN-SLOVENSKI NAROD mistig državnopravno in kulturnozgodovinsko nima nobenega .upanja na trajen uspeh in nobene bodočnosti.50, ', , " ' , . , * * . "".' ; , '/ •''' Mržnja med Auerspergóni in, slovensko "stranko^ ni 'zajela vseh medčloveških odnosov.. Znano je dopisovanje med Auerspergom in Josipom Cimpèrmanbm.51 Stri- tar pa je pisal C imperniami ó Auerspergu,'takole: »CMem možu'seni jaz svoje dni v družbi svojih rojakov, na Dunaji mnogo govoril. Dejal sem jim in mnogokrat po- navljal, da je to bila najveća, sramota in najveća kvar našemu ubogemu narodu, da so naši. ljubljanski veljaki se svojo breztaktnosftjo* surovostjo, neumnostjo in hu­ dobnostjo takega moža šiloma izrinili, iz svojega kroga. Saj komu je pa mogoče, da je, še tako toleranten, zborovati in občevati s tako zalego. To dejanje najbolje (ali najslabje) znači to.s trank«. Slinijo pa se ter roko^ ližejo tistim Wurmbrandom, Martincem in Thunom^ katerim je narodnost toliko pri serci,',kakor — Hermarinu in Costi! Vem sicer, da (ta mož nij naše kervi (ali sta mo'rda zadnja, dva imenovana?)' vem, da bi se nikoti ne bil navdušal za naše težnje in. prizadevanj e ter z'anjé kričal in ropotal pred slvetom. Ali — mož je naš rojak, m o ž j e čislan, sloveč po,vsej Evro­ pi,,mož je visoko izobražen,^svobodomiseln, plemenit, (po mišljenji,.ïn/dejanji., kâj po rodu!) Tega moža je bilo privabljati, tega moža je .bilo deržati^ zè'vsémi pošte- nimi, pripomočki, in da bi bil le sedel v našem zboru, da"bi le ne-bil naravnost na­ sprotoval slovenski stranki, da bi ji bil le.nagnen, dobrohoten (in. zakaj ne,'sâj je pravičen) — dovolj — samo to že bi nam bila velika pomoč pred 'svetom! Sa j je že poikazal svojo nagnenost do slovenskega naroda ter izkazal mu tudi čast pred sve­ tom dal '-prispevek tudi Aitersperg, vendar ni" hotel, d a ' b i ' bilo njegovo imê 'na 'seznamu darovalcev.- »Kdor je svoje poglede in skromne'moči namenil Velikim kulturnim* in ' človečan"- skim nalogam človeštva; kakor se uveljavljajo v našem stoletju, ne more in hoče služiti samo eni sami' narodnosti (Nationalität)"niti 'biti do 'katere sovražen. Iste' naloge''nastopajo mikrokozmično' "v* avstrijski zmedi narodov (Völkergewirr). ih tu je- njihovo' reševanje (toliko hvaležnejše kolikor, je 'obenem težje: O sredstvih in poteh do rešitve so najplemenitejše sile needine in 'razcepl jene'na'razl ične tabore. Na obeh straneh s« bojujemo m dokler traja boj, ne sme tudi najmiroljubnejši in naj spravi j ive j ši zapustiti prostora,'ki mu"je.biì nakazan. Tako tudi meni prepove- duje' določen političen decorum, da bi se. čeprav le navidezno, pokazal v taboru ki ni moj«.54 " ".' ' " '*" '" ' •*•- - ; : '• ; - -' - . Pred -Auerspergbvo' sedemdesetletnico' je", ljubljanski občinski'svet', ki. je W l tedaj nemško večino, 2. marca 1876 .sprejel posebno adréso,'.ki jo je sestavil''dr! Kees-' bâcher, in preimenoval Novi itrg v Turjaški trg (Auerspcrg rPlatž), 5 5 V nedeljo.9.,apri- la je delegacija,'ki so bili v njej Laschari kot župan, dr. Schrev kot zastopnik' Ûstâv-' nega društva., in T e r p i n k o t zastopnik .Filharmonične, družbe, v Gradcu izroči la adreso, zvečer pa je bil v Ljubljani banket ustavoverne' stranke' na' katerehVšo na-' stopili z zdravicami dr. Suppan, župan Laschan,'deželnVglavar Kaìtènègger.'deželni predsednik Widmann in drugi. Niti adresa niti govori še niso spuščali V nacionalno' problematiko — edina izjema pri tem je bil, kakor kaže, Dežmari.56. ' ' ' " Le pet mesecev po številnih počastitvah ob 70-letnici je Auersperg v Gradcu 12. septembra 1876 umrl. Na pogreb v Leskovec so prišli iz Ljubljane zastopniki m^2 CTÎmV^c-ïtât^ lJjP[Sm0 Z d n e 1 3 ' h lm} - A f f e n d e r C - d i e n tudi v pismu De*- 51 B. Požar, cit. delo, str. 75 — Radies, cit. delo, str. 159 ' " , - , £ ° s i p S t r l t a r : Zbrano delo. Deseta knjiga. Ljubljana 1957, str 47—48 " Prav tam, str. 433, 439, 442, 445. J I , •>• ta. 54 Radies, cit. delo, str. 165. -Ü faibacher Zeitung 3. 3. 1876. Slovenska Elana sveta sta glasovala proti • 56 Laibacher Zeitung 11. 4. 1876. ZGODOVINSKI ČASOPIS'41'. 1987 • 2' "- "' 293 občine', ustavnega društva, filharmonične-družbe in turnvéreina. V t e h ' d n e h - s o objavili, d a ' j e Auersperg v oporoki namenil obresti od obligacij zemljiške odveze in drugih podobnih vrednostnih papirjev v znesku 30.000 gld konv. veljave (toliko je bil dobil honorarjev za svoja pesniška dela) za štiri štipendije mladim ljudem, dvema s Kranjskega;'dvema's Štajerskega. Med Kranjci 'naj bi imeli prednost po­ tomci 'nekdanjih ' turnških podložnikov, med Štajerci pa Gradčani.5 7 Leta 1877* so zgradili blizu gradu mavzolej. Vanj so pokopali Auersperga,"potem še ženo in sina Teodorja.'Teodor j e 'umr l po padcu s konja v 22. letu starosti' (4. 5.--1881). Z njim je izumrla po Pankraciju iz 15. stoletja imenovana veja Auerspergov. Grad je po­ dedoval sorodnik Erwin Auersperg in ga 1903 prodal Kotniku z Verda in Lenarčiču z Vrhnike, pozneje pa je še večkrat menjal lastnika. Oprava delovne sobe, v kateri je živel pesnik, s knjižnico in raznimi drugimi predmeti je prišla v kranjski deželni muzej.5 7 3 . , Deset let po smrti, 3. junija 1886 so odkrili Anastaziju Grumi spominsko ploščo na vogalu pri križevniški cerkvi. 'Političen položaj "je-bil • zdaj čisto drugačen kot pri prejšnjem slavju: na vladi je bil Taaffe, v. parlamentu slovanska in nemško- konservativna večina, kranjski deželni predse'dnik je bil Slovenec baron Winkler Kranjski-deželni .zbor in ljubljanski, občinski svet sta- imela slovensko.,večino.; Pri­ reditev je zdaj organiziral Laibacher deutscher Turnverein. Odličnih gostov ifi prèdst'aynikoyjoblasti'1 na prireditev ni bilo: Prišli so celjski in mariborski Nemci. Slovenski obëinskLsvet'ni hotel prevzeti plošče y varstvo. Zborovalcem pri'odkritju, plošče, pri poti v,.tivolsko Svicarijo. in pri. večerni, slavnosti v ,Kazini j je bila po­ trebna policijska/ žandarmerijska in vojaška zaščita. 'Pred kazino'in drugod zbrana razburjena množica" jih je motila s kričanjem in žvižganjem. Izgredi so 'pomenili' tudi. slovenski'odgovor',na incidente v Celju nekaj/.pred, tem. Nemško'opozicijsko nacionalno časopisje se je o dogodku zelo razpisalo..5.-junija je poslance Menger interpeliral Taàffejavkot'notranjega ministra in ljubljanski občinski svet je sestavil- zä Taaffe j a spomenico o' celotni zadevi.58 Pozneje so govorili o proslavi in sloven­ skih, demonstracijah*.še v deželnem in državnem zboru. Kakor jé ' rekel Suklje y državnem zboru, so Hoteli Nemci pokazati, da je Ljubljana nemško mesto, sloven­ sko prebivalstvo pa je menilo, da mora odgovoriti s projtidemonstracijo.59 Zlasti radikalnejša struja slovenske stranke je videla v Auerspergu strastnega'sovražnika »našega,naroda, čegar jezik je večkrat smešil in sramotil«,60 moža, »kateri je toliko zalega "storil našemu narodu«*,61 v prireditvi pa »demonstrativno izzivanje ogromne večine slovenskega prebivalstva ljubljanskega mesta«.6 2 Josip Vošnjak je rekel v deželnem'zboru,'da" niso postavili' spomenika Auerspergu kot pesniku, ampak'kot politiku,' »politik" Auersperg p a ' j e Slovence v tej zbornici zasramoval in bil hud nasprotnik'našega naroda«.6 3 Deželni predsednik Winkler je poudarjal, da slovenske demostracije jniso .veljale; proslavljenemu, pesniku, temveč osebam,, ki so proslavo priredile.64 Nekaj dni po aferi pa je Slovenski Narod prinesel pomirjujoč članek, v katerem je ugotavljal, da so Nemci š' prireditvijo pokazali svojo nemoč' in da »sinemo brez skrbi prezirati malenkostno ploščo, J n to toliko bolj, ker je sedaj posvečena.spominu,mrtvega moža,, kojega ime je mej pesniki sloveče-in kojega ime je združeno v nekoliko z imenom največjega našega pesnika Franceta Preširna. Naj v 'mini počiva Anasjtazij Grün v zemlji slovenski in naj v miru stoji njegova spo­ minska plošča na zemlji slovenski!«.65 Vendar je bil spomenik še pozneje mnogo- ' " Laibacher Zeitung 15. 9. 1876. 5 7 1 Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana 1982, str. 491 — Carniola NV 1, 1910. str. 175. 5 8 Slovenski Narod 4, 5, 7, 12, 15. 6. 1886, Slovenec 2, 7. 6. 1886, Laibacher Zeitung 4. 6. 1886. Veliko drugih poročil je navedeno v bibliografiji, navedeni v op. 1 (št. 1420, 1421). s ' Stikljetov govor v dunajskem parlamentu 27. 4. 1887 (glej op. 2). 6 0 Slovan 1. 6. 1886 (str. 173). 4 " Slovan 15. 6. 1886 (str. 189). . , « Slovan 1.'6. 1886 (str. 173). 6 3 Obravnave kranjskega deželnega zbora 26, str. 107 (seja 30. 12. 1886). 6 1 -Prav tam, str. 105, 110. 65 Slovenski Narod, 7. 6. 1886. 294 V. MELIK:.A: A. AUERSPERG IN SLOVENSKI NAROD krat pomazan s tinto in objekt protinemških demonstracij. Po prvi svetovni vojni pa je le za teden dni preživel spomenika Franca Jožefa in Radetzkega. Odstranili so ga 6. januarja 1919.66 Auersperg je pripadal nemškemu in slovenskemu svetu. Bil je navezan na našo zemljo, svojo domovino, na sivoje slovensko in nemško okolje in tradicije. Pod pritiskom vedno ostrejših in zahtevnejših narodnih gibanj, nemškega in slovenskega, se je moral, kakor mnogi drugi v podobnih prilikah, odločiti samo za eno stran. Kaj drugega je bilo komaj mogoče. Ko>t nemški pesnik je izbral nemško pot, ta pa ga je v šestdesetih letih dokončno pripeljala v spor s slovensko stranko. • Z u s a m m e n f a s s u n g < i i - A. A. AUERSPERG UND DIE SLOWENEN Vasilij Melik " : ' i, . ' Graf Anton Alexander Auersperg war Sammler, Übersetzer und Herausgeber slowenischer Volkslieder und einer der führenden Persönlichkeiten der deutschen Partei in Krain. Somit gehört er seinem Werk nach sowohl in die deutsche/öster­ reichische als auch in die slowenische Geschichte und Literaturgeschichte. Wie Eduard Castle und Ivan Prijatelj schrieben, hatte »Auerspergs Stellungnahme wider die sprachlichen Politiker zur Folge, daß sein Name unter den Slowenen jahrzehn­ telang nur mit tiefer Erbitterung genannt wurde, daß auch sein literarisches Ver­ dienst um das slowenische Volk fast völlig in Vergessenheit geriet«. • Als er volljährig wurde, übernahm Auersperg die Leitung des Großgrundbesitzes Thurn am Hart. Wirtschaftlich hat er ihn zum Erblühen gebracht, doch als strenger Eintreiber von Verpflichtungen hat er sich bei seinen Untertanen sehr unbeliebt ge­ macht. Ein übles Verhältnis zu den Bauern warfen ihm weltanschauliche (Sebastian Brunner) und nationale Gegner (Janez Trdina) vor. 1843 und 1844 spielte Auersperg eine wichtige Rolle in der Aktion des krainischen Landtags, als sich, dieser über eine Grundsteueranhebung beschwerte. Auch in den sechziger Jahren setzte er sich im Herrenhaus des Reichsrates und im krainischen Landtag für finanzielle Belange Krams ein- Im Jahre 1848 führte er eine Polemik mit Slovenija, dem Verband der Wiener Slowenen, über die Wahlen in die Frankfurter Nationalversammlung. In Ljubljana wurde er zum Abgeordneten gewählt, doch verließ er Frankfurt bereits im Juli und im Herbst wurde sein Rücktritt im Parlament bekanntgegeben. Im Vor­ wort zu »Volkslieder aus Krain« schreibt er, es stehen auf dem Heimatboden unserer wort zu »Volkslieder aus Krain« schreibter, es stehen auf dem Heimatboden unserer Lieder Germanismus und Slavismus.. . im Kampfringe sich gegenüber, beide Rich­ tungen vertreten durch Eingeborne, je nachdem bei den einen die tief wurzelnden Einflüsse germanischer Kulturelemente, bei den andern die neu erwachten Ideen politisch-nationaler Staatenbildungen maßgebend überwiegen. In diesen Jahren drückte er mehrmals den Glauben an die Zukunft des slowe­ nischen Volkes aus, meinte jedoch, daß unser Volk noch ein, vielleicht kurzes Lern­ stadium durchzumachen habe und daß es hierbei der deutschen Bildung nicht werde entbehren können. In diesem Sinne sah er die Mission des Germanentums auf sla­ wischem Boden als eine zwar unabwendbare, aber ersprießliche, jedenfalls aber als eme vorübergehende, deren erfüllter Zweck zugleich ihre Auflösung bedingte ' 1860 vertrat Auersperg Krain im verstärkten Reichsrat, doch setzte er sich in seiner Rede " J ™ * " L d i e s l o w e n i s c h e n Wünsche ein. Im Krainer Landtag, dem er in den Jahren 1861—1866 als Abgeordneter des Großgrundbesitzes angehörte, trat er vor allem am 28. Januar 1863 und am 12. Februar 1866 gegen die slowenische Partei auf Er betonte ' Krain hege »mit der ganaen ethnographischen Gruppe der Slovenen auf deutschem Kulturgetuete Seme Bildung lebt und gedeiht unter dem Einfluß des deutschen Geistes, der deutschen Bildung. So war und ist es, und will es Gott, so soll es auch bleiben.« In seiner Priyatkorrespondenz bezeichnet er »die Herren Slovenen« als »mit den modernen Turkenhorden geistig Be- und Verschnittene« und als »Affen der Czechen« Der zwischen Auersperg und der slowenischen Partei bestehende Haß erfaßte jedoch nicht alle zwischenmenschlichen Beziehungen, was uns der Briefwechsel zwischen 66 Kronika slovenskih mest 1, 1934, str. 75. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 • 2 295 ihm und Josip Cimpermaiï und das Urteil "Josip Stritars bezeugt. Zehn" Jahre nach Auerspergs Tod entdeckte der Laibacher deutsche Turnverein eine Gedenktafel an Auerspergs Geburtshaus, doch mußte die Teilnehmer der zu diesem Anlaß stattfin1 denden Versammlung wegen slowenischer Demonstrationen unter polizeilichen und militärischen Schutz gestellt werden. Slovenski narod schrieb zwar in einem ver1 söhnenden Artikel,'die für Anastasius Grün errichtete Gedenktafel möge in Frieden auf slowenischem Boden stehen, das Denkmal wurde jedoch noch oft zum Objekt deutschfeindlicher Demonstrationen und wurde nach dem 1. Weltkrieg, beseitigt. Auersperg gehörte der deutschen und der slowenischen Welt an. Er war seinem »sla- vischen Geburtsland Krain« verbunden, seiner slowenischen und deutschen Umwelt und deren Traditionen. Unter dem Druck immer schärferer und anspruchsvollerer nationalen Bewegungen, der deutschen und der slowenischen, mußte ; er, wie viele andere unter ähnlichen Verhältnissen, sich für eine Seite entscheiden. Als deutscher Dichter wählte er den deutschen Weg, und dieser brachte ihn in den sechziger Jahren endgültig in Gegensatz zur slowenischen Partei. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, YU-61000 Ljubljana, Trg osvo- boditve 1 Od leta 1960 izdaja revijo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (PZDG), ki je doslej izšla v 25 letnikih (1964 ni izšla). Leta 1986 se je preimenovala v Prispevke za novejšo zgodovino. Revija objavlja razprave, članke, historično dokumentacijo, poročila o simpozijih, knjižna poročila in recenzije, različne bibliografije in tekočo bibliografijo sodelavcev in­ štituta. V prvih letih izhajanja je bila revija izrazito usmerjena" v zgo­ dovino naprednega delavskega gibanja in NOB, vedno bolj pa je širila krog svojega objavljanja tudi na širša področja slovenske zgodovine. Zdaj lahko rečemo, da je to revija za novejšo slovensko zgodovino. Uredništvo se trudi, da bi bila revija pestra, kvalitetna in sodobna. V letniku 1985 naj posebej opozorimo na razprave o fojbah v Julijski krajini, na steno- grafski zapisnik seje IOOF iz leta 1950, na pregled javno publiciranih stališč KP STO in KPI dò londonskega memoranduma iz 1954, kot tudi na razpravo o programu Zedinjene Slovenije v letu 1848 in oblikovanju slo- venske nacionalne države leta 1918 ter ne nazadnje na bibliografijo revije Pod lipo. • . ' Prilagamo seznam še dostopnih letnikov in cene zanje, pri čemer opo­ zarjamo, da sta letnika 1962 in 1973 že razprodana, nekaj letnikov pa je že skoraj razprodanih. Revijo lahko naročite pri založbi Partizanska knjiga, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 13, kupite pa pri vsèh slo- venskih knjigarnah. PZDG 1960/1 — 12 din PZDG 1975/76 — 270 din PZDG 1960/2 — 12 din PZDG 1977 — 170 din PZDG 1961/1-2 — 12 din PZDG 1978/79 — 150 din PZDG 1963/1-2 — 25 din PZDG 1980 — 220 din PZDG 1965/1-2 — 25 din PZDG 1981 — 250 din ч PZDG 1966/1-2 — 36 din PZDG 1982 — 900 din PZDG 1967/1-2 — 36 din PZDG 1983 — 900 din PZDG 1968/69, 1-2 — 50 din PZDG 1984 — 1900 din PZDG 1970/1-2 — 50 din PZDG 1985 — 3000 din PZDG 1971/72 — 100 din PNZ 1986 — 4500 din PZDG 1974 — 200 din 296 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 ч - SLOVENSKA MATICA, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve' 7,c med drugimi svojimi .publikacijami zalaga in članom Zveze zgodovinskih društev Slovenije hudi po svojih članskih cenah tudi '" -J "•• • Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 1/1971 — 4500 din. Vsebina: Zmago Bùfon'— Naravoslovje v slovenskem narodnem'prebu- J jànju,.'Lavo Cermelj —V Fizik .Nace Klemenčič „(1853—1901), Vladimir ; Murko —( Staro'in, novo ó življenju in delu Josipa Ressla, Franc Minafik — Ptujske'lekarne, lekarnarji.in njihove hiše, Ante Stefahčič — Kratek pregled zdravstvenega nadzorstva živil nekoč in danes " s ' posebnim po-' udarkom na Sloveniji; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2/1974 — 4500 din. .Vsebina: Vladimir Murko — Starejši slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski kulturni zgodovini — astronomi, Milko Matičetov — Zvezdna imena in izročila o zvezdah med Slovenci, France Adamič — Naš prispevek k razvoju genetike in žlahtnjenja rastlin, Zmago Bufon — Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju II ; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 3/1975 — 4500 din. Vsebina": Drago Mušič in Janez Baus — Življenje in delo J. M. Žagarja (Sagarja), Peter Borisov — Sto dvajset let od ustanovitve naravnega zdravilnega zavoda na Bledu, Velimir Zavrnik — Mariborski tekst na­ potkov mojstra Albranta za zdravljenje konj; " ' ' ". ' . - • • . . . . . . . . - T . v i . . ' . , . ',.• Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 4/1979 —.4500 din. Vsebina :; Janko Pučnik — Razvoj vremenoslovja na Slovenskem, Zmago Bufon —-'Ivan Žiga Popovič kot naravoslovec in rodoljub, Karel Baje — Ivan Žiga Popovič predhodnik oceanografije, Franjo Sevhik — Zagarstvo ha'Slovenskem, Jože Maček — Izbruh in širjenje krompirjeve plesni na Kranjskem v. 19. stoletju, France Adamič — Stoletnica rojstva profesorja 'idr. Frana Jesenka.. • ,-' , + • • - • " * ' . ^ * " Zbornik'za 1 zgodovino naravoslovja in tehnike 5—6/1981 —.4700 din.. ' ; ~ ! . u . • i . • : . •: - Л - - << * Vsebina: France Habe, Andrej Kranjc — Delež Slovencev v speleologiji, Eman Pertl —.Prv i slovenski zdravniki v Mariboru, France Adamič\— Razvoj agrotehničnih znanosti na Slovenskem, Srdan Turk — Masivne in lesene' konstrukcije "na Slovenskem, Srdari Turk — Mihael tStrukel (Štrukelj) prvi redni univ.profesor med slovenskimi gradbeniki, r-••• • Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 7/1983 — 4800 din. ' • ' Bleiweisov zbornik s prispevki Boga Grafenauerja, Vasilija Melika, Pe­ tra Vodopivca, Franca Rozmana, Franceta Adamiča, Srdjana Bavdka, Milana Dolenca, Janeza Batisa, Petra Borisova, - Bojana Stiha,, Martine Orožen, Dušana Moravca, Staneta Grande, Velimirja Gjurina,', Stefana Barbarica in Mirka Kambiča. "»' ' « •' \ ' . f c r v i Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 8/1985 — 490Ó din. : " ° ^ Vsebina: Anton Ramovš, Vanda Kochanovsky-Devidé — Marko';Vincenc Lipoid (1816—1883), prvi slovenski geolog, Janez Strnad — ' • • ' : - i \ • i ' i '„ ' .»i ' ; ' > . • i > > - i i « . - ' • • • « • i . ' " . , » , - . • i , j l . Skoraj nemogoče se je znajti, v »blodnjaku definicij«, ki zadevajo pojmovno pod­ ročje, jezika, in naroda/Vendar pa naszgodovinska izkušnja uči, da se dejstva etiiič- nega sožitja lahko i spreminjajo v dojemljivih časovnih obdobjih. Drastičen primer je skupina okrog 100.000 oseb, ki se jé leta 1910 na območju poznejše Slovenije,opre­ delila za nemščino kot občevalni jezik. Enakopravnost je pri etničnih vprašanjih mit, kajti »nacionalne« idejeslonijô na prepričanju o i lastni kolektivni premoči: Dokler - je 'mogoče to.prepričanje v od- nosuVdo drugih'skupin brez težav uveljavljati,' ga. ni treba potrjevati, in ostaja kot ideja .neranljivo. Kakor hitro se mora neka etnična skupina kot pogoj za udeležbo v političnem življenju-pustiti1 preštevati^(kolektivno v narodnostni statistiki ali pa posamično v.narodnostni opredelitvi: pred sodiščem^ v šoli ali v narodnem katastra), postane odvisna od celotnega političnega1 sistema,-v katerem je .nastala... . ,.>i :, • . Praviloma se pri tem pojavlja krilatica o »nacionalnem posestnem stanju«,2 ki ni isto kot številčna navzočnost neke narodne skupine, temveč —'-kakor je za nemško na'rodno"skupirio v.habsburškimonarhij i izvajal statistik Heinrich' Rauchberg —.ob­ stoja v »težavnosti, sprijazniti še z golim preštevanjem, ne "da bi se pri tem'skupina tehtala po'svojem' zgodovinskem položaju, po gospodarskih' in kulturnih dosežkih ter političnem pomenu«.3 Staroavstrijska narodnostna statistika je to upoštevala tako, da je postavljala vprašanje o »občevalnem jeziku«, kajti izsledki iz vprašanja o je­ ziku »navadnega občevanja« so dosti bolj k a z a l i n a družbeni pomen posamezne na­ rodnosti kot pa" na'njerio'številčno navzočnost.4 Kot dodatni statistični material mo­ remo pritegniti'še šolske statistike; volilne izide, poklicne'statistike in pa razmerje med rojstnim krajem, domovinsko pravico ter obéevalnimî jezikom; ' . .. «ti . ' . V dvàjsetem.'stòlètjù je .pri etničnih konfliktih samo po sébi umevn'o,"daJe,šte­ vilčno razmerje-med zadevnimi skupinami odločilnega pomerta. Številke in statistike so orodje moči, moja izvajanja.pa naj pokažejo, da so y Cislitvaniji s temi orodji zelo skrbno; ravnali. Poleg pomena, ki" ga očitno ima v zgodovini številčnost neke skupine za-fizično izvrševanje oblasti, velja v demokraciji število kot počelo za legitimiranje skupinskih interesov.5 Kot posledica družbenih sprememb — narodne 'emancipacije • — • ' . ' 1 K • problematiki pristopa k raziskovanju nacionalizma opozarjam na knjigo Monika Glettler, Na­ tionalismus und Nationalismusforschung., V: Kärntens Volksabstimmung 1920. Wissenschaftliehe Kontro­ versen und historisch-politische Diskussionen anläßlich des internationalen Symposions Klagenfurt 1980, izdal Helmut Rumpier;(Klagenfurt 1981)'14—28; nadalje Wolf Dietrich Behschnitt, Nationalismus bei'Ser- ben und Kroaten 1830—1914. Analyse und Typologie der nationalen Ideologie (München 1980). ~г Primerjaj' Heinrich Rauchberg, Der nationale Besitzstand in Böhmen. 3 deli'(Leipzig 1905);'Bert­ hold Sutter, Die politische, und rechtliche Stellung der Deutschen in Österreich 1848 bis 1918 V- Die Habsburgermonarchie''1848—1918, Bd. III: Die'Völker des Reiches,-1. Teilband (Wien 1980) 240—271 305—317. »••• ' x t"*.;: < . . • _• t - -.. > i. -,. < ,,,..'• 3 Heinrich'Rauchbérg, Die Bedeutung-der Deutschen in Österreich. V: Jahrbuch der Gehe-Stiftung 14 (1908) 7. Opozoriti je trebä'na paralelni razvoj v aktualni diskusiji okrog vprašanja participacije na politični moči v Južnoafriški republiki. •" ' ' • . -! i . 4 Kot obširen prikaz političnih in;socialnih:razmer v času staroavstrijskega ugotavljanja jezika pri­ merjaj Emil Bris, Die Umgangssprachen in Altösterreich zwischen Agitation und Assimilation. Die Spra­ chenstatistik in den zisleithanischen Volkszählungen 1880 bis 1910 (Wien—Köln—Graz, 1982). 5 V demokraciji.se manjšinske, skupine ^srečajo z načelom oblasti številčne večine. Theodor Veiter v.idi v tem dialektično napetost: >Kar, je v narodno homogeni "državi z" odgovarjajočo ustavo neproblema­ tično (možnost zamenjave večine pri. volitvah); postane tam, kjer. obstajajo etnične manjšine, ki nikoli ne morejo' postati večina',' izrazita nepravičnost.« Theodor Veiter, Nationalitätenkonflikt und Volksgrup­ penrecht im 20. Jahrhundert ( = Ethnos 15/1, München 1977) 5. Poleg možnosti,' da sporne nazore direktno zatre s fizično in-psihično silo,-se : je demokracija že v svojih začetkih v Habsburški monarhiji fakazala kot,možen, instrument pri izrinjanju etničnih skupin v trajni manjšinski položaj, v katerem so lahko vedno preglasovane. Primerjaj Johan Galtung, Strukturelle Gewalt. Beiträge zur Friedens- und Konflikt­ forschung (Reinbek bei Hamburg 1975) 109. 298 E. BRIX: ŠTEVILČNA NAVZOČNOST NEMSTVA . . . in modernizacije6 •— se je v Habsburški monarhiji v drugi polovici 19. stoletja začelo zanimanje javnosti osredotočati na številčno osnovo narodnega vprašanja.7 Nemštvo je v južnoslovanskih kronovinah Cislitvanije obsegalo po podatkih štet­ ja leta 1910 vštevši Spodnjo Štajersko8 okrog 128.000 oseb.9 To število, ki pomeni v obravnavanem obdobju vrhunec, je zajemalo nemške jezikovne manjšine na Spod­ njem Štajerskem, Kranjskem, v Trstu, Istri, na Goriškem in Gradiščanskem ter v Dalmaciji. Na mejnem jezikovnem območju Spodnje Štajerske je znašal delež prebi­ valstva z nemškim pogovornim jezikom okrog 13 % vsega prisotnega domačega pre­ bivalstva. V ostalih predelih je znašal med 0,49 % v Dalmaciji in 6,21 % v Trstu. Južno od slovensko-nemške jezikovne meje1 0 so bila težišča naselitve z nemškim po­ govornim jezikom zlasti deželna glavna mesta (Ljubljana, Trst, Gorica), druga važ­ nejša mesta (Maribor, Celje, Ptuj, Pulj) in kočevski jezikovni otok. V nekdanjih naseljih z nemškim pogovornim jezikom (Sorica, Nemški Rut, Bitnje) je bila že sredi 19. stoletja opazna le še šibka identifikacija s poreklom na nemškem jezikovnem prostoru.1 1 • -i gtf? Naše poznavanje etničnih naselitvenih razmer teh območij po letu ,1,948 sloni v prvi vrsti na izidih ugotavljanja občevalnega jezika pri štetjih prebivalstva od. le ta 1880 do 1910. Na razpolago imamo tudi rezultate ankete, ki so jo izvedli leta 1846 pod vodstvom statistika .Karla Czoerniga po »etnografskem principu«, kar je pome­ nilo, da so upoštevali le jezik večine prebivalstva nekega kraja kot etnično značil­ nost.1 2 Do leta 1880 so uporabljali izključno te podatke.1 3 >' . ••>.» Nekatera števila, ki so jih dodatno ugotovili po zasebni poti (s cerkvene strani; ugotavljanje števila sonarodnjakov po narodnoobrambnih organizacijah), imajo vsako svoj namenski značaj, ki ga ni mogoče preverjati. Ne moremo jih primerjati z izidi štetja prebivalstva niti kar zadeva način štetja, niti kar zadeva vprašalniće, pa tudi ne po obsegu in zadanem cilju.14 4 Danes pa procesi modernizacije v mnogih deželah tretjega sveta zastirajo pogled na etnične pro­ bleme, ki v tem razvojnem procesu veljajo kot ovira. 7 Primerjaj Gary B. Cohen, The Politics of Ethnic Survival: Germans in Prague, 1861—1914 (Prin­ ceton, New Jersey 1981) 86. Pri bogati znanstveni in neznanstveni literaturi o slovensko-nemški jezikovni meji in o nemštvu južno od Alp opozarjam na podatke v: Die Habsburgermonarchie 1848—1918 Bd. III: Die Völker des Reiches 1. Teilband (Wien 1980) 33—410; Hans-Ulrich Wehler, Nationalitätenpolitik in Jugoslawien. Die deutsche Minderheit 191S—1978 (Göttingen 1980); Stefan Karner, Die Abtrennung der Untersteiermark von Österreich, 1918/19. ökonomische Aspekte und Relevanz für Kärnten und die Steier­ mark. V: Kärntens Volksabstimmung 1920. Wissenschaftliche Kontroversen und historischpolitische Di­ skussionen anläßlich des internationalen Symposions Klagenfurt 1980, izdal Helmut Rumpier (Klagenfurt 1981) 254—296; Handwörterbuch des Grenz- und Auslandsdeutschtums Bde. 1—3 (Breslau 1933—38) ; Wil­ helm Winkler, Statistisches Handbuch des gesamten Deutschtums (Berlin.1927). 8 V spodnještajerskih okrajih Maribor-mesto, Ptuj-mesto, Celje-mesto, Brežice, Konjice, Ljutomer, Maribor-okolicà, Celje-okolica, Ptuj-okolica, Slovenjgradec se je leta 1910 67.825 oseb opredelilo k nem- škemu ;občevalnemu jeziku. Glej: österreichische Statistik N. F. 1. Bd., 1. Heft (Wien 1912); Winkler, Statistisches Handbuch, stran 98. »Številke povzete po: Österreichische Statistik Bd. 1, 2. Heft (1882); 32, 1 (1892); 63,. 1 (1902) in N. F. 1. Bd., 1. Heft (1912). 10 Grafične upodobitve jezikovne meje najdemo za izide iz leta 1846 pri Karlu Czoernigu in na jezi­ kovni karti Petra Kozlerja iz leta 1853; za izide štetja iz leta 1900: Richard Pfaundler, Die deutsch-slo­ wenische Sprachgrenze in Steiermark. V: Deutsche Erde 6 (1907) 42—48, z jezikovno karto Štajerske; na podlagi štetja iz leta 1910, z izidi štetja leta 1910: Max Schmidt/Walter Neumann, Eine Karte der stei- rischen Sprachgrenze. V: Deutsches Archiv für Landes- und Volksforschung 1 (1937) 720—733; pa tudi Peter Urbanitsch, Sprachen- bzw. Nationalitätenkarte der österreichisch-ungarischen Monarchie (s ko­ mentarjem, Wien 1980). 11 Med bogato literaturo o jezikovnih otokih opozarjam na delo Karl Friedrichs, Versunkene deut­ sche Sprachinseln in Krain. V: Mitteilungen der Akademie zur wissenschaftlichen Erforschung und zur Pflege des Deutschtums, letnik 1935, zvezek 1, 73—83; Karl Czoernig (mlajši), Die deutschen Sprachinseln im Süden des geschlossenen deutschen Sprachraumes (Klagenfurt 1899); Wilhelm Baum, Reste deutscher Sprachinseln in Slowenien. Ein Beitrag zur Verständigung der Völker. V: Die Brücke (1980) 49—55. 12 Po Bogo Grafenauer, Czörnigova etnografska statistika in njena metoda. V:" Razprave. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovino in društvene vede 1 (Ljubljana-1950) str. 162, leta 1846 niso spraševali po etničnem poreklu, temveč po jeziku, ki ga je prebivalstvo govorilo. 13 Primerjaj Leopold Waber, Die zahlenmäßige Entwicklung der Völker Österreichs 1846 bis 1910. V: Statistische Monatsschrift N. F. 20 (1915) 589—721. Peter Urbanitsch, Die Deutschen in Österreich. Statistisch-deskriptiver Oberblick. V: Die Habsburgermonarchie 1848—1918, Bd. III: Die Völker des Reiches 1. Teilband (Wien 1980) 35 sl. Brlx, Die Umgangssprachen in Altösterreich, str. 71 si:, 74—77. 14 Slovenska zgodovinska znanost opozarja na pomen Številk iz leta 1846, v katerih se še ne odraža asimilacija. Tako Grafenauer, Czörnigova etnografska statistika, str. 117—164; isti, Teorija in praksa ljud­ skih štetij na Koroškem od srede 19. stoletja do konca 1970 (V: Hfctorfjski zbornik 29/30 (1976/77) 549— 565. - . . . /. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 -. 1987 - 2 , - -j 299 Moja izvajanja slonijo na številkah iz let .1846, .1880, 1890 in 1910. Seveda ne moremo izidov iz leta 1846 brez nadaljnjega primerjati s tistimi od leta 1880 naprej. 1 5 V imenu slovenske zgodovinske znanosti je Bogo Grafenauer že leta 1950 opozoril na Czoernigove ankete za južnoslovanski prostor.1 6 Kljub "mnogim razločkom y primer r javi š poznejšimi štetji prebivalstva (spraševali niso posamično, jezik ni bil jasno definiran, šteli so tujce, Žide so navajali ločeno)', nudijo številke iz' leta 1846 podobo nemške navzočnosti v času, ko še niso poznali narodne agitacije in asimilacije ob zbi­ ranju statističnih podatkovl17 To je, grobo rečeno, vedlo do tega, da je bil odstotni delež nemštva na Kranjskem tedaj višji kot pri poznejših štetjih", ko se je slovensko narodno gibanje utrdilo* medtem'ko je bil na Spodnjem'Štajerskem, Primorskem in v Dalmaciji delež Nemcev leta 1846 nižji kot pri ugotavljanjih občcvalnega jezika, katerih.izidi so govorili v pfid predstavam o »ofenzivni« vlogi nemštva na južni jezi- kovni meji. ,jŠtevilčne,moči Nemcev,na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem, Primorskem' in v Dalmaciji.sredi minulega stoletja^ni mogoče točno rekonstruirati.1 9 Na podlagi obsto­ ječih in v literaturi, objavljenih seznamov lahko sklepamo, da jih je bilo približno 100.000. V/procentih je takó ostalo številčno razmerje med Nemci in Slovenci na teh območjih,do_ konca habsburške monarhije skorajda nespremenjeno.2 0 Od treh možnih faktorjev, pri .spremembi nacionalne strukture prebivalstva — razločki v naravnem gibanju prebivalstva, selitve in asimilacija — je faktor lastne zavestne asimilacije posameznika vplival šele na izide štetja.leta 1880. Isto velja;tudi za statistične pona- redbe iz političnih nagibov. _^ , . i • Leto 1880-pomeni osrednji datum, tako za narodnostno statistiko, kot za staro- avstrijsko notranjo politiko nasploh. »For forms of Government let'fools contest, Whate'er is best administer'd is best«.21 To, kar je Alexander Pope opominjajoče formuliral sredi 18. stoletja v spomin na revolucionarne zmede v Angliji v 17. sto­ letju, je veljalo kot ideal tudi liberalnemu meščanstvu stare'Avstrije, zlasti po letu 1867. Na kratko povedano' velja stavek: Zlasti kar zadeva zahtevena podlagi narodne solidarnosti, je prevladoval namen, nadomestiti politične' odločitve in1 ustavne refor­ me ž upravnimi akti.2 2 Tak upravni akt je tudi preštevanje ljudi. Pri narodnostnih vprašanjih pa imajo statistike vedno tudi politično dimenzijo.23 Vstaroavstrijski na­ rodnostni statistiki je jasno razvidna tako politična perspektiva kot tudi upravna potreba.2 4 . .... • V nadaljnjem bom poskusil osvetliti vprašanje številčne navzočnosti nemštva v južnoslovanskih kronovinah Cislitvanije< iz petih zornih kotov, ki naj bi na podlagi primerov z nemško-slovenske jezikovne meje oziroma z nemških »jezikovnih,otokov« na južnoslovanskem jezikovnem območju prikazali probleme narodnostne statistike. 15 K različni ocenitvi izidov iz leta 1846 primerjaj Waber, Die 'zahlenmäßige Entwicklung der Völker, str. 597—612; Urbanltsch, Die Deutschen in Österreich, str. 35 si. [ 1 6 Grafenauer, Czörnigova etnografska statistika,' str. 117—164. 1 7 K številčnemu razumevanju jezikovnih skupin prim. Gero Fischer, Das Slowenische in Kärnten. Bedingungen der sprachlichen Sozialisation! Eine 'Studie zur Sprachenpolitik (Wien 1980), str. 131—133. 18 Prim. Hugo Hantsch, Die Nationalitätenfrage im alten Österreich. Das Problem der konstruktiven Reichsgestaltung ( = Wiener Historische Studien, 1. Teil, Wien 1953) 29. i i-- t " Manjkajo precizni statistični podatki .o nemštvu v Dalmaciji. Za Primorsko imamo na razpolago različne-številke;- prim. Waber, , Die ; zahlenmäßige Entwicklung der Völker, str. 622; kakor tudi Karl v. Czoernig (mlajši). Die ethnologischen Verhältnisse des österreichischen Küstenlandes nach dem rich- tiggstellten Ergebnisse der Volkszählung vom 31. 12. 1880 (Triest 1885). - 2 0 Wilhelm ! Hecke, Volksvermehrung, Binnenwanderung t und Umgangssprache in den österreichi­ schen Alpenländern und Südländern. V: Die Nationalitätenfrage im alten Osterreich, str. 29. ' 2 1 Alexander Pope, An Essay on Man: Epistle I I I , 303. V: The.Oxford Anthology of English Lite­ rature, izd. Frank Kermode in John Hollander, I, (New York—London—Toronto 1973) 1896. 2 2 Primerjaj Harald Bachmann, Zisleithanische Gesellschaftsentwicklung und deutschböhmische Frage. Staatliche und staatsfreie Sphäre im Hinblick auf die nationale und soziale Ideologie. V: Bohemia 12 (1971) 234... ' " . . . . • • . ! a Zelo prodirljivo pr i ,Rainer Münz, Wer zählt die Sprecher, nennt die Namen? Zehn Thesen zur Problematik von Volksgruppenzählung und Minderheitenfeststellungen. V: Demographische Informationen (1982) 36. 2 4 Staroavstrijskemu uredništvu ni bilo treba upoštevati pojma »asimilacija«, ki se je nahajal v praznem pravnem prostoru. O Czoernigu pravi Friedrichs, Versunkene deutsche Sprachinseln in Krain, Str. 83, da je odi nekega mladega političnega uradnika v okrajnem mestu v bližini Sorice, ko mu je omenil, »da bi bilo treba nekaj storiti za ohranitev nemštva v Sorici, dobil odgovor, da bi to bilo rovarjenje!« 300 E.BRIX: ŠTEVILČNA NAVZOČNOST NEMSTVA . . . 1. Zakaj so preštevali? i : »Statistike ne potrebujemo le za to, da pojasnjujemo vprašanja, temveč tudi za to, da točno izvemo, kaj je treba pojasniti«.23 Te Schumpeterjeve besede ne veljajo le za politično ekonomijo, temveč tudi za narodnostno vprašanje'kot družbeni kon­ flikt.26 Tako poznamo danes — deloma zelo burne — spopade v zvezi z ugotavlja­ njem jezika v staroavstrijsjkih popisih prebivalstva, kot tudi na primer izbruhe' latent­ nih konfliktov ob izvedbi tajnega ugotavljanja maternega jezika v Avstriji leta 1976. Narodnostne statistike, kakorkoli se že imenujejo, ne nudijo le informacije ò šte- vilčni navzočnosti neke narodne skupine, temveč tudi neposredno vplivajo na nacio­ nalne konflikte.27 Vsaka narodna skupina mora te številke nujno poznati, vendar pa zahteva njihova interpretacija — in zgodovinarji naj bi na tem vztrajali — precej razmisleka (opozarjam na število Lužiških Srbov v Nemški Demokratični Republiki). Sele poznavanje političnih, gospodarskih in družbenih pogojev v času štetja nam'pove, zakaj je do takih izidov prišlo.28 S tem narodnostne statistike povzročajo premike v nacionalnem konfliktu in njihovi izidi nas informirajo o družbeni situaciji fneke narodnostne skupine.2 9 Mladi avstrijski statistik Rainer Münz je to zelo jasno for­ muliral: »Konflikta, katerega racionalno in institucionalno rešitev naj bi oprli na 'objektivne številke', z drugimi besedami: spravili na količinsko in krajevno določen imenovalec za proporce in posebne pravice, z golim preštevanjem glav ni moč umiriti. Prenese se s tem le za stopnjo nazaj: v modalitete preštevanja. Kajti številčno moč­ nejši sicer lahko mirneje pričakujejo uradno potrditev svojega položaja,'morejo pa tudi laže nanj vplivati. Izid štetja narodnih skupin torej nikoli ne predstavlja le1 »re­ alnih« velikostnih razmer, temveč vedno tudi položaj moči in sposobnost uveljavlja­ nja raznih etničnih skupin«.30 , ', Kljub temu je prišla zahteva po narodnostni statistiki pred letom 1880 s strani neenakopravnih narodnih skupin,3 1 ki so upale, da bodo s pomočjo dokazila svoje navzočnosti, ugotovljenega s strani države, mogli zahtevati nacionalne pravice po 19. členu temeljnega državnega zakona št. 142 iz decembra 1867 Z0 Poleg tegaVo priča­ kovali, da bo imela narodnostna statistika — in to velja za vse jezikovne skupine — nekakšno narodno zbiralno funkcijo in da bo hkrati izkazovalo narodni uspeh âli neuspeh. Za državo je bil glavni argument za uvedbo narodnostne statistike admini­ strativna potreba pri uresničevanju ustavnega načela o enakopravnosti narodnih" sku­ pin. Sele postopoma se je staroavstrijska uprava v drugi polovici 19. stoletja začela posluževati možnosti moderne statistike, predvsem zamisli, da nudi šele agregacija zbranih podatkov vpogled »v povezave, ki jih vsakdanje izkušnje ne morejo zajeti«. Se dolgo so učinkovale romantično-spravne predstave, ki niso ustrezale malomeščan­ skim narodnim potrebam v zadnjih desetletjih Habsburške monarhije. Tako je za­ pisal pisatelj Peter Rosegger po težkem potresu, ki je leta 1895 uničil velik del Ljub­ ljane: »Nemci in Slovenci, čemu otroški prepiri? Mislim, da jepotres-pretresel srca 25 Joseph Schumpeter, citirano po William H. Hubbard, Der Wachstumsprozeß in den österreichi­ schen Großstädten 1869—1910. Eine historisch-demographische Untersuchung. V: Soziologie und Sozial­ geschichte (Kölner Zeitschrift für Soziologie und Sozialpsychologie, Sonderheft 16, 1972) 386. ' ' M Kvantificirajoča zgodovinska znanost skuša s socialnoznanstvenimi metodami sistematično pri­ stopiti k zgodovinskemu problemu, da bi tudi vsebinsko prišla do novih vprašanj. Preglied literature pri Gerhard Botz, Quantifizierende Methoden in der Politik- und Sozialgeschichte. 1. und 2. Teil. V- Zeitge­ schichte 5 (1977), str. 72—83, 114—122. • "="S _ . "Potrdilo, da je to zelo možno vplivalo na ugotavljanje občevalnega jezika, nam daje statistik Wilhelm Hecke, ki je leta 1913 zapisal: »Ohčevalni jezik je znamenje obstoječe moči, bodisi v tem, da absorbira doseljence, bodisi v tem, da ohrani narodnost, da se lahko uveljavlja na vročih tleh, ali pa tudi le v tem, da vpliva na posameznika, pri izpolnjevanju popisnih obrazcev.« Hecke, Volksvermehr­ ung, Binnenwanderung und Umgangssprache, str. 392. • " Fischer, Das Slowenische in Kärnten, str. 131. .. * , , . . °o podobnega razvoja je prišlo na Južnem Tirolskem, kjer izidi popisa leta 1981 kažejo procen­ tualni m absolutni porast nemških Južnih Tirolcev. Prim, delo, ki vsebuje veliko podatkov: Felix Ernia- cora, Sudtirol und das Vaterland Österreich (Wien—München 1984) 253—258. ™ Münz, Wer zählt die Sprecher, nennt die Namen?, str. 36. r, . " P l ? m - S t e n - Protokolle des Abgeordnetenhauses, XIX. Session, 24. 6. 1909, Interpelacija Stanislava Dnistrianskega, str. 5667. , ff I z i d i Popisa naj bi za manjšine nudili »statistical ammunition for demanding representation and educational or judicial services from the state«. Cohen, The Politics of Ethnic Survival, str. 86. " Münz, Wer zählt die Sprecher, nennt die Namen?, str. 35. 33 , ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 • 2 ., , 301 in da ljudje zdaj spet vedo,;da sodijo .skupaj. Kar ločuje jezik, naj misel spet zdru­ žuje.«34 Ta želja pa ni ustrezala'družbeni resničnosti. - • • • i - •• ' ' • •> * ." \' ~2. Kako so popisovali? Ko so leta 1848 postavili socialne in politične reforme in želje po reformah kot zahteve meščanstva, je na področju demografije že potekala revolucija, ki je priprav­ ljala pot danes znani moderni statistiki kot informaciji skupnih zbranih individualnih značilnosti.-Štetje iz leta 1846 je bilo izvedeno še po starem konceptu in je jezir kovno-nacionalni značaj vsakega kraja izkazovalo v rubriki »vladajoči,jezik« (»herr­ schende Sprache«).3 5. V. nadaljnjih desetletjih niso izvedli nobenega narodnostnega štetja..Sele.marca-1880 je Taaffejeva vlada sklenila uvesti v vseh kronovinah Cis- litvanije dejanski popis narodnosti. Predpisano vprašanje o »običajnem občevalnem jeziku«- (die im gewöhnlichen Umgang verwendete Sprache) je merilo bolj na jezi­ kovno uporabo, ki so jo določali socialnoekonomski faktorji in ni nujno ustrezalo osebni nacionalni pripadnosti. Ta formulacija je bila po svoji tendenci bolj. v prid nemški jezikovni skupini na Koroškem in na Štajerskem ter, italijanski narodni sku­ pini, v ostalih kronovinah z južnoslovansko večino, saj so te skupine lažje uveljavljale svojeimočne družbene pozicije. Tej predstavi nasprotno in od štetja do štetja bolj uveljavljenOi»načelo, izjave« (Bekenntnisprinzip)3 8 je moglo — prav tako kot načelo občevalnega f jezika — podpirati ofenzivni značaj nemštva v, južnoslovanskem pro­ storu, dokler,je v mestih ostala ohranjena dominantna družbena vloga nemško,go­ vorečega prebivalstva,, kakor jo je dokazal Pfaundler na podlagi izidov štetja leta 1900."" Slovensko narodno gibanje se je moglo torej, sprva sklicevati le na »pretek­ lost« — -na starejše zasnove etnografske narodnostne statistike (skupno.poreklo, jezik staršev itd.j. Sele z naraščajočo družbenopolitično emancipacijo Slovencev in ko je v popisni praksi začelo prevladovati »načelo izjave«,38, so se v narodnostni statistiki pokazale precejšnje stopnje prirastka Slovencev. To velja za čas med. leti 1900 in 1910.39 Najbolj razločno je ta razvoj opazen v številčnem razmerju narodnostnih sku­ pin na Kranjskem.4 0 Pri-vprašanju »kako so popisovali?« je treba, predvsem opo­ zoriti na to,.da se je takratni.način popisovanja razločeval od današnjega, ko vsak sam izpolnjuje, popisni obrazec. Nizka stopnja izobrazbe v večjem delu države je silila k temu, dk so! zbirali'podatke s pomočjo v ta namen posebej postavljenih po- pisniri'komisarjeV, čeprav se1 je s ' tem povečala možnost napak. Lé v večjiH mestih se je*popisoval vsakdo sam.'.^ . ' i ' • • t . '• / ' : ' ' • > .' -J ''•',• 3. Kakšni so bili izidi popisa? * Kot temelj narodne identifikacije so znanstvene analize in statistike v zadnjih letih habsburške monarhije, zaradi večnacionalne situacije opuščale tradicionalno, romantično pojmovanje, narodnosti, kakršno se je ohranilo do danes v tako imeno­ vanih »nacionalnih državah«, npr. v Zvezni republiki Nemčiji. Nato je leta 1918 pre- » Citirano po' Wilhelm' Baum, Deutsche" und' Slowenen in Krain. Eine historische Betrachtung (Kla- ' M Prim Adolph Ficker, Gutachten • über. die Constatirung der Nationalitäts-, und Sprachverhältnisse einer Bevölkerung• (Wien 1874), str. 10; Fran Zwitter, Die Kärntner Frage (Slovenski znanstveni institut. Disertacije in razprave 2, Celovec 1979) 44; Sten. Protokolle des Abgeordnetenhauses, XIX. Session, 24. 6. 1909, Interpelacija'Stanislava, Dnistrianskega, str. 5662. , : , . _ , . . . . . . 3 6 Rauchberg je to imenoval » »š primernimi vprašanji usmerjati ljudi k opredelitvi, odgovarjajoči občutkom njihove nacionalne pripadnosti«. Rauchberg, Der nationale Besitzstand'in Böhmen, I, str. 1. 3 7 Richard Pfaundler, Die nationalen Verhältnisse in Steiermark am Ausgange des 19. Jahrhundert*. V- Statistische Monatsschrift, N. F. 11 (1906) 401—430; isti, Die Grundlagen der nationalen Bevölkerungs­ entwicklung Steiermarks. V: Statistische Monatsschrift N. F. 12 (1907) 557. * . . . . - « ,„„ „ • - • » Prim. Heinrich Rauchberg, Die nächste Volkszählung. V: Neue Freie Presse, St. 16.530 (30. 8. 1910) 12. , 3 9 Za razvoj na Štajerskem prim. Hecke, Volksvermehrung, Binnenwanderung und Umgangssprache, Str. 362 si. Zelo razločno je ta preobrat razviden iz Številk za Celje. Slovenski jezikovni delež je po- rastel od 1450 oseb ali 22,6 °/o (1900) na 2027 oseb ali 30,3 "/o (1910). *> Prim. Urbanltsch, Die Deutschen in Österreich, str. 39. 4 1 Izčrpno pri Sutter, Die politische und rechtliche Stellung der Deutschen in Österreich, str. 305-- 317. 302 E. BRIX: ŠTEVILČNA NAVZOČNOST NEMSTVA . . . vladala pri na novo nastalih državah v Srednji Evropi ideja etnične razmejitve. Tako so izidi staroavstrijske nacionalne statistike na nemški jezikovni meji in na »nemških jezikovnih otokih« obsežno dokumentirani.4 2 Južno od jezikovne meje na Južnem Koroškem in Spodnjem Štajerskem e se je v teku stoletij izoblikovalo nekaj težišč nemške naselitve, ki so imela v mestih, na Štajerskem zlasti v Mariboru, Ptuju in Celju, svoja kulturna in gospodarska središča. Na Kranjskem so bili nemškogovoreči prebivalci naseljeni na Kočevskem jezikovnem otoku, v večjem številu tudi še v me­ stu Ljubljani in pa v severnózahodnem delu Kranjske v občini Bela peč (Weißenfels), ki je mejila na Koroško.44 Če pritegnemo še delež nemškega jezika v primorskih kro- novinah (središča Trst, Pulj, Gorica) in v Dalmaciji, je leta 1910 navedlo okrog 128.000 oseb nemščno kot občevalni jezik. Na območju poznejše Slovenije v Državi SHS 4 5 so pri popisu leta 1910 našteli 100.674 ossb z nemškim občevalnim jezikom (kar je skoraj 10 % vsega prebivalstva).46 .<• Posebno vlogo je na Spodnjem Štajerskem igral tako imenovani, »nemški trdnjav- ski trikot« (deutsches Festungsdreieck) Maribor—Ptuj—Celje, ker so ta mesta' s ta­ krat običajnim zanosom veljala za prizorišča narodnega boja južno od strnjenega nemškega jezikovnega območja. V vseh treh mestih je večina prebivalstva pripadala nemški jezikovni skupini. V Mariboru je leta 1880 navedlo nemščino kot občevalni jezik 13.517 oseb (76,7 % ) . Ta delež se je do zadnjega štetja v času monarhije leta 1910 povečal na 22.653 oseb (torej 80,9%). Na celotnem mariborskem jezikovnem otoku se je število povišalo od 16.228 oseb ali 68,6 % (1880) na 32.525 oseb ali 80,1 % (1910) .4 7 Na Ptuju kažejo številke podoben razvoj deleža prebivalstva nem­ ške jezikovne pripadnosti (75,2 % leta 1880 in 85,9 % v letu 1910). V mestu Celju, kjer so bili hudi nacionalni spori, je do popisa prebivalstva leta 1900 delež nemško govorečega prebivalstva porasel od 63,8 % (1880) na 77,3 % . Tega nenavadno viso­ kega porasta pa popis leta 1910 ni potrdil, saj je število padlo na 69,2 %. Na'Spod­ njem Štajerskem je delež prebivalstva, ki je pripadalo nemški' jezikovni skupini, zaradi asimilacije na splošno naraščal. Družbeni vzpon je v glavnem potekal z asimi­ lacijo hemštvu. Ta trend opažamo tem močneje pri slovenskih priseljencih v severni, bolj industrializirani del Štajerske z nemškim prebivalstvom.48 , Na Kranjskem se tega ovinka niso več posluževali. Narodnostna statistika navaja za leto 1846 še 37.788 (8,1 %) prebivalcev nemške jezikovne pripadnosti, vendar je to število od štetja do štetja upadalo, dokler niso leta 1910 našteli 27.915 oseb (5,4 % ) . 4 9 Do upada je prišlo, ker so se spremenile politične razmere v deželi,50 ker hi bilo priseljevanja iz drugače govoreče okolice51 in ker je pojem »občevalni jezik« — ne glede na identiteto večinskega prebivalstva — vodil k slabitvi šibkejših manjšin, ki so hkrati s političnim pritiskom s strani vsakokratne večine v statično-teritorialnih miselnih kategorijah 19. stoletja ustvarjale podobo nacionalnega boja za obstanek. 4 2 S slovenske strani se je to dogajalo zato, da bi opravičili potek meje, s strani nemäkih avtorjev pa zato, da bi doprinesli material za revizijo mejâ. 4 3 Prim, podatke pri Joseph Hain, Handbuch der Statistik des österreichischen Kaiserstaates. Bd. 1 (Wien 1852) 193sl., 216 si.; kakor tuđi Urbanitsch, Sprachen- bzw. Nationalitätenkarte. '.[ 4 4 Wehler, Nationalitätenpolitik in Jugoslawien, str. 13; Urbanitsch, Die Deutschen in Österreich, str. 40; Handwörterbuch des Grenz- und Auslandsdeutschtums III (Breslau 1938), članek o Kranjski 315— 330, karta na strani 317. 4 5 Adolf Lenz, Die deutschen Minderheiten in Slovenien (Graz 1923) 11. 4 6 Po podatkih pri Lenz, Die deutschen Minderheiten in Slovenien, str. 19 (za »Štajersko južno od čistega nemškega ozemlja', Mežiško dolino, območje Dravograda in Jezersko na Koroškem, kakor tudi za Kranjsko«). 4 7 Handwörterbuch des Grenz- und Auslandsdeutschtums III, str. 476; Sutter, Die politische und rechtliche Stellung der Deutschen in Österreich, str. 249; Pfaundler, Die nationalen Verhältnisse in Steier­ mark, str. 421; isti, Die Staatsgrenze Deutsch/Österreichs in Steiermark ( = Flugblätter für Deutschöster­ reichs Recht 2, Wien 1919). 4 8 Prim. Waber, Die zahlenmäßige Entwicklung der Völker, str. 636 in 695: »Na Štajerskem opa­ žamo tako v času med 1846—1880 kakor tudi med 1880—1910 enakomerno naraščanje v korist Nemcev«. Urbanitsch, Die Deutschen in Österreich, str. 55. Velik del statističnega asimilacijskega prirastka v korist nemštvu v^boju »za gole številke«- (Rauchberg) je bil spet »izgubljen«, ko je takoj po novi politični ori­ entaciji južnoslovanskega prostora odpadel mik socialnega vzpona s pomočjo opredelitve k nemštvu. 4 9 Po Hain, Handbuch der Statistik des österreichischen Kaiserstaates, str. 212; tuđi Handwörterbuch des Grenz- und Auslandsdeutschtums III, str. 316. ?" Janko Pleterski, Die Slowenen. V: Die Habsburgermonarchie 1848—1918. Bd. I I I : Die Völker des Reiches 2. Teilband (Wien 1980), str. 825. si Urbanitsch, Die Deutschen in Österreich, str. 40. , ZGODOVINSKI ČASOPIS 41,., 1987 . 2 , . ..( 303 Razvoj števila prebivalstva pri več^kot90-qdstotni slovenski večini in pri,nemški manjšini (kot edini omembe vredni.neslovenski.etnični,skupini) potrjuje tezo o ma- jorizacijskem učinku občevalnega jezika in o razvoju v smeri nacionalno homoge­ nega območja, pa čeprav je do teh nacionalnih ^sprememb, prihajalo, na račun nem­ škega občevalnega jezika. Kranjska je bila tista kronovina, v k a t e r i ^ je glede razvoja prebivalstva z nasprotnim predznakom potrjeval razvoj fv, skoraj homogenih kronovinâh s prebivalstvom nemškega govora. Nemška jezikovna manjšina, v deželi je podlegla razvoju v enojezične teritorije, ki je bil.,inherenten formulaciji o^obče- valnem jeziku«, toda v manjši, meri kot se je to zgodilo slovenski manjšini^na Koroškem in Štajerskem.52 • . ., ' . o" •' >s o ' , > ч >a i.'i Do precejšnjega nazadovanja nemštva je prišlo predvsem v kočevskem'jezikov-1 nem otoku, kjer sta živeli skoraj dve tretjini Nemcev na Kranjskem in pa v dežel­ nem glavnem mestu Ljubljani.53 Czoernig je leta 1846 navedel na Kočevskem 23.000 Nemcev,54 popis prebivalstva leta 1880 pa med skupnim številom okrog .29.500 pre­ bivalcev'približno, 19.000 oseb' z 'nemškim pogovornim jezikom.55 Leta 1910 je( bilo približno 17.000 prebivalcev z nemškim pogovornim^ jezikom, vsega prebivalstva 'pa okrog 28.000. Zaradi neugodnega gospodarskega'polozaja^je prišlo nà Kproškem'do vsesplošnega .nazadovanja števila prebivalstva, kljub temu pa je odstotno ^ razmer je med obema iezik'ovnima skupinama ostalo skoraj'nespremehjêno.56 . , ' "" , ' : V Ljubljani je sredi 19. stoletja živelo' približno' 5000 Nemcev (približno.i40 %' vsega'prebivalstva). Absolutno število'Nemcev je ostalo do leta 1910 relativno'kon- stantno (1880: 5658, 1890 [prvič slovenska večina v" mestnem' svetu]': 5127; 1900: 5423; Ï910: 5950)''toda nazadnje je to pomenilo le še 14,7 %'prebivalstva'.57 '<'*"• • . . . . •<• •• :•' l o , : r / ' . . " " " ' • , ' . ' • ' • . | Г Т Ј : ! " . . ' • . : . ! . . ' - > " . • . ! . 'Nemci so se''v ostalih juznöslövanskih'predelih.obnavljali zlasti: iz uradniških,, vojaških in'trgovskih krogov in niso mogli pokazati na. daljšo navzočnosti.v deželi. Omembe vredne nemške manjšine so bile še v mestihvTrstu', Gorici inrPulju. Poleg Nemcev ob «južni jezikovni1 meji nemškega jezikovnega prostora (prva .situacija) in ukoreninjenih nemških enklav na Spodnjem štajerskem'in Kranjskem (druga situ­ acija) so na, Primorskem in v Dalmaciji obstajale nemške manjšine"(leta 1910.sku­ paj 32.158 oseb), katerih številčna moč narodnopolitično ni bila posebno'pomembna (tretja situacija).58 To velja, čeprav je na primer v Istri zaradi vojaškemavzočhosti v Pulju in turističnih ustanov'zlasti v ' okraju .Volosko, ' letai 1910- živelo skupno 12.735 prebivalcev z^nemškim pogovornim-jezikom,! medtem k o ' so : jih leta. 1846 (po Hainu) našteli 'skupaj.z'Goriško in'Gradišćansko le 1385.-V sodnem okraju Vo­ losko se je število Nemcev zvišalo od"69v letü 1880 nai2309 v ' letu 1910.59 V inestu Trstu je delež prebivalstva' z nemškimi pogovornim j e z i k o m v obravnavanem"5času upadel od približno 1 0 % leta-1846 (8000 oseb)6 0 na 4 , 3 % leta 1880 (5141 oseb) in je do leta 1910 spet porasel na 6,2 % (11.856). V nacionalnem sporu so si stali na- 52 Prim Hantsch, Die Nationalitätenfrage im alten Österreich, str. 29: »Brez dvoma so imeli: Slo­ venci v obmejnih predel ihveč razloga za zaskrbljenost kot pa Nemci, ki so ravno tukaj izvajali občuten nacionalni pritisk.« Brix, Die Umgangssprachen in Altösterreich, str. 180; tudi VVaber, Die Zahlenmäßige Entwicklung der Völker, str. 639. • - ,.-.. •*••„' i :•„,'. «• ч \_, 5 3 Hain, Handbuch der Statistik des österreichischen .Kaiserstaates, str. 219 si.; Waber, Die zahlen­ mäßige Entwicklung der Völker, str. 636. , . . , 5 4 Številka povzeta po Handwörterbuch des Grenz- und Auslandsdeutschtünrs I I I , str. 63. , . . 5 5 Ker meje jezikovnih otokov niso bile identične z administrativnimi, so številke nekoliko različne, pač odvisno'od ocenitve velikosti jezikovnega otoka. Glej: Hugo Grothe, Die deutsche Sprachinsel Gott-- schee in Slowenien ( = Deutschtum und Ausland 40/41, Münster i. W. 1931), str. 80;, Das Schicksal der Deutschen in Krain ( = Flugblätter für Deutschösterreichs Recht 29, Wien 1919) 6; Winkler, Statistisches Handbuch, Str. 100; Handwörterbuch des Grenz- und Auslandsdeutschtums III, str. 64; Urbanitscn, Die. Deutschen in Österreich, str. 40. V občinah oziroma krajih z nemško večino je leta 1880 živelo 18.898 oseb z nemškim pogovornim jezikom (88,5 °/o vsega prebivalstva).. 1910 jih je bilo 17.016 (90,5 /o). 5 6 Winkler, Statistisches Handbuch, str. 100. . - 5 7 Oskar Lobmayr-Hohenleiten, Steiermark, Kärnten, Krain. V: Das Nationalitätenrecht des alten Österreich, izd. Karl Gottfried Hugelmann (Wien—Leipzig 1934) 522. • . . . . . . . 5 8 Hain, Handbuch der Statistik des österreichischen Kaiserstaates, Str. 221. 5 9 Waber, Die zahlenmäßige Entwicklung der Völker, str. 624; Brix, Die Umgangssprachen m Alt­ österreich, str. 209—224. ' - . . , , „ ' . . . , 6 0 Waber, Die zahlenmäßige Entwicklung der Völker, str. 626; tudi Hain, Handbuch der Statistik des österreichischen Kaiserstaates, str. 220. 304 E. BRIX.'STEVILCNA NAVZOČNOST NEMSTVA . . . sproti Italijani in Slovenci, kar se je odražalo tildi v narodnostni statistiki.61 Podobno velja za jezikovni položaj v mestu Gorici. Mali delež'deželnega'prebivalstva''z nem­ škim pogovornim jezikom leta 1910 (4486 oseb ali 1,8 %) je bil večidel koncentriran v glavnem mestu Gorici (1910: 3236 oseb ali 11,1 %) in nanj narodnostni'konflikti niso bistveno vplivali.62 ' ' > V Dalmaciji, najjužnejši kronovini monarhije, ni bilo starega' nemškega prebi­ valstva, vendar je pri popisu prebivalstva približno 3000 oseb (uradnikov, trgovcev, vojakov) navedlo nemščino kot občevalni jezik (1880: 3382; 1890: 2026; 1900:'2306; 1910: 3081). Posebni položaj nemštva na Primorskem in v Dalmaciji je" bil v tem, da ni moglo postavljati nobenih teritorialnih zahtev in zato nacionalni spori v glav­ nem niso vplivali na izide.63 " ' • . . . ; . . i y t •• 4. Kateri spori so se pojavljali ob štetju?' v* . . -r . .„ - »Neveljavno in nično!« S temi besedami je januarja 19111 slovenski poslanec Karel Verstovšek končal interpelacijo v poslanski zbornici državnega zbora »v zadevi popisa prebivalstva na Spodnjem Štajerskem«.64 Kot'glasnik'večine političnih''pred­ stavnikov tistih narodnih skupinsk i jim zaradi njihovega družbenogospodarskega' položaja narodnostne,statistike po načelu »občevalnega jezika« niso nudile' noÜenlh koristi in za katere je »občevalni jezik« predstavljal oviro na pioti k 'oblikovanju lastnega naroda (Čehi,-Ukrajinci, Slovenci, Romuni), je , Verstovšek, obtožil, trikot: agitacijo, manipulacijo in .asimilacijo, ki da-je vplival na , pripravo, izVedbo. in, iz­ račun izidov popisa občevalnega jezika od leta 1880 naprej. Silovitost sporov, se je stopnjevala od štetja do štetja, o čemer pričajo pritožbe, ki, so jih politične stranke in narodno-obrambne organizacije pošiljale upravnim oblastem (okrajnim glavar­ stvom, namestništvom', notranjemu ministrstvu),,vlagale«pri:različnih predstavništvih (deželnem in državnem zboru) in objavljalo v narodnem. tisku proti metodi ugotav­ ljanja narodnosti in proti protizakonitemu načinu vplivanja na popis. . ; ; / • .- , Spori,'ki so na Spodnjem Štajerskem vzplamteli v-bistvuT okrog'vprašanja, ali je nadpovprečno visoki prirastek nemške narodne skupine posledica,,prostovoljne asimilacije ali goljufanja pri popisu,65 so'se osredotočili na mesta Maribor, Ptuj in Celje. Kritika se je uperila na agitacijo narodnih organizacij in ravnanje njim. na-, klonjenih popisnih organov, češki poslanec grof Kaunic je spoznal že aprila; leta 1890, da je popis prebivalstva sprožil konflikte na najnižji politični; ravni; v občin­ skih'zastopih. in krajevnih narodnih organizacijah.66 V državnem zborü* je govoril o »kolebajočih valovih občevalnega jezika«, ki '»so tolikokrat postajali motni zaradi nepoštenih vplivov lokalnih interesov, da,'celo surove uporabe sile«.6'' ; Zlasti pred popisom prebivalstva leta 1910 se je pojavljal strah pred posledicami raznarodovalnega pritiska med slovenskim prebivalstvom.68 Slovenska stran .je kriv- : - î • - ^ . . , . 4 1 Prim. Emil Bita, Die Erhebungen der Umgangssprache im zisleithanischen Österreich (1880—1910). Nationale und sozioökonomische Ursachen der Sprachenkonflikte. V: MIÖG 87 (1979) Fallstudie Triest, str. 397—412. Tudi nemška jezikovna skupina je bila leta 1910 prizadeta zaradi ponaredbe pri popisu s strani italijanskega magistrata, ki je hotel potrditi italijanski značaj mesta. Po preverbi števnih rezul­ tatov ätetja 1910 se je ätevilo Nemcev povečalo od 9239 na 11.856. H Handwörterbuch des Grenz- und Auslandsdeutschtums II, str. 589 si. " ' ' " Nemcem so v kategorijah nacionalnega posestnega stanja manjkali pogoji za teritorialne zahteve (manjkala je skupna tradicija, jezikovna meja je bila daleč, ni bilo samostojne družbene strukture, nad- proporcionalno velik je bil delež moških, gibanje prebivalstva je bilo močno). «* Sten. Protokolle des Abgeordnetenhauses, XX. Session, 18. 1. 1911, 2338/1, Interpelacija Karla Verstovška, str. 10.882. « Dela, podvržena idejam Tretjega Rajha, so priznavala v glavnem le »naravno« asimilacijsko gi­ banje kot vzrok porasta nemškega prebivalstva; prim; Anne Heidrfch (Pseudonym), Der völkische Kampf im steirischen Unterland vor dem Weltkrieg. Mit besonderer Berücksichtigung der deutschen 'Presse (Brunn—München—Wien 1944) 25. s 6 6 Po Rauchbergu nacionalni prepir v trenutku popisa preneha biti imasovni boj med narodi« »Raz­ drobi se v tisoče posamičnih bojev med gospodarstvi, družinami, posamezniki«. 'Ranchberg,"Der nationale Besitzstand in Böhmen I, str. 15. . > 61 Sten. Protokolle des Abgeordnetenhauses, X. Session, 25. 4. 1890, govor grofa Vâclava Kaunica str. 14.593. 'i ' » N a širokem področju raziskav človeške miselnosti v politiki prim, odlično predavanje Geralda Mourzha ob podelitvi Alfred-Verdrossove nagrade leta 1982; Gerald Stourzh, Vertrauen und Mißtrauen in der internationalen Politik. V: österreichische Zeitschrift für Außenpolitik 23. letnik, zvezek'1 (1983) ZGODOVINSKI-ČASOPIS.«-, 1987 . 2 , 305 do za porast nemškega prebivalstva, ki-je bil posledica asimilacije in ugodnejših družbenih'pogojëvr pripisovala brezobzirnemu izrabljanju vseh možnosti za vplivanje na popis.69 Nekaj slovenskih očitkov so okrajna glavarstva, ki so bila odgovorna za kontrolo pri štetju/ sicer potrdila in izide revidirala. Spori so zadevali občutljivo področje družbelie odvisnosti. Vcrstovšek je leta' 1911,- formuliral splošni očitek: »Delodajalci nikoli niso vprašali podrejenih, ki so po večini slovenske narodnosti kot npr. dekeli hlapcev, vajencev, nameščencev in podobno, kateri občevalni, jezik naj navedejo; ;vsem so vpisali nemščino. >Prav tako so.postopala podjetja s svojimi de­ lavci...«™ Na očitek, 4da so pri slovenskih poslih navajali nemščino kot občevalni jezik, je namestništvo v Gradcu'odgovorilo: »Najbrž je res, da delodajalci niso spra­ ševali poslov po njihovem občevalnem jeziku, vendar se je to dogajalo tako pri nem-, ških kot -pri slovenskih imetnikih stanovanj «.» Celjska mestna uprava in namest­ ništvo sta pripomnila'/da takâ vprašanja niso potrebna, ker je'imetnikom stanovanj in delodajalcem, občevaini jezik' sostanovalcev, in uslužbencev v splošnem znan.^ Niso pa omenili, da'je/imelo"nemško prebivalstvo^ veliko večje možnostivplivanja. Dejansko sta se obe/narodni skupini'organizirani) pripravljali .na, štetja. Nemški organizaciji'^Nemški narodni tsvetV/(Deutscher^Volksrat) in »Südmark«, sta občinam na mešanem jezikovnem območju ponudili lastne popisne komisarje, (Zählkomissäre)^ in tudi skrb za kritje stroškov.'»4 Obrambne organizacije'so ustanavljale »informacij­ ske pisarne« (»Auskunftsstellen«), da bi bolje zajele vse sonarodnjake. Te »pisarne« naj bi prebivalcem odvzemàle/zàmudno izpolnjevanje popisnih pol.' Ob teh pripravah, ki jih je mogoče primerjati z volilnim bojem, je narodno časopisje pisalo o nacio­ nalni »dolžnosti« in poudarjalo pomen solidarnosti.115 ( f - . . . , . . .Glavni-pomen sta obe skupini pripisovali mestu" Celju, kjer je slovensko poli­ tično društvo;»Naprej« lèta 1910,/predi uradnim popisom, organiziralo privatno slo- venskoŠtetje. Nezaupanje, ki . je že Дако stalno spremljalo politično dogajanje, se je stopnjevalo z vsako podrobnostjo o diskriminaciji Slovencev, ki je.prišla na dan. Celjski magistrat je , jeseni/1910 razposlal vzorce, popisnih obrazcev,; v ,katerih je nemščina že bila navedena kot občevalni jezik; . • • i • t. • ' ' ' Nacionalni spori v narodnostni statistiki so segali vse do področja šolstva. Tako je namestništvo v Gradcu v začetku leta 1911 poročalo o »tajnem sestanku slovenskih dijakov gimnazije na Ptuju, »na katerem sta dva mariborska gimnazijca pozivala k n a r o d n e m u udejstvóvanju pri popisu prebivalstva«. Po preiskavah so bili slovenski dijaki disciplinsko kaznovani, dva učenca iz mariborske in dva iz ptujske gimnazije pa so izključili.76 , • , . . • : • v -, i ' '.: V nasprotju s tem je na Kranjskem popis prebivalstva* potekal brez ( omembe vrednih narodnostnih ̂ spopadov. Notranje ministrstvo je zvedelo le za eno pritožbo, ki je zadevala ugotavljanje občevalnega jezika leta 1900 v Ljubljani. »Nemško dru­ štvo« (Deutscher Verein) v Ljubljani se je pri deželni vladi pritožilo, češ da je mestni magistrat na več mestih neupravičeno spremenil,prijavne listke glede izpol­ njevanja rubrike »občevalni jezik«.77 Po preiskavi s strani deželne vlade so v dveh » Brix, Die Umgangssprachen in Altösterreich, str. 166. Glej Michael Hainisch, Etaige neue Zahlen zur Statistik der Deutschösterreicher (Leipzig-Wien .1909) 9: »Bil bi tildi pravi čudež, ì!e ne bi zeleh vplivati na izid štetja, saj se veliko narodnih zahtev opira na popisne rezultate.« -„.„—.i,,,.«. «h. ™ Sten. Protokolle des Abgeordnetenhauses, XX. Session, 18. 1. 1911, Verstovskova interpelacija, str. 10 880 > -* * i 71 Allgemeines Verwaltungsarchiv, Notranje ministrstvo, fase. 2093, akt St. 18.778/1911. . n Allgemeines Verwaltungsarchiv, Notranje ministrstvo, fase. 2094, akt št. 39.984/1911. " Veiter poudarja, da je del nemško govorečega prebivalstva na Štajerskem le »na pol izoblikovana narodna manjšina«, ki.mora nujno spet izginiti, »ce odpadejo ugodni družbeni pogon oziroma pravni predpisi«. Theodor Veiter, Das Recht der Volksgruppen und Sprachminderheiten in Osterreich (Wien— g » r Sten. Protokolle des Abgeordnetenhauses, XX. Session, 18. 1. 1911, Verstovskova interpelacija, str. 10.880. , . . - . .. ' s Prim, interpelacijo Richarda Marckhla, ki' opozarja na pozive v slovenskih časopisih, naj vsi Slovenci po rodu navajajo slovenščino kot občevalni jezik. Sten. Protokolle, XX. Session, 10. i. iw i , 11 987 si ' 6 Prim. Allgemeines .Verwaltungsarchiv, Notranje ministrstvo, fase. 2093, akt št. 13.778/1911. Poro­ čilo namestništva v Gradcu. " ' . . . . .««ne/toni o™.«. 7 7 Glej: Allgemeines Verwaltungsarchiv, Notranje ministrstvo, fase. 2086, akt St. 1Ј.<Д»/1ИШ. roro- čilo deželne vlade za Kranjsko 4. 4, 1901, št. 4962 o pritožbah ob popisu. 306 E. BRIX: ŠTEVILČNA NAVZOČNOST NEMSTVA . primerih spremembo umaknili. Primer kočevskega jezikovnega otoka dokazuje, da pomanjkanje virov o sporih še ne pomeni, da bi bili izidi narodnostne statistike na­ stali brez kakršnihkoli vplivov. Hugo Grothe poudarja v svoji študiji o Kočevskem, da je bila zlasti za večjezični del prebivalstva odločilna vsakokratna prevladujoča i r ^ f e lokalna politična struja: »Isti ljudje v dolini Strife enkrat navajajo nemščino, drugič pa slovenščino kot občevalni jezik, pač odvisno od političnega pritiska, ki ga nanje izvajajo nižji upravni organi ali slovenska duhovščina, ki je od leta 1880 tu zago­ spodovala, ali pa ustrezno kulturnemu zbiranju, ki prihaja z nemške plati«.78 V Dalmaciji, na Goriško-Gradiščanskem, v Istri in zlasti v Trstu, kjer razpon spornih situacij med Italijani in Slovenci naravnost dokazuje človeško iznajdljivost," je maloštevilnost Nemcev komaj povzročala konkretne nacionalne konflikte.79 -: Kar zadeva etnično koeksistenco na vseh območjih, kjer so živeli Nemci in Slo­ venci, opažamo pri njej isto silovitost spopadov, kot jo srečujemo le še pri nemško- ceskem, poljsko-ukrajinskem in italijansko-slovenskem konfliktu. Pri zadnjih po­ pisih srečuje zgodovinar tako izrazito nespravljivost v tonu, ki si jo more razlagati le z globoko prizadetostjo, kakor jo poznamo npr. na verskem področju. Ni slučaj da je neki slovenski letak v času priprav za popis prebivalstva leta 1910 na Kočev^ skem imel naslov »Deset popisnih zapovedi za Slovence na Kočevskem.80 5. Kako moremo izide narodnostne statistike uporabljati pri raziskavi določenega zgodovinskega predmeta? i *•• •. Vsaka zgodovinsko oprejemljiva skupnost vsebuje različno mešane in pórazde-" ljene prvine sprave in prepira. Katera rešitev pa se ponuja pri iskanju celovitosti, ki se zdi dosegljiva le z (vsaj statističnim) uničenjem drugega? Preveč bi zahtevali od' staroavstnjske narodnostne statistike, Če bi jo hoteli uporabljati kot dokaz za teri­ torialne zahteve. Nudi demografske podlage, vendar ne v prvi vrsti o različni rod­ nosti m umrljivosti, preseljevanju znotraj dežele in izseljevanju, temveč o agitacij- skem m asimilacijskem ravnanju v staroavstrijskem narodnostnem konfliktu Lahko ponazori nekatere plati razvoja tega konflikta. Nekaj teh plati bi želel tu na koncu bolj omeniti kot izvajati; deloma sem nanje že na drugem mestu opozoril. 1. V obravnavanem času opažamo relativno stalnost jezikovnih meja in večin- 1 » « п Г , а г ? п , Г ^ 1 1 и т Č e k S Ž e Š t e t j e l e t a 1 8 4 6 d r U g e i z i d e k o t P a P ° z n e J š a štetja od leta lööO do 1910. 2. Jezikovne manjšine morejo svoj številčni fond ohraniti, če imajo oporo v družbenih pogojih. i '• . 3. Nemštvo na slovensko-nemški jezikovni meji je v izidih narodnostne' stati­ stike videlo potrditev svoje ocene, da se nahaja v »ofenzivi«. ^ 4. Številčni razvoj nemško govorečega prebivalstva v slovenskih' območjih"rie" kaze prelomnih sprememb. Relativna enotnost kaže, da narodnostna statistika v m e - stih m bila v tolikšni meri izpostavljena krajevnim razmerjem moči, kot se ie to" dogajalo v podeželskih občinah. 5. Družbeni vzpon v mestih ni več potekal nujno prek asimilacije k nemštvu 8 2 6. Nemškim manjšinam so pripadale po večini le določene družbene skupine (uradniki, vojaške osebe, trgovci).83 7. Narodnostna statistika je zabredla v vrtinec družbenih sprememb 19 s*oU tja in nam kot instrument političnega legitimiranja omogoča vpogled v te spremembe Zato je naknadno objektiviranje staroavstrijske narodnostne statistike nemogoče^, " P r t a " BЉ kDi f^lllhC,:i 0 Di > r i^G r 0т t,h e• D i e d e u t s c h e Sprachinsel Gottschee, str. 97. » G Ï e M o n , ÙAlbini t ' и т * а п ^ Р г " * е , str.397st. te P%TCÏ' Di%Nationalitätenfrage im alten Österreich, str. 27. » Med drugim je Karl von Czoernig svoj pokaj preživljal v mestu Gorici ' • ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 • 307 Med primerljivimi ugotavljanji občevalnega jezika je bil vsekakor popis iz leta 1880 najmanj pod vplivom narodnostne politike. 8. Po polomu.na borzi leta 1873, ko se je malomeščanstvu liberalizem dokončno zameril, je narodnostni konflikt začel dobivati povsem nov značaj, »kajti v manjših mestih na jezikovno mešanih območjih, je za rokodelca, malega trgovca in gostilni­ čarja postala pripadnost k enemu narodu nezanemarljiv in občuten faktor gospodar­ ske konkurence«.8 4 Zagrizeno tekmovanje, ki se je tedaj začelo, se je polastilo tudi narodnostne statistike.- • • • V "r. - •' - ' 9. Iz tega skoraj samo po sebi umevno izhaja, da so narodnoobrambne organi­ zacije nastajale* neposredno pred prvim ugotavljanjem občevalnega jezika in v letih po njem.(1880 Deutscher ScKulvereih, 1889 Südmärk). 8 5 10.'Narodnostna statistika ni zagotavljaïa'uspesn'egà reševanja, problemov v so- žitju Nemcev-in Slovencev, temveč je bila — : nasprotno — prizorišče nacionalnih spopadov.86 •">•"» y • • -. ' Kakšni so »življenjski pogoji in izgledi ljudi različnega porekla«8 7 to je v bi­ stvu vprašanje, ki si ga zastavljamo, ko govorimo o številčni navzočnosti neke sku­ pine. Nemškonacionalni; poslanec Richard Marckhl je leta 1917 postavil parlamen­ tarno vprašanje o^»slavizacijskem ravnanju državnih oblasti in zavodov na Štajer­ skem in Kranjskem«. Na to vprašanje so v.notranjem ministrstvu 11. novembra 1918 napravili'zaznamek »Videl; stvar so prehiteli dogodki«.88 S tem je bila stvar za ob; zorje staroavstrijsknVuradov^opravljena. Vendar' pa je .za približno 100.000 oseb, vnastajajoči državi SHS;'ki so pri štetju leta 1910 navedle nemščino kot občevalni jezik, etnična koeksistenca (s katerokoli jezikovno pripadnostjo)• ostajala v nasled­ njih desetletjih še naprej vsakdanja realnost. Prevedla Irena Vilfan-Bruckmüller \. л " . ' ' ; ' "* Z u s a m m e n f a s s u n g DIE ZAHLENMÄßIGE PRÄSENZ DES DEUTSCHTUMS IN DEN SÜDSLAWISCHEN KRONLÄNDERN ZISLEITHANIENS 1848—1918 f •' • " -' E m i l B r i x '• Im Behandlungszeitraum zeigt sich eine relative Konstanz der Sprachgrenzen und Mehrheitsverhältnisse, auch wenn die Zählung vori 1846 durch ihren besonderen Erhebungsmodus von den Volkszählungen 1880 bis • 1910 abweichende Ergebnisse ausweist. Sprachminderheiten können ihren zahlenmäßigen Bestand nur bewahren, wenn stützende gesellschaftliche Bedingungen bestehen. Das, Deutschtum; an der, deutsch-slowenischen Sprachgrenze sah in, den Ergeb- nissen der . Nationalitätenstatistik eine Bestätigung für die Selbsteihschätzung sich »in der Offensive« zu befinden. '\ •" . Die zahlenmäßige Entwicklung der städtischen deutschsprachigen Bevölkerung in den slowenischen Gebieten weist keine großen Brüche auf. Diese relative Ein- heitlichkeit .weist darauf hin, daß die Nationalitätenstatistik in den Städten weniger den lokalen Mach tverhältnissen, ausgesetzt war als/dies in Landgemeinden der Fall war. : ' . . • " rr. It Sozialer Aufstieg erfolgte in den Städten nicht mehr unbedingt über die Assi- milation a m das Deutschtum: Die deutschsprachigen Minderheiten umfassten meist nur bestimmte gesellschaftliche Gruppen (Beamte, Militärs, Kauf leute). Die' Natiönalitätenstatistik geriet in den Sog der gesellschaftlichen Verände- rungen im 19. Jahrhundert und läßt als Instrument politischer Legitimierung den 84 Sutter, Die politische und rechtliche Stellung der Deutschen in Österreich, str. 212. 85 Prav tam, str. 213. 86 Robert A. Kann, Zur Problematik der Nationalitätenfrage in der Habsburgermonarchie 1848— 1918. Eine Zusammenfassung. V: Die Habsburgermonarchie 1848—1918. Bd. III: Die Völker des Reiches 2. Teilband (Wien 1980) 1310. 87 Münz, Wer zählt die Sprecher, nennt die Namen? Str. 36. 88 Allgemeines Verwaltungsarchiv, Notranje ministrstvo, fase. 56, akt št. 29.199/1918. 308 E. BRIX: ŠTEVILČNA NAVZOČNOST NEMSTVA . . . gesellschaftlichen Wandel faßbar werden. Daher ist eine nachträgliche Objektivie­ rung der altösterreichischen Nationalitätenstatistik unmöglich. Unter, den vergleich­ baren Umgangssprachenerhebungen ist jedenfalls die Zählung von 1880 jene, die am wenigsten von nationalpolitischer Beeinflussung bestimmt wurde. Nach dem Börsen­ krach von 1873, der für das Kleinbürgertum den Liberalismus endgültig diskredi­ tierte, begann die nationale Auseinandersetzung einen,neuen Charakter anzunehmen, »denn in den Kleinstädten gemischtsprachiger Gebiete wurde für den Handwerker, den kleinen Kaufmann, für Händler und Schankwirt die. Zugehörigkeit zu' einer Nation zu einem unübersehbaren und "zudem spürbaren Faktor wirtschaftlicher Konkurrenz«. Der nun einsetzende verbissene Wettkampf bemächtigte sich auch der Nationalitätenstatistik. -~i • ' **"" • . •' t. < '• Daraus ergibt sich fast selbstverständlich, daß die nationalen Schutzorganisa­ tionen unmittelbar vor und in den Jahren nach der ersten Umgangssprachenerhe­ bung gegründet wurden (1880 Deutscher Schulverein, 1889 Südmark). Die Nationali­ tätenstatistik war keine Prämisse für erfolgreiche Lösungen im Zusammenleben von Deutschen und Slowenen, sondern sie war im Gegenteil ein Austragungsort der na­ tionalen Auseinandersetzung. Worum es im wesentlichen in der Frage nach der zahlenmäßigen Präsenz einer Gruppe geht, sind »die Lebensverhältnisse und Chan­ cen von Menschen unterschiedlicher .Herkunft«. Wenn daher der deutschnationale Abgeordnete Richard Marckhl 1917 eine parlamentarische Anfrage wegen »släwisie- rendem Vorgehen staatlicher Behörden und Anstalten' in ' Steiermark und Krain«: einbrachte und'diese Anfrage im Innenministerium am 11. November.; 1918 mit der Bemerkung »Gesehen; Angelegenheit ist .durch die Ereignisse überholt« vidiert wird, so stimmte, dies,für (den -Horizont der altösterreichischen Behörden. Doch für die nach der Volkszählung von 1910 etwa 100.000 Personen umfassende deutschsprachige G r u p p e i m sich eben1 konstituierenden SHS-Staat blieb die ethnische Koexistenz — mit welchem sprachlichen Bekenntnis immer — in den folgenden Jahrzehnten wei­ terhin tägliche Realität, л- • • •• r -.. , V- , ' • < ' ' . . ' ' / ' - Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije (oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon (061) 332 611, int. 210) lahko naročite še nekaj letnikov predhodnika »Zgodo­ vinskega časopisa« — revije »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«. j,iJViGlasniku je objavljena vrsta razprav,, ki so, še danes ohranile svojo ^ "znanstveno vrednost. Vsem ljubiteljem''Zgodovinskega;branja,,posebej pa še raziskovalcem naše zgodovine zato priporočamo, da si omislijo kom­ plet dostopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« (GMDS). j ' f ' * >. . . *• • . ' • * * T Cenetso razprodajne in so za.posamezne številke naslednje:, •.,_, y.\ ... - fGMDS 1/1919-20 — 20"Ö,din GMDS 16/1935, št. GMDS 2-3/1921-22 — razprodan- GMDS 17/1936 -i- GMDS 4-6/1923-25 — 200 din GMDS 18/1937,' št: GMDS 7-8/1926-27 — 300 din ' GMDS 18/1937, št. GMDS 9/1928 — razprodan. • GMDS 19/1938, št. GMDS 10/1929 — razprodan GMDS 19/1938, št. GMDS 11/1930 — razprodan GMDS 20/1939 — GMDS 12/1931 — razprodan GMDS 21/1940 '—' ^ GMDS 13/1932 — razprodan GMDS 22/1941, št. GMDS 14/1933 — razprodan GMDS 22/1941, št. GMDS 15/1934 — razprodan GMDS 23/1942 — • GMDS 16/1935, št. 1-2 — " GMDS 24/1943 — razprodan • GMDS 25-26/1944 3-4 •— razprodan razprodan ' > : 1-2 — razprodan 3-4 — razprodan 1-2— razprodan 3-4 — razprodan! 2000 din razprodan 1-2 — razprodan' 3-4 — 300 din ' 600 din 400 din ' 45 — 300 din Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za. Slovenijo velja 800 dinarjev. * • - . ' * > < . * > - Člani slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev imajo na navedene cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. Za nakup kom­ pleta GMDS odobravamo poseben popust. Za naročila iz tujine zaraču-' namo 60-odstotni pribitek in dejanske poštne stroške. . . . IVI. /. '.^ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 '. 2 . 309-312 ".' 309 . - • • > • • . ' - " • • , ' • • ' • ' » ' i J ' ' .--. » ' • * • , ' ; ç ' t- " ' i ' - " " » . : , ,- ,-• »•• V i n k o S r i b a r ' . ' ' ' , ' - .' REZULTATI ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJ ., '-•' . I N TOPOGRAFSKIH RAZISKAV . .ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA V FURLANIJI Neprebran referat na 23. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Tolminu 1.—3." oktobra 1986. Leta 1980 je prof. G. C. Meniš, direktor Centro di catalogazione e restauro dei beni culturali povabil k sodelovanju Center za arheologijo srednjega veka pri Na­ rodnem muzeju v Ljubljani pri sistematskem izkopavanju znotraj cerkve'sv. Lo­ vrenca na Monte di Buja/Ta je bila zelo poškodovana od potresa" 1976? letà. Po uvodnem- seminarju o tehniki in metodi izkopavanja za 30 študentov arheologije,' umetnositne zgodovine in arhitekture, se je oblikovala skupina sedmih, ki so-pred- stavljali vodilno jedro pri arheološkem, odkrivanju, omen j enega objekta. Po trilet- nem > delu je bil odkrit • ves prostor prezbiterija, osrednji del ladje, in 2-sondi ob severni in južni» steni dadje. .Izkopani so bili ostanki poznoantične profane stavbe; starokršćanska cerkev, iz 5. in 6. stoletja, predromanska.dvoladijska cerkev, velika romanska in nato gotska Cerkev.' , . , . / Z a r a d i popolnosti prikaza stavbne zgodovine sv. Lovrenca, ki sodi'med 4 naj­ starejše prafarne cerkve v Furlaniji, 'je treba omeniti tudi predelave, stavbe v 17.. 18. in 19. stoletju. Na prostoru'znotraj prezbiterija in v ladji 'terJv sondi južno bd cerkve je bilo odkritih 113 grobov, ki so iz 6. stoletja pa vise^do poznega sriednjega veka. V tretjini grobov so bili pridatki. Med najznačilnejšimi sta dva obscena ob* ročka z ódebeljenima koncema in s stekleno jagodo na loku iz groba i l na izhod­ nem delu' ladje. Za ta tip bronastega obročka najdemo analogijo med grobovi karantansko ketlaške skupine, npr. v Bohinjski Srednji Vasi. Tega tipa obročka ne moremo.povezovati s poznoantičnimi uhani z jagodo. ,. ~ , : • " V grobnem zapisu na južni strani cerkve smo našli ozki ' t ip luničastega 'uhana kot ga poznamo iz sevefofurlanskih grobišč poznega 8." in začetkov 9. stoletja. To je skupina na gornjem Tihnentu, na meji med visokogorsko občino Lauco in naj­ dišči Clavais,' Luincis in^Andrazza. Temu tipu uhana sledimo še preko neobjavlje­ nega grobišča v 'Mossi ' (Miiš) pri Gorici do Predloke pri Kopru in dalje v. Istro. Sledimo jim tudi na Bavarskem, npr. uhan iz Inzniga. Na našem kulturnem prostoru opredeljujemo te uhane kot lokalni izdelek. . ' .' Druge, ki jih lahko opredeljujemo kot karantansko ketlaške (predvsem frag­ menti obsenčnikov), pa so bili izkopani v številnih plasteh znotraj romanske apside. Med pomembne, najdbe z grobišča v cerkvi sodijo številni ostanki pozlačenih dia- demov, kot jih n,e poznamo znotraj karantansko ketlaške kulture, so pa po mišljenju prof. Menisa sestavni del furlanske noše v visokem in poznem srednjem veku. Med številna najdišča KK skupine v vzhodni Furlaniji lahko štejemo tako tudi Monte di Buja. Kot pričajo viri in grobišče, je to naselje z rimsko in kasnejšo ro­ mansko tradicijo. Prvo preliminarno poročilo o izsledkih preučevanja stavbne zgodovine ŠV. Lovrenca je objavil G. C. Meniš v Aquilei nostri 1984. Na dosedanjo študijsko predstavo o cerkvi sv. Lovrenca, ki je verjetno imela pomembno vlogo pri kolonizaciji alpskih Slovanov v severni Furlaniji, bi lahko vplivalo nadaljevanje izkopavanja ob severni in južni steni ladje, ki je nismo mogli odkriti zaradi cevne konstrukcije za podpiranje od potresa poškodovanih zidov. Nadaljevanje izkopavanja bo sledilo v sezoni 1987. Zaradi premajhnih skušenj pri študiju arheološkega osteološkega gradiva na Univerzah'v Vidmu in Trstu je prof. Meniš menil, da bi to delo opravila ekipa stro- 310 V. 5RIBAR: REZULTATI ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJ V FURLANIJI . . . kovnjakov iz Ljubljane. Razen arheologa sestavljajo to ekipo še antropologinja dr. M. Stefančič, ortoped in rentgenolog prof. dr. L. Tabor in stomatolog prof. dr. M. Bartenjev. Študij osteološkega gradiva z grobišča v Buji sta oba zdravnika opra­ vila v teku leta 1985 in v prvi polovici 1986. Studijsko vrednotenje pa bosta pred­ vidoma končala do konca leta 1986. Antropologinja M. Stefančič bo pričela z delom v letu 1987. " • ' . . : Izvidi, ki sta jih opravila zdravnika, so dali številne podatke a patologiji, ki je spremljala človeka iz Buje. Večji del prebivalstva je bil vse življenje podvržen velikim naporom, živeli so v slabih življenjskih pogojih ob skromni prehrani. Malo jih je doživelo visoko starost, umrljivost otrok je bila velika. Podrobne izsledke bosta oba profesorja predstavila sama po zaključenem vrednotenju svojih raziskav. • O somatski podobi bo govorila šele antropologinja, ko bo opravila raziskovalno delo. ' . „ ' . . ' Nekropola v Buji, glede na površinoi, ki jo lahko že sedaj omejimo, vsebuje verjetno okoli 2 tisoč pokopov in zato predstavlja izhodišče za,preučevanje geneze furlanskega ljudstva. Pri tem bomo lahko določili tudi delež Alpskih Slovanov. Tega spoznanja se zavedajo tudi furlanski zgodovinarji. r* •• j f : Da bi zaokrožili arheološko podobo Monte di Buja, smo začeli š topografskimi deli ter ugotovili razširjenost srednjeveškega prostora. Ta spoznanja je objavil G. C. Meniš v seriji Castelli storici 8, pod naslovom »Castello di Buja« leta 1985. • '.< V Letu 1984 se je izoblikoval skupni predlog za topografsko obdelavo severne Furlanije v zgodnjem srednjem veku. Organizirali smo topografsko skupino s pred­ stavniki Centro di catalogazione (7 članov in 3 člani, slovenske arheologije). Na skupnem seminarju smo slovenski, udeleženci posredovali' naše' skušnje ter izdelali predlog za obrazec za historično topografijo. Obrazci so bili tudi natisnjeni. Ta topo­ grafska skupina je začela s tem, da je poskušala.locirati'ketlaško grobišče v Capo-' riaccu ter podrobno topografsko orisati kastei Paula Diacona v Nimisu. Medtem' ko smo v Buji opravili celotno topografsko ovrednotenje, smo v Caporiaccu ostali šele pri poizvedovanjih, v Nimisu pa nam ostaja le še postopek geodetske dokumentacije kaštela. V Nimisu smo se spoznali.s topografsko skupino prof. T. Miottija, katera si je že nekaj časa podrobno ogledovala in dokumentirala ostaline v hribovskem za­ ledju Nimisa. Miotti je bil mnenja, da je našel izredno bogate in razvejane ostaline kasnoantičnega limesa. Ob tej priložnosti smo si skupaj pogledali objekte na Monte Machefave SV kaštela v Nimisu in na grebenu,Lispasarutis. Ob téj'priložnosti smo lahko ugotovili, da je v hribovskem zaledju Nimisa velikoobrambeni sistemj ki nima nobenih stavbnih podobnosti s kasnorimskim limesom. Zaradi nekaterih specifičnosti ter zaradi dejstva, da slovanski toponimi segajo do tega sistema, je nastala teza o langobardskem limesu, ki predstavlja zahodno mejo strnjene slovanske poselitve. Ta spoznanja bodo objavljena v VII. zvezku Miottijeve serije Castelli in Friuli. Pre­ liminarno poročilo je objavljeno v B.S 11, 12. Nekaj podobnega smo ugotovili tudi pri Cormonsu (Krmin), kjer je omenjen prvi kastei Paula Diacona. Na visokem gre­ benu SV Krmina je utrdbeni sistem, ki mu nato sledijo številni slovanski toponimi in strnjena slovanska, poselitev. Odtod^jc tudi staroslovanska nekropola v Mossi (Muš) s 48 grobovi. . Pri topografskem ogledu Invillina v dolini gornjega Tiimenta smo lahko ugo­ tovili, da je na prostoru središča visokogorske občine Lauco velik langobardski utrd­ beni sistem z obzidjem, dolgim 2 km in obsežnim skeletnim grobiščem. Dalje proti severu in SZ takoj sledijo slovanski toponimi. To podobo dopolnjujejo še arheološke najdbe iz zgodnjega obdobja karantensko ketlaške kulture v Clavaisu, Luincisu in Andrazzi. Tako se je izoblikoval pred nami neki model, da kaštelom Paula Diacona, ki so praviloma v dolini, sledi obsežni obrambni sistem v hribih severno in vzhodno ka- stelov, nato sledijo slovanski toponimi in strnjena slovenska poselitev. Ta problem . . . J * . . ' / . . .J ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 ' •' З Ц je objavljen v -Balcanoslavici 11/12 pod naslovom »Existierte der Langobardische Limes und'eine Verhältnis zum Slovenischen Ethnischen Raum«. O b p o m e n u izsledkov izkopavanj v Buji ter v Nimisu s svojim delom »limesa« sta se začela oba dela raziskovalne ekipe zavedati, da bo treba terensko raziskovalno delo razširiti.' * '•' • ' ' ' ' ' . . л Posledicâ ( tega spoznanja je podpis meddržavne pogodbe med SFRJ in Italijo V letu 1985.; Vsi naši poskusi, da bi pridobili finančna sredstva za razširitev, sloven­ skega dela ekipe, je ostal.doslej brez.rezultata. Medtem pa si je furlanska stran-za- gotovila denarna sredstva s katerimi bi lahko začeli raziskovalno delo v Nimisu. Delo bomo predvidoma delili v 3 med seboj. povezane akcij«: topografski ogledi Nimisa in okolice, topografsko sondiranje na najvažnejših" točkah limesa'in siste­ matsko, odkrivan j e kasitela v Nimisu. po zgledu odkrivanja kaštela v Invillinu. No­ silca naloge sta' Centro di catalogazione e restauro dei beni culturali pod vodstvom dr. G. C. Mënisa' in Center za arheologijo srednjega 'veka* pri Narodnem muzeju v Ljubljani. л : _ : . . . ' • - » . . v , _: Odkrivanje staroslovanskih grobišč y;Furlaniji bOj prispevalo izsledek^o obsegu migracije Alpskih Slovanov v Furlanijo koncem 10. stoletja. Tudi sicer bo preuče­ vanje slovanske migracije v Furlanij o prineslo slovenski in furlanski zgodovini vrsto novih'spoznanj. Medtem ko o življenju na današnjem slovenskem prostoru govo­ rimo na temelju-grobnih najdb; so ite v,grobišču Furlanije.le dopolnilo h kulturni podobi časa, o katerem poznamo številne zgodovinske podatke. Zgodovina Alpskih Slovanov v'Furlanij i je del zgodovine naše-narodne skupnosti in nam verjetno lahko služi kot vzorec za to, kar se je dogajalo tudi na ositalém prostoru KKK. Slovenska arheologija srednjega veka in arheologija; in zgodovina Furlanij e čutijo potrebo pò poglobljenem sodelovanju. Najbrž stojimo na pragu obdobja, ki nam bo prineslo nova spoznanja o zgodovini in povezanosti obeh narodnih skup- nosti.- ' ."*'''• - ' • -J- -J • ' Da je naše upanje upravičeno, nam kažejo samo organizacijski ukrepi in razna preddela iz arheologije in zgodovine srednjega veka v Furlaniji. Naporom Narod­ nega muzeja in slovenske arheologije zgodnjega srednjega veka pri sodelovanju s furlanskimi ustanovami bi se morale priključiti še druge slovensk'e stroke, ki obravnavajo to obdobje. * •,"" , ' " ' . Z u s a m m e n f a s s u n g DIE ERGEBNISSE DER ARCHEOLOGISCHEN AUSGRABUNGEN UND DER ARCHEOLOGISCHEN TOPOGRAPHIE DES FRÜHEN MITTELALTERS IN FRIAUL Vinko Sribar Die slowenische Geschichte und Archeologie des frühem Mittelalters ist sehr eng an Friaul gebunden was als Folge der bekannten historischen Voraussetzungen zu bezeichnen ist. Das Zentrum für die Archeologie des frühen Mittelalters im Rahmen des Narodni muzej in Ljubljana, das sich besonders mit der Erscheinung des Karantanisch-Köttlacher Kulturkreis beschäftig stehet seit 1980 in einem konti- nuirlichen Arbeits und Forschungsergebnis mit Centro regionale di catalogazione dei beni culturali del Friuli e Venezia Giulia mit dem Sitz in Villa Manin nächst Udine, mit dem Archeologischen Museum in Aquileia, mit del städtischem Museum in Go-' rizia, mit dem Historischen Institut an der Filosofischen Fakultet der Universität Udine und genauso mit der Deputazione di Storia Patria per il Friuli. Eine besonders rege Zusammenarbeit ha t sich mit dem Centro di catalogazione entwickelt. In den Jahren 1980—1982 und 1987 haben wir die Kirche dem Sankt. Lorenz auf dem Monte di Buja ausgegraben und dazu gehörendes Gräberfeld frei­ gelegt. Bei der Kirche ist mehr als zehn Baufasen zu unterscheiden von denen die älteste als altchristlich eingezeilt wurde. Das Gräberfeld fängt sehr wahrscheinlich 312 V. SRIBAR: REZULTATI ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJ V FURLANIJI. im 6. Jhr. an und hört im spätmittelalter sehr wahrscheinlich im 14. Jhr. auf.. Bei einigen Gegenständen finden wir eine sehr klare Andeutung an den Karantanisch- köttlacherkultur Kreis. Die aitehristliche Kirche, hat schon einem Baptisterium ge- habt, was für eine neuere Kirchenorganisation spricht, die mann als einen Übergang zu der Phase der Urpharen ausdeuten soll. Das osteologišche Material aus dem Grä- berfeld hat eine interdisciplinare Medizinische Gruppe aus Ljubljana ausgewertet und dabei zu .recht, interessanten Resultaten gekommen. Bei dem Centro di cataloga- zione' hat sich im Jahre 1985 eine archeologisch topografische Gruppe organisiert, die aus den slowenischen und friulanischen Fachkollegen zusammengestellt- war. Im 10 Programm der Kulturellen Zusammenarbeit zwischen FLRJ und Republik-Italien ist eine gemeinsame topografische Eorchung der frühmittelalterlichen Denkmaler und Gräberfelder im ,Nordfriaul vorgesehen worden. Bis jetzt haben wir topografisch Monte di Buja,'Caporiacco und Nimis bearbeiten'können. Die Forschung in der Ge- gend von Nimis hat uns zum Abschluss gebracht mit archeologischen Ausgrabung des sogenannten Castrum Nenos des Paulus Diaconus anzufangen. Das br ingt 'uns in Zusammenhang mit dem Problem des ganzen langobardischen Limes ,und„-in da- neben treffen wir uns mit dem Problem der Westgranze der Alpenslawen _ des frühen Mittelalters. " ' ,,- IH, t Es geht um zwei sehr wichtige archeologische und historische Ergebnisse, die für die'slowenische üng denau so für die Friulänische Wissenschaft''von "grossen Bedeutung sind. '«.T ' >' " • • > , - ' . ( - , . , - , . •» •;. • >/. - i • i • , ,Mit der -topografischen -Arbeiten der karantanisch-köttlacher Nekropolen in Nordfriaul haben, wir, das Problem, der Migration der Alpenslawen nach Friaul um Jahr 1000 angeschnitten und mit der topografischen' Bearbeitung der Gegend um Nimis1 kämm das Problem der Alpensläwischen Besiedlung des 6. bis 8. Jahrhundert V O r . . 1 . Vi : , ' J ' . . « . i L • . . _ . ' • • . .. -, , • . . " ' ' . • ' Als Folge unserer,- Zusammenarbeit mit der Friulanischen Museen Umda Insti- tuten, sind bis jetzt folgende Studien erörter worden : V. Sribar, Die Slawen in Ostf riaul, Balcanoslavica 5, Prilep 1976 V. Sribar - V. Stare, Od kod ketlaške najdbe v Furlaniji? Arheološki vestnik 25, 1974, 464 ss . . . ' . - . Der karantanisch-köttlacher Kulturkreis, Aquileia und Salzburg, Aquileia nostra, anno LV, 1983, 270, LV 1984, 190 In'der Vorbereitung: Die frühmittelalterliche Nekropole von Mossa Gian Carlo Menis,. Ricerche archeologiche nella Pieve di Buja, Aquileia nostra LUI, r-- 1983, 18 .. - - . •; i .: V. Sribar, Existierte der langobardische Limes und sein Verhältniss zum Sloweni- schen ethnischen Raum? Balcanoslavica 11—12, 1984—1985, 47 . Ugo Furlani, Le ceramiche del castello di Mossa, Il castello di Mossa l " ' V. Sribar, Zum Problem der Friauler Werkstätten für Schmuckgegenstande aus Metall von 8. bis zum 11. Jhr., Il Friuli dagli Ottoni agli Hohenstaufen, Udine 1983, 481 V. Stare, Die Kulturkontakte zwischen den Alpenslawen und Friaul im 9. und 10. Jahrhundert, Il Friuli dagli Ottoni agli Hohenstaufen, Udine 1983, 499. / r *, ' i l . ZGODOVINSKI'ČASOPIS 41'. 1987 • 2j. 313-319 313 i . '.' . M . . . , . . . : , > , < : . . • ' • . > • ! » • ] - i J a n e z š u m r a d a O POPRAVILU BOVŠKE CESTE NA PRELOMU . . . -., IZ, 1.4. V 15. STOLETJE , .. . ' ' ' ' ' Referat na'23. zborovanju slovenskih" zgo- • - . - . - O à 'doviharjev ;v Tolminu, 2.ч oktobra 1986. .... . . . . * o ' . u ; - ' * > ; , ' . * * * * . - . • > - ' . *'* -* t. . . . . * . ;,-*.» i ' P r e k Čedada.je potekala že'v-lO. stoletju precej živahna.trgovina medrsrednjo Evropo in-severnoitalijansko nižino ;• kronikami ; vir iz tistega časa, Honoranciae ci­ vitatis Papiae, ga našteva^med-desetimi vstopi'v-severno. Italijo, koder .so morali trgovci od uvoženega blaga plačevati nemškemu vladarju desetino.1. Najpomembnejši cesti, ki sta povezovali Čedad z južnonemškimi. deželami, sta potekali prek s. Slo­ venci poseljenega ozemlja. Izhodišče-obeh!je bilo v Beljaku, od kodef se je usmerila cesta prek Podkloštra in Karnijskih Alp v Trbiž in se tam razcepila: tabeljska smer (Tablja,1 italijansko'Pontebba) je'sledila toku Bele in zatem : Tilmenta in prišla v Furlansko nižino, ona'cesta.-ki jo srednjeveški viri imenujejo bovško (Strata Plecii, strata de Plez), zgodovinarji pa včasih tudi predelsko,2 pa je krenila iz Trbiža na jug v Rabelj in dosegla onkraj visokogorskega prelaza Predel (1156m) dolinoSoče. Cez Bovec se je nadaljevala do Kobarida, kjer se je zasukala na zahod, se pod Sta­ rim selom pridružila reki Nadiži'in tekla ob njej.do Spetra in Čedada.3 Nasploh je bila v'preteklosti večidel* prometno bolj pomembna, zemljepisno ugodnejša cesta prek Tablje, toda že zgodaj* je bila za prehodno trgovino važna tudi bovška1 smer, saj najdemo V 1 2 . stoletju v zgornjem Posočju, in na Bovškem, zemljiško posest velikih cerkvenih institucij s'Koroškega Sodobno smer te ceste sledimo na kartah 1:50.000 v Atlasu Slovenije, Ljubljana 1986, in je v bi­ stvu identična s potekom srednjeveške. . . „ . . . , . . , r> • i i • ui- •» IM« « Milko Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo II, Urbarji Slovenskega Primorja 1, Ljubljana 1948, > Ferdo Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965, str. 210—211; M. Kos, kot v op. 2. 4 M. Kos, kot v op. 2, str. 349. , „ . . • .... ._,, ' Listini 1345 maj 21, 1364 februar 11 — Joseph von Zahn, Austro-Friulana, FRA 40, Wien 1877, str. 51—52, št. 42; str. 222—223, št. 179; Vincenzo Joppi, AT ns. 15, 1888, št. 182. 8 V. Joppi, AT ns. 17, 1891, str. 31—35; F. Gestrin, n. d., str. 211; M. Kos, kot v op. 2, str. 349. 314 J. SUMRADA: O POPRAVILU BOVŠKE CESTE . . Konec 14. stoletja je bila celotna cesta od Trbiža do Čedada v tako slabem sta­ nju, da je bila potrebna korenitega' popravila. V Nadiški dolini je bilo na primer cestišče ponekod pokrito z velikimi blatnimi luknjami in zelo zveriženo; cesto je bilo ponekod treba speljati popolnoma na novo (in Canali Natisse, ubi erant fangi et prave vie e t . . . ubi constructa fuit via nova) .9 Habsburžani in bamberška cerkev niso kazali nikakršne pripravljenosti, da bi popravili tisti del ceste, ki je potekal prek njihove zemlje. Čedadu pa je bila za nemoteno odvijanje njegovega gospodar­ skega življenja očitno tako nujno potrebna dobra cesta čez Predel, da je do Trbiža ni bil le pripravljen popraviti na svoje stroške, ampak je Habsburžanom in bam- berškemu škofu celo dobro plačal za privilegije, da sme cesto obnoviti (prim, spo­ daj). Tako je sklenila maja oziroma julija 1399 čedajska komuna pogodbi z avstrij­ skima vojvodama Viljemom in Albrehtom ter z bamberškim škofom Friderikom. V pogodbah je določeno, naj Čedad »popravi, preuredi, obnovi in napravi« cesto od Trbiža prek Bovca na Čedajsko in se hkrati obveže, da od trgovcev, podrejenih Bambergu oziroma Habsburžanom, ne bo zahteval drugih dajatev kot od starih časov uveljavljene carine in mitnine, teh trgovcev tudi ne bo silil, naj blago na Čedajskem postavljajo naprodaj ali jih tam po nepotrebnem zadrževal.10 Obenem so bile sestavljene tudi posebne mitninske tarife za blago na tej poti — te so po ugo­ tovitvah F. Gestrina11 najstarejše ohranjene specificirane mitninske tarife ob poteh v naše Primorje. . :, ' Kako je bilo organizirano delo na cesti in kako je potekalo? , Za celotno organizacijsko vodstvo je imenovala komuna dva pooblaščenca (duo deputatores super stratam), ki sta odgovarjala tudi za denarno poslovanje; saj. je dodeljeni jima blagajnik, kaplan Lenart (Leonardus capellarius),1 2 .praviloma iz­ plačeval denar le po njunem nalogu (de mandato deputatorum). Lenart je o. izpla­ čilih vodil natančno računsko knjigo (dnevnik izdatkov), ki se je ohranila za čas od junija 1399 do junija 1400 in služi za vir tej razpravi.1 3 Poleg blagajniških opra­ vil je odhajal Lenart včasih tudi na cesto in nadzoroval njeno obnovo. Marca. 1400 je npr. odšel najprej v Nadiško dolino in odkazal delo podložnikom iz nekaterih tamkajšnjih vasi, zatem pa je prebil teden v Kobaridu in nadzoroval tamkajšnje podložnike, ki so zasipali veliko luknjo na cesti ter popravljali orodje (šteti una septimana illis diebus cum Ulis de Crauoreto, qui laborabant post Crauoretum ad implendum unum foramen, in qua septimana causa faciendi aptare feramenta). Na trasi je sicer ves čas delala skupina uradnikov in najemnikov čedajske občine. Glavni delovodja (qui faciebat laborare super strata) je bil ser Henrik Nasinguene, ki so ga plačevali v denarju, mu kupovali tudi obleko, obutev in hrano (svinjsko meso, ribe, olje, začimbe, vino). Samostojno je lahko zaposloval obrtniško delovno silo, katero sta sicer najemala tudi pooblaščenca in Lenart v njunem imenu. Pri tem je bil ser Henrik večkrat svojeglav in pristranski, saj so obrtniki, ki. jim iz takšnega ali drugačnega razloga ni hotel izplačati mezde, prihajali v Čedad in tam navadno svoje tudi dosegli. Tako je Lenart 25. avgusta izplačal 3 solide dvema Nemcema (duobus Teotonicis), ki sta prišla s ceste v Čedad in se pritožila poobla­ ščencema, da jima Henrik ni hotel plačati njunega dela na cesti (qui vénérant, de strata ad Civitatem ad conquerendum, quod Henricus non volebat eis solvere pro eorum labore habito in laborando stratam). Komuna je pošiljala Henriku za plače- » Kot v op. 13, f. 18r (prepis str. 23). 1 0 Listini 1399 maj 13 in julij 23, Archivio di Stato Venezia, Miscellanea Fontanini 3, 338—339'. Po­ vzema M. Kos, kot v op. 2, str. 349—350; prim. F. Gestrin, n. d., str. 211. 1 1 F. Gestrin, n. d., str. 211. 12 Beseda »capellarius« lahko pomeni tudi klobučarja, vendar se mi zdi glede na razprostranjenost pismenosti konec 1Î. stoletja verjetneje, da je bil mož duhovnik. 13 Original je hranil v začetku tega stoletja Archivio Notarile Udine, Documenti storici, Busta I I I , no. 198. Sestavljen je bil iz dveh leg pergamenta v velikosti oktave, pri čemer je štela prva lega osem, druga pa 12 folijev, ki jih je v celoti popisala in paginirala loka pisarja, kaplana Lenarta. Kje je ori­ ginal danes in ali je nepoškodovan preživel pustošenje dveh svetovnih vojn, nisem mogel ugotavljati. Uporabil sem diplomatski prepis, ki ga je napravil na podlagi izvirnika septembra 1902 zgodovinar Vla­ dimir Levee (prim, o njem SBL I, str. 645—647), objaviti pa ga ni utegnil zaradi svoje prezgodnje smrti. Prepis je ohranjen v Levčevi rokopisni ostalini v Arhivu SR Slovenije v Ljubljani, Priv A XXXI, fase. 3, pod naslovom Baurechnungen für die Strata Plecii (Bolec, Flitsch), 1399 und 1400. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2' i 315 vanje najetih delavcev in v druge namene (najbrž je deloma, tudi sam nakupoval potrebni material) denar, ki ga je imel na skrbi poseben blagajnik; nekaj časa je to delo opravljal ser-Viljem Lupoldi, ki je obenem tudi nadzoroval delo na trasi (ad faciendum laborare et ad dividendum ducatos). Denar je Henriku Nasinguene ozi­ roma njegovi blagajni pošiljal Lenart; večkrat ga je na cesto prinesel Lenartov sin Janez. K upravi v širšem spiislu je-treba prištevati.še vrsto ljudi., Številčno je bilo največ stražarjev (qui custodiebant et custodierunt personam ser Henrici; qui sunt ad custodiam).. Povečini so bili Furlani, največ iz.meat (med njimi so navedeni tudi obrtniki), toda» vmes je mogel biti tudi kakšen domačin; po zapisu z dne 5. septem­ bra, ko se kot stražar omenja neki Croatinus, bi bilo lahko med stražarji tudi nekaj Hrvatov. Najemali so jih za mesec ali.največ mesec in pol, potem so večinoma pri­ šli drugi. "Oborožene stražarje so potrebovali, saj so bile razmere nestabilne. Tako so bili z obnavljanjem bovške ceste hudo nezadovoljni prebivalci Pušje vasi (itali­ jansko Venzone), saj so lahko upravičeno pričakovali, da bo po obnovi ceste čez Predel upadel promet po tabeljski cestï, ob kateri je ležalo njihovo naselje. Čedajci so poslali avgusta v PuŠjo vas plačanega' ogledima'"Slovana P° i m . e . n u Rubeus. Po­ izvedoval je, kaj počnejo tamkajšnji prebivalci in kaj'p'ravijo o [bovški] cesti, ker se je govorilo, da hočejo napraviti nekakšen nered (Rubeo Sclaiio, qui ?Venzonum accessit ad inquirendum,'quid facereht Venzonenses'et quid dicefent'de strata, quo- modó dicébatùr eos'velie faceré qùoddam'mòtum).' Konec avgusta je poslala občina za nanovo nastavljene'stražarje'dva vozova lokov, hrane in drugega orožja (balistas et victualia et arma). Do kakšnih spopadov ali vsaj oboroženih prask pa y obravna­ vanem času najbrž ni prišlo — vsaj Lenart jih ne omenja. Za povezavo med Čedadom in .ser Henrikom na eni ter lokalno, oblastjo (gastal- di) in vaškimi srenjami,(dekani) na drugi strani so skrbeli posebni poslanci (nuncii) in klicarji (precones). Gastaldom in dekanom so sporočali, kdaj,naj pridejo na delo podložniki iz njihove gastaldije oziroma prebivalci vaških skupnosti. Slovenske pod­ ložnike pri tem Lenart imenuje kar »Slovani« (Sciavi). Že 25. junija 1399 je odšel poslanec v Tolmin k tamkajšnjemu gastaldu, da bi poslali ljudi iz te pokrajine na cesto (nuncio misso Tolminum ad gastaldionem, ut mittentur homines de contrata ad stratam); čevljar mojster Bertulus je bil istočasno poslan v Bovec in kraj »Tran­ cha« (ta je moral ležati v Nadiški dolini ali ob njej, saj so bili njegovi prebivalci dolžni v njej popravljati cesto), »da bi ukazal Slovanom, naj gredo na cesto« (ad precipiendum Sclauis, ut irent ad stratam). Avgusta je odšel Ambrož iz Porte z istim namenom v dolino reke Idrije (italijansko. Judrio; in Canali Iudri), septembra pa je poklical Lenart Babossio na cesto slovenske podložnike iz vasi, ki so pripadale zem­ ljiškemu, gospodu ser Vluinu (hominibus villarum de Sclauis ser Vluini). V letu 1400 so poklicali na delo tildi slovenske. podložnike iz vasi landarske gastaldije (itali­ jansko Antro; villas gastaldie Antri, de villLs de'Sclauo de Antro), prebivalce vasi »Asaria«, one z Golega brda v dolini Idrije (hominibus villarum de Collibus in Ca­ nali Iudri) in prebivalce Mažerol-(illi de Masarovelis; italijansko Masarolis). Marca je hodil poseben klicar v kraju »supra Vito« (preveč oddaljeno, da bi bila Šent­ viška gora na Tolminskem!), kjer je bila poselitev raztresena, od hiše do hiše (de domo ad domum) in pozival prebivalstvo, naj pride popravljat cesto v Nadiško do­ lino, dva meseca zatem je , sklical klicar tudi dekane na posvet, kjer so očitno dobili podrobna navodila za novačenje podložniških delavcev. Klicar je hodil tudi po kmečkih predelih čedajske gastaldije in pozival na cesto. Podložnike in obrtnike so pri delu nadzirali nadzorniki (superstantes causa faciendi laborare), med katerimi najdemo tudi plemiče. Orodje,, potrebni] material in hrano so dovažali na cesto sko­ raj izključno z vozovi (currus); le dvakrat omenja vir tudi tovornike oziroma to- vorjenje (somerii, soma). Omenimo še, da so pripravljali hrano na trasi kuharji; po imenu poznamo Slovenca Janžeta Kočevarja, ki je pet mesecev kuhal ser Henriku (Janze Cociuario Henrici ad stratam qui fecit coquinam quinque mensibus), za kar ga je najela čedajska komuna. V zvezi s cesto je potekala mrzlična diplomatska 316 J. SUMRADA: O POPRAVILU BOVŠKE CESTE . . . dejavnost Čedada. Ambasadorji iz vrst čedajskega plemstva so odhajali na. Dunaj, v Beljak, v Benetke (k bamberškemu škofu), v Videm (na zasedanje furlanskega parlamenta) in celo v Padovo. Tisti, ki so bili namenjeni k Habsburžanom in k'bam- berškemu škofu, so imeli dvojno nalogo: na eni strani so jim prinašali obroke vsote, ki jim jo je morala čedajska komuna izplačati, da je lahko izpeljala z omenjenima pogodbama predvidena dela. Prejemniki so jim namreč v zameno izročali i privile­ gijske listine, s katerimi je bil Čedad pooblaščen v pogodbah navedena dela tudi dejansko izvesti. Vsote, ki jih je morala občina tozadevno žrtvovati, so bile očitno zelo visoke, kar sklepamo iz obrokov, ki so nam znani. Junija 1399 so izplačali škofu Frideriku 40 dukatov, 28. avgusta pa so mu odnesli kar'1000 dukatov iri pre^ jeli v zameno njegove privilegije (privilegiis domini episcopi super strata Plecii). Še novembra je odnesel ambasador ser Peter de Formentinis 100 dukatov «Habsburža­ nom za poravnavo preostalih privilegijev (pro resto privilegiorum)." - - \ '.u \ • • r J » * • • • Z deli so pričeli takoj po sklenitvi pogodbe s Habsburžani: že junija_1399 so z vozovi dovažali na cesto železo (ferrum) in jeklo (azarumj, potrebno za'izdelavo orodja (imenovanega s splošno besedo feramenta). Orodje je izdelovala,'ga poprav­ ljala in vzdrževala večja skupina najetih obrtnikov — kovačev, (fabri, magistri fa- bri). Delali so na trasi in so svoje orodje pripeljali s seboj na.stroškečedajske ko­ mune. Povečini so bili iz Furlanije, nekaj pa je bilo med njimi tudi Nemcev^ iri domačinov (npr. iz Bovca in Kobarida). Domači kovači so orodje večidel"poprav­ ljali, predvsem pozno jeseni in pozimi, ko so opravili nekakšno 1» generalno"" popra : vilo«. Potrebno železo je komuna nabavljala prek svojih dobaviteljev, pogosto pa je od izdelovalcev kupovala že zgotovljeno orodje. Orodje so kupovali celo v Vidmu. Podrobno se od orodja navajajo motike (sapi, saponi), kladiva (malei) in kiji (maze), sekire (secures siue mauarias, pichi), železni koli (palli ferrei). Za ostrenje in bru­ šenje orodja je bilo na razpolago nekaj brusov (mollam causa accuendi..-..- secures et alia feramenta laborantium), s katerimi so večinoma delali kovači. Med orodje velja šteti tudi vrtalne priprave (foratoria) ; večjo so potrebovali pri gradnji mostov (unam foratoriam magnam necessariam ad pontes). Ko so teklà pripravljalna dela, je cesto do Trbiža pregledala posebna komisija, v kateri sta bila poleg čedajskega župnika dva gradbena mojstra. Očitno so imeli nalogo določiti obseg del na posa­ meznih odsekih cestišča. Najzahtevnejša gradbena dela — poleg gradnje in popravil mostov in drugih zidanih objektov šteje sem še spodkopavanje skal — so opravljali najeti gradbeni mojstri (magistri), obrtniki furlanskega in nemškega rodu. Naro,- čnica del jih je oskrbovala s potrebnim orodjem in materialom, hrano, včasih tudi z obleko, in jih plačevala v skladu z dogovorom. Delo na trasi je potekalo po se,- ktorjih. Ko je prišla stalna skupina najetih obrtnikov na določen odsek ceste, sô se jim pridružili za opravljanje težkih, a ne strokovnih del podložniki. Dobro poznamo le odseke v dolini Nadiže, zato jih bomo v nadaljevanju pobliže predstavili.-Prebi­ valci ob spodnjem koncu ceste (de via inferiori), torej ob njenem izteku pred če- dajskim mestom, in oni iz Šenčurja (italijansko Sanguarzo; homines de saneto Gu- arcio) so delali štiri dni na trasi med cerkvijo sv. Kvirina .in mostom, ki se imenuje po tem svetniku (de ponte saneti Quarini usque ad ecclesiam saneti Quarini; kraj se imenuje slovensko Pri mostu, italijansko Ponte S.Quirino). Podložniki iz Barnasa (Vernassio) so popravljali cesto od cerkve sv. Kvirina do Spetra (villam saneti Pe­ tri), Sempetrani pa tri dni odsek od svojega kraja do Bijerče (villam Biarzi). Pod­ ložnikom iz Ažle (Alzida, danes italijansko Azzida) je bil za tri dni odmerjen del od Bijerče do Brišča (villam de Brischis), na sektorju od Brišča do »Ulrikove hiše« (ad dictum Vorich, domo dieti Vorich) pa so obnavljali cestišče prebivalci-Petjaga poteglacho; italijansko Ponteacco), Sarženta (Suecinto; italijansko Sorzonto), Bijer­ če in Brišča. Od imenovane hiše naprej so delali po vsej dolini prebivalci drugih vasi (homines aliarum villarum laboraverunfper totum Canale). Poleg podložnikov se nekajkrat omenjajo težaki (manuales), ki so prihajali na traso zaslužit skromno mezdo. . ..H'ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 -j 1987 . 2 , L 317 •n '..Kaj'je'bilo,treba nascesti delati? Najprej jo je bilo treba očistiti. Drevje,.ki je raslo ob njej, so zasekali, ga s pomočjo vrvi vrgli na tla in, odvlekli k mostovom in drugim'objektom ,vk j er so rabili les (duobus funibus magnis.et u n a p a r v a causa prostrahendi:arborés ad-terram et causa conducenti ligna ad pontes). Tovrstno delo so opravljali! drvarji- (marangoni), iz ip.odložniških vrst. V okoliških gozdovih in tam, kjer je t bilo do mesta, kjer-so les potreboyali, daleč, so uporabljali vrvi le za vleko lesa do posebnih,4rdno narejenih in okovanih vozov (uno forti curro misso ad,stra- tam et necessario conducendi ligna,ad pontes ket causa faciendi ipsum [sc.currum] ferari),'s katerimi' so.les prevažali do namembnih mest. Najteže je bilo s ceste odstra­ njevati skalovje; še posebej takšno, ki so ga morali izsekati iz žive skale. Poleg moj­ stra," ki jè delo vodil,! so sodelovali, tudi pomočniki in je odstranitev vsake večje skale prevzela pò,ena.-skupina. Njihovo., delo je bilo. dolgotrajno in naporno, saj so več­ krat omenjene'skale,,ki> so.j ih.klesali,po, nekaj tednov pa,tudi celo m e s e č i n več! Polega kladiv in kijev so rabili,za,lomljenje, in rezanje, kamna posebno orodje (so- leis'et concadis factis . . . causa, rumpendi, et scidendi saia),,večje skale so tudi valili z ч železnimi ikoli. in i drogovi (palos ferreos magnos causa volvendi saxa). Kamenje so drobili (fràngere lapides) in,porabljali pridobljeni material za nàsipahjë cestišča. Kjer>je;cesto ogrožala voda,fje,bilo treba utrditi njene br,egove (implefe^rivos), na . odsekih,.kjer' je jbilo nevarno,, da jo zasujejo snežni plazovi, pa postaviti ustrezne zapor.e /(pontes lavinarum)., Luknje na cesti so krpali ( (implere foramina) z drobir­ jem;'' nastalim^ ob/drobljenju kamenja. Nekatere-mostove (npr. onega pri cerkvi sv; Kvirina) in'.posamezne odseke ceste so celo jlakovali (salizare stratam), tako ce­ stišče nad Bovcem (ultra Plezium salizando stratam) in v Nadiški dolini med'Ažlo (?; Arzila) in gorskim vznožjem (introitu montis). Ker so.bile v srednjem veku v splošnem tlakovane,le redke pomembnejše ceste,14 je vprašanje, če gre.v vseh treh naših primerih za pravo ^tlakovanje. O .tlakovanju mostov ne gre dvomiti, pri cesti pa more izraz pomeniti, da so izdelali iz nabitega kamenja le cestno podlago. Vse­ kakor pa govori o c tem i problemu vir preskopò, da bi ga bilo moč* razvozlati . Grad­ beno je bila najzahtevnejša zidava mostov: kamnite dele so povezovali med seboj z železnimi.sponami,,ki so rjih zalivali v svinec (ferris cum quibus ligate fuérunt lastre dieti ppntis; p lombum.. ' . cum quo piombati fuerunt ferri pontis). Oktobfa se je občina pogodila z,zidarskim mojstrom Ambrožem, ki je na cesti ртесеј delal, da bo za 20 dukatov na mejah komune na gori postavil gostišče (unum albergum super strata . . . expensis comunis . . . in confinibus super monte).' - • - - • • * ' - - , • -i t- ' '.--^ t - s, i - j i . . 1 . ' ; ' - ; , ' ' . ï ! - :•.! . . • , Pred zimo 1399/1400 je bila V glavnem obnovljena cesta do Kobarida. Gradbena dela, so potekala, dokler je dopuščalo vreme; in povsem prenehala novembra. »Da bi videla cesto« (ćauša videhdi stratam),* je odšla i l . oktobra v Trbiž posebna ko­ misija^ y kateri sta bila poleg kaplana' Lenarta še ser Bernard de Burgo Pontis in ser Viljem Lupoldi, spremljal pa jih je Henrik iz Bovca (Henricus de Plezio). Cez zimo, so'odšli zidarji iri nekateri kovači povečini domov rin s seboj na stroške na­ ročnice,.odpeljali svoje lastno orodje. Tisto orodje, ki je bilo' pa last čedajske občine, so pozimi popravljali po posameznih krajih (npr. v Kobaridu in Starem selu), kar je zaposlilo, preostale kovaške mojstre. Cesto je bilo 'treba prek zime vzdrževati, da je bila"'prehodnâ in v kolikor toliko dobrem stanju. Decembra so poslali posebnega poslanca, dà je ! ukazal slovenskim podložnikom, naj popravijo cesto na tistih me- stih, kjer so'jo"poškodovali snežni plazovi in voda (in Ulis locis, ubi lavine et di- luviò' aquarum viam fumperat). Cestni odsek čez Predel je bilo pozimi težko, če ne celo ' nemogoče uporabljati. • Na cesti so bili tam namreč zameti. Sele v začetku aprila'1400 so iz Čedada poslali k ser Henriku v Trbiž sla s pismom, v katerem so naročali, da je treba prédreti zamete (unam litteram Henrici super facto nivis fran­ gente). Henrik je na cesto dejansko poslal ser Sencha in nekega njegovega pomoč­ nika in poti njunim vodstvom so bili do konca aprila očiščeni zameti med Trbižem -1* Prim. Guy' Antonetti, L'Economie médiévale, Paris, PUF 1975, str. 45. • -^- J. SUMRADÀ: O POPRAVILU'BOVŠKE CESTE • • • in Bovcem (iverûnf ad 'aper ienduW nivem seu lavinas Tarvisii usque in P l e n i m ) , za kar iima je Lenart plačal poldrugo marko solidov. ^ -i •- Cedajska komuna hi" vedno razpolagala s potrebno gotovmo, da bi pokrivala nas'taîe'5 stroške/zato je 'občasno najemala kratkoročna posojila. 28. avgusta je vrni Lenart Zidom 125 dukàtov, ki so jih bili posodili občim za cesto (Iude.s ducatos СХХУ, "quósjiìios mutuaverânt comuni m-serVicium strate), nekaj dni prej pa 27 dukâtov mojstru Mianu.0,1 •' * • ' " ? ' \ ~ ' . ~ ,. ii •" ™„ Lenartova računska knjiga vsebuje zanimivi"podatke o cenah blaga in o me­ zdah zaposlenih. Povzemamo nekatere, kjer je navedena tudi količina blaga oziroma število delovnih dni. Začnimo s hrano! obleko in obutvijo: star pšenice je s a l 66. denarjev, kongij vina pa 67 ali' 68 denarjev; vino iz okolice Rozaca, ki je slovelo po kakovosti, je veljalo dukat po kongiju. Za čiščenje in merjenje sodov, k! so držah skupaj 21 kongijev, je bilo treba plačati osem denarjev. Hlebec sladkorja (pro uno Pano zuch-eri) je bilo treba plačati z èno marko in 10 denarji. Od oblekeun'obutve Poznamo cene za kose plemiške noše: par čevljev (uno pari « ^ ^ ^ Ј Ј ^ (sera-'skupaj 18 denarjev), telovnik (zupirello) slabši 40, kvalitetnejši 60-solidov, par čavljev' in par škornjev* (stivales) skupaj 100 denarjev. Med materialom se ome­ nja jeklo po ceni dva solida za funt in svinec, ki je'veljal dva denarja za ,sto utežno enotV Tudi'zgotovljeno'orodje'so včasih stehtali in ga'plačali po tezi Tako je Le­ n a r t plačal'nekemu kovaču za* dve veliki kladivi, ki sta tehtali skupaj 14 funtov, po tri' deharjé od funta teže. Kovači ki je predelal 58 funtov železa v motike sekire in drugo orodje, je' zaslužil en'o marko denarjev. Za 13 v Vidmu kupljenih železnih ko'ov je bilo treba odšteti marko denarjev in šest denarjev. Posamezna motika in sekira sta veljali po 20 denarjev, velik železen kij pa 42 denarjev. Železne vezi na mostu so bile kupljene za pol marke denarjev, brusa za vzdrževanje orodja za 24 in 40 denarjev, dve dolgi'in ena kratka vrv pa za poldrugo marko denarjev. - Vrsta ie zapisov o ceni prevozov z Vozovi. Omenili bomo le tiste, kjer so znane smeri vožnje oziroma količine prepeljanega blaga. Prevoz 21 kongijev vina iz Če­ dada v okolico Trbiža je stal 18 denarjev. Za prepeljavo orodja iz Kobarida v Speter je Lenart odštel 35 denarjev občinskih sredstev. Za krajšo razdaljo sta računala dva voznika iz Čedada do delovišča vsak po 9 'denarjev. Voznik, ki je prepeljal jeseni orodje s ceste v Kobarid, je zaslužil 30 denarjev. Za'posameznike, npr, poslance in sle, je komuna konje najemala. Najemnina konja za pot iz Čedada v Bovec m nazaj je znašala 16 solidov, za štiri konje', ki so ponesli jeseni komisijo po cest, do Trbiža na eno marko denarjev. Konj sam je bil vreden nekako 5 dukatov - toliko je stal tisti ki ga je eden od občinskih uradnikov na službeni poti uničil (pro uno equo vastato)". Poslanci, ki so odhajali v podložniške Vasi, da bi organizirali prihod de­ lavcev na traso/so dobivali denar za najem konja, poleg tega tudi povračilo stro­ škov Za povratno pot iz Bovca v Trbiž je prejel eden Öd njih 24 denarjev, oni ki ie potoval v. Tolmin 20 solidov, tisti, M je imel na skrbi landarsko gastaldijo pa lb denarjev/Ambasadorji so seveda komuno stali precej več: dva sta šla v Benetke k bamberškemu škofu in dobila dve marki solidov in štiri dukate potarne Povejmo na tem mestu'še, d a j e stal nov okovan,težji voz za prevoz lesa dve marki denarjev. Nekaj se da povedati tudi o plačah uradnikov in delavcev. Povsem je jasno, da so stražarji zaslužili mesečno po dve marki solidov. Klicarji so dobivali, tako kot poslanci,, denar, čigar vsota je bila odvisna od oddaljenosti krajev, kamor so bil. poslani Tako so prejemali po osem do deset denarjev za bližnje razdalje, lahko pa tudi do 20 solidov. Poglejmo še nekaj prejemkov tistih, ki so si služili kruh z ro­ kami Kovač Simon in njegov sin sta v Nadiški dolini dva meseca popravljala orod : je in zaslužila 4,5 mark denarjev. Nek drug kovaški mojster je delal za tedensko plačo pol mark solidov, komuna pa mu je morala placarti tudi prevoz orodja iz Čedada in nazaj, kar jo je stalo eno marko solidov. Popravilo nerabnega železnega kila (mazia ferrea fracta) je stalo 10 denarjev. Delavci, ki so razbijali skale, so lahko dobili dnevno po 14 denarjev, pa tudi po 18 ali 20 solidov. Razlika v plač. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 ., 1987 ._•, 2 319 med mojstri in dragimi delavci je bila seveda velika: dva mojstra, ki sta z dvema sodelavcema 16 dni odstranjevala neko skalo pri Kobaridu, ata zasluzila na dan po 31 solidov, eden od sodelavcev po 12, dragi pa po 14 solidov, pri čemer je prvi delal deset, drugi pa le dva dni. Kovač iz Kobarida je moral večkrat popraviti njihovo orodje in je pri tem zaslužil 60 solidov. Zidarska mojstra Ambrož in Lenart sta s sodelavcem desqt dni gradila most pri sv.Kvirinu, za kar so skupaj prejeli dve marki denarjev.-Mojster Ambrož sam je zaslužil z zidavo mostu nad potokom Ronac (super aquam vocatam la Rocha; ta se pri Logu [italijansko Loch] izliva v Nadižo) štiri dukate. Omenili smo že, da so opravljali ponekje težaška dela poleg podlozni7 kov tudi placâni.:tèzaki'(mariuaÎes)ÀTisti,'ki so delali ha mostu. sv. Kvirina, so za, služili dnevno po osem denarjev, i- ;,->..-;.'.. J .".Л-* 'V •' * -• .j "v""--' " ' i ' ' i i ( t ! , I .*.;>•' J''l'-. ' , . ; , ' . . '• •*•-.'/ ' . . . . . , „ • • ' ; . . . . i.i • i : -.' (G I,.." .Л--3) . . ' i ! . , .. • UJ . " ; „ "."" S u m r i f a r y ^ f̂ ; « •......,.:-•• : , THE RECONSTRUCTION' OF THE BOVEC ROAD AT THE! END OF i THÉ 1 4 T H — BEGINNING OF THE 1 5 T H CENTURIES ' ^ ' ' Janez Šumrada - '-- • \ ' * • • • * ' • . . . i * Basing his paper on an accounting book written in 1399/1400 by a Cividale priest, chaplan Leonard, arid copied in 1902 by Vladimir Levee (Arhiv SR Slovenije, Ljubljana, Priv A XXXI, fase. 3), the author follows the reconstruction of the com­ mercial road from Tarvisio to Cividale del Friuli passing through Slovenian terri­ tory and known in medieval sources as the Bóvec road (strata Plecii, etc.); which was of a' vital importance for the economic life of Cividale. The paper deals with the organisation of works financed ,by the community of Cividale and discusses se­ veral issues of importance, e. g. labour, force, reconstructing methods, prices of raw materials and goods, salaries. "~ ' '" ' " ' "' Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (v letu 1987 izide že njen 58. letnik) objavlja prispevke, ki niso zanimivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši okvir sloven­ ske zgodovine. • • , . • -' „ i . , ČZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem maribor­ ske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor, Partizanska 5. < - 320 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 - 2 •- . O J i, т . . b . Г ••T!i,vi Л ..vi'. . , 1 . . ' . Љ . • -, ..,,.:. i.. " . - ' • . . : ! • - . - * . • • • • • • • - * • - • " • ' - . — • . ! . . • . _ - •:• : . . ' ' . r . i : l , . 1 PUBLIKACIJE INSTITUTA ZAiZGODOVINO CERKVE , j , j ; , . , , .,. YU-61000 Ljubljana, Poljanska* 4* " '• f J ' ' : <•-••*' ».'^' Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 1, 1979, 188 strani. Instrukcija papeža Kle­ mena VIII. iz leta 1592 (Benedik); Opravičilno pismo škofa Janeza Karla Herbersteina iz leta 1786 (Dolinar); Spomenica salzburškega nadškofa Tarnoczyja o novi razdelitvi škofij na Štajerskem in Koroškem iz leta 1858 (Grafenauer); Izvirna poročila in zapisi jezuitskih! misijonov. 4vkra- .. jini med Muro in,Rabo v,letih 1607—1730-(Škafar):"V"-" Razprodano" Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 2, 1980, 231 strani. Maksimilijan Jezernik, Friderik Baraga. Razprodano . ' . o „ - • • • . • • . < _ f . т л : , . . . . . . . - . . . , , - ! Acta; Ecclesiastica Sloveniae, št. 3, 1981,. 172-strani. .Metod Benedikt Iz ,,. protokolov ljubljanskih škofov; France M. Dolinar,. Zapisi' škofa" Janeza Tavčarja o stanju v Ljubljanski škofiji; Ivan Škafar, Gradivo za zgodo- i 7 > , vino kalviriizma in luteranstva na ozemlju belmurskega in. beksinskega^ 'J,. arhidiakonata. 600 din Acta Ecclesiastica Sloveniae, št.,4, 1982, 257 strani.'Jože Gregorio," Pisma Petra Pavla Glavarja Jožetu Tomlju 1761—1784.' ',,, " " J 1000. din Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 5, 1983, 331 strani. Jože Mlinaric, Priza­ devanja škofov Martina Brennerja in Jakoba Eberleina za katoliško pre­ novo na Štajerskem; Ivan Zelko, Gradivo za prekmursko cerkveno zgo­ dovino; Ivan Zelko, Frančiškani v Murski Soboti. 1000 din Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 6, 1984, 225 strani. Metod Benedik, Iz protokolov ljubljanskih škofov (nadaljevanje); Jevnikar Martin, Ivan Trinko 1902—1923; Novak Vilko, Ivanu Škafarju v spomin; Ivan Škafar, O delovanju luteranov na Petanjcih 1592—1637. 1000 din Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 7, 1985, 288 strani. Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih. Ob 1100-letnici Metodove smrti. Conversio Bagoariorum et Carantanorum (Grafenauer) ; Italska legenda (Perko); Pi­ sma rimskih papežev Hadrijana II., Janeza VIII. in Štefana V. (Dolinar) ; 2itje Konstantina, Žitje Metoda (Benedik);.Pohvala sv. Cirila in Metoda (Dolinar); Anonimna ali Metodova pridiga v Clozovem glagolitu (Zor). 2500 din Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 9„ 1987. Jože Mlinaric, 2upnijeHna, Sloven­ skem Štajerskem v okviru1 salzburške nadškofi jé'.v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro 1656—1764. 6000 din Redovništvo na Slovenskem, 1. zvezek: Benediktinci, kartuzijani, cister- cijani. Zbornik predavanj na simpoziju: Stična, Pleter je,, Kostanjevica, 23. do 25. maja 1984, Ljubljana 1984, 250 strani. 2000 din Redovništvo na Slovenskem, 2. zvezek: M.Smiljana Kodrič — B.Natalija Palac, Šolske sestre svetega Frančiška Kristusa kralja. Zgodovina, po­ slanstvo, življenje, Ljubljana 1986, 256 strani. _ 3500 din ZGODOVINSKI ČASOPIS" 41 • 1987'. 2 .321-^328 321 M i l a n P a h o r OPCIJE V KANALSKI DOLINI (1939—1942) • , ' K - • r Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo- . . . p % . t , ('-. dovinarjev v Tolminu 1.—3. oktobra 1986. i < . . ••' i - -, " • , , . _ . < i Pred prvo svetovno vojno so živeli v Kanalski dolini skoraj izključno pripad­ niki slovenske* in nemške narodnosti. Še sredi'19.'stoletja so ."bile občine'Zabnice; Ukve in Lipalja vas popolnoma slovenske, občina Tablja (Pomtebba) popolnoma nemška, v Naborjetu in na Trbižu pa, so prevladovali nemško govoreči1 (glej, pri­ logo 1). Od leta 1880 do leta 1910 se je delež slovenskega prebivalstva stalno zmanj­ ševal in , to ( tud i v občinah oziroma vaseh, ki so; bile, do tedaj izključno sltavenske. Vse to je iasno razvidno iz uradnih štetij v omenjenem obdobju 1880—19102 (glej pr i logo 2 ) . , , . . . . . . . ... ; - , - , ' . . •: • .., •. v . Ze na^prvi pogled bode, v očidejstvo, da, so bile občine, in vasi jasno ločene: v nekaterih občinah so močno prevladovali Nemci, v "drugih pa Slovenci. Če si ogle­ damo, t e r a z l i i e ,v, sklopu J sòcióekonomskéga vidika, potem so imeli Slovenci večino v občinah ' oziroma krajih,'kjer sta prevladovala živinoreja in'gozdarstvo, nemško govoreči pa so prevladovali^ v krajih, kjer je .prevladovalo meščanstvo, "urađništvo Priloga 1: Czoèrnigòva statistika 1846 (podatki po delu1 Slovenci v" Italiji pò drügi " svetovni vojni, 1975, str. 111—118) ( . . . . . f , Občina Lipalja ves Naborjet Pontabelj Trbiž Ukve Zabnice Okraj Trbiž Bela peč Skupaj Občina Lipalja ves Naborjet- Pontabelj Trbiž Ukve ' . Žabriice ..Okraj Trbiž t> Priloga Z Prisot. prebiv. 400 894 684 2953 1023 913. 6867 659 7526 Skupno '419 748 520 2313 , И81 , ' 958 6139 Nemcev Slovencev • 648 520 2013 ' ' ' ' , 3181 : (podatki kakor zgoraj) Uradna štetja 1880 i Občevalni jezik dom. p r i s o t . prebiv. prebiv. nem. 21 774 642 2735 21 33 4226 606 4832 slov. , 366 349 66 770 — 734 137 3147 994 985 866 859 2429 6844 53 563 2482 7407 • • . I 8 9 0 Občevalni jezik dom. prebiv. nem. slov. 7 340 730 6 626 12 2759 287 43 940 52 806 4217 2391 470 74 4687 2465 419 - 100 300 1181 ' 958 '2958 t ,, . Prisot. prebiv. 331 763 804 3640 903 856 7297 714 8011 r ' • ' 1900 Občevalni jezik dom. prebiv. nem. slov. 15 310 679 50 744 .. • 12 3262 223 82 817 162 693 4944 2105 618 55 5682 2160 1 Bogo Grafenauer, Kanalska dolina, Ljubljana 1946, 7 — odslej Kanalska dolina; Bogo Grafen- auer, Kanalska dolina, v: Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni, Ljubljana—Koper—Trst 1975, 114 — odslej Slovenci v Italiji. 2 Kanalska dolina, 9; Slovenci v Italiji, 115—116. 322 M. PAHOR: OPCIJE V KANALSKI DOLINI (1939-1942) Občina Pr i so tno prebiva l s tvo Lipal ja ves 367 Nabor je t 781 P o n t a b e l j - ' 917 Trbiž - • ~ " 3914 Ukve 844 Zabnice 844 O k r a j Trbiž ' '7667 Bela peč ' , 947 Skupa j 8614 U r a d n o štet je 1910 Občeva ln i jezik dom." preb iva l s tva n e m . slov. - * 48 ! 308 695 40 * 807 ' 17 v 3480 ' • "• ' 93 247 591 345 ' 492 > 5622 * 1541 775 _. • 141 . "6397 ' 1682 Drugi . i.J 25 10 198 < * < 1 233 566 1910 Slovensko p r i v a t n o N e m c i 5T 319? 704 2383 17 36 464 štet je Slovenci 361 96 120 1190 821 1 - ' 801 3379 t«r delavstvo "(vendar so bili v radarskem naselju Rabelj močno prisotni tudi* Slo­ venci). Iz navedenega jasno prihaja na dan neenaka razporejenost prebivalstva: nadaljnja ugotovitev je seveda ekonomska zaostalost slovenskih vasi. Iz vsega tega ni težko priti do zaključka, da so'bili Slovenci v dvakrafaem podrejenem položaju: v socioekonomskem ter v narodnem smislu. Družbena zaostalost pa kmalu privede v zapostavljen .političen položaj. Tradicionalni sloji (kmetje, bajtarji, gozdni de­ lavci, pastirji) — in prav tem plastem je pripadala večina slovenskega prebivalstva — so začeli močno zaostajati v družbenem razvoju, medtem' ko so se novi družbeni sloji (meščanstvo, uradništvo, delavstvo) v vedno večji, meri prilagajali in popuščali politično in gospodarsko močnejšemu nemškemu prebivalstvu. Od"tega načela dalje pa je le kratek korak do odpovedi lastnega materinega jezika in končno do asi­ milacije. ' ' Po razpadu avstroogrske monarhije so se odnosi med Nemci in Slovenci spre­ menili, saj so bili po letu 1918 — eni in drugi — pod novo-oblastjo: kraljevino Italijo. ' ' . Poleg spremenjene politične pripadnosti se je začelo priseljevanje Italijanov in Furlanov, kar se jasno zrcali v štetjih v letjih 1921 in 1931 (glej. prilogo 3). Čeprav je Število prebivalstva med letom 1910 in letom 1921 očitno naraslo, je1 obenem šte­ vilo slovenskega in nemškega prebivalstva' nazadovalo. Seveda moramo uradna štet­ ja previdno jemati v poštev, saj so bila od nekdaj predmet političnih pritiskov; kljub temu pa štetja le dokazujejo določeno stanje, ki ga ni mogoče popolnoma potvoriti Kot kažejo podatki iz leta 1921, so se Italijani in Furlani naselili pre­ težno kot državni uradniki, vojaško osebje, cestni in železniški delavci. Priliv itali­ janskega prebivalstva je bil močno občuten v Tablji in na Trbižu. Priseljevanje romansfcega prebivalstva je trajalo nekako do leta 1931, saj so bile do takrat iz­ črpane delovne možnosti "ozemlja. Nemško-slovenski značaj Kanalske doline se je . -..".; " '-• ViPriloga 3: (podatki kakor zgoraj) F u n k c i j e Bela peč Lipal ja ves N a b o r j e t P o n t a b e l j Trbiž U k v e Žabnice Skupa j P r i s o t n o prebiva l s tvo . 866 343 636 702 4003 771 903 8224 U r a d n o štet je 1921 I ta l i jani 44 60 57 315 654 33 44 1207 N e m c i 426 203 488 352 2917 179 525 4185 ! Slovenci 27 61 8 6 251 548 205 1106 1931 Tuji Pr i so tno držav l jani prebiva l s tvo 369 19 83 29 426 11 129 1726 897 288 965 786 4736 771 912 9355 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 •• 1987 . 2 " 323 spet za nekaj let stabiliziral'. Pravo prelomnico y narodnem smislu pa pomeni leto 1939. Takrat se pojavijo zloglasne opcije, ki popolnoma spremenijo narodnostno podobo Kanalske doline? ^ 4 Opcija kot sredstvo reševanja nacionalnega vprašanja — v tem primeru gre za reševanje narodnega/manjšinskega vprašanja — se je prvič pojavila po prvi sve­ tovni vojni. Bila je sestavni del meščansko-nacionalistične politike, ki je izhajala iz načela, da drugojezični element v državi moti in ga je zato treba odpraviti. Po tem načelu že sam obstoj narodnih manjšin predstavlja potencialno netvarnost za državo. Po prvi svetovni vojni so nekatere države sklenile pogodbe o prisilni izme­ njavi prebivalstva. Po svojem bistvu so meddržavni sporazumi o opcijah nadalje­ vanje pogodb o prisilni izmenjavi prebivalstva. V nacistični Nemčiji gre za Sredstvo, ki j,e sestavni del rasistične politike in vojnega gospodarstva. 23. junija 1939 sta nacistična Nemčija in fašistična Italija sklenili sporazum o preselitvi Nemcev in Ladtncev v Nemčijo. Sprva je bil sporazum geografsko ome­ jen na Južno Tirolsko (Alto Adige v italijanski verziji). 21. oktobra 1939 sta po­ godbeni državi razširili sporazum tudi na Kanalsko dolino. Prebivalci so bili po­ stavljeni pred izbiro, da se odločijo za italijansko ali za nemško držaivljanstvo. Odločitev za nemško državljanstvo je pomenila preselitev v Tretji rajh. »Pravico« do opcije so imele osebe, ki s» živele na ozemlju, ki ga je določala pogodba in so se prištevale k nemškemu narodu. Statistični podatki o opcijah v Kanalski dolini Po uradnih podatkih so pristojni organi ugotovili 5603 osebe s pravico do opcije (celotnega prebivalstva je bilo 11.542). Od teh se je 4576 izreklo za Nemčijo, 337 za ItaKjo^bilo pa je tudi 690 tako imenovanih sivih opcij (brez izjave za eno ali drugo državo) .4 Raziskovalec Ernst Steinecke v svoji študiji Das Kanältal — Val Canale meni, da so navedene številke neverodostojne ter navaja druge. Od skupno 8350 neitalijan- skega prebivalstva (6600 Nemcev in 1750 Slovencev) se je 8130 ljudi (6530 nem­ škega in 1600 slovenskega porekla) izreklo za Tretji rajh. Dejansko se je potem preselilo — predvsem na Koroško in Štajersko — 5600 nemško govorečih in le 100 slovensiko govorečih. Slovenci so torej v veliki večini ostali doma. Narodnostno raz­ merje se je takrat prevesilo na slovensko stran.5 Dejanska preselitev prebivalstva je potekala postopoma. Po podpisu sporazuma (21. oktober 1939) Iso se morali . prebivalci izreči do konca decembra istega leta (1939). Sama preselitev optantov pa bi se morala zaključiti do konca leta 1942 — v resnici beležimo primere preselitve še pomladi leta 1943. Na drugi strani pa pre­ selitev ni potekala po načrtih ter j,e bila le delno izvedena. V prvi vrsti so Kanalsko dolino zapustili majhni kmetje in odvisni delavci, na drugi strani pa rudarski in železarski delavci iz Rablja in Bele peči, torej v glavni večini vaški in mestni pro­ letariat in polproletariat, ki si je v večini primerov obetal boljše življenjske pogoje. V Kanalski dolini je ostalo. 2300 optantov (800 Nemcev in 1500 Slovencev), ki so bili v jvečini kmetje, večji posestniki. Skupno z neoptanti so tvorili jedro doma­ činov, ki pa so že postali manjšina v lastni domovini.6 (Glej prilogo 4.) Večina preseljenega prebivalstva se po drugi svetovni vojni ni več vrnila. Iz­ praznjene hiše optantov so zasedli priseljenci iz raznih krajev Italije, v večini iz Furlanije, ki danes tvorijo iveliko večino prebivalstva Kanalske doline. Opcija je torej korenito spremenila stoletno podobo. Pri obravnavanju sodobne in polpretekle zgodovine je primerno upoštevati dvoje vrste virov: uradne podatke in dokumente obravnavane dobe, na drugi strani 3 Kanalska dolina, 12; Slovenci v Italiji, 117. * Kanalska dolina, 12—13; Slovenci v Italiji, 117—118. 5 Ernst Steinecke, Das Kanaltal — Val Canale, Innsbruck 1984, 45 — odslej Steinecke. 6 Steinecke, 46. 324 M.PAHOR: OPCIJE V.KANALSKPDOLINI (1939-1942) Priloga 4: Zadržanje ob opcijah,v Kanalski dolini 1940—1943 (iz knjige Ernst Stei- nicke- Das Kanaltal — Val Canale, Sozialgeographie einer alpinen Minderheitenregion, Innsbruck 1984, str. 45. Vir: italijansko ljudsko štetje 23. 6. 1939 in ocena dr. Theodorja Veitra 1961) • •' ' t ^ • •-.- - Ì , . .. • • - . ] • ' , . ; . . - . , . i , : i , < t . . . ' l i : ;••»..( [^" j Komini (Italijani in l'urinili;^ y f / t ' '• y^V^'l iHtiiSko (jovoroÈt -'- ojiliralt го nemški raj h * Шш\ nemško govore« — ojilirali za Italijo [јЈЈЗЈ Molenei -•• oplirali za lu'mïki rajli | } Slo4.nci - - optimi! /a Italijo - ' " | " * - » * " • . ' ' * * , . pa še neposredna pričevanja, to je ustno zgodovino.'I? sinteze .omenjenih virov pride na dan marsikatera plat, ki je samo énoplàstna uporaba'yiroy né more razkriti.1,Od 25. avgusta do 6. septembra 1986 sé 'je odvijal prav 'nâ področju Kanalske doline 6. mladinski raziskovalni tabor. V sklopu tabora je,delovala zgodovinska skupina, ki se je ukvarjala prav s problemom opcij.7 Do nekaterih ugotovitev'smo prišli na podlagi razgovorov s (15) prebivalci iž Zabnic', Ukev,' Ovčje vasi in'Lipalje vasi. Kot dodaten vir sino upoštevali župne kronike, k'rsthe knjige mt izbor arhivskega'gra­ diva. Vedeli smo, da so opcije izredno kočljivo vprašanje, vendar domačini'niso odklanjali sodelovanja. To dejstvo j e ' takoj na začetku pobilo splošno vel j avno_ pre­ pričanje, da o tem problemu ni dobro govoriti, saj drezamo v odprte 'rane. Zanimale so nas predvsem okoliščine' in razlogi, ki so pogojevali zadržanje domačinov. Domačini pojmujejo opcije kot važno prelomnico y zgodovini Kanalske doline. Rezultati opcij kažejo na jasno odločitev prebivalcev za Reich, čemur* pu'ni v enaki meri sledila dejanska preselitev. Zato je treba nujno razlikovati med opcijo kot opredelitvijo in opcijo kot namenom pdselitve. Nòve .ugotovitve-,vi zvezi s problemom opcij8 i • / Zakaj se je večina 'prebiyals'Wa'ï;(slové~hskëgâ in( nemškega' rodu) v Kanalski dolini odločila za izbiro'nemškega državljanstva?''Razlogov je bilo več: politični, Г sociògospodarski m kulturni. Vsekakor je bil'najmočnejši sdciogospodarski razlog. Najprej se bomo dotaknili prav tega zadnjega problema. Prebivalci so se pre-' ležno ukvarjali s kmetijstvom in gozdarstvom. Slednja ugotovitev vel ja 'za tiste kraje, ki so jih nasieljevali prebivalci slovenskega rodu. Poljedelstvo je 'b i lo slabo razvito, prevladovala je živinoreja -— še posebno'v'Ukvàh. Ukljani so se ukvarjali s planšarstvom na planini, kjer so preživeli vsè tople mesece v letu. Vendar živino- reja in gozdarstvo nista nudila dovolj zaslužka, zato so morali drugod iskati dodatno 7 V sklopu 6. mladinskega raziskovalnega tabora -Kanalska dolina 1986« je delovala zgodovinska skupina, ki so jo sestavljali mentorji Teodor Domej (Celovec), Aleksej Kale (Trst), Milan Pahor (Trst) ter mlade raziskovalke Maja Brajkovič (Vižovlje), Darija Colja (Prošek), Helena Smotlak (Oreh). Katja Volpi (Trst). • ' ' 8 Nove ugotovitve slonijo na podatkih 15-tih informatorjev-domačinov. '"•'" - ZGODOVINSKI ČASOPIS'41 •' 1987 . 2 ' ' 325 zaposlitev. Največ se jih je zaposlilo v tovarni verig na Beli peči in v rudniku svinca v Rablju. Ostali so prijeli za vsako delo: precej jih je odhajalo na sezonsko delo v tujino. Nemški reich-je nudil boljše pogoje za zaposlitev odvisnih delavcev, kar sé je* izkazalo pri optantih, ki so se tja odselili ter dobili ustrezno* zaposlitev. Tako so si dejansko izboljšali delovne in življenjske pogoje. ~ ' ' '*- ' '" '• ' Politični razlog je odigral manjšo vlogo. Pri nekaterih optantih je nedvomno na izbiro vplivala vera v moč nove nemške ureditve. Pri večini primerov je" prevla­ dovala navezanost in pripadnost k tradicionalni deželni ureditvi — Koroški. . Kultumonarodni razlog je prav tako odigral svojo vlogo. Na izbiro domačinov je vplival nezaupljiv podnos do italijanskih oblasti, čeprav pritisk fašistične Italije v narodnem šmis luni bil tako občuten kot.v ostalih predelih države, ki so j ih ' takrat naseljevali l Slovenci:," Tržaška, Goriška, Benečija, Istra. Domačini so obravnavali Italijo kot tujek. Isti odnos je veljal do novih priseljencev: Italijanov in Furlanov. ' - ! • » ' " ! • • ( • ' ' ' ' , * ' ' Propaganda: vloga in vpliv. ' ' Važno vlogo je pri opcijah odigrala nemška propaganda, ki se je uspešno ve­ zala na pereče probleme prebivalstva. Kaže, da so jo vodili predvsem domači agi­ tatorji (nemški.privrženci), ki so močno propagirali za Tretji reich. Vendar se prav prif problemu propagande, naši informatorji niso hoteli izjasniti, odgovori so bili v glavnem megleni in < nedorečeni. V glavnem so trdili, da so propagando izvajali tujci in ne domačini. Propaganda naj. bi se v večini primerov odvijala po gostilnah. Propaganda je potekala na dveh tirih: a) poveličevala je moč socialnega in gospodarskega napredka Nemčije in tako obeneta kazala na možnost izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev; b) ustrahovala je domače prebivalstvo s trditvijo, da opcija za> Italijo pomeni dejansko preselitev na jug države. Prav navedeni motiv je — kot kaže — najbolj vplival na izbiro, t. j . opcijo za Nemčijo. Z nemške strani je bila propaganda močna in kapilarna, česar n- moremo trditi za italijansko stran. Po mnenju domačinov, s katerimi smo se razgovarjali, je bilo "tako stališče odvisno od dejstva, da je bila italijanska država zainteresirana, dà izprazni Kanalsko dolino »tujerodcev« in naseli priseljene Italijane, ih "Furlane. Vsekakor, je bila * italijanska »nepropaganda« prav tako dejanska politična odločitev. "Obstajala je ' še tretja vrsta propagande: propaganda proti izselitvi. Tako se je na. primer župnik v Zabnicah (Premrl) jasno izrekel (s prižnice) proti opcijam, sva­ ril je domačine glede izselitve in jih nagovarjal, naj ostanejo doma. Nadalje smo Zabeležili'poizkus propagande iz Ljubljane, od koder so poslali v Kanalsko dolino letake (s pozivom ljudstvu, naj ne zapušča domov), ki pa niso bili porazdeljeni po vaseh iz varnostnih razlogov. Kako to, da se ni velika večina optantov slovenskega rodu dejansko izselila iz Kanalske doline?.Po opciji za nemško državljanstvo (do 31. 12. 1939) nastopi ob­ dobje dejanske'izselitve. Optante ločimo v dve skupini: a) odvisne delavce, trgovce in uradnike, b) kmete in druge posestnike. Prva navedena skupina je dobila kon­ kretno ponudbo za novo delovno mesto in stanovanje. Zanje je bua izselitev naj­ manj problematična. Dejansko lahko trdimo, da so omenjeni, notanti v večini pri­ merov izboljšali svoje življenjske razmere. Izselili so se v večji. m~sta na Koroškem, pa tudi globje v Nemčijo. Veliko bolj problematična je bila izselitev za kmeta. Prav kmet je zelo navezan na zemljo, okolje in vaške običaje; saj se težko loči od do­ mačega kraja. Za dejansko izselitev je moral kmet dobiti resnično dobro ponudbo. V Italiji je pri tem sodelovala družba »Ente delle Tre Venezie«, ki je odkupila imet­ je. Nadalje je bila zadolžena, da imetje odda noivemu priseljencu. Na drugi strani je Nemčija ponujala zemljišča in domačije v Avstriji, predvsem na Koroškem: v Rožu in na Zilji. Obstajala je možnost, da si je optant predhodno ogledal posestvo, na katerega naj bi se odselil. 326 M. PAHOR: OPCIJE V KANALSKI DOLINI (1939-1942) Čeprav so bili postavljeni še kar sprejemljivi pogoji za izselitev, pa se večina slovenskega kmečkega prebivalstva le ni odločila za dejansko izselitev. Glavni raz­ logi za tako odločitev: 1. Kanalčani so bili navezani na domači kraj, imeli so svoje navade in običaje,, živeli s o v organizirani vaški skupnosti; 2. predvsem kmetje se niso hoteli odreči svoji zemlji, ki so jo pridobili z delom svojih prednikov,^Poleg tega je izselitev pomenila korak v neznano, v negotovo bodočnost; 3 ; pri ogledih novih posestev v Rožu in na Zilji so ugotovili, da bi bili preseljeni na domačije ljudi, ki so jih nemške oblasti nasilno izgnale v notranjost države. V veliki (y*ečini primerov je šlo za slovenslko govoreče družine na Koroškem, ki so jih Nemci y letu 1942 nasilno selili; 4. kmalu se je izkazalo, da izseljenci-optanti na novih posestvih niso dosegali. dobrega gospodarskega učinka, saj so naleteli na slabe pogoje, ki pa so jih že itak imeli prej v Kanalski dolini; 5. s trajanjem in razvojem vojnih~"dogod- kotv, ko ni več kazalo na gotovo nemško zmago, se je porajalo mnenje (ki je po­ stopoma preraslo v gotovost), da se bodo po vojni vrnili na posestva prvotni lastniki in da bodo optanti ob premoženje; 6. možnost zaposlovanja čez mejo in torej uži­ vanje boljših gospodarskih pogojev Tretjega reicha. Kanalčani so se dnevno vozili na delo v Nemčijo, zvečer pa so se vračali domov. Iz navedenih razlogov je velika večina kmečkega (slovenskega) prebivalstva skušala ostati na svojih domovih. Zavlačevali so odhod na več načinov: a) dolgo­ trajna pogajanja pri cenitvi premoženja, b) zavlačevanje pri izbiri posestev. K vztra­ janju na domačih'tleh je pripomoglo dejstvo, da s trajanjem vojne Nemčija in Ita­ lija nista bili več v stanju, da dosledno izpeljeta vse predpise v zvezi z opcijo! Zadeva je postajala vedno bolj drugotnega pomena za obe strani. ' Pri opcijah ne smemo prezreti dejstva t. i. »sivih opcij«. Gre za prebivalce, ki se niso odločili ne za Nemčijo ne za Italijo. Po mnenju naših sogovornikov moramo upoštevati določeno »strpnost« predpostavljenih uradnikov, ki niso dosledno izvajali predpisov opcije, ki je predvidevala dejansko odločitev: ali za Nemčijo ali za Ita­ lijo. Prostovoljnost ali prisila? Na papirju (v teoriji) je bila izbira (opcija) za nemško oziroma italijansko državljanstvo prostovoljna. V praksi pa se je izkazalo prav obratno. Propaganda je ustvarila ozračje, ki je bilo v prid Nemčije. Prebivalci so bili ustrahovani, da odlo­ čitev za Italijo pomeni obenem izselitev na Jug. Propaganda se je v resnici izkazala za pravo ustrahovanje. Zato upravičeno menimo, da so bile opcije prisilna odločitev prebivalstva v prid Nemčije. Svobodna opcija bi bila mogoča v popolni demokraciji, ne pa v totalitarnih režimih kot sta to bila nacistična Nemčija in fašistična It,alija. Današnjost ' и . Danes ljudje različno pojmujejo opcije ter gledajo na tiste, ki so v letih 1940—, 1942 zapustili Kanalsko dolino. Nekateri gledajo nanje neprizadeto; drugi z obža­ lovanjem, da sami niso naredili podobnega koraka. Tretji povezujejo z odhodom dela solvaščanov in prihodom novih priseljencev, ki so s sabo prinesli nòv jezik in drugo kulturo, konec tradicionalne vaške skupnosti. Pri nekaterih smo zaznali in začutili celo bolečino izkoreninjenosti na domačih tleh. . Ovčja vas, Ukve, Žabnicc: tri različne stvarnosti9 Če omejimo pogled na tri naselja, kjer je strnjeno prebivalo slovensko prebi­ valstvo, opazimo razlike. Nedvomno so opcije prizadele celotno dolino, vendar so pustile delno različne posledice. Ovčja vas, Ukve in Zabnice so doživele različno 9 Ugotovitve slonijo na izjavah domačinov, ki jih je zbrala zgodovinska skupina na 6. MRT »Ka­ nalska dolina 1986«, podatki o Ovčji vasi pa so zapisani v knjigi »Valbruna — Ovčja vas« izpod peresa domačega župnika Maria Gariupa. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 - 2 327 usodo, če gledamo na vso zadevo bolj iz narodnostnega vidika. Nedvomno je najbolj korenito spremembo doživela Ovčja vaš, kjer se je narodnostna podoba zaradi "opcij popolnoma spremenila. Nekoč popolnoma slovenska vas je danes večinoma >italijân- ska (oziroma furlanska) z manjšim delom prebivalcev, ki so še Slovencir V > glavnem sta botrovala dva vzroka: temeljita nemška propaganda na področju občine Nabor- jet-Ovčja vas, na drugi strani pa socialno izpostavljena plast odvisnih delavcev, ki se je izselila iz gospodarskih razlogov. Tudi vas Ukve spada v isto občino, vendar se je tam izselilo najmanj domačega slovenskega prebivalstva.- Vztrajali so na svoji zemlji, saj so od nje živeli (planine, živinoreja, gozdarstvo),' zato so se težje'odločali za odselitev. Poleg "tega so bili va- ščani bolj organizirani kot vaška skupnost in narodnost: cerkev, pevski zbor, navade in običaji. Vse skupaj je pripomoglo k dejstvu, da se,je iz vaši Ukve'izselilo'manj ljudi kot iz Ovčje vasi in Zabnic. Zabnice predstavljajo srednjo pot. Vas je bila, že prej močno mešana: kmetje, večji obrtniki,-'odvisni delavci. Poleg tega je'služila na račun romarske poti na Višarjuf, kjer so imeli svoje trgovinice in prenočišča v>*rokah tudi domačini iz' Zabnic. V vasi so imeli Slovenci dobre pozicije, vendar se je.^čutal močan vpliv Nemcev. Vse to je povzročilo, da se je precej domačinov izselilo, ven­ dar manj kot v Ovčji vasi. ' , Največ objavljenega gradiva imamo za Ovčjo vas. Na razpolago imamo novo publikacijo, ki je izšla leta 1986 izpod peresa domačega župnika Marija 'Gariupa z naslovom »Valbruna— Ovčja vas« v italijanščini: V njej zasledimo podatke, ki se nanašajo na opcije. ' ' • , ' • V nedeljo' 12. novembra 1939 je moral župnik Gujon prebrati občinsko odredbo: »Ogni famiglia riceverà due moduli da compilarsi: uno bianco e l'altro verde. La famiglia, anzi, i membri della famiglia che desiderano emigrare in Germania, firme- ranno il modulo verde, e chi opta di restare al suo posto, in Italia, firmi il modulo bianco. L'autorità superiore assicura tranquillità, libertà e pace nelle loro case e pos- sidenze, purché buoni e fedeli cittadini.« V prevodu se,besedilo glasi: »Vsaka dru- žina bo prejela dvoje obrazcev: belega in zelenega. Družina, oziroma družinski člani, ki se želi izseliti v Nemčijo, bo izpolnila zeleni obrazec; tisti, ki želi ostati v Italiji, naj izpolni beli obrazec. Oblast zagotavlja mir in Svobodo vsem, če so seveda dobri in zvesti državljani« .10 V sklopu zgodovinske skupine na 6. mladinskem raziskovalnem taboru »Kanal­ ska dolina 1986« smo izsledili tudi dva neizpolnjena obrazca: enega belega (za opcijo v korist Italije), enega-oranžnega (za opcijo v korist Nemčije). Obrazca smo izsle­ dili v Zabnicah, kar da morda slutiti, da so se morda obrazci (po barvi) razlikovali od občine do občine. Sicer gre za manjšo podrobnost, ki ne igra bistvene vloge. Povrnimo se raje nazaj. V Ovčjo vas. Decembra 1939 so se vse družine, razen dveh, odločile za Tretji Rajh. Glavni razlog za tako odločitev je bil strah, da bi odločitev za Italijo pomenila izselitev na Sicilijo. Vidno vlogo pa je seveda odigrala močna propaganda v korist Nemčije. Tekom leta 1940 se je začela dejanska izse­ litev: vas je zapustilo 58 oseb. V letih 1940—1941 je zapustilo vas 32 družin (od 50), v letu 1942 še'hadaljnjrh 90 oseb; konec leta 1942 je ostalo v vasi le 70 domačinov. Ostali del prebivalstva so tvorili delavci in vojaštvo. Ob zaključku opcij je v vasi domače prebivalstvo tvorilo le tretjino celotnega prebivalstva, tako> globoko se je v vas zarezala nova stvarnost.11 Zaključek Gornji članek lahko ocenimo kot prispevek za zgodovino, opcij v Kanalski do­ lini. O opcijah se je doslej izredno malo pisalo, saj je bila tema sama izredno koč­ ljiva. Na drugi strani se' ni hotelo ali želelo drezati v še odprte rane. Problemi 10 Mario Gariup, Vaibruna — Ovčja vas, Trst 1986, 95 — odslej M. Gariup. 11 Mario Gariup, 99—101. 328 M. PAHOR: OPCIJE V KANALSKI DOLINI (1939—1942) slovenske narodnostne skupnosti v Kanalski dolini so itak zelo resni in pereči ter se jih ni želelo otežiti s problemom opcij, ki še danes kažejo svoje posledice..Vse­ kakor se je treba problema ne samo dotakniti, temveč *ga tudi raziskati r rter • nato natančno opisati. Na ta način bomo. prišli do raziskanega dogodka v, sklopu celotne zgodovine Slovencev v Kanalski dolini, ki jo bo tudi treba podrobno sestaviti: ,„ ... ; . ." T .!> i!'. .; j . 4 i-, Bibliografija in viri: ' . ' ^ , . ^ " l . . i . >• . . . < -'- • •— : i > 1. Bogo Grafenauer, Kanalska dolina (etnografski razvoj), Ljubljanail946. •'""•' 2. Bogo, Grafenauer, Kanalska dolina,., v: Slovenci v Italiji po; drugi ^svetovni vojni, Ljubljana—Koper—Trst 1975, str. 111—118. - ' ••,,.- 3. Ernst Steinicke, Das Kanaltal — Val Canale. Sozialgeographie einer alpinen Minderheitenregion. Reihe: Innsbrucker Geographische Studien, Band 11, Innsbruck 1984. i . • • , * . - '„ 2r ' : 4 4. Karl Stuhlpfarrer, Umsiedlung Südtirol 1939—1940, knjiga 1 .in 2, Duna]— München 1985. • , .т ; ' 5. Salvatore Venosi - Mario Gariup, Slovenci v Kanalski dolini. Gli Sloveni nella Val. Canale, v: Provincia di Udine, Atti della Conferenza sui gruppi etnicO) linguistici della provinci di Udine, 5—6 maggio 1978. ' t ' т ' . ' 2 :•' * l ' - 6. Mario Gariup, Valbruna — Ovčja vas (persone e vicende in un, paese.;della Val Canale), Trst 1986. ^ . .•.':.',;• 7. Koroški zbornik, Ljubljana 1946. - , , " , , . , ,.,-. л - » 8. Župne kronike vasi Zabnice, Ukve in Ovčja vas. *' " "*;• f' - yp 9. Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, gradivo o opcijah. -•-••• —o - • . 10. Posnetki in zapiski razgovorov z informatorji (15 oseb)' iz Kanalske doline o problemu opcij. Zbrano v sklopu zgodovinske skupine 6: mladinskega-raziskoval­ nega tabora »Kanalska dolina 1986«. Celotno.gradivo hrani Odsek zâ zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, del gradiva je deponiran na Slovenskem razT iskovalnem inštitutu — podružnica v Ovčji vasi (Kanalska dolina). • • -1 • - -•- 11. Karl Stuhlpfarrer, Umsiedlung aus dem Kanaltal, Eine Dokumentation; Du­ naj 1986. / Dokumentarno gradivo o opcijah, ki ga hrani avstrijski zgodovinar Kari Stuhlpfarrer/. i 4 j a , 12. Metod Turnšek, Na Višarjih zvoni, Gorica 1969.' . . ' , . - ä, ' - ' R i a s s u n t o ••'" LE OPZIONI IN VAL CANALE (1939—1942) , t. т » • . r • . ' • , • • ' • . - . ' ' ! . . ' Milan Pahor * , i : o r. •. La Germania nazista e l'Italia fascista sottoscrissero il 23 giugno 1939 un accordo speciale sul trasferimento dei tedeschi e ladini nel Terzo Reich. L'accordo era, geo­ graficamente limitato all'Alto Adige, successivamente — il 21 ottobre 1939 — fu esteso anche alla Val Canale. »Il diritto-« alle opzioni fu concesso alle persone di lingua tedesca che abitavano nella Val Canale, il criterio della nazionalità fu affidato'alla discrezione dei comuni interessati. Nella Val Canale furono passati per tedeschi-anche gli abitanti di lingua slovena. Gli abitanti furono posti davanti alla scelta — opzione — di rimanere cittadini italiani oppure dichiararsi tedeschi. Le operazioni di voto — vennero distribuite delle schede di due colori (bianca e arancione)'— furono svolte in fretta entro il 31. dicembre 1939. La stragrande maggioranza della popolazione optò per la Germania. • ' • • "• • : •' •" Bisogna distinguere un dato fondamentale: l'opzione come scelta, l'opzione come trasferimento nel territorio del Reich germanico. Si è già detto che per la Germania optò la stragrande maggioranza della popolazione, il trasferimento effettivo di tutti gli optanti non fu mai completamente attuato. La questione dell'opzione incise pro- fondamente nella vita della vallata. Il rapporto etnico fu completamente stravolto, l'elemento italiano divenne maggioritario. Gli abitanti 'originari si trasferirono: in gran parte di lingua tedesca, mentre gli abitanti di nazionalità slovena rimasero.sul posto. Le opzioni influirono sulla vita, sui rapporti e sugli usi e costumi della popola- zione locale: si avvertono ancora oggi. . . <'.T ZGODOVINSKI ČASOPIS"« '. 1987 .Л "Г329-1-333, "Ч «". 329 I ' ; _,' i * ' ' . T- •••••I i J i "• • Ü . ' f i i ' j * t •„ ' • « T i ! T • ' • * ' . .'\\l ù', l 0 •• "Vi, :t »: ., ' Г r\* ' • i ' ' • • • ' » , " • . . : • ' " - * • " M i \l ! ' . P a v e 1 B o g a t a j •• • • ' ч * -'-O1 "T; 1 L' •<; ' T • 1 ! ••'! * • * • , • ' . , - • ' " • . • " • t" * t / J ~* *"*'i "*г1 ' 'Г^ ' 1 -^ v '„ i ' . h . - • 4 - ) ' ; 1 , 1 , - IZKUŠNJE ̂ OB .PRENOVI -UČNEGA NAGRTA'rŽGoboVINE, .i. '. H'Y- ŠESTEM RAZREDU-OSNOVNE'SOLE -V--..i •-н 'v ' (o u. i •» •!» •» ' . i :;._-' '. ... - . ~ 'Referat na»23..zborovanju,slovenskih zgo- • ,'.q *и" ,i/; •' .j '. . •'•»'• i ч • « л- dovinarjev, ( )Tolmin, 1.—3. .oktober 1986. Na tem,zboru ne govorim kot teoretik, pač pa 'kot Učitelj zgodovine "v osnovni šoli. Za seboj imam že dvaintrideset let "delovne dobe v 1 prosvetni'službi, zgodovino pa poučujem osemindvajset let. . . , . ' " ' " ' Ko sem sprejel vabilo, da^-bi kot učitelj praktik'poročal .o izkušnjah pri pouku zgodovine,, sem se" odločil, da povem nekaj misl i 'ö izkušnjah po^ prvem'.letu pouka zgodovine ро_ prenovljenem učnem načrtu. ' , * . ' ' . , ' . . Med samimi pripravami poročila sem se posvetoval'tudi s kolegico prof. Ljud­ milo Kovač, s katero že več let poučujeva ha isti šoli in se v aktivu tudi pogovarjava o problemih, ki nastajajo pri pouku. Naj se ji ob tej priliki tudi zahvalim za pomoč, ko mi je z nasveti iaflaštnih izkušenj pomagala pri oblikovanju referata. Med svojim'delom sem preživel že. več reform,'prenov in predelav učnih na­ črtov, zato bi lahko'ob njih'ugotavljal tudi pozitivne* in negativne strani današnje p r e n o v e . , , . . , , Zgodovina kot'humanistična veda'je,v osnovni šoli in* v šolah usmerjenega iz­ obraževanja'predmet s pomembnimi vzgojnimi in izobraževalnimi komponentami. Mladega človeka-učenca vzgaja, da se 'bó ' lahko orientiral v'današnjem svetu. Obli­ kuje mladostnikovo kulturno stran, predvsem pa njegov odnos 'do kulturne dediščine. Prav zato je zelo pomembno, kako podajamo zgodovino mladim ljudem in kakšen odnos bodo zavzeli mladi do zgodovine. ' . _ ' " " . . ' * Odkar poučujem,'govorimo ò natrpanih učnih prograniih. Večkrat razmišljam, ali je to le specifičnost pri pouku zgodov.ine v naši republiki, kjer mora biti poleg naše nacionalne zgodovine povezava še z zgodovino jugoslovanskih narodov in evrop­ skimi tokovi. , : . ' • ' " ' ' " ' - -• J -- , .«i '• Ne'bi krčil tvarine sedanjega učnega programa "zgodovine'v osnovni šoli; sâj to, t a r obsega sedanji učni program,-je za splošno'izobrazbo učencev že nujno potrebno. Krčenje'sedanjega'programa bi pomenilo že: jemanje učnih enot iz programa. Učir telji zgodovine bolj čutimo'pomanjkanje časa ob predelavi učne snovi. ' Pred šolsko reformo leta 1959 je bila zgodovina kôt učni predmet v štirih raz­ redih osnovne šole '— od petega do osmega razreda. Z reformo1 so "namesto zgodovine in geografije v p'étem razredu'uvedli predmet spoznavanje >družbe, ki vsebuje zgo­ dovinske in geografske' elemente pri obravnavi posameznih naravno-geografskih enot Jugoslavije, pouk'zgodovine p a s m o skrčili na tri šolskaleta. " ' i - '•"' Med razgovorom z učitelji zgodovine na' pobrateni šoli'v Petrinji nâ Hrvatskem sem zvedel, da je tamkaj zgodovina še vedno kot učni predmet v petem razredu osnovne šole, v katerem lahko bolj temeljito obdelajo'uvodni del, prazgodovino in stari vek. J l '" '"' • • •' • • '•- Precejšnjo natrpanost učne snovi čutimo učitelji zlasti v šestem razredu osnovne šole. Ob dveh urah pouka zgodovine tedensko, 'kar znese v najboljšem primeru sedemdeset ur, moramo predelati obširen program. Med šolskim letom je dokajšen osip učnih ur, zato je težko realizirati predpisani' program. Odpade nam okrog šti­ rinajst šolskih dni, ki so namenjeni izvedbi športnih, naravoslovnih in kulturnih dni, zato je tudi težko realizirati učni program. V zadnjih letih je naša realizacija 60 do 65 ur ali okrog 90 do 95 % predpisanega učnega fonda. V teh urah moramo v šestem razredu obdelati snov od uvoda v zgodovino, prazgodovino, stari in srednji vek do З з о P. BOGATAJ: IZKUŠNJE OB PRENOVI UČNEGA NACRTA . . • absolutizma in razsvetljenstva. Ob tem pa se moramo zavedati, da se učenci šele navajajo na pouk zgodovine, da prehajajo od polpredmetnega oziroma razrednega pouka k predmetnemu pouku. Navajati jih je treba na uporabo učbenika. Učenci se srečujejo z mnogimi novimi pojmi, ki jih morajo osvojiti in uporabljati. Potrebno je tudi preverjanje znanja in ocenjevanje učencev. V načrtu je pred­ videnih ,'55Cur,' za'.obravnavo; ponavljanje: ihVspFotrio. preverjanje) znanja, 15^ur. za preverjanje, razumevanje Ttem; vsebin in r naloge ̂ objektivnega tipa. Omenil sem ze, da je vprašljiva realizacija učnih ur z novo učno tvarino, še težje pa je realno oce­ njevanje v razredih s 30 in več učenci, ko moramo dobiti v konferenčnem obdobju vsaj dve oceni. Prisiljeni smo, da dobivamo ocene s pismenimi izdelki. Tu pa se večkrat poraja problem, ki se ga še po tolikih letih težko rešujem. Učenčev izdelek je snovno pravilen, je pa poln pravopisnih napak, zato se pojavi problem ocenje­ vanja takšne naloge. - Ocena naj bi bila učencu nagrada, tako kot je delavcu plačilo za delo. Učitelj naj bi bil čim bolj objektiven, kajti le take ocene so za učence sprejemljive. Prav vesel sem bil besed našega svetovalca na aktivu novogoriške regije pred začetkom šolskega leta, ko je povedal, da Ob kopici pritožb na območju naše pedagoške enote ni bilo niti ene na račun ocenjevanja iz zgodovine. • Pred leti smo imeli v šestem "razredu nekaj časa tri ure zgodovine tedensko. Ob takem fondu učnih ur smo lahko predelali predpisano učno snov. Mislim, da uči­ telji zgodovine v šestem razredu še vedno želimo, da se v tem razredu razširi pouk zgodovine na tri ure tedensko, ali pa naj bi razmišljali o predmetu zgodovine v pe­ tem razredu osnovne šole. Brez sramu priznam, da mi že vrsto let ostaja v šestem razredu nepredelana snov iz dveh pomembnih poglavij slovenske nacionalne zgodovine — kmečkih upo­ rov in reformacije. Raje kot da bi ta poglavja obdeloval v časovni stiski ob koncu šolskega leta, ko so tudi učenci že utrujeni, prenašam omenjeno snov v sedmi raz­ red, kjer jo temeljito obdelam. Vem, da je to teoretično nepravilno, toda v praksi že vrsto let izvajam. t • _ • V učnem programu za šesti razred pogrešam tudi proste ure, ki bi bile zelo ustrezne za pouk lokalne zgodovine, zlasti v, krajih, ki 'so bogati z najdbami iz pra­ zgodovine iii starega veka. Proučevanje'lé-te so prevzeli zgodovinski krožki, v ka­ terih pa je le določeno število učencev, ki se za predmet posebej zanimajo.,, ,,• Pri. pouku zgodovine sem delal že z vrsto učbenikov, ki so jih pripravili naši strokovnjaki. Starejši učitelji še poznamo učbenike, ki so jih napisali profesorji Leo­ pold Petauer," Bogdan Binter, Ferdó Gestrin, Jože Hainz in Metod Mikuž. Upal bi si trditi, da so bili,ti učbeniki strokovno dobro pripravljeni in še danes rad posežem po njih pri pripravah na pouk. •;• • • - » . Po mnenju mnogih učiteljev zgodovine je bil zelo dober in uporaben učbenik prof. Antonije Metelko, predvsem zaradi metodičnosti. Po sestavi in vsebini je bil za učence na tej^ stopnji zelo razumljiv. Opisi v učbeniku so bili za učence izredno za­ nimivi, zato še danes radi posegajo po njem. Včasih uporabljamo njen učbenik za referate. Droben tisk z opisi rimske vojske, rimskih sužnjev, antične Emone, fran- kovske fevdalne družbe, fevdalne družbe na Slovenskem, so tako plastično opisani, da dobi učenec dobro predstavo takratnega časa. , Težje pa smo se učitelji prilagodili predhodniku današnjega učbenika za šesti razred, katerega avtorja sta bila prof. Tomaž Weber in Branko Božič. Slogovno je bil kot sinteza zgodovine v slikah za učence te stopnje precej težak. Večkrat smo delali kratke izvlečke, ki so si jih učenci zapisovali, da bi lažje dojeli predelano snov. Sestavke je bilo treba razlagati kot obravnavo berila pri slovenskem jeziku. Menim, da je novi učbenik, ki je delo istih avtorjev in je izšel leta 1985, v slo­ govnem in strokovnem smislu dober učbenik in je za pouk zgodovine v osnovni.šoli vsekakor pomemben napredek. Zelo dobro je podan uvodni del, ki je v šestem raz­ redu zelo pomemben, ko učence uvaja v nov učni predmet. Pisno in likovno lepo . . ' .„V.. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 i 2 • ,f '> .'. 331 podaja iiüponazarja zgodovinske vire, štetje časa in delitev zgodovine. Učbenik.je kljub nekoliko skrčenemu tekstnemu delü vsebinsko bogat, saj z,bogato likovno vse­ bino podaja", kar bi učenec morda ob razlagi ' težko'al i .nejasno dojel.:-Po mojem mnenju je-učbenik tudi metodično dobro urejen; Poleg vsebinskega delaipri poglav­ jih oziroma učnih temah, je 'v okvirjih še povzetek poglavja, kar navaja učenca na povzemanje bistva snovi/ Učence in učitelja opozarja na uporabo druge literature.—- zgodovinski atlas, zgodovinsko čitanko itd. Učenci lahko z njim ob manjši' porabi časa hitreje poiščejo podatke v zgodovinskih atlasih in čitankah.i Nadalje navaja učence k večjemu opazovanju. Z opombo »Opišiisliko v učbeniku« ga prisili; da jo natančneje pogleda • in .opiše. Ob 'koncu poglavij-, so* tudi razlage < neznanih besed. Učenci v šestem razredu spoznajo vrsto novih pojmov, ki jih mora jonato pri svojem ustnem ali pisnem izražanju uporabljati. Prav. zato je dobra stran učbenika temeljita razlaga novih izrazov,* s 'katerimi bogati' in širi učenčev besedni zaklad. Vprašanja, nanizana ob koncu poglavij ,^so pomembna,za preverjanje znanja^tako učencem kot njihovim staršem, ki jim pomagajo pri učenju. : .*'.:>• »., , ' , •• ,oi Zgodovinska čitanka je pomemben pripomoček pri pouku. Na primerih,tekstov iz čitanke lahko opozorimo,učence,.kaj so viri, saj so sestavki v čitanki?direktni pre­ vodi originalnega arhivskega gradiva. Zelo dobri so uvodi'v berila in,razlage v opom­ bah, ki pojasnjujejo manj znane besede, čitanka lahko služi učitelju zä popestritev pri razlagi snovi, za delo učencev pri skupinskem pouku, ali pa za kratke referate, ki jih podajajo učenci v obliki samostojnega dela. Tekste iz čitanke:. Življenj e starih Slovanov ali pa Prvi spopadi Slovanov.z Bizantinci lahko uporabimo za skupinsko delo ali pa kombinacijo frontalnega pouka in referatov učencev. Podobno lahko.upo- rabimo tudi tekste: Upor Ljudevita Posavskega, Dušanov zakonik, Opisi Dubrovnika in njegove trgovine.. • : ' , ., Zelo dober pripomoček pri pouku zgodovine je tudi zgodovinski • atlas: Ze v učbeniku avtorja opozarjata učenca na-uporabo tega učila. Naša'šola je 'že pred leti nabavila srednješolske zgodovinske, atlase, da ne bi finančno preobremenjevali star­ šev. Marsikdo'se vpraša, zakaj srednješolske. Vsebinsko so se nani zdeli bogatejši, vidimo pa, da so ' tudi 'po novem programu uporabni ob-dodatnih navodilih'učitelja'. So razmeroma še dobro ohranjeni in jih bomo šele po amortizaciji zamenjali z no­ vimi osnovnošolskimi. Učenci jih uporabljajo pri pouku v šoli, v izjemnih primerih pa si» j ih lahko tudi izposodijo. Osnovnošolske atlase pa so nabavili nekateri učenci sami. - . . ., v < >•'•-. . t i . *n< ,, w : , , Delovni zvezek je pomembno dopolnilo1 učnega procesa in-je metodično dobro urejen. Po zaključeni obravnavi učne enote rešujejo učenci vaje v šoli* ali pa doma*. Delovne zvezke nabavljajo.učenci sami in j ih.redno prinašajo k pouku. Opažam pa, da nekateri učenci rešujejo vaje*že vnaprej,*največkrat s prepisovanjem od prejšnjih letnikov, s čimer pa vaje izgube svoj prvotni namen: Kljub temu pa so vaje le po­ memben pripomoček pri pouku in nam služijo za kontrolo znanja. • • > • Pouk lahko popestrimo z raznovrstnim' slikovnim materialom: slikami, tabe­ lami, diafilmi, prosojnicami, ki so danes že nepogrešljiva učila. Učiteljem je izredno dobrodošel komplet grafòskòpskih prosojnlc, ki je tako urejen, da imamòskoraj za vsako pomembnejšo učno^enoto pripravljeno prosojničo. Težave so verjetno v šolah, kjer še 'n i urejen kabinetni póuk in kjer primanjkuje aparatur. Naša šola ima ka­ binetni pouk v klasičnem smislu. o. . Starejši učitelji dobro vemo, da smo imeli včasih na razpolago le učbenike, zvezke, tablo in kredo, drugo pa je bilo prepuščeno iznajdljivosti učitelja. Zato smo veseli novih pripomočkov, s katerimi lahko popestrimo pouk in olajšamo razlago. Po prvem letu prenove učnega načrta menim, da je novi učni načrt le poskušal olajšati učitelju, da bi lahko bolje predelal snov, predpisano za šesti razred. A ko primerjam prejšnji in sedanji načrt, ugotavljam, da je v prejšnjem načrtu bilo pred­ videnih 76 ur, v novem le 70 ur. Pri novem načrtu so nekatera poglavja preveč na­ trpana. V šestih šolskih urah je težko predelati snov od uvoda v zgodovino do raz- 332 P- BOGATAJ: IZKUŠNJE OB PRENOVI UČNEGA NACRTA... kroja'pfaskupnosti, zlasti pavje.v eni uri težko obdelati snov paleolitika,in neolitika. Tudi celotno grško "verstvo in, kulturo se težko predela v eni. uri. Snov Ojrimski državi je bila v prejšnjem načrtut znatno širša, zato pa lahko v novem načrtu damo več poudarka Rimljanom v naših.krajih. Po današnjem načrtu je tudi zgodnji zgodovini Slovencev, odmerjenega premalo časa, saj sta za celoten razvoj Karantanije; odmer­ jeni le.dve šolski uri. Mislim, da bi morali.prav slovenski in jugoslovanski zgodovini dati več poudarka v šestem razredu, kajti učenci.te snovi skoraj ne bodo večiobde- lovali v šolah usmerjenega izobraževanja. , , . . - , i ..' , Prav zaradi zoževanja nekaterih pomerribnih učnih enot ne smemo več dovo­ ljevati, da bi trpel pouk zgodovine na kvaliteti.,Poudarjam, da se moramo, zavzeti za povečanje fonda učnih'ur zgodovine v. šestem razredu na tri ure tedensko. Večkrat se pojavlja mnenje, da učence z raznimi podatki preobremenjujemo, da smo preveč enciklopedični itd. Učenci.so na tej* stopnji dokaj svežega spomina in 'si torej lahko ob podatkih športnikov, pevcev, igralcev zapomnijo, tudi važnejša dogajanja iz zgodovine. • i . , • „ i ••..; • ' Negativna ocena iz zgodovine naj•> ne bo problem, ampak vzgojno..sredstvo, ki učenca, opozori, da mora delati tako kot pri drugih predmetih. Pri> večini učencev, ki so dobili negativno oceno, sem opazil, da so se potrudili,.da jo popravijo.-t Raz­ meroma redki . so „ bili pasivni in apatični učenci, k i ' so oceno, brezbrižno ^prejeli. V prizadevanjih •.otroka'.—-. učenca, da bi .uspel ,in prejel tudi boljšo oceno, .vidim vzgojni pomen ocenjevanja. i . . «. .' . > . . . ' , « „ i ,., •' i.. Ze prej sem povedal,.da imamo pri današnjemipouku zgodovine že polno učnih sredstev in pripomočkov: od zgodovinskih-atlasov,: grafoskopskih folij,! filmov dtd. Ob*vseh tehničnih' pripomočkih pa menim, da ne smemo pozabiti na najvažnejši faktor — učiteljevo besedo. Ni vseeno, kako podaja učitelj učno snov in s kakšno zavzetostjo je pri predmetniku. ' < • • ' • ^ - • „ , Zavedati se moramo, . da tudi zgodovina kot humanistični • predmet , pomaga ustvarjati pri učencih pravilen odnos do sočloveka in, človeštva .'Učencem naj od­ kriva pozitivne in negativne strani razvoja človeške družbe. Wučencih) naj ,ustvarja human odnos in patriotizem, ki sta v današnjem času še.posebno.potrebna.-Zato nàj bi se učenci zgodovine, učili z veseljem, saj'jim širi splošno znanje in jim.daje pod­ lago za študij drugih ved. • . ' , ' ' '•'' -i ' ' ' ' • •••' '..•:..•• ••' Največji uspeh učitelj a, zgodovine je priznanje učencev, ko mu* od'časa .'do. časa pokažejo, da sprejemajo predmet in da se zanimajo za snov. Ko začno učenci sami brez naročila prinašati k .pouku raznovrsten material, ki ga izrezujejo.iz revij in časopisov, ; pa denar,' embleme - društev itd., takrat vemo, : da smo v njih'vzbudili veselje do predmeta,-ki so ga sprejeli za.svojega. Takim;učencem tudi jaz-z veseljem podajam snov, ker vem, da je ne sprejemajo s prisilo. - tu'1 »,/з.*<> •', / J U -« Po enoletni izkušnji prenove.učnega, načrta za šesti razred si upam trditi, da je bila le-ta dobro pripravljena'in temeljita. To ni bila samo prenova učnega načrta, ampak je bila tudi prenova predmeta v celoti, ki naj bi zagotovila njegovo vrednost v predmetniku za osnovno šolo. • , « , Mislim, da gre vse priznanje avtorjem učbenika, delovnega zvezka, čitanke „in drugega materiala, ki gà uporabljamo pri pouku zgodovine, prav tako pa, tudi} čla­ nom komisije, ki je pripravljala prenovo učnega programa. Kolikor je bilo kritike na njihovo zahtevno in naporno delo, naj jo jemljejo dobronamerno, kajti šele pri izvajanju programa se pokažejo njegove pozitivne in negativne strani. Iz poročila pa lahko sklepate, da sem pozitivno ocenil vaše delo in želim, da bi bila tudi vnaprej čim bolj tesna povezanost med načrtovalci in izvajalci učnih programov. , ' > , ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 333 Z u s a m m e n f a s s u n g ERFAHRUNGEN MIT DEM NEUEN GESCHICHTSLEHRPLAN IN DER SECHSTEN GRUNDSCHULKLASSE Pavel Bogataj Als Lehrer und Praktiker will ich über meine Erfahrungen sprechen, die ich nach dem ersten Jahr des Geschichtsunterrichts nach dem neuen Lehrplan gesam­ melt habe. Als humanistisches Fach ist Geschichte ein Gegenstand mit bedeutenden Erzie- hungs- und Bildungskomponenten — das gilt sowohl für die Grundschule als auch für die berufsorientierten Mittelschulen. Seit ich Geschichte unterrichte, ist die Rede von zu umfangreichen Lehrplänen. Der nach dem jetzigen Lehrprogramm vorgesehene Stoff ist für die Allgemeinbildung der Schüler bereits dringend nötig und dürfte nicht mehr gekürzt werden. Daß der Lehrplan zu umfangreich ist, bekommen wir Lehrer vor allem in der sechsten Grundschulklasse zu spüren, wo wir bei zwei Wochenstunden des Geschichts­ unterrichts ein sehr breites Lehrprogramm durcharbeiten müssen. Die Geschichtslehrer wünschen weiterhin die Erweiterung des Geschichtsunter­ richts der sechsten Klasse auf drei Wochenstunden, wie es schon vor Jahren war, oder es sollte die Einführung des Geschichtsunterrichts in der fünften Klasse der Grundschule in Erwägung gezogen werden. Das neue Geschichtslehrbuch in der sechs­ ten Klasse, ein Werk der Verfasser Tomaž Weber und Branko Božič, herausgegeben im Jahr 1985, ist sowohl vom stilistischen als auch vom fachlichen Standpunkt aus ein gutes Lehrbuch, und bedeutet für den Geschichtsunterricht in der Grundschule einen wichtigen Fortschritt. Der Schüler wird dazu geleitet, das Wesentliche des Stof­ fes zusammenzufassen und auch andere Literatur heranzuziehen. Am Ende der Ka­ pitel werden unbekannte Wörter geklärt, Fragen helfen bei der Überprüfung der Kenntnisse. . ., , ! Das Geschichtslesebuch ist ' ein wesentliches Hilfsmittel, da man anhand von Texten im Lesebuch die Schüler auf historische Quellen aufmerksam machen kann. | Ein * ebenso gutes Unterrichtsmittel ist auch der Geschichtsatlas, auf dessen Ver­ wendung bereits i im Lehrbuch. hingewiesen wird. Sehr, willkommen ist dem Lehrer auch ein Satz von Klarsichtfolien, die nach den einzelnen Lehreinheiten, geordnet sind. NacrT.'dem heuen Lehrplan sind einige Kapitel zu überladen. Die negative Be­ notung im Fach Geschichte sollte kein Problem darstellen, sondern Erziehungsmittel sein, das den Schüler zur besseren Arbeit, anspornen soll. . Ein wichtiger, Faktor,beim Geschichtsunterricht ist das Wort dés Lehrers, des­ halb ist es. nicht gleichgültig, 'wie der Lehrer den Stoff wiedergibt'und wie er sich dabei engagiert. Geschichte sollten die Schüler mit Freude.lernen, 'da sie ihre all­ gemeine* Bildung ' erweitert und ihnen eine Grundlage für das Studium anderer Fächer bietet. Nach einjähriger Erfahrung mit dem neuen Lehrplan kann ich behaupten, daß es sich hiefbei 'ünr eine' gut' vorbereitete' und gründliche Erneuerung handelt. Auch eine weitere, möglichst enge Zusammenarbeit zwischen Planung und Ausführung von Lehrprogrammen wäre wünschenswert. 334 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 , J - : I >l ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA Na upravi Zgodovinskega časopisa (YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, tel. (061) 332 611, int. 210) lahko naročite naslednje zvezke knjižne zbirke ZC: -' . . . . 1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Ljubljana 1980, 44 strani. — 800 din Zbornik objavlja predvsem gradivo z izrednega občnega zbora Zgodo­ vinskega društva za Slovenijo (2. marca 1979) ob štiridesetletnici" izida knjige Edvarda Kardelja-Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vpra­ šanja«. Gradivo je izšlo kot separatni odtis iz »Zgodovinskega časopisa«, - ' št. 4/1979. ' • » . . - • • . ; . . , * - . ' . . i t ' . ' . "• l 2." Franc Sebjanič: Šolnik in domoljub Adam Farkaš (1730—1786). Ljub-' ' ljana 1982, 24 strani. — 600 din Razprava o doslej skoraj nepoznanem zaslužnem prekmurskem "prote­ stantskem učenjaku in rektorju šopronskega liceja je izšla kot separatna publikacija — ponatis iz »Zgodovinskega časopisa«, št. 1-2/1981. 3. Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decem­ bra 1984. Ljubljana 1987, 134 strani. — 3600 din Zbornik objavlja 15 razprav o denarstvu, bančništvu, zaslužkih, cenah in življenjskih stroških na Slovenskem od antike do obdobja po drugi sve­ tovni vojni. Večina razprav je bila objavljenih v »Zgodovinskem časo­ pisu« od številke 3/1984 do 4/1986; novo je v zborniku med drugim tudi slikovno gradivo. Na navedene cene veljajo običajni popusti za člane slovenskih zgodovin­ skih in muzejskih društev ter za študente. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41'. 1987 . 2 .-335-338 335 . . ' ZAPISI NOVI PISANI VIRI O NAJSTAREJŠI SLOVENSKI ZGODOVINI — POROČILO O KNJIGI BERNHARDA BISCHOFFA Odkar smo na začetku stoletja z velikim delom Franca Kosa (Gradivo za zgo­ dovino Slovencev v srednjem veku) dobili bogato zbirko virov za zgodnjo slovensko zgodovino; smo se uspavali v prepričanju, da pač nekih bistvenih novih virov za to najstarejše obdobje-ni-pričakovati. Ko so bili objavljeni viri večkratno obravnavani z raznih gledišč, je možnost novih razlag postajala vse manjša, težišče zgodovino­ pisja se je premaknilo v mlajša obdobja. S tem pa je spoznavanje novega postalo preveč odvisno od srečnih naključij. Le taki okoliščini se lahko zahvalim, da mi je prišla v roko knjiga Bernharda Bischoffa, Salzburger Formelbücher und Briefe aus Tassilonischer und Kàrolingischer Zeit, ki je izšla v seriji Sitzungsberichte der Ba- yerischen Akademie 'der Wissenschaften, philosophisch-historische Klasse, Heft 4, München 1973. Avstrijsko zgodovinopisje knjigo s pridom uporablja, pri nas pa do- slej ni vzbudila pozornosti. ' Vendar si jo zasluži! Vsebuje namreč vrsto'doslej ne­ objavljenih virov; ki še nanašajo tudi na slovensko zgodovino 8. in 9. stoletja.' Spomladi 1972 je naletel nemški zgodovinar Bernhard Bischoff v Staatliche Bi­ bliothek Regensburg pod signaturo Rat. ep. 422 na rokopisno gradivo Frobeniusa For­ ster ja z naslovom "»Anecdota aliaque memorabilia ex codicibus monasterii S. Emme- rammi collecta et descripta«. Forster je bil znamenit benediktinski učenjak iz samo­ stana Sankt Emmeram v Regensburgu. Bil je profesor filozofije in teologije. 1750 je postal v svojem samostanu prior in bibliotekar, s tem pa varuh ene največjih cer­ kvenih zbirk rokopisov na Bavarskem, ki je vsebovala'dragotine iz karolinškega obdobja. Začel se je ukvarjati z zgodovino. Njegova znanstvena želja je postala nova izdaja Alkiiinovih del, kar ga je zaposlovalo četrt stoletja. Zbiral je gradivo od vse­ povsod. K o m u je tisk izdaje Alkuina že precej napredoval, je 1773 izvedel za karo­ linški kodeks, ki je.bil napisan v Salzburgu v času nadškofa Liuphrama (836^-859). Vseboval je številne pesmi Alkuina1 in • drugih, hranili pa SO ga v regensburškem je­ zuitskem kolegiju Sankt Paul. Forster je še lahko pritegnil rokopis,. vendar je novo- odkrite, dotlej še neznane Alkuinove pesmi, lahko posredoval le še v dodatku. Kodeks je po razpustu kolegija 1817'izginil." Bischoff ga je imenoval Rokopis iz Sankt Paula. Po Forsterjevi omembi jé vseboval skoraj le Alkuinova besedila. V »Anecdota« so se ohranila preostala. Gre za pet pesmi, od katerih sta za nas najpomembnejši četrta in druga. Le-ta'se nanaša na Bischofshofen. Pesem je posvetilni napis cerkve v tem kraju, ki jo je salžburški nadškof Adalram dal obnoviti in posvetiti v čast sv. Maksi­ milijanu. Začetek pesmi-manjka, zato pa se je pred pesmijo ohranila notica, ki pove, da so samostan (v Bischofshof nu) požgali neverni ' Slovani leta 820. Cerkev je dal obnoviti in znova posvetiti Adalram prvo leto svojega škof ovan j a za praznik sv. Ma­ ksimilijana, 12.- oktobra 821. iCetrta pesem v petih distihih slavi, kako je Adalram ponovno zgradil'in posvetil neko cerkev sv. Mihaelu; ki je bila uničena v požaru, ki ga je zanetila neverna roka. Obnovljena je bila nedolgo zatem. Izrecna omemba samostana (monasterium) je za nas, ki smo v onem času na­ vajeni ob bavarski meji le samostanov v Kremsmünstru in Innichenu, morda nena­ vadna, toda v Avstriji se je že uveljavilo mnenje, da je bil ta samostan, ki je nastal leta 711/712, najstarejše- salzburško oporišče 'pri nameravanem .pokristjanjevanju Slovanov. A že okoli'720 so ga porušili sosednji Slovani, kar je bil verjetno'poganski odgovor na pokristjanjevalno dejavnost. 743 si ga je izprosil v fevd od bavarskega vojvode Odila njegov kaplan, duhovnik Ursus, ki je obnovil kraj. 820 so samostan ponovno požgali Slovani, vendar v tem primeru ni šlo za krajevno omejeno naspro­ tovanje okoliških karantenskih Slovanov, ki so bili deležni misijonskega delovanja iz Bischofshofna, ampak je bilo to dejanje del velikega spopada med frankovsko državo in uporniki Ljudevita Posavskega (glej: Dopsch H., Bischofshofen im Mittel­ alter und in der frühen Neuzeit, v : Bischofshofen 5000 Jahre Geschichte und Kultur, Bischofshofen 1984, 61 ss.). •Najverjetneje v tem uporu je bila požgana tudi cerkev sv. Mihaela, ki je stala pač nekje na salzburškem cerkvenem področju Bavarske. Za krivca (impia manu) pesem uporablja enak pridevnik kot za požigalce Bischofshofna (impii Sciavi). Cer­ kev je dal nedolgo po požigu (non longe dehinc) obnoviti Adalram, tako kot cerkev v Bischofshofnu. Vse to kaže na skupno usodo obeh cerkva. Upor je slučajno sovpadel s smrtjo Ama in nastopom Adalrama, ki se je seveda najprej potrudil urediti po­ sledice pustošenja. Kolikšen obseg je to imelo, ne vemo. Ali sta bila uničena le na- 336 "ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 i. 1987T2 ' vedena kraja ali več, lahko samo ugibamo. Vsekakor pa je razvidno, da je imel upor Ljudevitovih zaveznikov v Karantaniji mnogo večji obseg, kot smo si doslej pred­ stavljali, še več, da se ti niso le branili, ampak tudi napadali. Pokorile so jih šele frankovske vojske, ki so se poleti 820 vračale iz Panonije (Kos F., Gradivo za zgodo­ vino Slovencev v srednjem veku 2, Ljubljana-1906, št. 61). Omenjena požiga si lahko mislimo v delu leta pred tem. Čeprav ju je povzročil protifrankovski upor, pa si lažje predstavljam,* da 'so ju izvedli pogani kot kristjani. Tudi pol stoletja starejše upore v Karantaniji so vodili pogani: Je bila ta stranka 820 še živa? So se Ljudevi- tovi zavezniki v Karantaniji idejno naslonili na staro vero? Oboje se mi ne zdi nemogoče, še zlasti, če se spomnimo na veliki uspešni protinemški upor. Polabskih Slovanov leta 983, ki je bil" kljub večdesetletnemu pokristjanjevanju idejno poganski. Kaj nam še prinaša Bischoffova knjiga? — Forster je pri svoji obdelavi Alkuina črpal še iz enega, izgubljenega kodeksa z" naslovom »Liber traditionum«, ki, si ga je prepisal v Salzburgu. O njem je zabeležil, da gre za rokopis na pergamentu v če- tverki, kvaterniju. Vseboval je štiri tudi grafično različne zbirke., Forster je prve tri časovno postavil v 9., zadnjo pa še v 8. stoletje. .V njegovem prepisu je* okoli 90 be­ sedil, od tega je 40 novih. Zbirki I in II sta po Bischoffu nastali v predloženem obsegu najprej pod nadškofom Liuphramom sredi 9. stoletja. Zbirka I vsebuje, vse­ mogoče obrazce, od takih za darovnice do pisem. različnim oblastnikom.-. Obrazci so seveda starejši od oblikovanja zbirke. Tako je njen prvi del verjetno nastal na>pod- ročju Salijskih Frankov in ga je konec 8. stoletja prinesel s seboj Arno iziSaint- Amanda. Zbirka II>je bila sestavljena po abecedi in-je bila zaključena'v prvih,letih vladanja'. Ludvika Pobožnega (814—840). -V obrazcih pisem, so večkrat ; ohranjena imena, ,ki so jih poznejši prepisi izpustili. Tako je bilo npr. mogoče ugotoviti, da pismo št. 2 omenja poslanca kalifa Haruna al Rašida Karlu Velikemu leta 807. Za nas je zanimivo pismo-št. 15, v, katerem opat nekega majhnega samostana prosi nekega višjega duhovnika za poročila z dvora. Podobno ga zanima glede Slo­ vanov ali Avarov oziroma tudi obžalovanja vrednega in, zelo, nesrečnega ljudstva Canitum (Canitum gentem), če še vedno vztrajajo v neveri in ostajajo stanovitni v zakrknjenosti svojega srca, ali če se končno vendarle želijoLspreobrniti'.k yeri, in prejeti sveti krst. Zanimajo ga tudi.novice iz Rima o vznemirjenju/zaradi Beheven- tancev in grških gusarjev. Po Bischoffovem mnenju je besedilo, zaradi.omembe Ava­ rov, nastalo pred' 796. Glede na razmere v Rimu pa misli, da je pismo nastalo morda leta 788, ko je stiska papeštva dosegla vrh. Ime Canitum se mu zdi podobno Karan- tancem, možnost, da bi šlo za Saše, mu je skoraj neverjetna. Po Forsterjevi pripombi je branje imena dvomljivo, oblikaiCanitum jè tako njegova domneva. Konec.koncev bi se lahko zmotil že prepisovalec iz 9. stoletja. Je prvotno pisalo Carintum?,Kakor- koli že, več kot verjetno Canitum gentem pomeni Karan tance. Tako poistovetenje je tudi v slovarju imen iz zgodnjesrednjeveške zgodovine v vzhodni Evropi po,latinskih virih, (Glossar zur frühmittelalterlichen Geschichte im östlichen Europa, Serie, A, Lateinische Namen bis 900, Band II, Lieferung 7,-Wiesbaden 1982, 306). — Pismo na­ kazuje skrb za pokristjanjevanje Avaroslovanov, še preden so,-bili vojaško podrejeni, hkrati pa tudi dokazuje, da je bilo poganstvo.v Karantaniji^tudi po zadušitvi upora 772 še kako živo, kar krepi verjetnost poganske stranke »v času Ljudevitovega upora. Zbirka IV sé je morala po pisavi močno ločiti od ostalih, saj je Forster prvo časovno opredelitev v 9.' stoletju prečrtal in. napisal 8. stoletje.. Vsebuje pretežno pravne obrazce. Besedila bi lahko prišla z .romanskega zahoda. > Zbirka III vsebuje'vrsto pisem, ki se nanašajo na Tassila, njegovo hči Cotani, škofa Virgila i n A r n a in druge. V pismu št. 13 neki Clemens peregrinus podžiga Tas­ sila in njegove na-boj proti nekemu poganskemu ljudstvu, • najverjetneje Karantan- cem. Povzetek pisma je objavil že F. Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev v'srednjem veku 1, Ljubljana 1902, št. 245). Zanimiva je Bischof f ova slovnično-slogovna razčle­ nitev pisma, s katero je potrdil irsko poreklo pisca. Irsko roko ali pa vsaj vpliv pa kaže še več drugih pisem te zbirke. Tudi Klemenovo pismo je svojstveni izraz skrbi za »vzhodno politiko« Bavarske. •* • ;- •> i • • Po ugotovitvah Bischoffa je zbirka III nastala v Salzburgu v poznih 80-tih letih 8. stoletja, saj se vrsta pisem nanaša na Tassila pred in po njegovem padcu; Vsebo­ vala je 25 besedil, prvemu je manjkal začetek. Forster je prepisal 23 besedil, dve iz sredine je izpustil — in tu pridemo do tistega, kar je morda najpomembnejše in nam jemlje dih, ker sta bili v barbarskem jeziku in nerazumljivi! Torej ništa bili latinski, če bi bili v zgodnji nemščini, bi ju Forster pač prepoznal. Ce smo videli, da je bil namen celotnega kodeksa ustvariti zbirko obrazcev, ki naj.bi olajševali bodoče delo, če vemo, da je nastal v Salzburgu, če smo se zavedli bavarske vzhodne politike, če poznamo salzburško skrb za misijonsko delo med Slovani, če vemo da so z njim za­ čeli v Karantaniji že sredi 8. stoletja, potem se sama od sebe utrne misel,.da sta bili besedili napisani v slovanskem jeziku, da je šlo najverjetneje za dva verska obrazca za delo med karantanskimi Slovani. Up, da gre za prabesedilo brižinskih spomenikov ZGODOVINSKICASOPIS 41П'1987 ' 2 337 iz druge polovice 8. stoletja ali nekaj podobnega, je seveda lahko povsem, prazen. Vendar se mi zdi možnost takega odkritja preveč pomembna, da je ne bi poudaril. Rës-je" »Liber traditionum« •• trenutno izgubljen, vendar mi. nemogoče, da ga bo ne­ kega dne nekdo ponovno odkril. Vsekakor je treba biti pozoren in-poskušati. . Moj namen je bil pokazati, da je še vedno "mogoče, najti nove .vire tudi za najr starejšo slovensko zgodovino, in nakazati nekaj problemov, ki jih odpirajo novo- objavljeni viri v Bischoffovi knjigi. Nikakor pa ni njihova'obravnava z vidika :naše zgodovine s tem izčrpana. — Ker obravnavanega dela pri nas neprodaja joiv .vsaki trgovini, se mi zdi za konec primerno v celoti ponoviti za nas najpomembnejša besedila. *«;..". - . - • - . . • , * * * ' • T . - •. • • •• , . i Bischoff poudarja zanesljivost Forsterjevega, rokopisa. Ta je. upošteval tudi ne­ običajen pravopis, nepravilno pisanje je pustil v besedilu in dal" svoje " izboljšave in dodatke na rob. — Tu so besedila razvrščena kronološko. Opombe so Bischoffove. 788?, pred 796 , Pismo nekega opata, ki ga poleg novic z dvora in iz Rima zanima tudi versko stanje pri Avaroslovanih in Karantancih. 1 . ; ' ; ' '* ** (»•Liber traditionum«, zbirka II, št. 15. Bischoff, str. 38 s) Pio patri venérandèque cani tie1 nite2 'oculis pulchraeque faciae domno ilio ille pu- sillus filius"ex'totiš àrtubiïs fidelis'in omnibus* in rosifluo" odore deposcimuš vobis salutem. Agnitum sit gloriae beatitudinis vestrae, sancte pater et nutritor optime et doctor praeclare, quia in quantum nobis vires rsuppetunt cum omni coenobioli nostri fideliter et incessanter pro vita vestra et statu preces fundere Deum patrem omni- potentem, nori cešsamus, et ut in lioč'saeculo vi tam longaevam ac felicem.ducatis et in aeterna patria, gloriam cum Sanctis angelis Dei perpetualiter habeatis. Ad vestram sanctam beatitadinèm4 has paucas litter'olaš direxmius aliquas questiunculas interro- gandäs, quasj nobis occultas esse sci tote. Inde vero optamusj ut de partibus sacri pa- lata, si aliquid comperti estis, ut nobis'illut intimare dignemini.HSimiliter ex>partibus Sclavorum vel Avarorum aut aetiam Canitum3 gentem miseram et nimis infelicem, si adhuc in infidelitate permanent et in duritia4 cordis sui persévérant, aut si ali- quando ad fidemreverti cupiunt et baptismum sanctum percipere. De partibus vero sanctae Romanae ecclesiae aut de domno apostolico si gerulus aliquis aut littere ad vestram sanctam devenerunt praesentiam, ut vobis5 non pigeat hoc nobis intimare, quid in suis partibus agant vel ibi in circuita eorum, quia scimus illos undique solli- citas esse propter Beneventanos6 et pirates Graecorum. De vestra vero gloriosa ad7 dilligenda sanitate cum omni gaudio nobis laetiores reddatis, quam semper optamus, desiderarmi et cupimus adesse et audire. Dominus Iesus Christas custodiat vos ab omni malo semper. ••• -.»-• t ,. r 820, 12. oktober 821 Slovani so požgali samostan v Bischofshofnu. Salzburški nadškof Adalram je nato obnovil in ponovno posvetil cerkev. ' ' (Rokopis iz Sankt Paula, notica in pesem št. 2. Bischoff, str. 28) Anno Domini DCCCXX impii Sciavi incendebant hoc monasterium. Sed hanc eccle- siam Adalrammus episcopus renovavit et rededicavit anno DCCCXXI, quod est epi- scopates sui 1° in natali sancii Maximilian! 1111° id. Octobris. Adalrammus ovàns pastor praesentis ovilis Sed melius iussit renoväre haec omnia Christo Atque suo confessore Maximiliano, Cuius honore pio constat haec aula sacrata, Ipsius in anno festa cum coeperit esse Et mensis quarto October "pronuntiat idus, Quemque tuam precibus properantem semper in aulam, O sancte Maximiliane, tuere precando. 'popr. iz canitiae — 2tako rkp., morda nitenübus? — "Forsterjeva opomba: «lectio dubia, forte: Canitum« — 'dutia, popr. Forster — 'nobis, rkp. — 6Benementanos, popr. Forster — 'beri ac. 338 ZGODOVINSKI1 ČASOPIS41Г.П987 . 2 820?,-PO 820 •-*•••• j _,., „.ч ч , , , . . . . t.,- . . . _- Salzburški nadškof Ađalram je dal obnoviti in-ponovno posvetil cerkev sv. Mihaela, ki so jo požgali neverniki. - . • • * • „ • - . . (Rokopis iz Sankt Paula, pesem št. 4. Bischoff, str. 29) • • " " . . . ' i ! " '** TU" j •( . Haec diruta domus flammis crepitantibus olim Arsit et in cineres impia fiante manu. . t -, Sed non longe dehinc Christi devotus amore • '• Adalrammus enim, pastor ubique pius, Ecclesiam Domini cupiens renovare iacentem Incipit et melius iam miserante Deo Officium statuens rite celebrarier usquam, Ut resonata foret laus iugiter Domini.1 ' , AUigeri.constat Michaelis honore dicata Cum turma procerum haec domus alma Dei. A n d r e j P I e t e r s k i Z u s a m m e n f a s s u n g -, . NEUE;SCHRIFTLICHE QUELLEN ÜBER DIE ÄLTESTE SLOWENISCHE GESCHICHTE, — BERICHT ÜBER DAS BUCH BERNHARD BISCHOFFS i ' V > • '.. :. Andrej Pleterski.; :... ., • Der. Autor stellt das Buch von Bernhard Bischoff vor (Salzburger Pormelbücher und. Brief e aus. Tassilonišcher und Karolingischer, Zeit, Sitzungsberichte der Bayeri­ schen. Akademie der. Wissenschaften, phil.-hist. Klasse, Heft 4, .München 1973). Im einzelnen behandelt er Texte, die sich auf die Geschichte Karantaniens beziehen. Als Hauptattraktion betrachtet er die Möglichkeit, daß der verlorengegangene Kodex »•Liber, traditionum«; dessen Abschrift Bischoff veröffentlicht, im Original noch zwei slawische T a x t e a u s der zweiten Hälfte des 8. Jahrhunderts enthalten. haben. könnte, vielleicht zwei Glaubensformeln für die Missionstätigkeit unter den karantanischen Slawen., : . • .. . . . . • •« .„ Ob 21. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Celju je Kulturna skup­ nost občine Celje v sodelovanju z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije in z Zgodovinskim društvom v Celju izdala knjigo Nada Klaić ZADNJI KNEZI CELJSKI V DEŽELAH SV. KRONE Knjiga je izšla kot posebna izdaja Celjskega zbornika. Avtorica — ugled­ na hrvaška zgodovinarka in profesorica zagrebškega vseučilišča je na podlagi novih ali doslej malo koriščenih arhivskih virov podala novo in popolnejšo podobo delovanja Celjskih, posebej še v ogrskih deželah. Člani zgodovinskih in muzejskih društev lahko knjigo po znižani ceni prejmejo na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije. ZGODOVINSKI .'ČASOPIS 41 . 1987 • 2 . 339—342 339 PROBLEMI IN DISKUSIJA KONTINUITETA V KONCEPTU — PRELOM V METODOLOGIJI (SEVEDA LE V MEJAH KONCEPTA) Diskusija za znanstveno posvetovanje o metodoloških vprašanjih pisanja sinteze »Zgodovina narodov in narodnosti Jugoslavije-», sklicani za 4. in 5. junij 1987. leta v Zagrebu -̂ Uvodna opomba: Sredi maja 1987 sem od koordinatorja projekta »Zgodovina na­ rodov in narodnosti Jugoslavije« in od predsednika znanstvenega sveta tega pro­ jekta prejel vabilo za posvetovanje z zgoraj, navedenim naslovom in datumom. Ker je bilo med našim. Sekretariatom za zunanje zadeve in avstrijskim Zveznim mini­ strstvom za.zunanje"-zadeve* tedaj.že več mesecev dogovorjeno, da bo imela od 2. do 5. junija 1987, sejo Mešana komisija za izvedbo sporazuma med Avstrijo in Jugo­ slavijo o. arhivskih vprašanjih, sem slovenskemu koordinatorju dela na tem projektu (dr. Jasni-Fischer) takoj povedal, da pri posvetovanju ne bom mogel sodelovati; isto sem povedal še nekaterim'slovenskim in drugim kolegom, ki so bili povabljeni k so­ delovanju. Kot predsednik jugoslovanskega dela dveh ekspertnih skupin za omenjeni arhivski sporazum sem se namreč moral udeležiti seje Mešane komisije. Domišljam si sicer, da 'je bila dolžnost organizatorjev ( zagrebškega znanstvenega posvetovanja določiti njegov čas tako, da bi se ga mogel udeležiti tudi jaz in da bi se o tem morali poprej sporazumeti. Konec koncev sem vendarle edini še živi član ožje redakcije prve izdaje prve knjige in splohf edini član ožje redakcije prve izdaje obeh prvih knjig. Zgodovine narodov Jugoslavije. Kolikor vem po izvedenskem pravnem mnenju, ki ga je že okrog 1960 preskrbel profesor Dragoslav Janković, so vprašanja, o katerih naj bi razpravljalo zagrebško posvetovanje, prepletena tudi z nekimi avtorskimi pravicami • (vsaj vseh še,živih avtorjev in redaktorjev_ prve izdaje!), ki sem jih v nekem smislu po svojem trikratnem deležu, pri nastajanju prve izdaje — kot avtor, član širše jin član ožje redakcije — tudi dolžan predstavljati na način, mimo katerega vsaj ni mogoče iti z vzdignjenim nosom, češ da je brezpomembno, ali se organizira posvetovanje tako, da se ga morem udeležiti, če imam voljo za to (in za sodelovanje pri nastajanju nove »Zgodovine«). To je prvi očitek organizatorjem zagrebškega posvetovanja, kajti z zanemarjenjem dolžnosti te vrste do mene in morda še kate­ rega avtorja prve izdaje »Zgodovine« si je prisvojila koordinacija prav v smislu premajhne obzirnosti znanstvene »birokracije« do avtorjev oziroma celo avtorskih kolektivov več pravic, kot jih v resnici ima po določbah veljavnega avtorskega prava in še bolj po moralnih obveznostih organizatorjev takega dela do edinih resničnih delavcev pri njegovi.izvedbi. Druga zamera organizatorjem posvetovanja (oziroma njegovemu predsedstvu, ki ga po sestavi ne poznam!) je v nekem smislu še resnejša. Kakih deset dni pred posvetovanjem sem od napovedanih petih uvodnih referatov (obljubljeni so bili do 20. maja) dobil dva (prof. Mirjane Gros in Tomislava Raukarja) in k njima še di­ skusijo prof. Sime Cirkoviča; posebej.me pri tem moti," da nisem prejel uvodnih prispevkov prof. Bogumila Hrabaka in Branislava Đurđeva, ki sta bila oba najbrže posvečena predvsem problematiki drugega dela »Zgodovine« (od okrog 1500 do konca 18. stoletja), za katero sem bil na prvi (nesklepčni) seji redakcije že predložen za njenega predsednika (v zapisniku seje stoji sicer kar »izabran«, a zaradi odsotnosti dveh tretjin članov ta izraz pač ne more biti utemeljen). Referata prof. Mirjane Gros (Pregled ili sinteza) in prof. Tomislava Raukarja (Metodološke bilješke o prvoj knjizi »Historije naroda i narodnosti Jugoslavije«) sta obravnavala vprašanje na takšen način — zlasti glede temeljnega koncepta dela —, da sem se čutil dolžnega na kratko formulirati načelna stališča do njunih stališč, ki bi pomenila delo popolnoma nove vrste in bistveno razhajanje med naslovom in vsebino projektiranega dela o Zgodo­ vini narodov in narodnosti Jugoslavije. Časovna stiska v zadnjem tednu pred od­ hodom na sejo Mešane komisije v Beograd (zlasti v zvezi z zadnjimi pripravami na njeno delo) mi je dovolila le kratek zapis, čeprav bi bilo mogoče o obeh besedilih še v mnogočem konkretneje razpravljati. Po dogovoru sem v ponedeljek (1. 6. 1987) pustil besedilo na Zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete za prof. Ferda Ge- strina, s katerim sva se že poprej dogovorila, da bo moj diskusijski prispevek v Zagrebu na posvetovanju prebral. Ne vem, kako se je to zgodilo, vsekakor je moje sporočilo ostalo na mizi predsedstva neprebrano in šele ob koncu je predsedstvo sporočilo, da je ta diskusijski prispevek dobilo; kljub nezadovoljstvu dela občinstva 340 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 >- 1987'.,2 i, (o katerem sem bil obveščen po enem izmed udeležencev, prof. Janku Pleterskem) menda ni bilo več časa, da bi se zahtevi po prebranju sporočila moglo ustreči. Prav to ravnanje predsedstva povzroča drugi ugovor k njegovemu po mojem pojmovanju neodpustljivemu ravnanju: spričo mojega mesta v nastajanju prve izdaje »-Zgodo­ vine« je bila preprosta in jasna-'dolžnost' predsedstva,' àa "sporoči moje diskusijske pripombe kar med prvimi prispevki te vrste na posvetovanju in da v nobenem pri­ meru ne dopusti možnosti,- da udeleženci posvetovanja sploh,ne bi;bili o vsebini teh pripomb obveščeni, kot se je — po sporočilu prof. Pleterskega — v resnici zgodilo. Prav zaradi tega uporabljam prvo priložnost, ' dà objavljam — v slovenskem prevodu in z zgornjim uvodom — besedilo svojega diskusijskega prispevka. (Opombe so dodane za natis.) . ' ,, s './* * " ; , ' ^ ' L . "̂ *'.v. Naslov »Zgodovina narodov Jugoslavije« (ali z dodatkom »narodnosti«? — za srednji vek ta.dodatek vsekakor nima veliko utemeljenosti, 'ker,gre.v glavnem ven- darle tedaj za zmanjševanje etničnega ozemlja zunaj današnjih jugoslovanskih držav­ nih meja, poleg tega pa v veliki'meri za etnične posebnosti različnih'družbenih slo­ jev, in le zelo redko v smislu pravih »narodnosti« v današnjem'pomenu .tèga izraza) izraža že določen 'koncept .knjige oziroma celotnega'kompleta "knjig (po predpostav­ kah naj bi jih bilo več kot deset, kar pomeni,med 5.000 in lÔ OOO strani). To'je_kon­ cept zgodovine narodov v okviru obstoječih \ealmh\velikih; zgodovinskih, celot —,ne pokrajin, kot to interpretira Raukar, marveč 'zgodovinskih celot, 'ki nimajo samo političnega (državnega ipd.) značaja,' marveč 'dejansko predstavljajo, različne ; tipe fevdalne družbe — različne do tolikšne, mere, da se je . v zgodovinopisju razvila celo razprava, v kolikšni meri in od kdaj je1 bila bizantinska,ali osmanska družba.'sploh fevdalna, oziroma kdaj začno v italijanski družbi kapitalistične sestavine prevlado­ vati nad fevdalnimi. Prostor-naš ihnarodov ' j è , bil v srednjem veku in y 'prv ih ' s to- letjih novega veka glede na družbene ' strukture sestavljen iz štirih različnih oblik fevdalne družbe z dovolj bistvenimi razlikami. Poleg tega obstoji dovolj; tako časov­ nih kot tudi tipoloških razlik v prehajanju-bd fevdalne v kapitalistično družbo, kar se izraža tudi v oblikah socialistične revolucije in v današnjih razlikah družbenega in gospodarskega razvoja. Ne v smislu »tradicionalne« — »otočen teške«'— »dogodkovne« historiografije,' marveč prav v smislu analize struktur družbenih oblik in njihovih političnih izrazov sem-delal na slovenski zgodovini še kót_ študent iri izdelal dve leti po diplomi' nekakšno sintezo sloyènskega razvoja, objavljeno 1945 v Slovenskem zborniku 1945 in prav v teh dneh vnovič objavljeno V knjigi mojih mladostnih pu­ blicističnih' spisov.1 Preteklo pa je tudi že dvajset do .petintrideset'let,' odkar sem v analizah geneze fevdalne družbe.v okviru našega ozemlja,2 etničnih, družbenih in kulturnih struktur na teh tleh3 kot tudi 'tipologije 'kmečkih, uporov' in ljudskih gi­ banj,4 v obliki samo v nekaj'sto'(200?)'izvodov razmnožene1 razpräve"pa tildi tipo­ logije migracijskih gibanj5 in v neki gotovo preveč predrzni^skici celo.tipologije raz­ merij med mestom in vasjo (podeželjem) v zgodovini narodov JugoslaVije6_ vedno vnovič naletel na to zapleteno in globoko različnost zgodovinskih prostorov (tj. po njihovi strukturi bistveno različnih gospodarskih, in družbenih prostorov) v okviru tedanjih in zmanjšanih današnjih ozemelj'naših "narodov oziroma današnje Jugosla­ vije. Raukar jeva zahteva po konceptu »Zgodovine narodov Jugoslavije« kot zgodo­ vine »prostorne i društvene celine« in razmerja te"»celine spram'okolnih društava« predstavlja vsaj po mojem poznanju te zgodovine bodisi tragično samoprevaro, _bo- 1 Osvobodilna fronta v slovenskem narodnem razvoju. Slovenski "zbornik 1945, Ljubljana 1945, str. 432—449; ponatis v knjigi B. Grafenauer, Slovensko narodno vprašanje in slovenski-zgodovinski položaj, Ljubljana 1987, str. 184—206 (dopolnjeno z grafično analizo elementov slovenskega zgodovinskega razvoja iz rokopisa iz leta 1942, str. 191 si. in v prilogi, ter s samokritično opombo k razpravi, Str. 207 sit.). ' 2 Zgodnjefevdalna družbena struktura * jugoslovanskih narodov in njen postanek, ZC 14. 1960, str. 35—95; gl. tudi Feudalizam kod jugoslovenskih naroda, Encikl.. Jug. 3, Zagreb 1958, str. 300—306, 311—312, 315—318. - - - - . . . ? . . 3 Die ethnische Gliederung und geschichtliche Rolle "der westlichen Südslawen im Mittelalter. Be­ richt für den I. Balkanologischen Kongress in Sofija, Ljubljana 1966, 64str.; v slovenščini (v opombah nekoliko dopolnjeno) ZC 19—20, 1965—1966, str. 105—114, in ZC 21, 1967, str. 7—48. v srbohrvaščini pa v JIC V/l—2, 1966, str. 5—36 (v vseh objavah z nekaj zemljevidi v prilogi)., . . ; . _ » , ~ * Tipologija kmečkih uporov in ljudskih vstaj pri jugoslovanskih narodih od XV. do konca XVIII. stoljetja, JIC 1/2, str. 3—22; na ožjem področju je analiza-poglobljena zlasti v poglavju Razredni boii agrarnega prebivalstva v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I I . zvezek: Družbena razmerja in gibanja, Ljubljana 1980,-481—529 (obe knjigi tega dela sta tudi sicer v celoti značilni za tovrstno analizo). . . . 5 Migracije v jugoslovanskih deželah od XV. do XVIII. stoletja in njihov : pomen za nadaljnji na­ rodnostni razvoj, v prevodu Jadrana Ferluge razmnoženo v ciklostilu za znanstveno posvetovanje na Cetinju po izidu druge knjige Zgodovine narodov Jugoslavije konec junija I960. . 6 Pitanje odnosa grada i sela u 'istoriji naroda Jugoslavije, JIC XII/1—2, str. 5—22, v slovenščini Vprašanje razmerja mesta i-n podeželja (»vasi«) v zgodovini narodov Jugoslavije; Kronika 22, 1974, str. 145—155. . ' _ . - • : ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 ". 1987 - 2 341 diši koncepcijo,'ki izhaja iz nekih (z'â mene ne popolnoma razumljivih) teženj današ­ njega" časa, ki na nedovoljen i metodološki način prehajajo v daljno preteklost in bistveno spreminjajo stvarno resničnost v preteklosti obstoječih gospodarskih in družbenih'struktur. Ne'smem presojati, kaj stoji za tem, ker pri res dobrem zgodo­ vinarju/kót je .to próf.-Ràukar, tega ne morem razumeti. Toda kolikor gre pri tem za poskus, da*"'bi se-v zgodovinskem prikazu povezalo ne glede'na resnične zgodo­ vinske celote v zgodovinskem prikazu ozemlje etničnih celot s stališča zgodovinskega rezultata 19. in 20. stoletja (Hrvati — Dubrovnik in Hrvati — Dalmacija), in da se v nasprotju'z resničnim zgodovinskim razvojem ne vzame kot temeljno vprašanje formiranje tega zgodovinskega rezultata (širjenje »hrvatstva« nà Slovinje od 15. sto- letja dalje, ter v Dalmacijo in Dubrovnik v 19. stoletju), potem pomeni to prelom z zgodovinsko znanostjo. Nočem (za Raukarjev uvodni referat) tega trditi, vsekakor pa predstavlja. to eno izmed mogočih interpretacij Raukarjevega prispevka, v ka­ terem je vendar"daleč največji del posvečen vprašanju, kako čim bolj ozko povezati Dalmacijo in Dubrovnik v teku vsega zgodovinskega razvoja v celoto s hrvaško zgodovino. .Čeprav se to dokazuje s sklicevanjem na zgodovino družbenih celot, moram reči, da, je to v direktnem nasprotju z resničnim zgodovinskim stanjem, ker so živeli Hrvati do 19. stoletja v treh različnih družbah (pa tudi s tremi različnimi književnimi jeziki) in najpomembnejše vprašanje oblikovanja hrvaškega naroda v 19. stoletju je verjetno prav prevladanje teh v teku nesrečne zgodovine zraslih raz­ lik v njegovih strukturah. Naj sklenem: Dilema, ki jo postavlja prof. Mirjana Gros — »pregled« ali »sin­ teza« — je zaradi obsega načrta Zgodovine narodov Jugoslavije v obojnem smislu neutemeljena, in kot „zamisel rešitve nemogoča. Niti eno niti drugo ni uresničljivo v delu z'obsegorn'preko 10 knjig po okr. 600'do 700 strani obsega vsake med njimi. Očitno gre za precej obsežen priročnikf ki ima za temelj svojega koncepta zgodovino narodov (etničnih celot) v okviru družbenih celot različnih zgodovinskih obdobij. To je tudi koncept prvih dveh zvezkov dosedanje"Zgodovine narodov Jugoslavije, če­ prav so izdelana besedila v smislu družbene zgodovine (oziroma glede postavljanja te zgodovine v'prve? vrsto in politične zgodovine v drugo) dovolj različna, pač glede na stopnjo razvoja'naših'historiografij v času pisanja teh dveh zvezkov pred tride­ setimi leti. Prostorski in časovni okvir ostajata pri vsakem takem delu nujen kriterij za'organizacijo, zgodovinskega "prikaza,'prav tako pa nikakršna »sinteza« ne more osvoboditi zgodovinarja njegove odvisnosti od virov (tj. od ugotovljivih sledov pre­ teklosti,! dostopnih za zgodovinarjevo spoznavanje); Metoda sinteze — in samo o takšni težnji'moremo in moramo govoriti ob'pristopanju'k novi Zgodovini narodov Jugoslavije, ne ( pa o' sprememb r'temel j nega koncepta — menda ne pomeni niti no­ vosti' »ličentiaè ppeticâé«', niti sociološke konstrukcije preteklosti, ki bi bila »osvo- bojena«'odvisnosti od virov'. Sploh težko razumem, prav zaradi zadnje knjige Mir- jane Gros,7 kaj bi;'v"' resnici 'mogli' pomeniti v njenem besedilu neki stavki, ki jih je mogoče razumeti na ' takšen način,' kot sem ga izrazil v svoji polemiki. Ponavljam: ne priznam potrebe (in niti.možnosti) spremembe temeljnega koncepta; marveč samo čim več usmeritve dela' v',sintezo kot metodo dela na priročniku, ki obstoji kot na­ loga pred nami: ' '. , , S tém serri odgovoril"tüdi. na Raukarjeve »metodološke bilješke«, ki so itak v bi­ stvu omejene na hrvaško zgodovino in celo predvsem nà prvo knjigo. Seveda ostaja ža hrvaške'zgodovinarje'kot temeljna naloga razprava o njihovem besedilu v prvi izdaji in načrt obdelave zgodovine Hrvatov V drugi izdaji. Zlasti v zvezi s prvo knjigo je bila postavljena taka"zahteva že okrog 1960. Njihova pravica je, da predlože širši redakciji besedilo, ki bo po njihovem pojmovanju najboljše — čeprav bo podvrženo razpravi tako kot vsako drugo. In prav zaradi tega mora vendar upoštevati koncept knjige kot celote, ne pa da obratno poskuša iz delne — in to celo očitno doma še nedokončane razprave (kot tudi brez natančnega, konkretnega in precej v podrobnosti izdelanega načrta nove obdelave zgodovine Hrvatov v tem okviru) — preprosto bi­ stveno'" spremeniti" temeljni načrt vsega dela. Ponavljam, da je tisto, kar razumem v Raukarjevih opombah, > v globokem nasprot ju 's temeljnimi nalogami sodobnega zgodovinopisja in njegovih metod, namreč sprejemanja zgodovine resnično obstoječih družbenih celot kot podlago za organizacijo dela na priročniku tako komplicirane zgodovine, kot je zgodovina narodov Jugoslavije (in njihovega dozorevanja v pro­ storu in času!).8 V bistvu se potemtakem strinjam s tistim, kar je zapisal v svojem prispevku prof. Sima-Cirkovič. Dodal bi samo dve stališči, ki bosta odločili, ali bom v svojih visokih letih sploh še poprijel za delo, katerega konca gotovo ne bom več doživel in 7 M. Gross, Počeci moderne Hrvatske, Zagreb 1985, 521 str. 8 Le za ponazorilo svoje sodbe v tem pogled« navajam kratko primerjalno študijo o oblikovanju dveh naših narodov: B. Grafenauer, Makedonci in Slovenci (Vzporednice in razlike zgodovinskega raz­ voja), Glasnik Slovenske matice VI/1, 1982, str. 41—53. 342 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 ki v moji starosti gotovo ni preveč lahko, vsekakor mnogo manj, kot takrat, ko sem ga opravljal med petintridesetim in petinštiridesetim letom svoje starosti. Dva na­ čelna pogoja za to delo sta: a) sprejem koncepta dela na zgodovini narodov v okviru realno obstoječih veli­ kih družbenih celot (in seveda njihovih izrazov v vseh' oblikah življenja); razprava je mogoča o metodi in izvedbi dispozicije v podrobnostih, ne pa o temeljnem načrtu d e l a ; • ' • ' . . ' ' . b) uredništva posameznih knjig (»komisije«) morajo delati izključno kot svo­ bodne delovne skupnosti znanstvenih delavcev in samo z znanstveno argumentacijo, ne pa kot izpostave kakršnihkoli političnih ali družbenih organov ali organizacij, ki bi imele pravico do vplivanja ali odobravanja sprejema besedil za-knjigo; takšne metode, ki so se izrazile v Enciklopediji Jugoslavije, bi preprečile resnični znanstveni način dela, povsem bi pa onemogočile končno delo »-ožje redakcije«, ki bo — po skuš­ nji prve izdaje9 — vsekakor potrebno za končno uskladitev besedila Vsake (knjige. Zelo mi je žal, ker ne morem sodelovati na posvetovanju. Rad bi povedal še marsikaj podrobnejšega v razpravi. Sicer pa upam, da to ni tudi zadnja razprava o teh ključnih vprašanjih Zgodovine narodov Jugoslavije. B o g o G r a f e n a u e r •< ; Résumé LA CONTINUITÉ DU CONCEPT — LA RUPTURE DE LA MÉTHODOLOGIE (DANS LES LIMITES DU CONCEPT, BIEN SUR) Bogo Grafenauer , Les 4 et 5 juin 1987, il y a eu à Zagreb un colloque sur le projet de l'Histoire des nations et des nationalités yougoslaves. (Il est prévu que le projet comprenne plus de dix volumes en tant que, l'édition revue et augmentée des deux premiers livres de »l'Histoire des peuples yougoslaves« de 1953 ou bien des deux volumes de 1959 allant jusqu'à la fin du 18e siècle, et en tant que ,1a continuation de ces volumes à • partir de la fin du 18e siècle jusqu'à nos jours). Dans deux contributions à la discus- sion (celle de Tomislav Raukar,. »Notes méthodologiques sur le premier l ivre 'de l'Histoire des nations et des nationalités yougoslaves«; celle de Mirjana Gros, »Un aperçu ou une synthèse«) on a proposé dans une critique superficielle et mal argu- mentée de la première édition un nouveau concept du travail qui n'est pas con- forme au titre du projet ni au caractère exigé par le format prévu de l'édition (on ne pourrait la définir que comme »manuel« et certainement pas comme »aperçu« ou »synthèse«). On ne • pourrait lui attribuer non plus la réalité historique en affir- mant que le territoire des peuples yougoslaves soient, divisé depuis le commence- ment de notre siècle entre les régions qui sont très différentes entre elles par les sociétés historiques très différentes et dont l'hérité est évidente même dans notre temps. L'auteur de cet article, le seul membre de la Rédaction des deux livres ter- minés, il y a qualques dizaines d'années, (et le seul membre vivant de la Rédaction du premier livre) et l'auteur des parties fondamentales des deux livres, à la fors ne pouvait pas participer à la réunion citée à cause des obligations urgentes qui avaient lieu en même temps. Par contre, il a adressé à la réunion sa communication écrite où, il refusa nettement et par principe les deux contributions. Dans sa contri- bution à la discussion, il défend son point de vue, c'est qu'il n'est pas possible de prévoir et écrire l'ouvrage qui est prévu par le titre et par le format comme l'Hi- stoire des nations et des nationalités yougoslaves autrement que comme l'histoire des nations (c'est-à-dire l'histoire de leur formation graduelle aussi bien) dans le cadre des grands ensembles historiques réels de la société existants dans chaque époque particulière. La division de ces nations entre ces sociétés (de même que leur division dans les circonstances qui la provoquent) représente la componente essentielle de l'histoire de ces nations s'affirmant et s'exprimant sous des aspects différents. ' O tem sem dovolj obsežno razpravljal v prispevku Povodom drugog sveska »Historije naroda Jugoslavije«, Istoriski pregled VI/3—4, 1960, str. 157—180; razprava je bila razmnožena v gradi™ za eno izmed sej posebnega družbenega sveta pri zvezni konferenci SZDLJ in potrjena kot pomemben prispevek za razpravo »komisij« (ali »uredništev«) o metodi njihovega dela za današnji projekt Zgodovine. Ni mi znano, ali je bilo na posvetovanju v Zagrebu in sploh -na sejah kaj razprave o teh vprašanjih; prav tako mi ni znano, aii so člani komisij dobili od koordinatorja v roke omenjeno .gradivo, v katerem so tudi še nekatere druge stvari, pomembne za delo pri projektu (kritične pripombe k prvima dvema knjigama ter — čeprav zelo skopi — prvi in še nezadovoljivi osnutki dispozicije vseh nadaljnjih delov projekta). Kakršnokoli že, je to gradivo gotovo take vrste, da bi ga vsi člani komisij morali dobiti v roke, če ho­ čemo gledati na projekt kot celoto. In tako gledanje je gotovo potrebno! ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 -.1987 . 2 343 • I, 1 * ? ' * j ~ : i'., Л » ,;/ _; IN' МЕМОШАМ.. ,.,'•:: •* FRANCE ŠKERL . . (14. marca 1909 — 20. oktobra 1985) Dne 20. oktobra 1985 se je iztekla življenjska -pot zgodovinarja dr. Franceta Skerla. Slovensko zgodovinopisje je z njim izgubilo enega prvih, v nekih vprašanjih pa najbolj kritičnega in objektivnega zgodovinarja-slovenskega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Z njim je iz slovenskega naroda odšel eden vidnih parti­ zanskih aktivistov — Bregar, skoraj leto dni, od junija 1943 do maja 1944,- glavni urednik Slovenskega poročevalca. * France Skerl je bil Ljubljančan, doma v delavski družini v predmestju Stožice. Bistrega duha, socialno razgledan v času študija na ljubljanski filozofski fakulteti; opredeljen po družinskem poreklu'in svojem položaju, ko je moral po diplomi čakati na službo, se je 1936 politično usmeril na levo v krščanski socializem. Začel je so­ delovati v krščanskem socialističnem glasilu Delavska pravica. Leta 1938 je dokto­ riral iz zgodovine Ljubljane v prvem desetletju ustavne dobe 1860—1869. Dobil je službo profesorja na gimnaziji v Mariboru, odkoder je moral poleti 1941 pred naci­ stičnim okupatorjem pobegniti v Ljubljano.. Tu se je vključil ' v delo Osvobodilne fronte in bil l e t o d n i njen aktivist v mestu in okolici, od sredine avgusta do decem­ bra 1942 pa terenec v Polhograjskih'dolomitih. Odtod ga jè slovensko narodnoosvo- bodilno vodstvo poslalo na Primorsko zä člana Pokrajinskega odbora OF. Poleti 1943 je bil poklican na Dolenjsko in' zaupana mu je bila odgovorna in častna naloga glav­ nega urednika Slovenskega poročevalca. Kljub uspehom v uredniškem in novinar­ skem delu je jeseni 1944 na lastno željo odšel na delo v Znanstveno-raziskovalni inštitut pri IO OF. S tem je jasno pokazal, da ga srce žene k znanstveno-raziskoval- nemu (delu na področju zgodovine. Temu delu je ostal zvest vse življenje in rezultati njegovega dela so veliki in številni. Po vojni je bil prvi direktor mùzeja NÓB. Po njegovi zaslugi je bilo najdenega in rešenega veliko dokumentarnega gradiva našega narodnoosvobodilnega boja. V tem času je bil med ustanovitelji Zgodovinskega dru­ štva za .Slovenijo, leto dni njegov prvi predsednik in nato več kot dve desetletji društveni* blagajnik ter organizator zgodovinskih zborovanj. Leta 1951 je odšel na delo( v Državni arhiv Slovenije in tu ostal 13 let. V vsem tem času, vse od leta 1945, je veliko pisal in publiciral. Posebej velja omeniti njegovi zgodnji razpravi Boj Pri­ morcev za ljudsko oblast (1945) in Koroška v borbi za svobodo (1946). Posebne za­ sluge si je pridobil s skrbnim zbiranjem in objavljanjem bibliografije o narodno­ osvobodilnem boju Slovencev (v Zgodovinskem časopisu 1950 in v naslednjih letih). Leta 1962 je Petnajst let bibliografije-o narodnoosvobodilnem boju izdal v obsežni samostojni knjigi, ki je postala dragocen priročnik za vse bodoče raziskovalce NOB. Iz tega obdobja velja omeniti še posebej njegovi dve razpravi o političnih tokovih v Osvobodilni fronti v prvem letu njenega razvoja (ZČ 1951) in o problemu koalicije v OF (v Sodobnosti 1953) ter njegovo monografijo (prvi poizkus takšne vrste) Počeci partizanskog pokreta u Sloveniji (Beograd 1956).- . , Leta 1964 .se je kot višji znanstveni sodelavec. zaposlil v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Kmalu je postal vodja znanstveno-raziskovalnega oddelka in bil izvoljen VL naziv, znanstveni svetnik. Inštitut je bil pravo torišče za usmerjenost in delo dr. Šker la .V njem, je lahko najbolj pokazal vse'svoje strokovno znanje, parti­ zansko slovensko patriotsko in socialistično orientacijo ter svojo neizmerno delavnost in *,vztrajnost. Nepozaben'je njegov'ustvarjalni znanstveni in organizacijski delež pri organiziranju'dveh' velikih znanstvenih posvetovanj o Osvobodilni fronti slovenskega naroda (1966) in o Oktobrski revoluciji in njenem vplivu na Slovence (1967). Posve­ tovanji sta z veliko mero "objektivne zgodovinske kritičnosti osvetlili bistvene pro­ bleme iz novejše slovenske zgodovine. Večina njihovih rezultatov je do danes ne- presežena. . Z a prvi posvet je Skêrl sam napisal enega nosilnih obsežnih referatov Vloga in pomen Osvobodilne fronte' slovenskega naroda (1941—1943). Ta obsežna razprava o OF je,do danes med najpomembnejšimi historiografskimi študijami o'tem problemu in ima svoje pomembno mesto nekje, ob Kidričevih in Kardeljevih ocenah (Kidrič: Kratek obris razvoja Osvobodilne fronte in trenutna politična situacija v Sloveniji, oktober—november 1944; Edvard Kardelj: Deset let ljudske revolucije, referat na tretjem kongresu Osvobodilne fronte 1951). Skerlu je bilo moč takšno prodorno štu­ dijo napisati zato, ker je imel Osvobodilno fronto rad, se življenjsko identificiral z njeno zasnovo in se vrsto let znanstveno poglabljal v'njeno problematiko. 344 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 Kompleksni problematiki Osvobodilne fronte je dr. Škerl nato posvetil še vrsto posebnih razprav. Pomembne so zlasti: Osvobodilna fronta in socialna preobrazba slovenskega naroda (1941—1943), referat na jugoslovanskem znanstvenem posveto­ vanju ob tridesetletnici vstaje jugoslovanskih narodov; leto dni kasneje na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Škof ji Loki referat o revolucionarnem bistvu v razvoju slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Leta 1973 pa je sledila še obsežna razprava Jugoslovanska ideja pri Slovencih v .dobi narodnoosvobodilnega boja do drugega zasedanja AVNOJ. , - , ^ . - . . . ; Z Osvobodilno fronto povezane problematike se dotikata razpravi o Znanstve­ nem inštitutu pri IO OF in razprava o zgodovini nasprotnikom OF v letu, 1941. Z na­ štetimi in", še drugimi razpravami je postal Skerl najplodovitejši zgodovinar proble­ matike OF, zgodovinskega pojava, ki je velika posebnost slovenskega i političnega razvoja. - - • • <, .• , < Zadnja leta svojega raziskovanja v inštitutu in še po odhodu y pokoj, ko ga je že hudo pestila bolezen, se je Skerl posvečal raziskovanju in pisanju zgodovine' narodnoosvobodilnega boja na Primorskem do kapitulacije Italije. Obsežna monogra­ fija (okrog 2000 strani), pripravljena za, tisk ni zagledala belega dne, kar; je avtorja zelo bolelo, ker mu je bilo "to delo'prav posebno pri srcu. Kljub temu se ni pritoževal; morda le najbližjim prijateljem,", zaupal je v pravičnost. zgodovinske sodbe, da bo do njegovega dela pravičnejša kot so bili recenzenti. Takšen človek je bil dr. Škerl, neomahljiv v' svojem nazoru, "neuklonljiv in nepripravljen na vdinjanje ali 'prosja- čenje za uslugo., Ni ,bil pripravljen poslušati drugačnih argumentov, kot '• argumente znanosti.,Dr. Skerl je vse življenje ostajal zvest svojemu krščanskemu etosu, svojemu slovenstvu in socialističnemu "prepričanju. Ker se zgodovinopisje ne ukvarja in "ne razpravlja,o božjih rečeh, je.bil Škerl v svojem zgodovinopisnem delu ravno toliko socialistično in marksistično usmerjen kakor kolegi, ki so drugačnega'svetovnega nazora. Njegovo merilo je bila '.'delavnost in ljubezen,do/znanosti; kot takšnega; ga bomo ohranili v spominu... , * - ,' * -, • , . ,. ,', ,' Ob-sedemdesetletnici-je predsednik republike odlikoval dr. Škerla z visokim odli­ kovanjem, z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Popolna bibliografija Škerlovih del je bila objavljena ob istem njegovem življenjskem jubileju v Zgodovinskem časopisu 33,. 1979, str. 322—326.; Zadnje njegove bibliografske enote pa soч naštete ob zapisu ob smrti y Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja 25, 1986, str. 185—186. . ' ' . • • j ,; 'i' ' J a n k o P r i i n i t •' . • * > . . - . . i .: . . ; ' • CP • • ' • , . , • ' • " ~ . k , , - • ' • - : • . - , - . f . ' " ' FRANCE KLOPCIC ' , (1903—1986)* , V spomladanskih aprilskih dneh 1986. leta je umrl revolucionar, publicist, "ured-: nik, prevajalec in zgodovinopisec France Klopčič. , .., France Klopčič je bil rojen 25. oktobra 1903 v L'Hospitalù (Lorena) v Franciji kot sin slovenskega izseljenca, rudarskega delavca. V rudarsko Zagorje, očetov roj­ stni kraj, je prišel 19Ò9. leta. Tu je spoznaval življenje rudarjev in ideje socialistič­ nega delavskega gibanja. To je oblikovalo njegovo razmerje do sveta in utrjevalo spoznanje, da delu, a ne kapitalu, pripada čast in oblast. Leta 1917, še v,' obdobju Avstro-Ogrske monarhije je kot dijak ljubljanske realke (1917—1923) v delavskem časopisu, ki je izhajal v Gradcu, nanj pa je bil naročen oče kot član sociàlnódemc- kratske stranke, prebral novico o revoluciji v Petrogradu. Ta večer je, kakor sani pripoveduje, zapisal v dnevnik, da boljševiki zahtevajo mir, svobodo in kruh. Nje­ gov komentar je bil: »Živeli boljševiku«. Tako se je odločil za socializem. Leta 1920 je sodeloval na ustanovnem kongresu Komunistične stranke Jugoslavije za Slovenijo v Ljubljani. V istem letu se je v. Zagorju včlanil v KP J, v Ljubljani pa v organizacijo SKOJ, ki je nastala v tem času. Od tega časa dalje, več kot šest desetletij, jé deloval v komunističnem gibanju. ' " " ' . - ' Njegova življenjska pot je bila podobna mnogim iz njegove generacije, ki je oblikovala prvo obdobje komunističnega gibanja pri nas. Gibanje, ki se je zavzemalo za družbene spremembe, ki naj omogočijo ustvariti razmere, v katerih bo »svoboden razvoj slehernega pogoj za svoboden razvoj vseh«. Širjenje takih idej in politično Bibliografija objavljenih del Franceta KlopčiEa se nahaja v Prispevkih za novejšo zgodovino, XXVI/1986, št. 1—2, str. 195—201. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 '•• 1987 . 2 345 delovanje komunistov : je fburžoažnaToblast kmalu po nastanku Kraljevine SHS pre­ povedala in'strogo kaznovala: Kljub temu seî je komunistično gibanje zaradi razredne vsebine',-ki'ga je imelo, širilo inT krepilo. Mnogi komunisti so se znašli-v zaporih, med njimi tudi'France Klopčič, ki je bil v dvajsetih letih petkrat zaprt in v njih preživel leto in pol. r -i- -i o ; . . . . . . . i ; _ . , " . - •"• л France -Klopčič je v dvajsetih letih-deloval v komunističnem "gibanju kot orga­ nizator, pisec (njegova bibliografija iz tega razdobja obsega 47 enot) in urednik »De- lavsko-kmečkega lista« in »Enotnosti«. Od leta 1921 do 1923 je bil-član, leta 1924'pa sekretar PK'SKOJ . • • . ' ' - V primerjavi s prvim kolokvijem francoskih in'jugoslovanskih zgodovinarjev leta 1980-v Parizu — tam prebrani referati so bili objavljeni tri leta pozneje v pu­ blikaciji »Lés Rapports entre la France et les Slaves du Sud«, o kateri sem že poročal (ZC 38,11984, str. 245—247) je na- drugem sestanku v. Ljubljani sodelovalo bistveno večje število aktivnih udeležencev. Ce jih je bilo v Parizu vsega šest (od tega pet iz Jugoslavije), je nastopilo to pot kar šestnajst referentov; štirje so zastopali Francijo. Prispevki na kolokviju sicer niso bili prebrani po kronološkem ali tematskem principu, posegajo pa — če jih gledamo kot celoto — v tri skupine problemov: naj­ prej gre za vpliv Francije na današnjih jugoslovanskih tleh v 18. stoletju, zatem za kratkotrajno'Napoleonovo vladavino v delu slovenskih in hrvaških dežel (Ilirske pro­ vince 1809—1813), končno za odnose Francije in Srbije od zadnje četrtine 19. stoletja do prve svetovne vojne. Izven, tako tematsko osredotočenih prispevkov sta ostala dejansko vsega dva referentk. *' ' " ' ' ••<••• * • >> • • ' • . •-• i . . . J - . . i • . ,• ' . ; « i Ker je pred-izidom* zbornik referatov drugega francosko-jugoslovanskega kolo­ kvija zgodovinarjev (v francoščini), ki ga bo brez dvoma treba pobliže, predstaviti domači strokovni javnosti/naj na tem mestu le naštejem posamezne referente in naslove njihovih predavanj : Nikola Gavrilović (Novi Sad) je govoril p vplivu fran­ coske pedagoške literature pri Srbih v obdobju prosvetljenstva, Peter Vodopivec pa o odmevih francoske revolucije na slovenskem ozemlju. Največ, kar sedem referentov se je pečalo z obdobjem Napoleonovih Ilirskih provinc. Tako je obdelal Muhamed Nezirović iz Sarajeva odnose maršala Marmonta z "nekaterimi bosanskimi in herce­ govskimi fevdalci in njihov odmev v jugoslovanski književnosti, Drago Roksandić (Beograd) je razmišljal ò ideologiji ilirizma v času med 1809 in 1813. V obdobje Napoleonove vladavine na naših tleh so posegli tudi trije francoski gostje: Agnès Gut Brunet je razpravljala o jadranskih otokih, Napoleonu ter njegovih odnosih z Ali pašo, Bernard Lory pa o cesarjevi politiki do današnjega jugoslovanskega Podonavja; posredno je sodeloval pri tej tematiki tudi Georges Castellan, ki je predstavil raz- prave, s katerimi je francoska revija »Le Monde Slave« leta 1935 počastila stoletnico ilirskega gibanja (o tem je že.tedaj seznanil našo znanstveno javnost Fran Zwitter v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo 17, 1936, str. 158—159). V okviru tema­ tike Ilirskih provinc so nastopili tudi trije slovenski udeleženci. Vasilij Melik je imel generalni referat o Ilirskih provincah v slovenski zgodovini (medtem že objavljen v razširjeni obliki v ZC 40, 1986, str. 423—429), Stane Granda se je posvetil kmečkim uporom 1809 in kmečkemu vprašanju v dobi Napoleonove vladavine, Janez Šumrada pa nasprotnikom francoske vladavine na slovenskih tleh (oba referata izideta v pre­ cej dodelani obliki v ZC). V okviru tretjega tematskega sklopa je govoril Cedo Popov (Novi Sad) o odnosu srbske javnosti do francosko-pruske vojne 1870, Ljiljana Aleksić-Pejković (Beograd) o prisotnosti francoskega kapitala v srbskem gospodarstvu do prve svetovne vojne, Ljubinka Trgovčevič iz Beograda pa o tistih srbskih javnih, zlasti znanstvenih de­ lavcih, ki so se šolali v Franciji. Dimo Vujović iz Titograda je referiral o francosko- britanski konvenciji o oskrbovanju srbske vojske med prvo svetovno vojno. Izven naštetih tem omenimo še dva referata. Suzanne Champonnois iz Pariza je predavala o vplivu poljske emigracije y Parizu na izoblikovanje francoske diploma­ cije na Balkanu, Gligor Todorovski iz Skopja pa o vlogi Francije pri reformah, ki jih je v drugi polovici 19. stoletja v Makedoniji izvajala turška uprava. Dvodnevno znanstveno srečanje predstavnikov zgodovinske znanosti dveh tradi­ cionalno prijateljskih držav je, kakor so ugotovili v zaključni besedi predstavniki obeh strani, gotovo uspelo. Pri pripravljanju kolokvija se je zlasti udejstvoval dr. Pe­ ter Vodopivec z ljubljanske Filozofske fakultete, za kar so mu gostje in domači ude­ leženci upravičeno izrekli vse priznanje in zahvalo. Dodajmo še, da se je kolokvij neformalno končal tretji dan z lepim izletom na Dolenjsko. J a n e z š u m r a d a * Po oddaji poročila je zbornik izšel pod naslovom Les Relations entre la France et les pays yougo­ slaves du dix-huitième au vingtième siècle, Ljubljana 1987, 96 str. 343 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41' • 1987 • 2 SIMPOZIJ O MASARYKU (London, 11. do 16. decembra 1986) Od 11. do 16. decembra 1986 je bila na londonski ; univerzi, v organizaciji School of Slavonic and East European Studies, konferenca o T. G. Masaryku ob 50-letnici njegove smrti, ki bo 14. septembra 1987. T. G. Masaryk je bil eden od ustanoviteljev SSEES in je s svojim uvodnimpredavanjem leta 1915 začel delo šole. - Organizatorji so na v konferenco povabili < več . kot . 50 strokovnjakov z različnih področij (literarne zgodovinarje, filozofe, sociologe, zgodovinarje, politologe) iz Velike Britanije, Združenih držav, Kanade,'Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Jugoslavije. Konference s ta, se udeležili tudi ' Masarykovi vnukinji, umetnostna zgodovinarka dr. Anna Masàrykova in njena sestra Herberta. Povabili so, tudi sina Roberta Se- tona-Watsona, Christopher ja, Sylvio Crane in Joan Stevenson, ki so Masaryka osebno poznali, kar je dalo srečanju poseben pečat. Škoda, da se srečanja niso mogli udele­ žiti znanstveniki iz Češkoslovaške, kar je morda srečanje nekoliko osiromašilo. Program je bil razporejen na pet dni, vsak dan pa razdeljen tematsko: Masaryk- politik, Masaryk-mislec, Masaryk in Marx, Masaryk in njegov odnos do Judov, Ma- saryk-pisec in kot zadnje poglavje, Masaryk kot človek. " „ , Prvi blok — Masaryk kot,politik oziroma njegov delež v avstroogrski politiki, s posebnim'poudarkom nâ'; njegovem prispevku pri delu v avstrijskem parlamentu 1891—1893 skupaj s Kramarom in' Kaizlom ter v letih 1906—1914. Začel ga je profesor Stanley B. Winters (New Jersey Institute of Technology) ' z referatom »Masâryk in Kramaf : Dolgoletno prijateljstvo in rivalstvo?. O Masarykovém političnem delu v du­ najskem parlamentu in v češki* javnosti'pred*" 1907 je" govorila Maria L. Neudorfl iz Ottawe,' o nadaljnjem delovanju pa Bruce M. Garver-(University of.Nebraska, Oma­ ha) • z naslovom »Masaryk-in češka politika od 1906 do 1914«.. Referat politologinje Eve • Schmidt-Härtmann (Collegium Carolinum,J München)'»Zmote realizma: Nekaj problemov Masarykovega pristopa k češkim nacionalnim ašpiračijam« je bil posebej zanimiv in polemičen, saj? je : Masarykovo'doktrino prikazala'kot zelo problematično, če že ne dvomljivo. Izhajala je predvsem iz 1895. leta izišlega dela'»Češko vprašanje«. O Masarykovém pojmovanju nacionalne identitete je"govoril Roman Szporluk (Uni­ versity of Michigan) ; prikazal je Masarykov prispevek k pojmovanju pravice malega naroda's posebnim ozirom na Poljake,' Rüse in Ukrajince. Anna M. Drabek (Akade­ mija znanosti, Dunaj) je svoj'referat posvetila Masarykovim parlamentarnim priza­ devanjem za reformo pravnega študija na avstrijskih univerzah (1891—1893). Paul C. Latavvski (New England College) pa je govoril o pravici' narodov do samoodločbe ter o problematiki diskrepance med državnimi in etničnimi mejami. O Masarykovi politični dejavnosti po letu 1918 je najprej spregovoril Victor S. Mamatey (University of Georgia), ki je prikazal predvsem Masarykovo sodelovanje z Wilsonom v letih 1918 oziroma 1919. Prav tako zanimiv referat je J imel Gordon Wightman z Univerze v Liverpoolu, ki je govoril o Masaryku in. češkoslovaški legiji v Rusiji, medtem ko je W. V. Wallace orisal odnos Masaryka in'Berieša, predvsem ob nastajanju Ceškoslo- Drugi blok je bil posvečen Masaryku kot mislecu: o vplivu Karla Havlička na Masàrykova politična razmišljanja je imela referat Barbara Reinfeld (New York In­ stitute of Technology), medtem ko je o vplivu Herderja na Masaryka govoril profesor Frederick M. Barnard (University of Western Ontario) »Humanizem in titanizem: Masaryk in-Herder«. O vplivih Kantove filozofije na Masàrykova filozofska naziranja je imel referat Roger Scruton z Univerze v Londonu (Birkbeck College), medtem ko je A. Van den Belt (Univerza v Utrechtu) opisal »Moralno razliko med osebnim in strukturalnim nasiljem: Masàrykova kritika dokazov' v, Nezavisle listy«. Robert B. Pynsent (SSEES, University of London) je imel referat o Masaryku in njegovem od- nosu do literarnega gibanja ob koncu 19. stoletja na Češkem, do dekadence, medtem ko je Benjamin Page (Quinnipiac College) v referatu prikazal temeljne točke Masa- rykove socialne filozofije, ki jo je orisal zlasti v delu »Samomor kot množični pojav moderne civilizacije«. O Masaryku in njegovem odnosu do Rusije je imel referat profesor Hans Lemberg (Univerza Marburg), Rolf H. W. Theen (Purdue University) pa je prikazal Masarykovo interpretacijo ruskega populizma. O delavskem gibanju in o Masarykovém odnosu do socializma oziroma mark­ sizma je dokaj enostransko in poenostavljeno govoril Ivan Pfaff (Bonn), medtem ko je imel Jacques Rupnik (Pariz) zelo zanimiv referat o Masarykovém prispevku ozi­ roma vplivu na češko socialistično gibanje. . ' . . Izredno zanimiv blok je bil posvečen tudi judovskemu vprašanju na Češkem, odnosu Masaryka do Judov, pa tudi njegovemu sodelovanju v Hilsnerjevi aferi 1899/1900. O tem so — zelo zanimivo in pregledno — spregovorili Stephen Beller (Cambridge), Hillel J. Kieval (University of Washington) ter M. A. Riff (New York). O odnosu Masaryka do Nemcev na Češkem pa je govoril Fred Hahn (New York). ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 •; 1987 . 2 349 • O kulturno-literarni; dejavnosti -Masaryka so spregovorili Josef Fronek (Univer­ sity of Glasgow) '»Masaryk in praška šola strukturalizma-«," Hana Voisine-Jechova (Sorbonne) o Masarykovi' stilistični praksi v okvirih realističnih tendenc V češki lite­ raturi, medtem ko je David'Short (SSEES) analiziral Capkovo delo »Pogovori z Ma- sarykom«.- Masarykov odnos do ruske literature so orisali J. I. Scanlan (Ohio State- University) »Masaryk kot interpret ruske filozofije«, P.I. Trensky (Fordham Univer­ sity) z referatom o Masaryku- in Dostojevskem, A. Mestan pa o-Masaryku in njego­ vem odnosu;do Tolstoja in Gorkega. Sama sem imela referat o Masarykovem vplivu na slovensko inteligenco v letih od 1895 do 1914.-* ,-< , • 1 ••? , j -Najzanimivejši del konference je bil gotovo zaključni razgovor, v katerem so o svojih spominih in osebnih-vtisih o Masaryku spregovorili, dr. Anna Masarykova, Herberta Masarykova, Joan Stevenson, Sylvia Crane in Christopher Seton7Watson. ,V pripravi je zbornik, v katerem bodo objavljeni najzanimivejši referati s kon­ ference. -tJ. ••'-. -•' • 1 ;, .: ' • ' . . ' ' t > • ••••/ • - ' . • *• I r e n a G a n t a r G o d i n a . V I . MEDNARODNI KONGRES O POVEZAVAH MED OBEMA JADRANSKIMA •; , .••-. OBALAMA: I RAPPORTI POLITI« E DIPLOMATICI •-'. j . (Ancona, Jesi, Fabriano, Senigallia, San Marino, 1.—4. marca 1987) ' . n Z •:. ) ' - . . . V pokrajini Marke je 'bi l v prvin 'dneh- meseca marca t. l.-s sedežem v Jesiju šesti kongres o povezavah med deželami na obeh straneh Jadranskega morja. De­ lovni program se^je v obliki; potujočega kongresa odvijal'v mestih Ancona, Jesi, Fa­ briano, Senigallia in.San. Marino,,kjer se je zaključil. Potujoči kongresi na to temo so še začeli že leta 1971 v mestih" Brindisi, Lecce in-Taranto (Momenti, e problemi della storia-delle due sponde'adriatiche), se 1976 prenesli v-Bari in Trani (Le .rela­ zioni religiose e chiesastico-giurisdizionali), prešli nato leta 1978 v. Foggio in na pol­ otok Gargano-(I rapporti.demografici e popolativi); se 1980 odvijali v Lancianu, Atri, Chieti in L'Aquili (Le relazioni. economiche e commerciali) ter so leta 1984 dosegli Vasto, San Salvo, Ortono,' Chieti in Termoli (I rapporti culturali ed artistici), torej Abruzze in pokrajino Molise, kjer še žive.znane kolonije slovanskih doseljencev iz začetka 16. stoletja.1 Zaključuje jih kongres, o katerem govori to poročilo s. temo o- političnih in diplomatskih povezavah (I rapporti politici e diplomatici). Z njim se torej končuje1 vrsta znanstvenih srečanj številnih zgodovinarjev in drugih znanstve­ nikov, ki proučujejo tovrstno problematiko. .. ' • • . "' 1 Prevladovali so,, razumljivo, gostitelji, njim pa so po številu sledili jugoslovanski referenti iz različnih univerzitetnih središč. Sodelovali i so še angleški, francoski. (F. Thiriet iz Strasbourga, J. M. Martin .s. Sorbone, J.'Hocquet iz Lilla), belgijski (CH. Verlinden) in*nemški oziroma.avstrijski (P. Bartl iz Münchna, P. Streiner. iz Berlina, K. Wotzelcka z Dunaja).zgodovinarji. V zvezi s temi kongresi in z izdajanjem temat­ skih zbornikov za.vsak kongres posebej2 je njihov pobudnik in organizator prof. Pier Fausto Palumbo iz Rima ustvaril tudi poseben center za študij jadranske zgodovine in- civilizacije .(Centro di studi sulla storia e la civiltà adriatica). Vsem kongresom je bil' poglavitni', cilj osvetliti temeljna vprašanja, ki naj bi jih zajela programirana obsežna zbirka, virov • (Codice diplomatico della relazioni fra le due sponde adria- tiche) H Zbirka virov maj bi'.izhajala v več serijah in objavljala najpomembnejše gra­ divo o/povezavah jadranskih dežel skozi stoletja. Na italijanski strani v povezavi s,tem in.zavoljo nadaljnjih raziskav nameravajo osnovati še poseben center, ki naj b i i m e l sedež prav v Markah, kjer je razvijal te študije tudi prof. S. Anselmi. Z itali­ janske strani so i dali temu, zaključnemu kongresu poseben poudarek. Bil je pod vi­ sokim, patronatom predsednika republike, obeh- zbornic parlamenta, predsedstva vlade in . ministrstev za zunanje. zadeve, notranjo politiko in za kulturo. V častnem odboru kongresa je bilo kar 62 oseb najvišjega državnega in pokrajinskega politič­ nega ter kulturnega življenja in cerkve (npr.- A. Fanfani, N. Jotti, B. Craxi, A. Forlani, G. Aridreotti, O. L. Scalfaro, A. Gullotti in drugi). Posebej je poudariti, da je celotno organizacijo kongresa, prevzela državna pokrajinska uprava in je številni izvršilni 1 Prim, poročila v ZC 28 (1972),-str. 143—146; ZC 31 (1977), str. 226-228; ZC 32 (1978), str. 338—340; ZC 34 (1980); str. 230—232; ZC 38 (1984), str. 142—143. 2 Momenti e problemi della storia delle due sponde adriatiche, Atti del 1° Congresso internazionale sulle relazioni fra le due sponde adriatiche (Brindisi—Lecce—Taranto, 15—18 ottobre 1971), Lecce 1973; Le relazioni .religiose e chiesastico — giurisdizionali, Atfl del Congresso di Bari: 29—31 ottobre 1976, Roma 1979; I rapporti demografici e popolativi, Atti del Congresso di Foggia e Gargano: 5—8 ottobre 1978, Roma 1981; Le relazioni economiche e commerciali, Atti del Congresso di Lanciano—Atri—Chieti— L'Aquila: 13—17 aprile 1980, Roma 1983; referati petega kongresa so že v tisku. 350 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 odbor vodil pokrajinski prefekt dr. A. Vittelli Casella. Na kongres so organizatorji po­ vabili tudi ambasadorje držav, ki se usmerjajo proti Jadranskemu morju;-povabilu so se odzvali ambasadorji Poljske, -Češkoslovaške, Madžarske ter Odpravnik poslov Grčije, ves čas pa sta spremljala kongres in njegovo delo jugoslovanski ambasador v Rimu A. Skataretiko in italijanski viceambasador v Beogradu Tossi. Otvoritvi kon­ gresa je prisostvoval podpredsednik italijanske vlade dr. A. Forlani, ves čas pa je bil prisoten pri delu kongresa v Markah minister b. p. Zaccarini, več senatorjev in po­ slancev, a podpredsednik poslanske zbornice prof. O. Biasini je imel v San Marinu izredno zanimiv referat o trenutnih odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Delu kongresa so prisostvovali tudi lokalni cerkveni dostojanstveniki in visoke vojaške osebnosti, med njimi admiral F. Papili, komandant jadranske flote, ki je na kongresu aktivno sodeloval. Presenetljivo je bilo tudi gostoljubje. Referenti oziroma udeleženci kongresa smo bili vsak dan na nekaj sprejemih pri predstavnikih lokalnih oblasti ali kulturnih asociacij, bili smo na obisku pri rektorju univerze v Anconi, obiskali več muzejev in arhivov; gostitelji so nas vodili celo v čudovito kapniško jamo Frasassi blizu kraja Genga. V spomin na kongres in bivanje v krajih smo dobili plakete mest Jesi in Ancone ter univerze v Anconi, dragocene knjige in drugo kot darila, a za sodelovanje na kongresih smo vsi prisotni referenti dobili posebno diplomo. . Kakor je bil kongres izjemen po udeležbi visokih predstavnikov oblasti, po pro­ tokolu in po gostoljubju, s katerima so oblasti, kulturne ustanove in univerza v An­ coni obdale kongres in njegove udeležence, tako je bil izjemen ta kongres tudi po kakovosti in številu referatov, pa tudi po tem, da na nobenem izmed dosedanjih srečanj ni prišlo do tolikšnega izražanja želje po sodelovanju pri proučevanju zgo­ dovinskih povezav in za reševanje neposrednih vprašanj jadranskega prostora. Kongres je po svečanem protokolu odprl prefekt A. Vitelli Casella in mu želel uspešno delo. Za njim sta spregovorila še predstavnik poslanske zbornice L. Rinaldi in anconski župan G. Monina. Vsi trije so posebej poudarjali nujnost sožitja in sode­ lovanja ter prijateljstva, k čemur naj po svoje prispeva tudi delo kongresa. Pozdra­ vom je odgovoril ambasador Skataretiko, poudarjajoč dobre odnose med državama, najbolj odprto mejo na svetu, vlogo Italije v gospodarskih povezavah in trgovinski menjavi z Jugoslavijo, kar bi mogli še povečati v dobro obeh prijateljskih držav. Za njim je spregovoril A. Forlani, ki je tedaj prišel na otvoritev kongresa. V daljšem pozdravnem nagovoru je posebej naglasu vlogo in pomen Jadranskega morja'za obe državi, saj je v Italiji postal turizem prva nacionalna »industrijska« dejavnost. Z njim pa je za obe državi še kako pomembno ekološko reševanje skupnega morja. Spominjal se je srečanja z maršalom Titom in njegovega razumevanja za to vpra­ šanje, naglašal možnosti za povečanje gospodarskih povezav s prijateljsko Jugoslavijo, o kateri je dejal, da mora s sporazumevanji dobiti mesto v EGS. Po zaključku izredno svečane otvoritve kongresa je kot prvi imel referat'prof. Pier Fausto Palumbo, pobudnik in organizator vseh kongresov. Spregovoril je o poli­ tičnih povezavah (I rapporti politici) med različnimi narodi ob Jadranu v širokem časovnem in vsebinskem zamahu in ob koncu poudaril, da je pred nami Codice di­ plomatico, pomembnejše delo, kakor so bili sami kongresi. Nato se je v štirih napor­ nih dneh zvrstilo poleg vsega drugega programa še 23 referatov, ki jih moremo povezati v tri časovno opredeljene skupine. - Prvo skupino bi tvorili najmanj številni referati (5), ki so zaobjeli čas od hele- nističnega obdobja na Jadranskem morju do bizantinske in nato normanske predo- minacije na tem prostoru. Imeli so jih prof. O. Bračcesi, ordinarij za grško zgodovino na univerzi v Benetkah (L'Adriatico ellenistico tra V è IV secolo), prof. M. Pavan, ordinarij za rimsko zgodovino na univerzi v Rimu (Rapporti tra la Venetia e la Dal- matia in epoca romano-bizantina), profesorica A. M. Orselli Carile z univerze v Bo- logni (Le vite di S. Domnio protovescovo di Spalato fra ecclesiologia latina e bizan- tina), prof. A. Carile, ordinarij za bizantinsko zgodovino na univerzi v Bologni (La politica adriatica dei primi Comneni) in prof. J. M. Martin s Sorbone (Recherches sur les relations politiques entre l'Italie méridionale et les Balkans pendant le Haut Mo- yen Âge). Druga številnejša grupa predavanj (9) je zajela čas poznega srednjega veka in prvih stoletij novega veka, kjer smo prevladovali jugoslovanski predstavniki. Refe­ rati so obravnavali politične, a tudi kulturne odnose med Benetkami in jugoslovan­ skimi deželami, politično aktivnost in posledice v zvezi s turškimi vpadi, osvajanji in vojnami med Turčijo in Benetkami, poleg tega pa še slovanske migracije v Brin­ disi, zveze Sicilije z vzhodno jadransko obalo v 17. stoletju ter splošne sličnosti in istorodnosti, ki so se dolga stoletja kazala v medjadranskih povezavah. Imeli so jih prof. F. Gestrin (Le forze politiche in Slovenia e Venezia nel medio evo), prof. A. Stip- čević, JAZU (La politica di Venezia nei riguardi della fondazione di stamperie in Dalmazia), prof. M. Spremić, Beograd (L'attività diplomatica del despota serbo Dju- ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 35I radj Branković in Italia dopo la caduta di Costantinopoli), prof. I. Voje (Le guerre tra Venezia e l'impero ottomano e gli echi politici di queste nelle terre slovene), prof. T. Raukar, Zagreb (Il conte Ivan Karlovié un condotiero croato tra Venezia e Turchi ai primi del Cinquecento), prof. R. Jurlaro, direktor biblioteke De Leo, Brindisi (Immi­ grazione slava in Brindisi nel XV secolo), dr. G.'A. Giarrizzo, direktor državnega arhi­ va, Agrigento (Nuovi documenti sulle relazioni tra la Sicilia e i paesi rivieraschi dell'Adriatico nel XVII secolo), prof. S. Anselmi, ordinarij gospodarske zgodovine na univerzi v Anconi (Omogeneità culturale nelle relazioni interadriatiche di lungo periodo) in prof. P. Bartl, direktor Albanskega inštituta univerze v Munòhnu (Il pro- getto »Macedone« del duca Carlo Emanuele I di Savoia). • Zadnja skupina referatov (s Palumbovim 10) se je vezala predvsem na 19. in 20. stoletje, vendar so bili mnogo bolj pestre in med seboj nepovezane vsebine. Imeli so jih prof. K. Wótzelcka z dunajske univerze (La politica adriatica dell'impero asbur- gico dal medio'evo alla prima guerra mondiale), prof. R. Gueze, višji vodja državnih arhivov (Sii- William'Hoste e la flotta • inglese in Adriatico dalla prima battaglia di Lissa alla presa di Cattaro: 1811'—1814), admiral F. Papili (Il potere marittimo nella politica degli stati adriatici), prof. R. Petrovič, Sarajevo (Primi contatti diplomatici tra il regno d'Italia e la Bosna ed Herzegovina: 1861—1878), dr. P. Di Cicco, direktor državnega arhiva v Foggi (Dispaci diplomatici da Costantinopoli sulla crisi serba del 1889), prof .• U. Cova, direktor državnega arhiva v Trstu (Fonti nell'Archivio di stato di Trieste per la storia della costa orientale adriatica), predstavnica San Marina, prof. Laura Rossi, je govorila o povezavah te male republike z Jadranskim morjem (San Marinone l'Adriatico), prof. O. Biasini, podpredsednik italijanske poslanske skupščine, pa v izredno odprtem referatu o 'trenutnih povezavah med Italijo in Jugoslavijo (I rapporti attuali fra Italia e Jugoslavia). Posebej naj označim referat, ki ga je imel prof. C. Capizzi, ordinarij za bizantin­ sko zgodovino na univerzi v Rimu in na pontifikalnem Orientalnem inštitutu z na­ slovom Niccolo Tommaseo e i problemi adriatici del suo tempo. Referat je izzvenel povsem provokativno, metodološko pomanjkljivo in vsebinsko zgrešeno. Referent se je naslonil zgolj na nepopolni izbor Tommaseovih spisov in ni upošteval neposrednih gospodarskih, političnih, družbenih in narodnostnih razmer v Dalmaciji. Tako V de­ želi zanj tedaj npr. Hrvati niso obstajali (le »Srbi in drugi«), Tömmasea je prikazal kot italijanskega borca za avtonomno italijansko Dalmacijo in pri referatu ni upo­ števal niti rezultatov italijanske in seveda še manj jugoslovanske historiografije. O tem, da je Tommaseo predvideval avtonomno Dalmacijo tudi v jugoslovanski državi, ni bilo besede v referatu. Provokacijo, ki je vzbudila odpor tudi pri velikem delu udeležencev kongresa, je morda povezovati s Società dalmata di storia patria. Na kongresu je bilo namreč nekaj njenih članov, eden tudi med predavatelji. V di­ skusiji je prof. R. Petrovič, izredni poznavalec dalmatinske zgodovine v času narod­ nih bojev, z diplomatsko taktnostjo, zgodovinskimi argumenti in uporabo citatov iz italijanske literature zavrnil nepravilne teze referata. Ob referentovi repliki so tudi italijanski poslušalci ostentativno zapuščali avditorij. Kongres, katerega zadnji delovni sestanek je bil v San Marinu, je svečano za­ ključil sekretar za zunanje zadeve sanmarinske republike dr. Gabriele Gatti. F e r d o G e s t r i n 352 • ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 •-OBVESTILA' INFORMACIJA ORGANIZACIJSKEGA ODBORA IX. KONGRESA - ""• ZVEZE ZGODOVINARJEV JUGOSLAVIJE V PRISTINI 28.—30. SEPTEMBRA 1987 Prijave je,treba čimprej poslati preko Zveze zgodovinskih društev Slovenije ali neposredno na naslov: Savez društava istoričara Kosova (za kongres); 3800O Priština, Ul. Bolničko naselje br. 3. Ob prijavi je potrebno nakazati kotizacijo. 3000..din na račun »Pokrajinsko društvo istoričara* SAPK, Priština — 68400-678-6457. «-Udeleženci bodo za kotizacijo dobili revijo Horizonti istorije z referati s. plenarnih .zasedanj, z uvodnimi referati po sekcijah in s predlogom novega učnega načrta, program dela IX. kongresa, teze kongresnih sporočil in dnevni bilten kongresa. , r , : V Prištino se iz Beograda Лаћко pride z letalom in direktnim avtobusom, z vla­ kom pa do postaje Kosovo polje. Prenočišče v Grand hotelu »Prishtina«, znaša 8500 din v enoposteljni sobi in 7800 din v dvoposteljni. Penzion v enoposteljni sobi stane 12.600 din, v dvoposteljni pa 12.000 din. Penzion za tuje državljane stane 16.000 din ne glede na vrsto sobe. - - " . • , : . ! . ; • T Program predvideva po svečani akademiji tudi nastop folklornega ansambla »Sota«, ki bo izvajal pesmi in plese narodov in narodnosti Kosova.- Ekskurzija bo potekala na relaciji Priština—Prizren—Đakovica—Decani—Peć—Priština; cena-, i za prevoz na ekskurziji je 2500 din. 7 •••--• • j • • "<» V'prijavi je treba navesti naslednje podatke: ime in priimek,-naslov referata ali diskusije in sekcijo, datum vplačila kotizacije, udeležbo na-ekskurziji (da — ne), delovno organizacijo zaposlitve, vrsto, hotelskih uslug (polni penzion -e- samo. preno­ čišče z zajtrkom, enoposteljna soba — postelja v dvoposteljni sobi), j dan prihoda in dan odhoda iz Prištine, točen naslov prijavitelja: . -• < •> ' ' ' • t •. -• :. •> - V imenu organizacijskega odbora želi udeležencem kongresa dobrodošlico v Pri­ štini dr. Fehmi Puškoli. /•••••, » " . • -•• ( f. • ••. ^ VESTNIK KOROŠKIH PARTIZANOV glasilo Osrednjega odbora koroških partizanov Vestnik koroških partizanov — VKP izhaja v Ljubljani že od leta 1967. Iz organizacijskega glasila se je kmalu razvil v strokovno revijo, ki poleg zgodovine koroškega partizanstva obravnava tudi druga vprašanja iz zgodovine in sodobne problematike koroških Slovencev. VKP občasno z obsežnejšimi pregledi dopolnjuje tudi poročanje dnevnega tiska o dru­ gih delih slovenskega zamejstva ter o splošni manjšinski problematiki v svetu. Ob uvajanju bralne značke Karla Prušnika-Gašperja v naše šole naj posebej opozorimo na bibliografijo tega koroškega partizana in borca za pravice koroških Slovencev ter na bibliografijo prvih petnajstih let­ nikov VKP; obe bibliografiji je pripravila Marija Suhodolčan, izšli pa sta kot posebna številka VKP. Vestnik koroških partizanov lahko naročite pri njegovem izdajatelju in založniku: Osrednji odbor koroških partizanov, YU-61000 Ljubljana, Titova 123, p. p. 501. ZGODOVINSKI ČASOPIS"«".'1987•. 2 353 ' .OCENE IN POROČILA . -.- ; • i • • : . - : • • ' : . ' ' i Theòphylaktos Simokates,' Geschichte. Übersetzt und erläutert von Peter Schrei- ner. (Bibliothek der griechischen Literatur; Band 20.) Stuttgart' :_ Anton Hiersemann, 1985.-395 strani.' -'"**• ' ' ' """ , V ' . j ; . - . . " * • Nemški prevod -»Zgodovine« -Teofilakta- Simokatâ, opremljen l'z uvodno študijo (str. 1—25) in obsežnim historičnb-f ilološkim ^ komentarjem (239—367) ter z ostalimi potrebnimi dodatki' (seznam virov in literature, tri historične karte, register, 368— 395), delo kölnskega (op. 267 ; eden od vo­ jaških ukazov, očitno za umik). Posreduje nam celo vrsto krajevnih in rečnih imen in;nam slika prometne razmere na.Balkanu ob koncu 6. stoletja (k temu gl. : P. Schrei­ ner, Städte und Wegenetzen Moesien, Dakien und Thrakien nach dem Zeugnis des Theophylaktos Simokates, Spätantike und frühbyzantinische Kultur Bulgariens zwi­ schen Orient und Okzident,' herausg. v. E. Pillinger, Wien 1986, 25—35; kratko o tem R. Bratož, ZČ 40, 1986, 516). Prikazuje, nam.surove nravi tiste dobe, ki se kažejo v okrutnih oblikah smrtnih kazni,' kot na primer nabijanje na kol kot vojaška kazen v bizantinski- vojski za* neposlušne nižje oficirje (op. 874), ' usmrtitev ria '"grmadi (4,15 (138)); specialna oblika smrtne kazni za »čarovnika« (heretika?), neke vrste" počasno zadavljenje (op. 159), večkratna omemba kazni bičanja in mučenja 'pri zasliševanju, genocidno obnašanje bizantinske vojske v vojni proti Slovanom. Nekaj mest pri Teofilaktu kaže na to,.da so imela bizantinska mesta na Balkanu lastno milico, ki je prišla včasih v konflikt s cesarsko vojsko (gl. op. 922). ' ' : • Schreinerjev komentar je napisan stvarno, ob »odličnem poznavanju strokovne literature in5 virov iz : bizantinske zgodovine. Avtor pozna slovanske jezike in upo­ rablja literaturo tudi v teh jezikih (pa tudi novogrško in madžarsko); zbuja se vtis, da-je avtorju posebno domača bolgarska in ruska literatura, nekoliko slabše jugo­ slovanska (vsekakor bi. ibilo prav, če bi upošteval tudi monografijo : M. Mirkovič, Rimski gradovi na' Dunavu u Gornjoj Meziji, Beograd 1968, ob sicer maloštevilnih omembah Sirmija pa tudi študijo iste avtorice z naslovom: Sirmium — its history from the I century A. D; to 582 A. D., Sirmium I, Beograd 1971, 52 ss.). Ob obravna­ vanju spornih ali nerešljivih vprašanj se avtor drži treznega stališča, ne postavlja novih hipotez in opozarja na meje današnjega poznavanja določenih vprašanj. Schrei­ ner jevo delo moremo označiti kot temeljno delo o-Teofilaktu Simokatu, mimo kate­ rega ne bo mogel nihče, ki se bo ukvarjal z dobo cesarja Mavrikija. Ta velik dosežek nemške bizantinologije odlikuje velika erudicija in občudovanja vredna akribija. Prevod daje vtis mojstrsko opravljenega dela, saj se kljub očitkom na račun bizan­ tinskega zgodovinarja prav lepo bere. Slovenskega zgodovinarja z uvodno študijo, z lepim prevodom in zlasti z odličnim komentarjem opozarja na velik razmah bizan- tinološke vede, ki gre žal prevečkrat mimo nas, vede, katere rezultati se v obravna­ vanem obdobju posredno tičejo tudi naše narodne zgodovine. R a j k o B r a t o ž L u j o M a r g e t i c , Histrica et Adriatica. Raccolta di saggi storico-giuridici e storici. Rovigno ; Trieste : Unione degli italiani dell'Istria e di Fiume ; Università popolare, 1983. — 334 strani. (Collana degli atti / Centro di ricerche storiche — Ro- vigno ; 6) Z veliko, komajda opravičljivo zamudo predstavljamo zajetno zbirko študij hrva­ škega pravnega zgodovinarja Luja Margetiča, profesorja na pravni fakulteti na Reki. Vsebina knjige je zelo bogata in raznolična, prostorsko zajema Istro (pretežni del razprav), Dalmacijo, deloma Italijo, z dvema prispevkoma seže na vzhodni Balkan, časovno pa zajema obdobje od prvega stoletja tja do konca srednjega veka ali celo do 18. stoletja. Del prispevkov je izrazito pravnozgodovinske narave, drugi del pa je ZGODOVINSKI ČASOPIS 41'. 1987 • 2 :357 bolj »-zgodovinski« v.ožjem pomenu besede. Zaradi velike raznolikosti, tudi zato, ker je del snovi zgodovinarjem le manj poznan, se bomo pri pravnozgodovinskem delu omejili na kratko predstavitev vsebine, medtem ko bomo skušali biti pri predstavitvi zgodovinskega dela bolj izčrpni. ' '. ' • Pravnozgodovinski del razprav v prvem delu (Histrica juridico — historica, str. 9—99) prinaša obravnave nekaterih posebej zanimivih pravnih institucij v srednje­ veški Istri in je po avtorjevih besedah (str. 7) preddelo za pravno zgodovino Istre. V razpravi »Il matrimonio all'usanza dell'Istria« (11—38) je Margetić analiziral glavne značilnosti zakona »-a fra e suor« oziroma »a fratello e sorella« (po piranskem dokumentu iz leta 1333 »matrimonium secundum consuetudinem Ystrie et terre Pi- rani, que appellatur frater et soror«, str. 17), ki se nanašajo na premoženjskopravne posledice sklenitve zakonske- zveze na ozemlju Istre od 13. stoletja dalje (do 18. sto­ letja). Skorajda izključni viri za študij te pravne institucije so statuti istrskih mest. Glavna značilnost tega zakona »po istrsko« je združitev premoženja obeh zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze v skupnost premoženja zakoncev (tako imenovani »pri- mum capitale« po statutu Milj iz leta 1333). To premoženje, ki se je v času zakonske zveze lahko povečevalo z darili in dediščinami (str. 13), je ostalo do smrti enega od zakoncev skupna last; ob smrti zakonca je dobil drugi zakonec polovico tega pre­ moženja, ne kot dedič, temveč kot solastnik (o ostalih značilnosti gl. str. 12—27): Izvor skupnosti premoženja zakoncev v Istri je dosti zapleten.* Te institucije.nista poznali rimsko klasično in postklasično pravo (prim. V. Korošec, Rimsko pravo, Ljubljana 19802, 372 ss.; M. Käser, Das römische Privatrecht II,' Die nachklassischen Entwick­ lungen, München 19752, 185 ss.), niti ne bizantinsko pravo (Ekloga Leona Modrega iz leta 726; to je Margetić analiziral v razpravi »Bizantsko bračno • imovinsko. pravo u svjetlu novele XX Lava Mudroga, s osobitim obzirom na razvoj bračnoga imovin­ skog prava u srednjevjekovnim dalmatinskim gradskim općinama, Zbornik radova Vizantološkog instituta .18, 1978, 19—50), pač pa germanska prava: vizigotsko, lango- bardsko in v najbolj* jasni obliki frankovsko, iz katerega se je razširilo v visokem srednjem veku v francosko in nemško pravo (28 ss.): V severni Italiji (dežela Ro­ magna) se je v 12. stoletju razvila tako imenovana'»medietas« (mož je .podaril ženi polovico'obstoječega in pridobljenega premoženja), ki je vplivala na / prve pojave skupnosti premoženja na južnoistrskem področju (Pulj z okolico), vendar- so primeri precej redki. V večjem obsegu se'je ta institucija razvila v severozahodni Istri, zlasti v Kopru in Miljah (od druge polovice 13. stoletja dalje), nato južneje od tod (Izola, Piran, Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj, Pula), od koder se je širila na vzhod in je zajela vso Istro, vendar je bila ponekod še v 18. stoletju redkost (npr. v Barbami in Rakiju, str. 35). Margetić vidi izvor širjenja te institucije na severu. Tržaški mestni statut iz. leta 1421 omenja to navado med (slovenskim) prebivalstvom na Krasu: »...Si vero aliquod matrimonium factum fuerit supra, in Carsis . :. factum ad anti- quam consuetudinem illorum de Chars is . . . si dieta consuetudo antiqua probabitur, scilicet quod bona acquisita sint communia inter eos et similiter debita, tunc eo casu dieta Carsorum consuetudo habeatur. . .« (str. 37). Prav tako govori koprski-statut o slovenskem prebivalstvu kot o nosilcu te navade (»in matrimonio Sclavorum vil- larum vetus consuetudo ipsorum in eorum matrimonio observetur«, str. 38). Od tod se je ta navada širila na istrski polotok in v romanska mesta. -Ta. institucija se je po Margetićevi analizi uveljavila med slovanskim prebivalstvom v zaledju severnoistr- skih mest mèd Trstom in Reko po posredništvu, nemškega oziroma avstrijskega sveta, temeljila pa je na starem frankovskem pravu. i . ' V razpravi »L'origine della prelazione e del retratto nel diritto delle città istriane nel medio evo« (39—71). je àvtor analiziral prve pojave predkupne in odkupne pra- vice sorodnikov na ozemlju Istre. Na podlagi analize statutov istrskih in dalmatinskih mest je ugotovil, da je veljala v Istri izključna predkupna pravica sorodnikov (sta­ tuti od. začetka 13. stoletja dalje; predkupna pravica sosedov se je razvila' šele ka­ sneje, v Trstu npr. po letu 1421). Ta institucija je resda podobna oni v beneškem pravu, le s to razliko, da je beneško pravo že spočetka dovoljevalo predkupno pra­ vico sosedov in solastnikov (tako kot bizantinsko) in da ta pravica rti veljala sàmo; za prodajo, temveč tudi za emfitevzo (dedni zakup obdelovalne zemlje), najemno po- godbo-in fiducijo' (55). Izvor te institucije vidi avtor na ozemlju severozahodne Istre, med Miljami in Piranom, kjer jo dokumentira določba izolskega statuta (»De Sclavis et Furlanis et montanariis qui laboraverint de teritorio comunis, quod nullus possit ipsum dimittere nisi heredibus suis, qui in terra Insule habitaverint. . . quicumque Sclavus-vel Furlanus rusticus et montanarius qui in hanc terram venerit habitare, qui de territorio comunis laboraverit, quod illud tentorium nulli prêter heredibus suis dimittere vel vendere aut donare seu pro anima iudicare debet«; str. 56). Zaradi tega pogoja se je dogajalo, da so slovanski in furlanski naseljenci, ki so bili dedni zakupniki, ta mestna zemljišča praktično priposestvovali. V primeru eventualne pro­ daje so imeli predkupno pravico izključno sorodniki. Ob študiju izvora te institucije 358 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 je avtor prišel do zaključka,'da gotovo ne "gre za bizantinski izvor (novela'iz leta 922 je to pravico natančno definirala; vplivala je na južno Italijo, Benetke ter na ogrsko in hrvaško pravo), temveč gre za zahodni element, za institucijo, ki se je širila od 11. stoletja dalje po Evropi (severna Francija, Nemčija, hrvaške dežele). V razpravi »La 'patria potestas' secondo gli statuti istriani« (73—84) je Margetić na primerih statutov istrskih mest prikazal veliko vlogo očetove oblasti nad. otroki, ki je trajala do njihove emancipacije, ki se je izvršila ponavadi z ekonomsko osamo­ svojitvijo otrok ob poroki oziroma z izročitvijo dote (str. 74). Kot značilna institucija istrskega prava se kaže v tem, da je oče lahko emancipiranega sina praktično izključil od dediščine na ta način, da je emancipantu naklonil minimalno dediščino (majhen znesek denarja ali mernik žita) in ga. blagoslovil (»aliquid in contentu et benedizi­ one«, str. 76). Ta institucija, ki je zelo okrepila očetovo oblast in je v nasprotju z ured­ bami o nujnem dedovanju po postklasičnem in bizantinskem pravu (Justinijanova 115. novela iz leta 542; gl. V. Korošec, o.e., 437 s.), se je razširila po istrskih mestih pod beneškim vplivom, s prihodom Krka pod beneško oblast pa se je širila tudi na to področje (institucija »cum onere et honore«, str. 79), kjer prejšnje hrvatsko-ogrsko pravo tega ni poznalo. V razpravi »La succesione legittima nell'Istria medievale« (85—99) je Margetić analiziral načela intestatnega dedovanja, kot se kažejo v statutih istrskih mest. Zna­ čilnost visokega srednjega veka v tem oziru je izenačevanje emancipiranih in ne- emancipiranih dedičev, medtem ko je bilo pred tem stanje drugačno, saj so lahko dedovali samo neemancipirani dediči (kot nam kažejo statuti Pirana, Rovinja in Trsta iz prve polovice .14. stoletja). Intestatno dedovanje za ascendente je bilo ure­ jeno na različne načine, ki kažejo različne pravne vplive in različno teritorialno raz­ poreditev. V jugozahodni Istri (Pulj, Rovinj, Poreč), je bilo urejeno okvirno tako kot v postklasičnem rimskem pravu (prim. V.Korošec, o.e., 410 s.), dasi so bile v podrob­ nostih razlike; v kontinentalnem zaledju (Buje, Dvograd, Buzet) in v Miljah se je uveljavilo načelo »paterna paternis, materna maternis«, izhajajoče iz germanskega prava in zelo razširjeno po Evropi (delitev premoženja po provenienci na očetovo in materino stran, v okviru te delitev po zaporedju upravičenosti). V severozahodni Istri (Trst, Koper, Piran, Umag, Novigrad, Grožnjan, Motovun, pa tudi v Dalmaciji na Rabu, v Trogirju, Splitu in Budvi) se je uveljavilo načelo »paterna paternis«. Izvor tega vidi Margetić, kljub nekaterim razlikam, v eklogi Leona Modrega iz leta 726, ki je spremenila dotlej veljavne Justinijanove odredbe. • - • Na primeru predstavitve štirih karakterističnih pravnih institucij s področja rodbinskega, obligacijskega in dednega prava v srednjeveški Istri je Margetić po­ kazal na mešanja in preplastitve raznovrstnih institucij postklasičnega rimskega in bizantinskega prava, germanskih prav (frankovskega in langobardskega, ki sta, zlasti prvo, dosti vplivali na pravne navade slovanskega prebivalstva) od visokega sred­ njega veka tudi ob močnem vplivu beneškega prava, ki je tudi svojeyrstna sinteza rimskih, bizantinskih in deloma germanskih pravnih institucij. Vsekakor nam kažejo ti primeri na zelo neenotno podobo veljavnega zasebnega prava na istrskih tleh in svarijo pred prehitrim posploševanjem. Rubrika »Adriatica juridico-historica« vsebuje dve razpravi. V razpravi »L'iscri­ zione di Fulfinium« (203—206) Margetić ob primeru napisa z otoka Krka (pri Omi-~ šalju) iz'dobe cesarja Domicijana (leta 94) v nasprotju s prevladujočim gledanjem, da je romanizacija v smislu ustanavljanja municipijev »civium Romanorum« zajela severno Liburnijo do srede 1. stoletja, zastopa tezo, da gre v primeru Fulfinija za »munieipium iuris Latini«, naselbino z nerimskim prebivalstvom (le pripadniki tako imenovanega municipialnega plemstva so po opravljanju funkcij v mestni upravi postali rimski državljani). Nastanek tega severnoliburnijskega municipija vzporeja s širjenjem municipijev z latinskim pravom v Španiji v dobi cesarja Vespazijana (Plinius, Naturalis historia 3,36 ss.). Tezo, da v primeru liburnijskih skupnosti, ki jih omenja Plinij (Natur, hist. 3,139), ne gre za municipia 'civium Romanorum (z »ital­ skim« pravom, kot poroča Plinij in kot je utemeljeval med domačimi avtorji M. Suić, Antički grad na istočnom Jadranu, Zagreb 1976, 34 s.), temveč za nižji status muni­ cipijev iuris Latini, je Margetić utemeljeval v razpravi »Il ius Italicum delle comu­ nità liburniche (Plin. nat. hist. I l l , 21,139)«, Živa antika 27, 1977, 401—409. Vprašanje ostaja odprto, Margetićevo tezo moremo označiti kot možno (podelitev »ius Italicum« majhnim skupnostim v Liburniji je res precej nenavadna, prim. A. N. Sherwin White, The Roman Citizenship, Oxford 19732, 318 ss.). Tezo bi veljalo preveriti z analizo vseh vsebinsko sorodnih mest pri Pliniju. Vprašanje statusa rimskih municipijev izven Italije v prvem stoletju je pomembno tudi za našo regionalno zgodovino. Po večin­ skem mnenju namreč tudi Klavdijeva municipia v Noriku (Virunum, Celeia, Teurnia, Aguntum, Iuvavum, kasneje flavijski [Vespazijanov?] municipij Solva; Plinius, Natur, hist. 3,146) niso bila »municipia civium Romanorum«, temveč »municipia iuris La­ tini« (torej ne z romaniziranim celotnim prebivalstvom, temveč z romaniziranim le ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 359 vrhnjim slojem prebivalstva; prim. G. Alföldy, Noricum, London-Boston 1974, 84 ss.; 310 op. 34). Seveda so igrala ta vprašanja v prvem stoletju še veliko vlogo, vendar njihovega pomena ne smemo predimenzionirati. V teku 2. stoletja se je v praksi pravni status mest izenačil in stare razlike med različnim pravnim položajem pre­ bivalstva so do začetka 3. stoletja izginile (prim. W. Langhammer, Die rechtliche und soziale Stellung der Magistrates municipales .und der Decuriones, Wiesbaden 1973, 12; 16). O pravnem statusu liburnijskih mest gl. tudi F. Vittinghoff, Zur römischen Municipalisierung des lateinischen Donau-Balkanraumes. Methodische Bemerkungen, Aufstieg und Niedergang der römischen Welt II, 6, Berlin—New York 1977, 24 ss. • V drugem prispevku, »Il mediator spalatino« (207—214), izhaja avtor iz enkratne omembe mediatorja v supetarškem kartulariju iz začetka 12. stoletja (Peter Črni je ustanovil ' samostan sv. Pet ra 'v bližini Splita in mu poklonil enega sužnja, ki ga je bil kupil »pro uno mernico quod fuit per manupreso de Ludino et ipse mediator ex servo«).. Mediator se omenja zelo pogosto na' italskih, zlasti južnoitalskih tleh, kjer nastopa kot porok (fideiussor), zlasti v trgovini med mesti in na daljše razdalje. Iz­ vora te institucije ne išče Margetić v Justinijanovi noveli 90,8 (a. 539), kjer se prvič omenja (v množinski obliki gr. mesîtai, latinski prevod mediatores), temveč v lango- bardskem pravu (Rotarijev edikt). Pravni lik mediatorja naj bi po avtorjevem mne­ nju nastal na italskih tleh z združitvijo bizantinskega termina z vsebino'langobard- ske pravne institucije (fideiussor). ^ . <- Preden se posvetimo predstavitvi tistih razprav, ki se nanašajo na zgodovino Istre v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku in ki nas še posebej zanimajo, naj! na kratko predstavimo druge zgodovinske razprave. V rubriki »Adriatica historica« je Margetić priobčil dve razpravi iz srednjeveške zgodovine jadranskih dežel. . ' . • V študiji »Le cause della spedizione veneziana~in Dalmazia nel 1000« (217—254;- najdaljši prispevek v celotni knjigi), je avtor analiziral vzroke in okoliščine v zvezi s pomorsko odpravo beneškega doza Petra II. Orseola v Dalmacijo leta 1000, ki jo opisuje beneški kronist Janez Diakon (G. Monticolo, Cronache veneziane antichissime I, Roma 1890, 156—160). Ekspedicija je šla ob Jadranski obali, s postanki v Gradežu, Poreču, Pulju, nato na Osorju (Absarus) na Cresu, v Zadru (tu sta Benečane pozdra­ vila tudi škofa s Krka in Raba ter »hrvaški kralj«), Biogradu, Trogirju in Splitu, nato proti Korčuli in Lastovu, kjer jim je prišel naproti dubrovniški nadškof, nato so se Benečani mimo naštetih krajev vrnili domov. To odpravo, v kateri so videli zgodovinarji bodisi samostojno beneško osvojitev jadranske obale, bodisi akt, izvršen v soglasju z Bizantinci, pojasnjuje Margetić z razmerami v tedanji bizantinski državi in v njenem sosedstvu. Bizanc se je nahajal v prvi dobi vlade cesarja Basilija II. (976—1025) v izredno težkem položaju (230 ss.) zaradi notranjih uporov in državljan­ skih vojn (do 989), v o j n e z Arabci (do 999), zlasti pa zaradi silovitega vzpona države makedonskih Slovanov pod carjem Samuelom. Ta se je z makedonskega območja raz­ širila na ozemlje današnje Bolgarije, Grčije in na zahod, kjer je zajela v svoje ob­ močje Dukljo, Raško, Drač, Samuelov zaveznik pa so postali tudi Hrvatje pod kraljem Svetislavom, medtem ko so bili pred tem (kralj Držislav) bizantinski zavezniki. Bizanc se je nasprotnika lotil na dva načina: z neusmiljeno vojno, v kateri pa spo­ četka nf bil posebno uspešen (bizantinski poraz leta 986), in po diplomatski poti, z iskanjem zaveznikov. Bizantinci so sklenili pogodbo z Benetkami (leta 992; gl. str. 224 ss.), ki je bila za Benečane zelo-ugodna (Bizanc je zmanjšal carinske dajatve be­ neškim trgovcem skoraj na polovico, v zameno naj bi beneško ladjevje podprlo Bizantince na morju). V Benetkah, ki so nihale med Bizancem in zahodnim cesar­ stvom (str. 221 ss.), je prevzela vodstvo probizàntinska stranka z dožem Petrom II. Orseolom (991). Dalje je Bizanc navezal zavezništvo s kijevsko Rusijo (že leta 988, v času državljanske vojne) in z Madžari, ki so leta 1004 pomagali Bizantincem pri obleganju Skopja (str. 249). Beneško odpravo leta 1000 pojasnjuje Margetić v kon­ tekstu beneške zavezniške pomoči Bizancu v času vrhunca vojne proti Samuelu, pomoči, ki je Benečane malo stala, bila pa je zelo učinkovita. S tem, da je beneško ladjevje ogrožalo Samuelovega zaveznika, Hrvatsko, in samega Samuela držalo v ne­ gotovosti, saj se je moral bati beneškega napada na Drač (str. 242), so Benetke brez vojnih spopadov odprle »drugo fronto« in omogočile Bizantincem, da so istega leta brez večjih težav zavzeli vzhodne predele Samuelove države. Benetke so iz tega za­ vezništva in še nekaj uslug Bizantincem (leta 1003 so pregnale Saracene izpred Barija; G. Monticolo, Cronache, 165 s.) potegnile velike koristi. Utrdile so svoje pozi­ cije v Dalmaciji. Medtem ko je bil pred odpravo leta 1000 beneški samo Zadar, so postali poslej beneška posest severnodalmatinski otoki (str. 243 ss.). V letu bizantinske dokončne zmage nad Makedonijo (1018) so Benečani utrdili oblast nad Kvarnerjem. V zadnjem delu študije obravnava avtor odnose na relaciji Benetke—Hrvatska—dal­ matinska mesta, ob upoštevanju dosti zapletenih interesov Bizanca, nemškega cesar­ stva na južnem Jadranu ter interesov tedaj politično močnega oglejskega patriarhata (patriarh Popon) na severnem Jadranu, do dobe okrog leta 1024, ko pride na tem pod- 360. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 -.2 ročju do pomembnih>isprememb. Razprava je napisana zanimivo in odpira širše, meddržavne aspekte' političnih sprememb v jadranskih deželah na prelomu •< tisoč­ letij. . . . -- . . . . . V razpravi »La distruzione di Traù da parte dei Saraceni nella prima metà del secolo XII« (255—263) izhajà Margétié iz doslej malo poznanega poročila v življenje­ pisu trogirskega škofa Janeza z začetka 12. stoletja, ki govori o saracenskem zavzetju in razrušenju Trogirja nekaj let po škofovi, smrti (»evolutis paucis annorum circulis post. eius obitum civitas a Saracenis non modo capta, verum etiam fundi tus est eversa«). Avtor poskuša datirati ta dogodek, ki so ga nekdaj postavljali'v leto 1123. Ker po pravici meni, da ne gre za piratski napad Arabcev iz Španije ali, Afrike — pot bi bila zelo dolga, predolga za oplenitev ne dosti pomembnega mesta, nejasno bi bilo, zakaj bi mesto po zavzetju še sistematično porušili, poleg tega so bili tedaj Arabci v zahodnem Sredozemlju v defenzivi — išče vzroke za ta dogodek drugje. V času bojev med normanskim kraljem Rogerjem in velikaši v južni Italiji je kralj najemal v svojo vojsko • Saracene, njegovi nasprotniki pa so iskali zavezništvo „v ,Bi- zancu in v ogrsko-hrvatski državi.. Zaradi tega naj bi Rogerjevi Saraceni leta 1133 zavzeli in razrušili Trogir, kot opozorilo ogrskemu kralju, naj se ne povezuje z upor­ nimi normanskimi^ plemenitaši. Margetićeva teza je dobro utemeljena in logična. Prihodnje podrobne obravnave tega obdobja jo bodo dokončno potrdile ali korigirale. Ozemeljsko segata izven območja »Histrica et Adriatica« dve krajši razpravi, ki.se nanašata na.dobo cesarja Mavrikija (582—602) in na njegove vojne z Avari in Slovani. Temeljni .vir, za to dobo je Teofilaktos Simokates, ki je v-osmih knjigah Zgodovine opisal dobo Mavrikijeve vlade. Prispevek »Il viaggio di Maurizio verso Anchialo nel 590« (187—192) obravnava pohod cesarja Mavrikija po zaključku vojne s Perzijo.in povratku v prestolnico na balkansko bojišče (izključni vir je Teofilaktos Simokates, 5,16 ss'.). Drugi prispevek,..»Le guerre avaro-bizantine del 591—602« (193— 200) obravnava zapleteno vprašanje, kronologije bizantinskih vojn z-Avari in Slovani v/drugem,"desetletju Mavrikijeve vlade. V razpravi o razmerah v bizantinski Italiji in posebej (Vj Istri v drugi polovici 6. stoletja v daljšem ekskurzu Margetić obravnava epizodo dogodkov v'Asemonu ob Donavi leta 594 (Teofilaktos Simokates 7,3), dogod­ kov, ki jih primerja z razmerami v istrskih mestih v tej dobi (110—112; gl. k temu tudi P. Schreiner, Städte und Wegenetz in Moesien, Dakien und Thrakien nach dem Zeugnis des Theophylaktos Simokates, Spätantike und frühbyzantinische Kultur Bul­ gariens zwischen Orient und Okzident, Herausg. R. Pillinger, Wien 1986, 28 s. = P. Schreiner, Studia Byzantino-Bulgarica, Miscellanea Bulgarica 2, Wien 1986, 62 s.). Vprašanja, ki jih obravnava Margetić v teh dveh razpravah in v omenjenem eks­ kurzu, smo skicirali (z navedbo Margetićevih stališč) ob predstavitvi nemške komen­ tirane izdaje bizantinskega vira (Theophylaktos Simokates, Geschichte, .Übersetzt und erläutert von Peter Schreiner, Stuttgart 1985; gl. ZĆ 41, 1987, 353—6), zato tega ne bomo ponavljali. Kot edino nedvomno neustrezno ilustrativno rešitev moremo označiti obe kartografski podlagi za historični karti na str. 190 in 196, kjer naletimo na nekatera danes neveljavna imena, npr. Stalin za bolgarsko Varno in Oraçul Stalin za romunski- Brasov. • • ; . : . : . ; • . Za nas posebej zanimiva je skupina šestih razprav v skupini »Histrica historica« (101—166, z desetimi komentiranimi slikovnimi prilogami na str. 167—183)..Razprave se nanašajo na zgodovino Istre v 6. in 7. stoletju, obravnavajo najbolj kočljiva in zapletena vprašanja istrske zgodovine v tej dobi in prinašajo vrsto predlogov za nji­ hovo rešitev ali vsaj boljše razumevanje. Ker se mnoga od teh vprašanj neposredno ali posredno tičejo tudi najstarejše slovenske zgodovine, bomo te Margetićeve raz­ prave prikazali nekoliko bolj izčrpno. . . . , Uvodna študija (»Introduzione: la situazione nell'Italia bizantina nella seconda metà del secolo VI e l'Istria«, 103—112) prinaša prikaz splošnih razmer v bizantinski Italiji.in posebej v Istri od konca Justinijanove rekonkviste 'do dobe cesarjev Mavri- kija in_Foka. Avtor ugotavlja, da so trije stebri bizantinske oblasti, vojska, uprava in cerkev, ob splošnem pomanjkanju denarja slabo funkcionirali. Vojska je bila šibka (dokumentirana sta samo »numerus« v Gradežu in morda že tudi v Trstu) in se je pokazala kot nemočna ob pohodu Langobardov v Italijo leta 568 kot tudi tri desetletja pozneje ob avarsko-slovanskih vpadih v Istro. Uprava je slabo funkcioni­ rala; Justinijanov poskus obnovitve funkcije »defensor civitatis«'je bil v bistvu ne­ uspešen, Cerkev je bila v razkolu (istrska shizma), ki je bil-toliko težje obvladljiv, ker od papeža Gregorija Velikega (591—604) tudi enotnosti med cesarjem in papežem ni bilo več in akcije s strani papeža in cesarja proti shizmatikom dostikrat niso bile medsebojno uglašene. Na koncu avtor opozarja na nasprotja med centralno upravo in avtonomističnimi težnjami mest, ki so bila v obravnavanem primeru še zelo od­ daljena od Carigrada. Nosilec teh avtonomističnih teženj naj bi bila v istrskem pri­ meru poleg shizmatičnih škofov tudi lokalna mestna milica, katere delovanje v Istri viri ne dokazujejo, pač pa je dobro poznan primer Asemona ob spodnji Donavi. Te ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 3 6 1 mestne milice naj bi bile ustanovljene po cTdloku cesarja Justina (Teofilaktos Simo-" kates 7,3; Margetić, 111, vidi v 'n jem Justina II. (565—578), Schreiner v komentarju k.Teof. Sim., op. 922, pa Justina I. (518—527)).' Margetićeva primerjava dogodkov v Asemonu,leta 594 z razmerami v.istrskih mestih se zdi'umestna, saj gre v obeh "pri­ merih za. obmejno območje bizantinske'države in .tudi omenjeni'odlok cesarja Justina se je gotovo nanašal na mesta v.vsej državi'ali'vsaj v njenem žnatn'em'delu. Te' avto- nomistične, težnje so prišle v Istri verjetno! še bolj do'izraza kakor v omenjenem obdonavskem mestu; ker so bili istrski, škofje shizmatiki in zato še bolj vneti pri­ vrženci lokalne avtonomije. V povzetku je.avtor ha str!270 in 282 napačno'povezal asemonski incident z bizantinskim poveljnikom.' Priskom (v glavnem besedilu; str. 110, je pravilno imenovan-Peter,,brat,cesarja Mavrikija). * •'•:"• ' ', " J ' " . • '' Osrednja' razprava '»Le 1 'prime'notizie "su'alcuni vescovati' istriani« (113—133) obravnava nastànek 'm razvoj tistüv istrskih škofijskili'šedežev, ki še'pojavijo' šele po sredi 6. stoletja poleg.treh starih škofijskih sedežev v Trstu, Poreču'in Pulju! To so škofijski sedeži v Kopru/ Novigradu, Cisi in Pedéni. , " '•' ' Prvi in najobsežnejši prispevek, »L' 'insula Capritana' ed il suo "vescovato« (113—125) je posvečen vprašanju kòpr'ske'in hovigrajske škofije. Avtor najprej pred- stavi 'vir za ta-vprašanja, pisma papeža Gregorij a "Velikega.iz leta, 599 (vsa so dati- rana v mesec maj);-ki so sedaj dostopna tudi v novi'tekstnokritičhi izdaji (S. Gregorii Magni- Registrum epistùlarum 9,153; 9,155; 9,156;-ed. D. Norberg,' Corpus Christiano-' rum. Series Latina 140 A,- Türnholti 1982, 708 ss.). V zvezi'z Gregorijèvimi omembami »Kozjega òtoka-^je v znanosti ;v zadnjih'sto, letih "vladala neenotnost ob bistvenem vprašanju; kam• • prostorsko "postaviti '*Gregorijeva ~poročila:. ali . se "za krajevnimi omembami1 »-insula Capritana« in »ćastelium-Novâs« skrivata'Caorle in Eraclea. (Citi­ tanova) na Beneškem (kakor je menila večina italijanskih-avtorjev, nazadnje izrecno A. Carile — G. Fedalto, Le origini di Venezià,,Bologna 1978, 325 s.), ali. sta tO Koper' in Novigrad-v Istri (kot je menil'manjši del italijanskih avtorjev, praktično, vsi slo­ venski), medtem ko so mnenja drugih'deljena (od slovenskih• naj navedemo, nasled­ nje: F. Koš, Gradivo zà zgodovino Slovencev "v srednjem veku I, Ljubljana 1902, 124,' 126, 127 (165 ss.)); Idem," Izbrano delo, 'Ljubljana. 1982, 55 (prispevek(iz leta 1896); J.Rus, Johannes — zadnji škof'panonske, à prvi istrske Enione, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20,'»1939, 152—166; J. Sašel, Koper, Arheološki vestnik'25,'1974, 448 ss.; F. K. Lukman, Gregorij Veliki in njegova doba, Celje 1980, 218 ss.; temu mne- nju smo se pridružili tudi mi v kratkem prispevku »Krščanska Emona in njen za­ ton«, Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo, Ljubljana 1984, 65 ss.). Kot osamljeno in malo verjetno moremo označiti mnenje, da se za omembo »Kozjega otoka« skriva današnja Izola, kot je menil E. Klebel, Das Fortleben des Namens No- ricum im'' Mittelalter, Cärinthia I 146, 1956, 486. Kot argument za to, da gre v Gre- gorijevem pismu za območje Istre in ne Benečije, moremo navesti v prvi vrsti poro­ čilo o-zmagah nad Slovani, po vsej verjetnosti v zaledju »Kozjega otoka«, leta 599 (Gregorius, Registrum epišt. 9,155; cit. ëd. 710). Te dogodke lahko postavimo v severno Istro, nikakor pa ne na Beneško (gl. str. 116 s.), .morda tudi oznako »istrski škofje« oziroma »istrski" škof« (Gregorius, Registrum epist, 9,156; ci t ed. 712 s., v. 7; 25). Vpra­ šanje zase je, ali se jè že v Gregorijevi dobi zanesljivo" uveljavilo poimenovanje »Istra« zà vso'bizantinsko posest na "severnem Jadranu (Istra, obalna Benečija), kot nam to kažejo viri za drugo polovico .7. stoletja in kakor trdi Margetić (str. 117; gl. tudi njegovo razpravo »Neka pitanja u vezi š Istrom (I—VII stoljeće)«, Živa antika 32, 1982, 75 ss.; avtor v analizo uporabe imena Istra v tej dobi ni pritegnil beneških kronik, ki so resda dosti nezanesljiv vir," vendar ne moremo mimo njega). Margetić je predložil doslej najbolj'izčrpno analizo Gregorijevih pisem, ki se nanašajo, na dogodke v Kopru-in njegovi'bližini. V tej analizi je na prepričljiv način'rekonstru­ iral odnose med Trstom' (s shižmatičnim škofom Firminom, ki je bil v opoziciji do papeža-'Gregori ja, škofom, kateremu' j e . teoretično pripadalo ozemlje vse do reke Mirne in daleč v centralno Istro,'. kjers je'mejilo ha ozemlje poreške in puljske ško­ fije), Novigradom (bizantinski kastei 's cesarskimi domenami;* središče bizantinske moči, kjer je postal škof katolik Janez, pribežnik iz Panonije) in Koprom, ki je nihal med obema nasprotujočima si središčema (»quasi per diocesim« združen z Novigra­ dom; omenjeni koprski škof je po nasilnem izgonu Janeza iz Novigrada začel kot shizmatik, nato je • skupaj z meščani prestopil na papeževo stran, nato je pod pri­ tiskom shizmatikov zapustil mesto; Gregorius, Registrum epist. 9,156; cit. ed. 712). Logičen se zdi Margetićev sklep, da je morala obstajati v Kopru škofija pred dogodki leta 599, pred prihodom Janeza (str. 121 s.), ki je bil škof tudi za' koprski otok, v No­ vigrad. V Kopru naj bi bil, pred Janezovim prihodom shizmatičen škof, neke vrste korepiskop, podrejen tržaškemu škofu, ki ga je.ob Janezovem prihodu in prestavitvi sedeža v Novigrad papež konfiniral na Sicilijo (Gregorius; Reg. epist. 9,151, cit. ed. 706; Margetić, 122 op. 31). Avtor se dotakne vprašanja nastanka škofijskih sedežev v krajih, ki niso imeli mestnega statusa (str. 122 s.), kar po kanonskih določbah ne 362 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 : 1987 . 2 bi bilo mogoče, vendar pa je prav v Gregorijevi dobi znanih nekaj izjem (prim. L.-Margetić,' Gregorio I — papa politico, Živa antika 29, 1979, 269—274; R. Bratož, Raz­ voj organizacije zgodnjekrščanske cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3, do 6.* stoletja, ZC 40, 1986, 380 s.; morda je taka izjema tudi že omenjeni Asemos ob spodnji Donavi, ki ga Teofilaktos Simokates označuje kot »-polis-«, Priskos, Fragm. 5 (ed. L. Dindorf, Historici Graeci minores I, Lipsiae 1870, 284 v. 9) pa kot »phrourion« ; prim. J. Zeiller, Les origines chrétiennes dans les provinces danubiennes de l'Empire romain, Paris 1918, 167). Spričo takega stanja nastanek škofijskih sedežev v Kopru in Novigradu ne bi bil nekaj izjemnega. Avtor je končno prišel do sklepa, ki se zdi le manj za­ nesljiv, da je namreč bil ob koncu 6. stoletja Novigrad center bizantinske oblasti v Istri, ker so bile tam cesarske domene in ker so bila ostala mesta v rokah shizma- tikov. Sklep se zdi manj zanesljiv v toliko, ker se v sicer kasnejših virih omenja kot središče bizantinske Istre Pulj (prim. R. Bratož, Krščanstvo,v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode, Ljubljana 1986, 166 op. 81), ki je imel le dosti bolje zavarovano lego in je bil v intenzivnih stikih z Raveno (prim. Margetićevo knjigo, str. 33). . ,. Naslednji prispevek, »Il presunto vescovato di Cissa« (126—130) obravnava iz­ jemno zapleteno vprašanje škofije v Cisi, za katero' obstajata dvakratni omembi v virih iz 6. in 7. stoletja. Znana sta dva cisenska (»Cessensis«) škofa, Vindemij, ki se je udeležil sinode v Gradežu leta 579, škof pa je bil gotovo še v času maranske sinode leta 590 (Paulus Diaconus, Historia Langobardorum 3,26; F.Kos, Gradivo I, 96 in 100), in Ursinus, ki se je udeležil rimske sinode leta 680 (Mansi, Amplissima coll. concilio- rum 11 (a. 653—687), Paris-Leipzig 19012, 312; F.Kos, Gradivo I, 186). Margetić v na­ sprotju z več raziskovalci, ki' so ' Vindemija postavljali v Istro, pri čemer naj bi bila doslej še neidentificirana Cissa predhodnik Rovinja, meni, da se obe omembi, tako ona iz zadnje četrtine 6. stoletja kakor druga iz leta 680, nanašata na Cenedo na Beneškem (tako je menil tudi F.Kos, Gradivo I, str. 115 op. 2). Pri tem naj bi bil ce- nedski škof ob koncu 6. stoletja v svojem mestu, leta 680 pa begunec na bizantinskem delu Benečije. Ta rešitev vprašanja se nam ne zdi pravilna, tako kot tudi ne tista, ki jo je predložil A. Sonje, L'ubicazione della sede del vescovo di Cessa, Vindemio, Atti (Centro di ricerche storiche-Rovigno) 11, 1980—1981, 85—130. Razloge, zakaj se nam ti dve rešitvi ne zdita ustrezni, smo kratko že skicirali (R. Bratož, Nastanek, raz­ voj in zaton organizacije zgodnjekrščanske cerkve v Istri (4.—6. stoletje), Antički temelji naše suvremenosti (Savez društava za antičke studije Jugoslavije, 4. znan­ stveni skup, Pula okt. 1986, v tisku, op. 43), zato jih tukaj ne bomo ponavljali. Kot obrobno opazko k omembi škofa Ursina iz leta 680 bi dodali le to: podpisniki rimske sinode leta 680 si sledijo v smiselnem zaporedju z ozirom na hierarhijo oziroma geo­ grafsko lego. Za omembo Akvileje sledijo Pulj, Poreč, nato sporna Cessa (v latinskem prevodu »eccl. Cenetensis«, torej Ceneda), nato še bolj sporna »eccl. Vejentana« (v izvirnem grškem seznamu podpisnikov »ekkl. Kelaiana«, torej celejanska cerkev; prim. R. Bratož, Nastanek, razvoj in zaton, op. 45), slede Trst, Opitergij, Padova in Aitino. Tudi predhodni in naslednji podpisi slede v grobem geografskem zaporedju, tako da bi mogli Ursinov sedež iskati prej nekje na istrskem območju kakor na Beneškem (oznaka »provinciae Istriae« v tem primeru ne igra nobene vloge, ker se nanaša na področje celotne bizantinske posesti na severnem Jadranu; gl. tudi L. Mar­ getić, Neka pitanja u vezi s Istrom (I—VII stoljeće), Živa antika 32, 1982, 76). V na­ sprotju z Margetićem, str. 127, pa tudi De Franceschi jem, Saggi e considerazioni sull'Istria nell'alto medioèvo II. Cessensis episcopus, Atti e Memorie della Società Istriana di Archeol. e Stor. patria 18 n. si, 1970, 79, ki sta se spustila v ortografsko analizo zapisa, beremo na nekoliko nejasno natisnjenem mestu pri Mansiju, I.e., va- riano »Keisou« (tako tudi F.Kos, Gradivo I, 186 (231)) in ne »Kénsou«. Preveriti bi veljalo rokopis (e) (v poštev pride le grški izvirnik podpisov, ker je latinski prevod kasnejši, gl. De Franceschi, o. c. 77) in ugotoviti, katera varianta je pravilnejša. Vse- kakor je v primeru pravilnosti variante »Keisuo« podobnost s Ciso (Cissa, adjektiv Cessensis) iz zadnje četrtine 6. stoletja še večja oziroma podobnost s Cenedo (Cene­ tensis) še manjša. ' • V prispevku »Il vescovato di Pedena« (131—133) je Margetić, izhajajoč iz majh­ ne pomembnosti tega kraja v antiki, kanonskih določb, ki so prepovedovale ustanav­ ljanje škofij v nepomembnih krajih, in iz povsem nezanesljive omembe pedenskega škofa v darovnici, datirani v leto 547 (P. Kandier, Codice diplomatico istriano, A. 547) prišel do trdnega izhodišča: edini uporaben vir za poznavanje te škofije je zapis v seznamu udeležencev gradeške sinode, na katerem se na zadnjem mestu omenja »Martianus Petenatis«. V naslednjem obdobju se škofija ne omenja več. Poročilo nekaterih beneških kronik o ustanovitvi te škofije leta 579 na gradeški sinodi je povsem nezanesljivo (prim. F. Kos, Gradivo I, 86). Martijanov sedež (pridevniška obli­ ka krajevnega imena »Petenatis«) avtor identificira z noriško Petoviono in se v tem oziru pridružuje mnenju nekaterih starejših avtorjev (Waitz, Cessi). Razlogi, ki te ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 363 tezé ne podpirajo, so sledeči: med udeleženci sinode v Gradežu resda manjka peto- vionski škof, vendar tudi od drugod udeležba ni bila popolna. Iz Savije, v nasprotju s trditvijo Margetića, ni bilo nobenega, saj. je Emona gotovo spadala,k Italiji, Siscija je bila v>6. stoletju orientirana proti dalmatinski'Saloni (udeležba dveh škofov na- sinodi v Saloni 530 in 533; gl. R. Bratož, Razvoj organizacije..., ZČ 40, 1986, 378 in 384), Neviodunum pa se kot škofijski sedež nikjer ne .omenja. , Iz Sredozemskega' Norika je manjkal poleg petovionskega škofa tudi škof iz Viruna, če že ne upošte­ vamo Flavije Solve, ki tedaj skoraj gotovo ni več obstajala in ki se v virih tudi ne pojavlja kot škofijski sedež. Tudi>jezikovni razlogi te identifikacije le ne podpirajo (Poetovionensis — Petenatis). Če je bila Pedena v 6. stoletju nepomemben vicus, je bila to verjetno tudi ob koncu 10. stoletja, ko se.tam izrecno omenja škofijski sedež. Zakaj bi v takem kraju v 10. stoletju ustanavljali škofijski sedež, če ne bi za to le obstajala kakšna tradicija iz starejših j obdobij? V razpravi »Il sinodo gradense di Elia (572—577)« (135—140) je Margetić obrav­ naval vire za ta dogodek in se dotaknil vprašanja datiranja sinode.'V celoti nastopa Margetić kot eden najostrejših 'kritikov teh virov, saj priznava nesporno vrednost le seznamu podpisnikov med akti mantovanske-sinode leta 827, izpodbija pa vrednost poročil v starejših beneških kronikah (Chronica de singulis patriarchis Nove Aqui- leie, Chronicon Gradense, kronika Janeza Diakona; gl. F.Kos, Gradivo I, 85), zlasti pa" Dandulovo poročilo (Chronica, A. 579) kot kasnejše potvorbe oziroma priredbe in zato praktično brez vrednosti. Tako se mu zdi rekonstrukcija sinodalnih aktov, ki jo je na osnovi starejših beneških kronik in Dandula predložil R. Cessi (Documenti re-/" lativi alla storia di Venezia anteriori al Mille I, Padova 1940,-št. 6, 7—13; -Le origini del ducato veneziano, Napoli 1951, 142—148; ponatis G. Cuscito, La fede calcedonese e i concili di Grado [579] e di Marano [591], Antichità Altoadriatiche 17, 1980, 225— 230) praktično brez vrednosti. Spričo neujemanja med seznamom med akti manto- vanske sinode in seznami v-beneških kronikah tudi- datira sinodo ne'kot Dandulò (in za njim skoraj vsi italijanski avtorji) v leto 579, temveč v čas 572—577. Na manto- vanskem seznamu se omenja šk'of Flaminius iz Tridenta; tega je na podlagi drugih virov leta 577'nasledil Agnellus, .ki se omenja kot udeleženec-•sinode v seznamih beneških kronik, zato se je gradeška sinoda lahko odvijala najkasneje-leta 577. Tako: rešitev je ' prvi i predlagal J.1 Friedrich,- Die ecclesia Augustana in dem Schreiben der istrischen -Bischöfe an Kaiser, Mauritius vom Jahre 591 und die Synode,von Gradus zwischen, 572 und 577,..Sitzungsberichte der philosophischrphilologischen-.und der hist. Klasse der K B . Akademie-der Wiss. zu München 1906, 327—356, zlasti 347 s. in se je nasplošno uveljavila v,nemški historiografiji. Margetićeva kritika aktov gfadeške si­ node se v bistvenih, potezah ujema s tisto, ki jo je nazadnje, predložil H. Berg, Bi­ schöfe und Bischofssitze > im Ostalpen — und Donauraum vom 4. bis zum 8. Jahr­ hundert, Die Bayern und ihre Nachbarn I, Herausg. H. Wolfram und A. Schwarz, Wien 1985, 78 ss. Zdi se, da vprašanje datiranja sinode le ni dokončno rešeno in da Friedrichova rešitev, k i j e dobila že večinsko veljavo, le ni dokončna (prim. B. Gra- fenauer, Naselitev Slovanov v Vzhodnih Alpah in vprašanje kontinuitete, Arheološki vestnik 21—22, 1970—1971, 24), tudi če odmislimo rešitve kompromisne narave, na­ mreč historičnost dveh gradeških sinod, ene v letih 572—577, druge 579 (možnost cerkvenega zbora leta 579 ob posvetitvi katedrale sv. Evfemije v Gradežu 3. novembra dopušča nazadnje tudi H. Berg, 81 op. 160). Pri analizi seznama podpisnikov Margetić opozarja na odsotnost nekaterih škofijskih sedežev, pri čemer zadnjega v seznamu (»Martianus Petenatis«) v skladu z njegovo že predstavljeno tezo postavlja'v Peto- viono. Pri obravnavanju vprašanja udeležbe edinega škofa iz Prve Panonije (»Vigi- lius Scaravaciensis«) ne najdemo citirane študije: É. Toth, Vigilius episcopus Scara- vaciensis, Acta archaeologica Academiae scientiarum Hungaricae 26, 1974, 269—275. Kot avtorjevo nedoslednost moremo oceniti 'dejstvo, da v tej razpravi dokazuje pra­ vilnost letnice sinode 572—577, v prejšnji razpravi pa je sinodo datiral v leto 579 (str. 126—132), v povzetkih (str. 270 in 282) pa uporablja letnico 571 (ob omembi prvega cisenskega škofa, ki se pojavlja na gradeški sinodi). V kratki razpravi »L'imperatore Maurizio e l'Italia« (141—144) avtor, izhajajoč iz razmer v bizantinski Italiji okrog leta 590, obravnava okoliščine Smaragdove akcije proti trem istrskim škofom (Paulus Diaconus, Historia Langobardorum 3,26; F. Kos, Gradivo I, 96 in 100), maransko sinodo (ki jo je od vseh avtorjev doslej naj­ bolj precizno, po našem mnenju povsem pravilno datiral v jesen 590) in pismo recij- skih in beneških škofov cesarju Mavrikiju leta 591, dokument, ki je najboljši vir za poznavanje cerkvenih razmer na langobardskem ozemlju v tej dobi (Gregorius, Re- gistrum epist. 1,16 a, edd. P. Ewald-M. Hartmann, Mon. Germ. hist. Epist. I, Berlin 19572, 17—21; ponatis v R. Cessi, Documenti, n. 8, 14—19; G. Cuscito, Aquileia e Bi­ sanzio nella controversia dei tre capitoli, Antichità Altoadriatiche 12, 1977, 258—262, od slovenskih avtorjev F. Kos, Gradivo I, 102 ; od avstrijskih avtorjev sta o tej pro- blematiki nazadnje pisala S. Karwiese, Die Franken und die Suffragane Aquileias, 354 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 ... 1987 . 2 Jahreshefte des österr. Archäologischen- Instituts 51, 1976—1977, 173—191 in H. Berg, o.e., 82 ss.). ' - ' . . " . . ; Razprava »-La venuta.degli Slavi in Istria« (145—154) obravnava prva poročila o slovanski navzočnosti na istrskih tleh: pismo papeža Gregorija iz leta 599 (Grego- rius, Reg. epist. 9,155; cit. ed. 710) poroča o zmagi nad Slovani, očitno nekje'v zaledju Kopra, zmago, ki naj bi jo po Margetićevem. mnenju izbojevala lokalna milica, ne pa eksarhova vojska. Pismo salonitanskemu (ne solunskemu!, str. 145) škofu Maksimu iz leta 600 (Gregorius,' Regištrum epist. 10,15; cit. ed. 842) poroča o Slovanih, ki da ! so »-per Histriae aditüm iam ad iltaliam intrare coeperunt«. Po Margetiću, str. 146 I (povzetek 284) izraz naj ne bi pomenil prometnih povezav čez notranjski in tržaški '*• Kras v Furlanijo (kot je menil M. Kos, 'K .poročilom Pavla Diakona o. Slovencih, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Ljubljana 1985, 164) oziroma prehoda prek Postojnskih vrat v Vipavsko dolino (B. Grafenauer, Proces doseljavanja Slovena na zapadni Balkan, i u Istočne Alpe, Akad. nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Posebna izdanja XII/Centar za balkanološka ispitivanja 4, Sa- ; rajevo 1969, 41). Sporno mesto po Margetiću, pomeni to, da so Slovani že prodrli v l Istro (torej ne le na severni rob Istre) in da iz Istre silijo v Italijo. Ta razlaga je \ možna, vendar zaide v kontradiktornost spričo dejstva, da je bila Istra po pojmovanju i v antiki vedno sestavni del Italije. Sledi. analiza poročil Pavla Diakona p langobard- t sko-avarsko-slovanskem vdoru v «-Histriorum fines« (Historia Langobardorum 4,24; ) F.Kos, Gradivo I, 138) leta 602. Ta vdor naj bi zajel celotno bizantinsko, posest na • severnem Jadranu, torej Istro in Benečijo (osvojitev Padove, pa tudi požig Vrsarja; ; str. 147; gl. 'tudi L. Margetić, Neka pitanja, :79). Sledi analiza poročila o slovanskem vpadu leta 611 (Paulus Diac, Hist. Lang. 4,40; F. Kos; Gradivo I, 148). Avtor v nada- ! ljevanju obravnava kolonizacijo Istre in je v nasprotju z mnenjem, ki sta ga zasto­ ji pala M.Kos in B. Graf enauer,. Proces doseljavanja, 44, da je bil kolonizacijski val i s severa (okrog leta 600) par desetletij starejši od onega z vzhoda.(gotovo pred.letom \ 641), prišel do «zaključka, da sta oba kolonizacijska vala potekala istočasno. To naj 1 \ bi dokazovali tudi rezultati lingvističnih in arheoloških raziskav. .. , . ,,- , ...... • ' ? V razpravi «-Un'iscrizióne, onoriana sull' 'Histria'« ' (155—166) je' Margetić anali­ ziral'napis papeža Honorija I (625—638), ki poroča, da so Istrani po papeževem pri­ zadevanju odstopili od shizme (napis'je deloma ob javil'F. Kos,. Gradivo I, 160, v celoti pa z obširno analizo G. Cuscito, Testimonianze epigrafiche sullo scisma tricapitolino, Rivista'di archeologia cristiana 53,- 1977,. 246 ss.); V nadaljevanju je analiziral < poro­ čila gradeško-beneških kronik za dobo prvih desetletij 7. stoletja in Honorijevo pi- smoibeneškim ih istrskim škofom iz leta 628 (Epistolae Merowingici et Karolini ' aevi I/X. Epistolae Langobardicae collectae 3, Mon. Germ. hist. Epist. Il l, Berlin 19572, 694 ss. = R. Cessi, Documenti, n. 13, 23 s.; v povzetku F. Kos, Gradivo I, 157). Razprava osvetljuje v celoti malo žhane in pri' naš malo obravnavane dogodke" prve polovice 7. stoletja. - • -- . •-' .. ''. j -, - . • , r ' Zbirki razprav sledijo povzetki v, hrvatskem. (267—277) in slovenskem jeziku (279—289)^ seznami virov in literature, avtorjeva bibliografija in indeksi (291—334). Dejstvo, da" so rezultati raziskav predstavljeni v vseh treh na istrskih tleh govorjenih jezikih, zasluži pohvalo, ne pa tudi jezik slovenskega povzetka, ki bi bil potreben temeljitega lektoriranja. • ' ' - *\ * Knjiga Luja Margetiča je zelo" zahtevno branje. Ne le zato, ker tematsko sega na zelo različna področja, ki jih.danes le v redkih primerih obvladujejo posamezniki, temveč tudi zato, ker se je avtor spustil v obravnavo mnogih zelo zapletenih vpra­ šanj iz starejše zgodovine jadranskih dežel in posebej Istre. Avtorjeva pronicljivost, izredna načitanost in pogum pri obravnavanju spornih vprašanj zaslužijo'vso po­ hvalo. Ce se z nekaterimi Margetićevimi tezami, zlasti s področja, starejše cerkvene zgodovine, nismo strinjali, to ne pomeni, da jih a priori zavračamo, saj se zavedamo, da ta vprašanja niso rešena in je sploh vprašanje, če bodo z razpoložljivimi viri, kdaj zanesljivo rešena. Z Margetičevo zbirko študij smo dobili' standardno delo o starejši zlasti istrski preteklosti, delo, ' kakršna so doslej v pretežni meri pisali italijanski avtorji. Ta knjiga pomeni v primerjavi z italijanskimi deli podobnega formata na­ predek najmanj v tem, da se v njej upoštevajo tudi slovenska in hrvaška dela, ki so jih italijanski avtorji nekdaj skoraj v celoti ignorirali, danes pa jih le deloma. Zbirka predstavlja solidno podlago za sintezo zgodovine (in posebej pravne zgodovine) se­ verno jadranskih dežel, dela, ki ga je avtor v "uvodu obljubil in za katerega je, sodeč po številu in kvaliteti objavljenih razprav, verjetno najbolj usposobljen. . • i - » R a j k o B r a t o z ZGODOVINSKI ČASOPIS 41*. 1987 . 2 365, • _•• D a r j a M i h e l i č - , - Piranska.notarska knjiga (1284—1288). Ljubljana-: Sloven­ ska akademija znanosti in umetnosti; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986 (Viri za, zgodovino-Slovencev; 9/2). 265 strani. • , u ,- . . »•<-. .> / , .. 1 • Darja Mihelič je leta 1984 izdala v okviru serije SAZU Viri za zgodovino Slo-, vencev (zvezek 7) »Najstarejšo piransko. notarskOj.knjigo (1281—1287/89)«, ki je v domačih in tujih zgodovinskih krogih zbudila precejšno pozornost (glej oceno Ferda Gestrinä, ZČ 38, 1984, str. 145—146). Ni čudno,,saj je to prva objavljena notarska knjiga s slovenskega ozemlja. Druga knjiga v nekem smislu dopolnjuje prvo, tako v časovnem;smislu (vpisane so notarske imbreviature od srede junija 1284 do srede decembra 1288) kot tudi glede vsebine. Povezuje pa ju tudi isti notar Dominik Pe- tenarij iz Pirana, notar oglejskega patriarha Gregorja. Izdaja najstarejših notarskih knjig piranskega arhiva predstavlja izredno bogato podlago za proučevanje zgodo­ vinePjfrâna," pa- tudi za, zgodovino "širšega slovenskega1 zaledja in še posebej za zgo­ dovino '"slovenske Istre.1-1 ' : ••'."'- •»--•[ ; - i; -i--« • •• >- - « • - . V uvodnem poglavju (str. 7—11) omenja avtorica, da ne namerava ponavljati nekaterih pojasnil, ki jih je že navedla v uvodu v prvo knjigo. Zato posveti svoja razmišljanja' predvsem ' značilnostim in posebnostim rokopisa druge notarske knjige. Predstavi namk njegov format, način vezave, paginacijo, material za'pisanje (papir)' in ! kvaliteto-' črnila.' Posebej opozori na "značilnosti 'pisave, ločila, okrajšave besed^ skratka;,.daje' izčrpno^paleografsko analizo. Dotakne se tudi jezika tekstov iri ugoT tavlja,*'dä je druga knjiga jezikovno'bolj raznolika" in zgovorna od* prve. Obdela tudi1 nekatere diplomatične značilnosti notarskih zapisov. Opozarja na obliko označevanja datuma'(začetek'štetja leta'z božičem 25. decembra), "označevanja indikcije in'dneva v mesecu''(na".bolonjski( način). Kraj sklepanja pogodbe je lvčasih"vžapisan za datu­ mom, včasili nà,koncu zapisa. Sestavni "del notarskega akta'je,tudi* navedba prič in predvidena kazen'za kršilce'dogovora. V uvodnem poglavju daje avtorica tudi su- maren pregled vsebine .notarskih zapisov in . j ih razvrsti po'r posameznih skupinah. 1 Druga knjiga 'je'.vsebinsko präv ' tako bogata kot prva. Prevladujejo zadolžnice,.ven­ dar "so 'man j 'stereotipne,in "bol j ' raznovrstne. Veliko je vpisanih pobotnic'ob porav7 navi "dolžniških obveznosti.*" Številni zapisi'se nanašajo ha poslovanjež'nepremični­ nami, in dohodki 'od' nepremičnih. Živahno, poslovno življenje srednjeveškega Pirana je razvidno tudi/iz dogovorov o vstopu v službo' o živinorejskih, službah, o solinah, o pravicah dp" p'ekè 'kruha in'gostinskih dejavnostih. Prav tako ( dajejo zanimivo sliko'tedanjega .življenja ženitne pogodbe in oporoke. Vredno je", opozoriti n a ' p r i - pornbo iavtorice,."da iriöbenega.öd notarskih zapisov.druge knjige ne najdemo v ob- javah virov znanih izdajateljev Camilla de Franceschija in Pietra Kandlerja. Osrednji del "gradiva predstavlja prepis izvirnika, prirejenega za objavo (str. 15—174). Notarski zapisi (vseh 'je'" 633) so zaporedoma~oštevilčeni in imajo kratek regest, ki povsem odgovarja.vsebini notarskega inštrumenta. V regestu je naveden tudi datum. V pre­ sledkih med besedilom, je navedena paginacija izvirnika (hrbtno stran označuje ob številki folije črka »v« — verso). Okrajšave so razrešene v skladu z oznakami, ob upoštevanju jezikovnih posebnosti, izvirnika. Razlika méd objavo prve notarske knjige in druge knjige je,v,tem* da avtorica ne opušča ponavljanja enoličnih formul, kajti teksti v drugi' knjigi so precej manj stereotipni. Zato objavlja tekste notarskih zapisov v celoti brez okrajšav (podrobneje utemeljuje to svojo odločitev v poglavju »O prepisu«, str. 12—r13). Novost v drugi knjigi je tudi način navajanja opomb k po­ sameznim' notarskim zapisom. Opombe niso navedene pod črto na dnu vsake strani, ampak sledijo opombe na koncu vsakega notarskega vpisa. Pri tem je imela odlo­ čilno^, vlogo tehnika priprave teksta za tisk. Avtorica je..tekst za objavo oblikovala s pomočjo računalnika. Opombe na dnu stranic bi namreč močno otežile razlom strani. V opombah je posebej pojasnila in razložila razne posebnosti, popravke in dopolnila, ki jih je uporabljal ali vnesel v besedilo,notar. Opozarja tudi na razne dodatne znake, ki j ih' je notar zapisal na margini. V nekem smislu je izdaja notarskih zapisov s takšnim načinom, navajanja opomb samo pridobila na uporabnosti. Prepis notarskih zapisov je napravljen zelo natančno in točno. Avtorica lepo obvlada jezi­ kovne лп paleógrafske posebnosti. Prepisu druge knjige piranskega arhiva so dodana ràzriâ" pomagala,'kot j ih 'zahteva znanstvena'izdaja virov. Imenski register sicer še ni priložen, ker bo izdelan za več objavljenih notarskih knjig skupaj. Zelo obsežno pa je izdelan stvarni seznam, ki pa se v toliko razlikuje od stvarnega seznama v prvi knjigi, da je mesto gesla v objavi naznačeno samo s številko vpisa.'Takšen seznam je zato preglednejši. Za uporabnika pa bo zelo koristen seznam v notarsko knjigo vpisanih imbreviatur. Gre zâ seznam vpisov po zaporednih številkah in datumih ter po njihovi zvrsti in po vsebini, to je s kratkim regestom. Darja Mihelič.se je pri pripravi izdaje piranskih notarskih knjig opredelila za sodobna izdajateljska načela izdaje tovrstnih virov. To je utemeljila v razpravi »Raz­ mislek o objavljanju starejših arhivskih spisov« (ZČ 40, 1986, str. 117—140). Tudi 3gg ZGODOVINSKI'ČASOPIS 41 . 1987 • 2 druga notarska knjiga piranskega arhiva predstavlja dragocen prispevek k pozna­ vanju naše bogate arhivske dediščine. S takšnimi izdajami se lahko najbolje in res reprezentativno predstavimo pred svetovno zgodovinsko javnostjo. Gradivo, ki je na ta način objavljeno, ne bo služilo samo zgodovinarjem, ampak bo v njem našel pobudo za raziskovalno delo tudi filolog (imena, termini) in pravni zgodovinar (razne pravne oblike). Omeniti je treba tudi dejstvo, da so najstarejše notarske knjige v zelo slabem stanju in bi se zaradi pogoste uporabe lahko zelo hitro uničile. Zato je treba te arhivske knjige objavljati tudi iz varstvenih, to je praktičnih razlogov. i> .. I g n a c i j V o j e Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske, in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 (A — M), Historična topografija Slovenije II, SAZU, Ma­ ribor 1986, str. 547. , , Raziskovalcu srednjeveške zgodovine predstavlja historična topografija poleg urejenih izdaj virov in zgodovinskega atlasa enega osnovnih pripomočkov pri delu. Toda kakorkoli so ti pripomočki nepogrešljivi in nujni, njihov nastanek ni odvisen le od dobre ali slabe volje posameznikov, ki so, pripravi j eni delati na teh' zahtevnih projektih. Nastanejo lahko le na določeni stopnji razvoja posameznega nacionalnega zgodovinopisja, ki prav s posedovanjem teh pripomočkov izpričuje, svojo zrelost. V okvirih slovenske historiografije se je delo vsaj na enem od teh osnovnih projektov začelo že konec 19. stoletja. Najprej s sistematičnim zbiranjem in objavljanjem*virov za nacionalno zgodovino, ki je svoj vrh prav gotovo doseglo v delu F. Kosa in nje­ govih petih knjigah Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku (Ljubljana 1902—1928), delu, ki se intenzivno nadaljuje prav v najnovejšem času. Do neke mere, pa čeprav ne v okvirih'lastnega zgodovinopisja, je v projektu avstrijske Akademije znanosti iz začetka tega stoletja, v katerem je za Kranjsko napisal tekst L. Haupt- mann, vendarle zadovoljena tudi potreba po historičnem, atlasu, ki pa je za določene pokrajine (npr. Istra, Goriška) bolj torzo kot temeljito opravljeno delo. Čeprav je že »Imenik krajev in oseb« v posameznih knjigah zgoraj omenjenega F. Kosovega'Gradiva predstavljal hkrati tudi neke vrste historično topografijo slo­ venskega ozemlja za čas od leta 501 do 1246, to je za dobo, ki jo pokriva ta zbirka virov, pa segajo resnični sistematični začetki tega dela v nekoliko poznejši čas. Niti' malo presenetljivo ni, da sta s tem projektom začela leta 1932 dva takrat najvidnejša slovenska medievista: L. Hauptmann, ki je sprožil misel o potrebnosti takšnega dela in je sam prevzel zbiranje gradiva za jugoslovanski del Štajerske, in M.Kos, ki je prevzel'isto nalogo za ustrezno področje Kranjske. Medtem ko je usoda nanesla, da je Hauptmannu vse štajersko gradivo, ki ga je zbral do leta 1941, med vojno pro­ padlo in se je delo zaradi tega ustavilo, ker je sam izgubil voljo po ponovnem za­ četku zbiranja, pa je M.Kos nadaljeval s tem opravilom in se je pred koncem svo­ jega življenja že ukvarjal s končno redakcijo zbranega gradiva. Rezultat tega, več desetletij trajajočega napora, ki ga pa sam ni več dočakal, je leta 1975 objavljeno Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), ki ga je kot delovni pripomoček pripravil Inštitut za občo in narodno zgodovino pri SAZU. Po sedmih letih — leta 1982 — je temu sledila objava gradiva za historično topografijo Prekmurja, ki ga je zbral in pripravil Ivan Zelko. Ta material je izšel kot prva knjiga zbirke Historična topografija Slovenije; Prekmurje pa je postalo drugi del slovenskega ozemlja, ki je bilo obdelano s tega vidika. Blaznikova publikacija histo­ rične topografije Štajerske je spričo tega tretja v celoti, a druga tiskana v okviru Po nesrečnem propadu štajerskega gradiva je delo na tej nalogi praktično stalo do leta 1964, ko ga je prevzel Pavle Blaznik, ki je bil zanj, glede na siceršnjo znan^ stveno usmeritev, gotovo odlično usposobljen. V dvajsetih letih kontinuiranega zbi­ ranja, ki je obsegalo tako pregledovanje in izpisovanje neobjavljenih virov v domačih in tujih arhivih (München, Dunaj, Graz), kot ekscerpiranje številnih objavljenih podatkov, je nalogo — to lahko rečemo, čeprav ga je podobno kot M. Kosa, smrt prehitela prav pri zadnjih redakcijskih posegih, — privedel do uspešnega konca. Njegova publikacija, ki jo je izdala SAZU in založila založba Obzorja iz Mari­ bora, zajema historično topografsko gradivo slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške med črkama A in M. Ko bo v prihodnosti objavljeno še že zbrano gra- " divo, ki spada pod preostali del abecede, to ne bo samo pomenilo, da je dokončano delo, ki ga je daljnega 1932. leta začel L. Hauptmann, ampak se bo hkrati celoten projekt Historične topografije Slovenije bistveno približal svojemu cilju, saj bo od celotnega slovenskega ozemlja ostalo za objavo samo še primorsko topografsko gra­ divo, ki pa se tudi že zbira. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 19S7 • 2 367 Konkretno govoriti o delu, ki je v bistvu register krajevnih imen določene po­ krajine in njihovih historičnih oblik od prve omembe v virih pa do leta 1500, je težko. Posamezna konkretna vprašanja, tako glede novih podatkov, kot glede loka­ lizacije posameznih toponimov itd., se bodo odpirala ob konkretni uporabi tega pri­ ročnika pri zgodovinarjevem delu. Na splošno pa gre za delo, ki je za zgodovinopisje v več pogledih temeljnega pomena. Na eni strani ni le goli seznam toponimov in njihovih historičnih oblik, ampak eden poglavitnih pripomočkov za raziskovanje srednjeveške kolonizacijske zgodovine, na drugi strani pa bistveno olajšuje uporabo vseh srednjeveških pisanih virov in je hkrati z navedbo vira, v katerem se pojavlja določeno krajevno ime, tudi temeljno obvestilo o .virih za zgodovino določenega okolja. . . , . • . r- Naj mi bosta na koncu dovoljeni še dve majhni pripombi. Prva je splošnejše narave in velja lokalizaciji posameznih krajev glede na strani neba, kjer se uporab­ ljajo nemški izrazi (npr. Bačkovica, naselje NW od Ptuja), kar se mi zdi vsaj ne­ praktično — tako pri oznaki S za Süd slovensko misleči človek najprej pomisli na sever — če že ne kaj drugega. Druga pripomba je konkretna in se nanaša na Celje, kjer se za najstarejšo omembo tega kraja ,v srednjem veku uporablja podatek »in finibus Sclàviniae in loco, qui dicitur Zellia« (str. 87), ki pa se ne nanaša na Celje, ampak na dolino Zilje ali Ziljice. Cesar Ludvik je namreč podelil leta 824 na tem področju (Zellia) oglejski cerkvi v last 20 kolonov, ki jih je Oglej že prej imel v fevdu s strani furlanskih krajišnikov Kadaloha in Balderika (F.Kos, Gradivo.. . , II, št. 78). Da gre za'prostor ob robu Furlanije, dokazuje tudi podatek'pri Pavlu Diakonu v nje­ govi Historii Langobardorum, da sta langobardska vojvoda v Furlaniji Taso in Cacco okrog 625 »Sclävorum regionem quae Zellia appelatur usque ad locum qui Medaria dicitur possiderunt« (F.Kos, Gradivo.. . , I, št. 146). Medaria so Megvarje v Vratih ob Ziljici, Zellia pa je, gledano.iz Furlanije, lahko le Ziljica (glej P. Štih - J. Persic, Pro­ blem langobardske vzhodne meje, ZC 35, 1981, 337). ». P e t e r S t i h P a v o Z i v k o v i ć , Ekonomsko socijalne promjene u bosanskom društvu u XIV i XV stoljeću. Tuzla: Biblioteka »Istorija i revolucija«, 1986. 226 str. Specifičnost razvoja bosanske fevdalne družbe je bila predmet mnogih obravnav v našem zgodovinopisju. Raziskovalci so skušali te probleme obravnavati tako s sta­ lišča ekonomskega razvoja kot z vidika obravnave politične aktivnosti vladajočega sloja bosanske srednjeveške družbe. Brez dvoma je bila Desanka Kovačević-Kojić prva, ki je dala prav na dubrovniškem gradivu celovit pogled na razvoj trgovine v srednjeveški Bosni in ki je v posebni študiji obdelala tudi razvoj mestnih naselij v Bosni v srednjem veku. V svojih delih je nakazala mnoge metodološke osnove, ki predstavljajo bazo za nadaljnje raziskave; tudi za reševanje vprašanj, ki jih postav­ lja v svojem delu P. Zivković. Pavo Zivković si je postavil za cilj, da na podlagi sistematičnega zbiranja vseh njemu dostopnih arhivskih virov (objavljenih in neobjavljenih) ter ob upoštevanju rezultatov drugih raziskovalcev pride do kolikor toliko jasne, slike o socialnih spre­ membah v bosanski družbi v XIV. in XV.' stoletju. Njegov namen je najti ustrezno metodo za ugotavljanje nastanka novega plemstva. Zivković se je lahko zgledoval pri Mihajlu Diniću, ki se je kot prvi zgodovinar lotil proučevanja gospodarske in poli­ tične aktivnosti srednjega in malega humsko-trebinjskega plemstva (vlasteličićev). Vendar je Mihajlo Dinić v svojem delu »Humsko-trebin j ska vlastela« (glej mojo oceno v ZC 1972, str. 167—169) v uvodu zapisal: »Nećemo se upuštati za sada ni u pitanje postanka vlastele; to bi značilo zagaziti u tamni vilajet iz kojeg još nemamo konja da bi nas mogao izvesti na svetlost dana.« P. Zivković ni imel lahke naloge pri reševanju postavljenega cilja. Res se je lahko oprl na določeno število razprav, v katerih so avtorji obravnavali ekonomsko- socialne spremembe v bosanski družbi v XV. stoletju (S. Ćirković, P. Zivković). Ko je zbiral gradivo za svoje delo v Historijskem arhivu v Dubrovniku, je kmalu ugo­ tovil, da obstaja precejšnje nesorazmerje med gradivom iz XIV. ter gradivom iz XV. stoletja. Zato je tudi slika za XIV. stoletje mnogo bolj skromna in dokaj nejasna. Ker je zelo malo gradiva doslej tiskanega, je bil avtor prisiljen zbirati v dubrovni­ škem arhivu, fragmentarno in na prvi pogled nepomembno arhivsko gradivo. Moral je pregledati veliko število notarskih in kancelarskih knjig, da je prišel do konkretnih podatkov. Na podlagi zapisnikov svetov dubrovniške republike je mogel razrešiti politične odnose med dubrovniško republiko in Bosno ter vlogo bosanskega plemstva pri reševanju teh odnosov. O gospodarski aktivnosti domačih bosanskih trgovcev kot tudi bosanskega plemstva na dubrovniškem tržišču največ govorijo podatki, ki jih 368 ZGODOVINSKI ČASOPIS-41 i. 1987:2 je avtor riašel v kupoprodajnih pogodbah, zadolžnicah,'tožbah, testamentih, pogodbah o transportu trgovske robe in podobno. Lotil se je torej zelo nehvaležnega posla, ker je skušal na podlagi zelo fragmentarnega gradiva, rešiti celo vrsto-socioloških vpra­ šanj in ugotoviti vzroke prehoda posameznih trgovcev v vrste plemstva. • ~ • .'' Specifičnost bosanskega plemstva je v tem,- da j e ; nižje plemstvo4 (vlasteličići) nastalo iz osiromašenih vej plemiških rodov ali iz vrst ljudi nižjih, ceto nesvobodnih družbenih slojev. Posamezniki so bili sprejeti v službo pri velikih fevdalcih (vel- možih) in na ta način r pridobili posest, »plemenito baštino« ali plemiški naziv," »knez«, »vojvoda«. Na ta način so prišli posamezniki med plemstvo.'P. Živkovičir je v nekem smislu uspelo ugotoviti, kako'se posamezniki âli'cèlotne rodbine izločijo'iž vrst nižjih družbenih slojev,.predvsem iz vrst trgovcev, ter povzdignejo med novo plemstvo. Posebej je treba'poudariti-'njegova prizadevanja, da ugotovi rodbinske žveže med posameznimi člani novega'plemstva, da ugotovi njihov izvor, njihovo politično udej- stvovanje in predvsem sledi njihovim trgovskim poslom. • / ' Časovno Zivk'ović sicer konča'svoje raziskave,z letom 1463, vendar nekaterim trgovcem, oziroma predstavnikom novega plemstva sledi tudi v obdobje pod turško oblastjo. Svoje delo. je avtor razdelil na več poglavij. V prvem poglavju daje strnjen pregled političnega razvoja Bosne v času banovanja Stjepana II. Kotromanića in via 1 davine bana kralja Tvrtka I. To je obdobje, ko se začnejo domači ljudje'4vključevati v. kreditno-trgovske posle. Med uglednimi' domačimi trgovci v XIV. stoletju so bili tudi takšni, ki so nosili titulo knez (npr. okoli 1360 Nikola Miletković iz^ Prače; po­ zneje je postal dubrovniški meščan). S knezom so jih nazivali tudi Dubrovčani. Posebej.se ukvarja Živkovič z razvojem obrti.v Bosni in ugotavlja, da se 'tuji.obrtniki iz primorskih mest pojavijo v Bosni, že v času Stjepana II. Kmalu. nato, so,odhajali v uk mladeniči iz Bosne k obrtnikom v Dubrovnik in se po končani učni dobi vračali nazaj v rodno" mesto. Ekohomsko-socialne spremembe ,v Bosni v prvi polovici 1XV. stoletja obravnava avtor v drugem poglavju. Razpravlja o fevdalni hierarhiji^ vlaste- ličićih in o odnosih med razredi. Podrobno proučevanje družbenih sprememb pa raz­ deli na tri po ekonomsko-družbeni strukturi različna področja: na jugovzhodno Bosno, na centralno Bosno in zahodno Bosno. Najpopolnejšo sliko o trgovsko-ekohomski dejavnosti in politični aktivnosti posameznih trgovcev ali posameznih rodbin daje na področju jugovzhodne Bosne (III. poglavje). Podrobno obdela tiste < trgovce, ki so poleg udejstvovanja'na področju trgovine, predvsem kreditne trgovine, dosegli zelo ugleden položaj na dvoru knezov Pavlovićev in Kosać. To so predvsem trgovci iz Prače, Goražda, Foče. Značilno jé, da' so nekateri teh trgovcev bilisprejeti med''novo plemstvo. Podrobneje obdela Živkovič nekaj karakterističnih primerov, med njimi posebej člane rodbin: Tezalovići, Muržići, Vukotići-Crijepovići, Pohvaliči itd. Brailo Tezalovič je kot trgovec prišel do velikega kapitala, ki mu je odprl pot na dvor Pavla Radenoviča. Postal je njegov komornik, carinik in končno celo protovestiar. To je ustvarilo "predpogoj za uvrstitev v novo plemstvo. Tudi Brailov nečak "Radič Ozrisaljič je opravljal za Pavloviće razna diplomatska in finančna poslanstva: Iz po­ datkov je razvidno, da je v kreditnih in trgovskih poslih v Dubrovniku sodelovalo preko 80 domačih ljudi iz Foče. Med njimi je glede na- imetje bilà velika diferenci- acija. Le nekaterim se je uspelo dvigniti nad Ostale. Rade CrijepoVić titule knez ni dosegel zaradi plemiškega porekla ampak zaradi sposobnosti in poslovne aktivnosti. Zanimivo je, da njegova titula ni prešla na njegove ' naslednike. Vukotić Crijepovič pa je napravil izredno kariero na dvoru Stjepana'. Vukčića-Kosaće in bil nobilitiran v viteza. Brez dvoma je sprejemljiva ugotovitev P. Živkoviča, ko med vzroki za pre­ stop bogatih, uglednih trgovcev med novo plemstvo navaja predvsem osebno spo­ sobnost, pismenost in ugled v družbi. Predstavniki tega sloja so dobili razne titule in časti, ki so bile značilne za plemstvo. < • ' • Na področju centralne Bosne, ki je bila 'domena bosanskih kraljev (IV. poglavje), išče avtor vzroke za dvig domačih trgovcev v vrste novega. plemstva na drugačni osnovi. Pozornost je posvetil tistim rodbinam, katerih člani so zaradi službe na dvoru bili uvrščeni v vrste novega plemstva. Nekateri od njih so dobili celo • »plemenito baštino« (npr. Restoje Milohna). Zelo podrobno razpravlja avtor o diplomatski aktiv­ nosti posameznih predstavnikov novega plemstva. Značilno pa je, da se zelo majhno število teh rodbin ukvarja s trgovsko-kreditnimi posli. Eden od vzrokov,-da domači trgovci iz centralne Bosne ne prihajajo v Dubrovnik po kredite, je prisotnost dubrov- niških trgovcev, ki so organizirani v kolonije v večjem številu prav na tem področju: Oni sicer ne preprečujejo razvoja domačega trgovskegas elementa, vendar dolžnike iz vrst domačih trgovcev vpisujejo v svoje poslovne knjige, ki pa se žal niso ohra­ nile. . ' * - ' • Ker zahodna Bosna (V. poglavje) 'ni bila gospodarsko aktivno področje in ni predstavljala za Dubrovčane .ekonomsko zanimivo tržišče, ni Živkoviču uspelo na podlagi dubrovniškega gradiva podati konkretnejše slike o položaju in > vlogi domačih trgovcev na tem področju in pri eventuelnem nastajanju novega plemstva. Podrób- ZGODOVINSKI ČASOPIS ti'.'1987 •* 2 369 nèjsê proučevanje arhivskega^ gradiva v Zâdarském arhivu bi verjetno dalo drugačne rezultate?- '.'•'" • f •• < • . ' • " . ' ' . •Avtor še dotakne tudi obdobja po turški zasedbi Bosne (VI.' poglavje)" Ker je poleg dubrovniškega gradiva (žal ne v celoti)' upošteval tudi turške vire '(v prevodu), predstavlja to poglavje le poskus, odgovoriti na' vprašanje', kakšna ' je bila usoda domačih bosanskih trgovcev po propadu bosanske srednjeveške 'države. Dejstvo'je', da se domači trgovci še vedno v velikem številu pojavljajo v Dubrovniku," kjer trgu­ jejo, in da islamizacija zajame ta sloj šele v začetku XVI. stoletja. Kljub temu, da je to poglavje zelo zanimivo, odpira mnogo nepojasnjenih vprašanj. Zaokroženo in z zanimivim metodološkim pristopom je v zadnjem, poglavju obdelan vpliv ekonom- sko-socialnih: sprememb na kulturne razmere v. Bosni.v XIV. in'XV. stoletju. Živko- vićeva knjiga predstavlja zanimiv prispevek k proučevanju specifičnosti bosanskega fevdalizma. Odprla je številna vprašanja, ki pa j ih.zaradi posebnosti in omejenosti gradiva ni mogla do kraja rešiti. ;; .. . . . ' , . • ' ' . . . J""- > "•" ' „ . • . " . . . . • . ' ' I g n a c i j V o j e J a n k o P r u n k , Slovenski narodni programi. (Narodni programi v slovenski politični misli od 1848 do 1945). Ljubljana: društvo 2000, 1986. 284 str. ; , V današnjem času, ko smo priča'obujenemu zanimanju za nacionalni fenomen, lahko'spremljamo živahno razpravljanje, o različnih vidikih njegovega obstajanja, ki v našem prostoru neredko načenja tudi pomembna vprašanja o položaju' in nadaljr njem razvoju slovenskega naroda. Tega razpravljanja še v glavnem udeležujejo kulturni in politični delavci, pri tem pa posegajo tudi na.področje narodove zgodo­ vine, saj ta nujno sodi med ;4iste * dejavnike, ki pogojujejo objektivno vrednotenje vseh družbenih vprašanj, zlasti1 še nacionalnega. Vendar pa lahko kljub temu opa­ zimo,'da se slovensko zgodovinsko izkustvo v celoti še ni uveljavilo v dosedanjem razpravljanju o .vitalnih slovenskih problemih. K temu bo zato brez dvoma pripo­ mogla študija dr. Janka Primka, »Slovenski narodni programi«, kajti z njo je dana osnova za prehod,V, novo4,kvaliteto razpravljanja o narodovih vprašanjih. »-Slovenski narodni programi« namreč omogočajo vedenje o zgodovinskih razsežnostih slovenske narodnopolitiene misli'in akcije in se organsko vključujejo v razjasnjevanje mnogih vprašanj, ki se mimo"tega vedenja obravnavajo danes: Avtor študije, dr. Janko Prunk, vsekakor sodi med poklicane k tvorni obravnavi nacionalnega fenomena.-Je uveljavljen slovenski in jugoslovanski zgodovinar, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja ter izredni pro­ fesor za novejšo zgodovino na' Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, poleg tega pa eden izmed redkih slovenskih zgodovinarjev, ki se je študijsko izpopolnjeval v tujini — v Franciji, Nemški demokratični republiki in Zvezni republiki i Nemci ji. Pritegnjen je bil tudi v delo historičnega seminarja Uni­ verze v Freiburgu in kot referent večkrat povabljen na mednarodna znanstvena sre­ čanja v Evropi. Avtorjeva študija je bila ob izidu že odmevno predstavljena širši javnosti, znanstveni in strokovni pa jo ob tej -priložnosti predstavljamo posebej. Slovenska zgodovinska veda je doslej seveda že uzavestila pot in napore sloven­ skega naroda za dosego nacionalne osvoboditve in politične osamosvojitve. Takò se lahko-spomnimo ustvarjalnega vzgiba, ki je narekoval Dragotinu'Lončarju, da je napisal svoje znano dèlo Politično življenje Slovencev, ' enako kakor poznamo tudi prodorne presoje Frana Zwittra o narodnosti in politiki pri Slovencih,"o slovenskem političnem preporodu devetnajstega stoletja'in o nacionalnih problemih v habsburški monarhiji. Prav tako so nam bile že predane izbrušene preučitve Vasilija Melika o taborskem gibanju in rasti slovenskega narodnega gibanja do leta 1918 ter preta- njene študije Janka Pleterskega o nacionalnem vprašanju v slovenski in jugoslovanski zgodovini. Na enak način je vraščen tudi Speransov Razvoj slovenskega narodnega vprašanja v osmišljanje bistvenih prvin'nacionalne zgodovine. Med take očitne pri­ dobitve se sedaj uvršča tudi Prunkova svojevrstna strniteV obdobja od izoblikovanja slovenskih nacionalnih zahtev po politični lastnosti leta 1848, pa do njihovega ude- janjenja ob nastanku federativne jugoslovanske socialistične skupnosti. Avtor je to storil tako, da se je v sestavi slovenskega'zgodovinskega'razvoja iz let 1848—1945 osredotočil na narodne programe, kajti ti programi, kot sam pravi;' predstavljajo zlasti pri malih narodih njihovo razumevanje lastne eksistence in njene problematike, hkrati pa izražajo stopnjo narodnega družbenoekonomskega, politic-' nega in kulturnega razvoja. S tem izvirnim prijemom, s katerim se je doslej le malo­ kdaj pristopilo k obravnavi nacionalne zgodovine — za tako obsežno obdobje, ki jé zajeto v avtorjevi študiji pa še sploh ne — so sedaj historično. razčlenjeni temelji slovenske identitete, potrjen pa je tudi trajen pomen zgodovinopisja v teoretskem 370 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987.. 2 spoznavanju družbene stvarnosti.• Avtor- je ' zgodovinske temelje svojega preudarka slovenstva — narodne programe, razčlenil tako, da je v študiji uveljavil celostno gledanje na ta družbeni in politični pojav, kaj ti vsak obravnavani program je ocenil po njegovem nosilcu, načrtovanih metodah za njegovo uresničitev in njegovi.primer­ nosti za razvoj slovenske družbe. Pri tem je znotraj vsakokratne zgodovinskobivanj- ske danosti slovenskega naroda poiskal najbolj značilne in dognane narodnopolitične programe in s tem omogočil v jedru spoznati obseg vseh iskanj in naporov, ki so jih morali Slovenci premagati, da-so postali samostojen in drugim enakopraven narod. Začetek avtorjevega izmerjanja razvojnih stopenj, ki so vodile k polni slovenski suverenosti, je postavljen v revolucijsko leto 1848, ko so Slovenci kot narod oblikovali svoj prvi politični program. Avtor predstavi znane zahteve-po Zedinjëni Sloveniji (na naravnem- pravu utemeljeno združitev vseh slovenskih ozemelj v avtonomno enoto in uveljavitev slovenskega jezika'v njej) in ugotavlja, da bi si takrat lahko slovenski narod izboril svoje zahteve edinole z vojno silo, katere pa ni imel. Slo­ venskim narodnim voditeljem je ostalo le politično agitacijsko delo za uresničenje izoblikovanih nacionalnih ciljev, ki je postopoma napredovalo vse do razbitja habs­ burške oblasti. Ta del slovenske zgodovine avtor zelo jasno razčleni skladno z na­ činom svojega preudarjanja narodnih programov. Ustavil se je pri taborskem gibanju konec šestdesetih let devetnajstega stoletja, obdobju slovenskega političnega razslo- jevanja v začetku devetdesetih let tega stoletja, uvajanju in utrditvi - trialističnega koncepta v slovenski politiki med leti 1898 in 1912 ter kasnejšem zorenju jugoslo­ vanske ideje do konca prve svetovne vojne. V njegovi obravnavi spoznavamo oživitev programa Zedinjene Slovenije, ki so ga v času taborskega gibanja podprle že široke slovenske množice in takratna, v ohranitvi slovenske nacionalne individualnosti opre­ deljena razmišljanja o zvezi jugoslovanskih, narodov ob jugoslovanskem kongresu decembra 1870 v,Ljubljani. Nadalje spremljamo domišljanje, slovenskega narodno- političnega programa na,koncu osemdesetih in,v.začetku devetdesetih let, ko je libe­ ralna Narodnonâpredna stranka poudarjala ^»krepko .slovenstvo«, temelječe v pan­ slavizmu in rusofilstvu, kar je učinkovalo'zlasti „na Jugoslovansko socialnój demo­ kratsko stranko, da je pojasnila svoj nacionalni načrt — idejo Zedinjene Slovenije, ki jo je sprejemala soglasno Brnskemu programu avstrijske socialne demokracije. Prav tako je razgrnjeno še iskanje rešitve slovenskega vprašanja znotraj .obstoječe habsburške monarhije, katero je skozi trialistični. koncept, tj. zamisel jugoslovanskega državnopravnega zedinjenja v monarhiji pri Slovencih uveljavila Katoliška narodna stranka. Vzporedno je predstavljeno tudi novoilirsko. gibanje, neuspelo zavzemanje za kulturnopolitično zlitje Slovencev s Hrvati, obenem pa ovrednoteno dotedanje politično mišljenje slovenskega meščanstva, ki je pričakovalo, da je mogoče rešiti nacionalno vprašanje po mirni, demokratični poti in v sporazumu z vladajočimi vrhovi monarhije. V tej zvezi avtor posebej opozarja, da so tako trializem kot pred­ hodni programi obšli dejstvo, da je treba svoje narodne pravice izbojevati! tudi s silo. Začetni nagib k temu spoznanju avtor najde v narodnorevolucionarnem gibanju preporodovcev, delu slovenske dijaške in študentske mladine, ki "je terjal razbitje Avstro-Ogrske monarhije in zedinjenje vseh- jugoslovanskih narodov v samostojno državo. Tâko smelo stališče, ki je nastopilo v gledanju na slovensko nacionalno vprašanje, je v študiji premišljeno z vidika zorenja jugoslovanske' ideje in daje odgovor na vprašanje, kaj je neposredno pred prvo svetovno vojno pomenila volja po jugoslovanski državi. Za odločujočo usmeritev nadaljnjega razvoja slovenskega naroda so jo imeli vsi nacionalni politični subjekti le, da so zaradi mednarodnopoli- tičnih razmer pristajali na jugoslovansko zedinjenje v habsburškem državnem okviru. Kot tehtno pripominja avtor, pa je to glede na takratno zgodovinsko stvarnost že predstavljalo pravojugoslovansko usmeritev. • Njegovo ugotovitev potrjuje zlasti politična naravnanost Majniške deklaracije, s katero je leta 1917 Jugoslovanski poslanski klub v dunajskem parlamentu zahteval združitev vseh'Ozemelj, na katerih so v Avstro-Ogrski živeli Slovenci, Hrvati in Srbi. Zato je izredno utemeljena- ocena Majniške deklaracije, ki je v študiji označena kot povsem revolucionarna zahteva, saj • je terjala popolno rušenje dotedanjih političnih struktur monarhije - (dualizma) in ustvaritev nove državne tvorbe na njenem jugu. Avtorjeva vztrajna pozornost na revolucionarne prvine nacionalnih programov se ob tem zgodovinskem dejstvu pokaže kot pronicljivo razkrivanje prelomnih trenutkov slovenske zgodovine, kajti povsem nazorno mu omogoči opredeliti pomen, ki ga je za Slovence imela ta deklaracija. Vzpodbudila je množično deklaracijsko gibanje, ki je podprlo njene zahteve, jim dalo demokratični značaj, socialno noto ter predstav­ ljalo družbeno osnovo nacionalne samoodločbe slovenskega naroda leta 1918. Pri tem je znal avtor osmisliti moč deklaracijskega gibanja tudi na način, ki globoko zadeva slovensko nacionalno bit. Pokaže, da upori slovenskih vojakov, ki so leta 1918 zrasli iz deklaracijskega gibanja, ne omogočajo zagovarjati mnenje o neodločnem ali celo hlapčevskem značaju Slovencev. Bili so prepričljiv odraz slovenske volje za nacio- ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 37I nalno* osvoboditev in politično osamosvojitev, ki je bila polno uresničena 29. oktobra 1918 z odcepitvijo slovenskih dežel od Avstro-Ogrske monarhije. Zgodovinsko novi položaj, katerega so pričeli izkušati Slovenci z nastankom jugoslovanske države, avtor zgoščeno očrta z ugotovitvijo, da po zedinjenju Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev nista srbska politika in dvor ravnala modro in taktno. Namesto da bi pu­ stila avtonomijo deželam, ki so se združile s Srbijo in s tem ustvarila zavest o enako­ pravnosti združenih bratskih narodov, sta uvedla centralistično državno ureditev in odpravila vse avtonomne politične naprave pri nesrbskih narodih. To je spočelo boj unitaristično-centralističnih konceptov z avtonomistično-federalističnimi, s katerim je bil prežet ves čas obstoja prve jugoslovanske državne skupnosti. Avtor opazuje ta boj v treh političnih obdobjih stare Jugoslavije — v času do uvedbe kraljevske diktature leta 1929, obdobju diktature in znotraj ljudskofrontnega gibanja, ki-je zaznamovalo drugo polovico tridesetih-let. V prvem obdobju se osredotoči na tvorjenje avtonomi- stičnega narodnega programa in vprašanje nacionalne samoodločbe v takratni slo­ venski politiki. Spomni na znamenito Avtonomistično izjavo slovenskih kulturnih delavcev,- ki so leta'1921 postavili zahtevo za ohranitev slovenske nacionalne indivi­ dualnosti in za avtonomijo slovenskega ozemlja v Kraljevini SHS ter na-ustavni načrt pokrajinskih avtonomij Slovenske ljudske stranke iz istega leta/ Nato utrjuje pomen leta 1923 v slovenski zgodovinopisni literaturi, saj vsebinsko polno opozarja na oblikovanje izrecnih ' programskih zahtev po samoodločbi, ki so jih v slovenski politiki 1923. leta izrazile Slovenska ljudska stranka, Slovenska republikanska stranka in KPJ. Hkrati predstavi programske opredelitve nekaterih drugih slovenskih poli­ tičnih subjektov za samoodločbo v kasnejših letih in sklene,-da je nasproti unitari - stičnim in centralističnim stališčem liberalnega tabora in slovenskega dela Sociali­ stične stranke Jugoslavije ' že v tem obdobju sprejel slovenski narod zahtevo po avtonomiji za svoj vodilni program v nacionalnem vprašanju. Pri tem pa se ne iz­ ogne celostni oceni take opredelitve in le-to relativizira z dejstvom, da prične konec dvajsetih let SLS, vodilna slovenska stranka, v politični praksi opuščati boj za avto­ nomno Slovenijo, medtem ko'za ostale avtonomistične sile opomni, da za ta boj niso imele niti moči, 'niti niso poznale družbenopolitičnega nosilca, na katerega bi ga oprle. Iz te ocene je izključena le nacionalna politika slovenskih komunistov, ki so svoj boj za nacionalno samoodločbo in federativno državo razumeli tudi kot prido­ bivanje drugih naprednih sil slovenske družbe. Med narodnimi programi, ki so v naslednjem političnem obdobju starojugoslo- vanske zgodovine širili vedno bolj živahno razpravljanje o slovenskem nacionalnem vprašanju, avtorja privede poglabljanje v njihovo bistvo zopet k stališčem slovenskih komunistov kot najbolj zrelim izrazom pristnih nacionalnih teženj. V času osebne diktature kralja Aleksandra tako vidi ob splošnemu odklanjanju nenačelne izjave Otona Zupančiča iz leta 1932, da se Slovenci lahko tudi odpovejo svojemu jeziku, pomen idejnopóliticnéga nastopa' Edvarda Kardelja v Književnosti, ko osmisli Kar­ delj reševanje nacionalnega vprašanja v boju delovnega ljudstva — v zvezi s punk- tacijami SLS, ki je istega leta zahtevala združitev vseh Slovencev v eni sami politični enoti ter samostojen položaj slovenskega naroda v Jugoslaviji, in še ostrejšo pro­ gramsko poglobitvijo jugoslovanskega nacionalnega integralizma, s katero se je libe­ ralni tabor odzval na zahteve SLS, pa se enako zaveda prispevka, ki ga je dala KPJ boju za osvoboditev in združitev slovenskega naroda. Poudari namreč komunistični program iz leta 1933, zahtevo'za samoodločbo slovenskega naroda vse do odcepitve in njegove celostne združitve ter hkratni poziv Slovencem, naj z osnovanjem lastne delavsko-kmečke republike vzamejo nacionalno usodo v svoje roke. Ob tem je avtor še opozoril na skupno izjavo komunističnih partij Jugoslavije, Italije in Avstrije, ki so v tistem času, skladno z gledanjem Kominterne potrdile, da ima slovenski narod pravico do samoodločbe in združitve mimo obstoječih imperialističnih mej in na ta način tudi izrekel, da je takrat Kominterna,' eden izmed svetovnih političnih dejav­ nikov, brezpogojno priznala Slovencem polno nacionalno suverenost. Avtorjev skrbni študij programov in natančno razumevanje akcij v nacionalnem vprašanju prav tako dokaže tudi obravnava zadnjega obdobja pred propadom prve jugoslovanske, države. Vešče nas vodi skozi čas ljudskofrontnega gibanja, torej leta, ko so postala socialno vprašanje, vprašanje socialne preobrazbe in svobode, politične demokracije ter ideološke strpnosti tista ključna vprašanja, na katerih sta se v Slo­ veniji izvedla politična diferenciacija in novo zbiranje za narodni in socialni osvobo­ dilni boj. Ljudskofrontno gibanje, ki je po svojih nosilcih, Komunistični partiji Slo­ venije, krščanskih socialistih; narodnodemokratičnih intelektualcih in levo usmerjenih Sokolih tedaj predstavljalo edino tvorno silo slovenskih narodnih programov, avtor preko ustanovnega manifesta KPS, razmišljanj krščanskih socialistov in načelnih izjav Sokolov uspelo pojasni kot skupno narodnopolitično obliko, ki je zahtevala nacionalno samoodločbo oziroma ohranitev slovenske samobitnosti in pravico do svo- 372 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41'.' 1987 .'2 bode ter samostojnega položaja Slovencev znotraj "preurejene jugoslovanske države. To je bila stalnica ljudskofrontnega gledanja na nacionalno vprašanje, kateremu je v študiji odmerjeno posebno mesto" v zvezi z vprašanjem, kateri politični subjekt je imel dejanske možnosti za njegovo'uresničitev. Odgovor na to vprašanje predstavlja domišljena presoja družbene relevance programov, ki so jih leta 1939 oblikovali na- rodnodemokratični intelektualci, krščanski socialisti, za komuniste pa Edvard Kar­ delj. Izpeljana je v razčlenitvi njihove'objektivne politične moči, ki pokaže,' d a ' j e program narodhodemokratičnih intelektualcev (oblikoval ga je Lojze Ude), stal sam žaše in ga ni'podpirala nobena politična skupina, da je program*krščanskih socialistov, katerega je izdelal Bogo Grafenauer, sicer-imel podporo krščanškosocialističnih ra­ zumnikov,-vendar pa ti niso imeli svoje strankarske organizacije, medtem ko pa je za ' Speransóvimi (Kardeljevimi) mislimi o slovenskih perspektivah1 zä dosego nacio­ nalne neodvisnosti, federativne jugoslovanske države in uresničenja Zedinjerie" Slo­ venije, stala organizirana Komunistična partija Slovenije z dognano revolucionarno strategijo in taktiko! Tu pa avtor ne pozablja na štičnost gledanj -komunistov in krščanskih socialistov na razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Ta se je prvič izrazila leta 1939'v programu ' komunistične Zveze delovnega ljudstva Slovenije'in programu, objavljenim v krščanskošocialističnem vêstniku Slovenska politika', in drugič leta 1940» v članku Edvarda Kocbeka Slovenci in politika'ter besedi Borisa Kidriča na sestanku sodelavcev Sodobnosti. Stržen vseh' teh programskih izjav sta bila videnje popolne politične, gospodarske in kulturne svobode slovenskega naroda in'volja po dejanskem odločanju b samem "sebi. S tem sklene avtor obdobje prve. državne skupnosti jugoslovanskih narodov, ki ga je vzporedno obravnaval tudi ž vi­ dika gledanj : n a nacionalno' vprašanje med Slovenci v zamejstvu. To problematiko je spretno zgostil v ugotovitve o'boju primorskih Slovencev iza narodno-preživetje in spoznanja o1 prizadevanjih za 'političnoj gospodarsko in kulturno utrditev Slovencev na avstrijskem Koroškem. • ••' ' •'_'•" ' ' "• ' « - Zadnji del'avtorjeve študije obravnava preboj Slo'vencev nâ zgodovinsko'raven; torej čas, ko so vzeli lastno iisodo v svoje roke in se "enakopravno-postavili1 òb bok vsakemu drugemu narodu. Zajema narodnoosvobodilni boj in socialistično'revolucijo, s katerima" je bila popolnoma uresničena 'Slovenska narodna in socialna osvoboditev. To obdobje,'v katerem se je sočasno oblikovalo, udejanjalo in razvijalo mnoštvo naj­ bolj odločujočih slovenskih narodnih programov, avtor občuteno predstavi od' narod­ nega programa Osvobodilne fronte (zedinjene, svobodne Slovenije v skupnosti svo­ bodnih in enakopravnih jugoslovanskih narodov) do razglasa Vrhovnega plenuma OF septembra 1943 o priključitvi Primorske, ter od vzpostavitve slovenske nacionalne suverenosti na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra istega leta do izjave »Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta-februarja 1944 (neposredno izre­ čenem stališču, da so po II. zasedanju AVNOJ-a v demokratični federativni Jugosla­ viji zajamčene slovenskemu narodu vse pravice, ki mu pripadajo kot svobodnemu narodu). Studijo zaključi v maju 1945, zgodovinskem trenutku, ko je bilo osvobojeno in združeno vse slovensko ozemlje,- ko sta bili uresničeni ideja Zedinjene Slovenije in nacionalna samoodločba in-ko se je začel "nov, federativni razvoj jugoslovanske skupnosti. Avtor ima ta zgodovinski trenutek za očitno posledico jasnega, doslednega in. revolucionarnega reševanja nacionalnega vprašanja, kar je eno izmed osnovnih sporočil njegove študije. Drugo pa je presunljivo spoznanje, koliko življenjske moči in revolucionarne odločenosti'je bilo potrebno, da'so Slovenci preživeli, živeli in nato obstali kot 'suveren' narod. To spoznanje spremlja bralca skozi celotno avtorjevo besedilo, posebej, poudarjeno pa še pri branju izbranih narodnih programov iz let 1848—1945, ki so — nekateri celo prviči— objavljeni v drugem delu študije-.'-Z objavo teh programov je avtor tudi neposredno prikazal slovensko slo.po nacionalni pravič­ nosti,- enakopravnosti in svobodi ter učinkovito podprl svoj raziskovalni napor, ki ga moramo'na koncu našega poročila označiti za izredno pomembno znanstveno in kul­ turno' dejanje in velik prispevek k nadaljnjemu izgrajevanju slovenske nacionalne zavesti. •« - ~; • •• v ' . * i . . • . . . _ . - J u r i j P e r o.v š e k I v a n H r i b a r , Moji spomini. I;'in II. del. Uredil Vasilij Melik. Ljubljana : Slovenska matica, 1983, 641 strani in 1984, 677 strani. (.' Ponatis dela Ivana Hribarja Moji.spomini je Slovenska'matica uvrstila v svojo memoarsko knjižnico. Vasilij Melik je delo zbral in uredil,-opremil z opombami in napisal spremno študijo z naslovom Ivan.Hribar in njegovi spomini. Eva Holz je za ponatis priredila kazalo oseb. ' • ' ' • ' Prvič so Moji spomini izšli leta 1928 v dveh knjigah. Kot polemičen odgovor na Zgodovino katoliškega gibanja na Slovenskem Frana Erjavca in tretji zvezek Iz mojih spominov Frana Sukljeta sta leta 1933 in 1934 izšla» tretji in četrti del Mojih ZGODOVINSKÌ"CASOPIS'41ì.'1987 : 2 373 spominov. V-ponatisu - so izdani vsi deli Mojih spominov v celoti. Sedanja izdaja ima dva dela. Vasilij Melik je obsežne Hribarjeve spomine uredil tako, da je prvemu delu, ki obsega čas'od leta 1853 do 1910, dodal polemična -dopolnila, ki se nanašajo na-ta:, čas in so bila sprva objavljena kot del tretje knjige in celotno četrto knjigo Moj ih" spominov. Sedanjemu prvemu delu je dodan še'ponatis Hribarjeve brošure FranuiSukljetu v spominsko knjigo, ki je prvič izšla leta 1926. V drugem delu po­ natisa' je robjavljena' druga knjiga spominov, ki nosi'podnaslov Osvobojevàlna doba, in preostali" del tretje, knjige, ki obsega obdobje od ' 1929—1932. V Dodatku je pona- tisnjena razprava'Katera slovenska izgovorjava je bòlj upravičena in pravilnejša: el-kanje ali u-kanje in ve-kanje iz tretje knjige Hribarjevih Spominov. V- dodatek je Vasilij Melik uvrstil še opis Iz mojih spominov Tpo vojnogruzinski cesti — idila ž 'višin Kavkaza in spominski zapis Peter Arkadjevič Stolypin. Tekst Mojih spomi­ nov ilustrirajo fotografije 'Hribarja in «vrste njegovih"sodobnikov, fotografije mest in pomembnih poslopij. ' i " • ' : : ' r • • •••' • , '< •.'••• • — • ; < Moji spomini Ivana'Hribarja 'so notranje neenotni. Avtor ;sanv je v predgovoru k drugemu delu spominov zapisal, da je prvi del zgolj kronika. V drugem delu pa je spremenil način'pripovedovanja 1 tako, da mu je> »delómac dal 'krit ično obeležje dogodkov« (II. del, str. 7), deloma pa'omogočil' vpogled v svojò'notranjost. Vasilij Me- lik je v syqji razpravi .ugotovil, da se je.Hribar pri pisanju'spominov precej naslanjal ha dokumente, da-b i -z njihovo pomočjo določene probleme natančneje-ovrednotil. Seveda se Ivan Hribar ni enako intenzivno poglabljal v vse dogodke, o katerih je pisal. Hribarjev spomin^ je'• bil sicer dober, ni pa bil nezmotljiv. Zato je 'urednik ponatisa Hribarjeve'Spomine op'femil z opombami, pojasnili in opozorili na.netočne podatke. ;. ivlvah Hribar je vestno zapisoval, in v prvi izdaji tudi opremil-svoj tekst, s 'po­ datki- o tem,1 kdaj je svoje spomine zapisoval. S pisanjem je pričel 20.-decembra 1911. V 'prvih poglavjih'se spominja'svojih otroških let,'gimnazijske dobe (sredi šestega razreda je'izstopil iž'gimnazije in s ' tem končal šolsko izobrazbo) 'in poti k poklicu samostojnega podjetnika '-^ vodstvo generalnega zastopnika češke banke Slavije v Ljubljani. V. nadaljevanju'so posamezna poglavja spominov urejena po mnogovrst- nih-področjih avtorjevega < udejstvovanja in stikih z bolj • alir man j pomembnimi sodobniki. Že> naslovi posameznih poglavij kot so Banka Slavi ja, Slovensko urado-' vanje'pri sodiščih, Dr. Janez Bleiweisova-70-lètnica, Narodni'dom, Slovensko drama- tično društvo,, Narodna tiskarna, Slovenski narod, Mestna hranilnica ljubljanska, Slovan'itd.'kažejo,-da se je udejstvoval na gospodarskem, kulturnem in političnem področju in'neprestano snoval, dajal iniciative in se tudi boril za uresničitev svojih zamisli. Z izvolitvijo • v ljubljanski občinski svet leta 1882, še zlasti pa v letih od 1897 do 1910; ko je bil ljubljanski župan, je neumorno, skrbel za to, da bi Ljubljana postala moderno, mesto, in hkrati politično-in kulturno središče slovenskega naroda. V času svojega župano'vanja je poskrbel za urbanistično ureditev popotresne Ljub­ ljane, mestno kanalizacijo, odpeljavanje smeti, olepšavo.mesta, elektrarno, ljudsko kopališče, električno cestno železnico, plinarno itd, Prizadeval si je tudi za to, da bi Ljubljana tudi-na zunaj dobila popolnoma »slovensko lice« s slovenskimi napisi in napisnimi tablami. To* mu je končno uspelo doseči po, septembrskih dogodkih leta 1908. Ko je bil Ivan Hribar leta 1910 že šestič izvoljen za župana, cesar njegove iz­ volitve ni potrdil: Neprecenljive so Hribarjeve zasluge na kulturnem področju — med njimi omenimo njegov delež pri prizadevanju za slovensko univerzo, narodno galerijo in slovensko akademijo. Z raznimi predlogi se je zavzemal za slovensko šolstvo, posebno pozornost je posvetil obrtnemu šolstvu —'ustanovitev državne obrtne šole v Ljubljani, predlagal je, naj bo slovenščina obvezen predmet za slovenske in nemške dijake ljubljanske realke. Borba za uveljavitev slovenščine je bila »ob boju za gmotno blaginjo naro­ dovo« (I. del,1 str. 490) prav gotovo ena izmed vodilnih idej, za katero se je vse živ­ ljenje boril. Sam je zapisal: »Meni je torej bilo jasno, da v svoji domovini zavza- memoi položaj, ki nam gre, šele takrat, ko v njej zagospoduje naša govorica vse­ povsod.« (I. del, str. 487).- ' . Po svojem političnem delovanju si je Ivan Hribar med slovenskimi liberalci pridobil ime radikalca. Kot že omenjeno, je ob izidu knjige Frana Erjavca Zgodo­ vina, katoliškega gibanja na Slovenskem in Frana Šukljeta Iz mojih spominov, Ivan Hribar, svoje Spomine dopolnil. V polemičnem odgovoru je, tudi s pomočjo virov, podal'svojo resnico o koaliciji narodnonapredne stranke z Nemci, izdajstvu nad koroškimi Slovenci in usodnih posledicah tega izdajstva, o samoslovenskih uličnih napisih v Ljubljani in akciji za slovensko vseučilišče v Ljubljani. V teh polemičnih odgovorih, v katerih je odgovarjal na obtožbe, se nam Ivan Hribar pokaže kot zavzet kulturnik in politik, : katerega zadnji priziv je večkrat ponovljena zavest o pošteno izpolnjeni dolžnosti'življenja. ' Uresničitev močnega in krepkega slovenstva z zavestjo, »da je vendar jezik glavni, ako ne edini kriterij narodnosti« (I. del, str. 489), pa je Ivan Hribar dosledno 374 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 povezoval z idejo o povezanosti in nepremagljivosti vseh slovanskih-narodov z.Ru­ sijo na čelu. »Sami pač ne pomenimo mnogo. A če se naslonimo na svoje brate, moremo postati moč, pred katero bodo celo mogotci imeli spoštovanje.« (I. del, str. 486). Vera v vseslovansko misel mu je, že od zgodnje mladosti in v vseh prizadeva­ njih zrelega moža, dajala neko večjo etično, politično in kulturno moč. Melik.je v svoji razpravi ocenil, da med slovenskimi politiki ni bilo nikogar,.ki bi bil tako dosledno vse življenje zvest slovanskemu konceptu kot prav Ivan Hribar; V drugem delu ponatisa Hribarjevih Spominov s podnaslovom Osvobojevalna doba, je. dal avtor svojemu pripovedovanju deloma tudi obliko „potopisnih črtic. Ti spomini so­ dijo v čas, ko se je Ivan Hribar prvič umaknil iz političnega življenja in si pred­ vsem prizadeval vzpostaviti ,čim tesnejše stike s slovanskimi narodi. Potoval je dvakrat v Petrograd, Sofijo, Beograd, Prago. Po bitki pri Kumanovem (23.—24. 10. 1912) mu je bilo, kot je zapisal, takoj jasno, »da smo. Jugoslovani našli svoj Pie- mont« in »da dan kumanovske bitke pomeni datum začetka jugoslovanske, narodne združitve«. (II. del, str. 10.) Kmalu po izbruhu I. svetovne vojne 17. avgusta 1914 so Hribarja zaprli, ga nato konfinirali v Abtenau in šele 7. januarja 1918 se je lahko vrnil v Ljubljano. Spomini na to obdobje življenja so polni človečnosti in hkrati notranje moči, s katero je znal in mogel prenašati trpljenje. Po vrnitvi iz izgnanstva je Ivan Hribar zopet intenzivno politično deloval, saj so ga dogodki ob nastajanju jugoslovanske države naravnost silili v to. Bil je pod­ predsednik narodnega sveta v Ljubljani, član Narodnega veča v Zagrebu, prvi jugo­ slovanski poslanik v Pragi, pokrajinski namestnik v Ljubljani. To obdobje njegovega delovanja moramo, čeprav se je sam imenoval jugoslovanskega nacionalista, oceniti predvsem kot borbo za pravice slovenstva pred jugoslovanstvom. O.novi državi je menil, da mora sloneti na kulturni raznolikosti njenih delov in da je Zedinjena Slovenija še vedno njegov svetel ideal. Ob tem ga je zlasti bolela, kot je razvidno iz poglavja Koroška, Rapallo — dve naši nacijonalni katastrofi, izguba Koroške in Primorske. Leta 1923 se je Ivan Hribar drugič umaknil iz. političnega življenja. Nastopanja posameznih slovenskih in jugoslovanskih politikov in strankarski .boji so ga vznemirjali. Sestojanuarsko diktaturo in oktroirano ustavo je zato pozdravil kot rešitev in menil, da je s tem država krenila na pot notranje konsolidacije. Nje­ gov program oziroma dogma pa je bilo in ostalo »slovansko soporoštvo«. »Doslej smo za veliko misel bodoče mogočnosti in veljave slovanstva delovali posamezni navdušenci . . . Sedaj pa ta naloga prehaja na cele narode, katerim je svetovni metež prinesel samostojne države . . . Moja vera v slovanstvo je trdna.« (II. del, str. 315) je Ivan Hribar ponovno zapisal v zaključnem delu svojih Spominov. V razpravi Ivan Hribar in njegovi spomini je Vasilij Melik temeljito ocenil in širše zgodovinsko osvetlil mesto Ivana Hribarja v političnem, gospodarskem in kul­ turnem življenju na Slovenskem. Razprava in opombe tako dopolnjujejo Hribarjeve Spomine in omogočajo širše razumevanje dogodkov in razmer. Moji spomini so prav gotovo delo, ki ga mora poznati vsak'zgodovinar. Ob vsej kritičnosti, s katero oce­ njujemo spomine kot osebno izpoved, so Moji spomini nedvomno dragocen vir za spoznavanje in razumevanje obdobja, v katerem so nastajali. . ' . . . . ... ." J a s n a . H o r v a t M o m č i l o Z e č e v i ć , Na zgodovinski prelomnici. Maribor : Obzorja, 1986. 281 strani. (Documenta et studia historiae recentioris ; VI) Knjiga Na zgodovinski prelomnici, ki jo je napisal Momčilo Zečević, znanstveni svetnik Instituta za savremenu istoriju v Beogradu, izdala pa založba Obzorja v Ma­ riboru na 284 straneh leta 1986 (prej je že izšla v srbohrvaščini), je plod skupnega delovnega programa Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani in Insti­ tuta za savremenu istoriju v Beogradu, nastala pa je seveda pretežno v Sloveniji na podlagi podrobnega študija časopisnih in arhivskih virov v naših knjižnicah in arhi­ vih. Knjiga obsega 33 poglavij, razvrščenih v 6 sklopov in 3 dele. Od teh je precej obsežen uvodni del (str. 9—69) posvečen slovenski nacionalni politiki pred prvo sve­ tovno vojno in med njo, druga dva dela pa obravnavata Slovence v politiki jugoslo­ vanske države 1918—1929 (tako se glasi tudi pbdnaslov'knjige). Prvi del (str: 71—155) je neke vrste zgodovina slovenskih meščanskih in delavskih strank, njihovih idej in notranjih trenj od prvodecembrskega zedinjenja. do šestojanuarske diktature. Drugi in najobsežnejši del (str. 157—258) obravnava dve zelo različni tematiki, najprej ustavno vprašanje z dokaj podrobnim obravnavanjem oblastne avtonomije, uvedene 1927, potem pa razvoj šolstva, kulturnega ustvarjanja (v znanosti in umetnosti) in kulturnih organizacij. Na koncu je še obsežen seznam virov in literature. Seveda ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 375 opisana vsebina ne zajema,'vsë problematike jugoslovanskih Slovencev v desetletju 1918—1929. Avtor si je celoto zamislil v dveh knjigah. Ta, ki je pred nami, nosi oznako I. knjiga, v drugi pa namerava zajeti ekonomski razvoj, odpore »-proti veliko- nacionalnim pritiskom in željam hrvatske buržoazije, boj vodilnih slovenskih poli­ tičnih sil proti centralizmu in političnemu. hegemonizmu velikosrbske buržoazije« in položaj Slovencev v jugoslovanski zunanji politiki. , Slovenskemu razvoju v prvem desetletju Jugoslavije doslej ni bilo posvečeno mnogo pozornosti, vendar se je mogel Zečević glede političnega razvoja v marsičem opreti na še vedno zelo uporaben Mikužev Oris (1965), glede kulturnega razvoja pa na zbornika ob desetletnici in dvajsetletnici Jugoslavije. Njegovo delo je plod zelo vestnega proučevanja arhivskega gradiva v Ljubljani, Mariboru, Beogradu, Zagrebu, Londonu, Parizu in Pragi, pri čemer je (mnogokje prvi) uporabljal različno kores­ pondenco, spomine, dnevnike in osebne zapuščine. Posebno širino daje knjigi upo­ števanje (poleg slovenskega) tudi srbskega in hrvaškega tiska tistega časa. Zečević, ki r mü to ni prvo obravnavanje slovenske zgodovine, saj je že doktoriral v Ljubljani (1972) iz slovenske zgodovine v času prve svetovne vojne in po njej (Slovenska ljud­ ska stranka,in jugoslovansko zedinjenje 1917—1921) in se je docela vživel v naše probleme, kar je vsekakor prava redkost. S svojo sedanjo knjigo se je uvrstil med najboljše poznavalce naše zgodovine dvajsetih let. Njegovo poznavanje slovenske zgodovine še lepo dopolnjuje s poznavanjem jugoslovanske problematike. Odlikuje ga tudi lep smisel za sintezo. Mnoge njegove ugotovitve bodo splošno sprejete, ne­ katere pa bodo tudi naletele na ugovore. To je tudi popolnoma prav, saj bomo s kon­ frontacijo različnih mnenj prišli do prave znanstvene podobe tega zanimivega časa. j ' ( i 'Tu naj navedem en'sam primer, kjer se naša mnenja najbrž razhajajo. Pri pri­ merjavi _ slovenskih kulturnih dosežkov pred prvo svetovno vojno in po njej Zečević dosežke izpred prve svetovne vojne očitno podcenjuje. »-Razvoj znanosti, prosvete književnosti in umetnosti v slovenskih deželah do leta "1914 oziroma 1918« vrednoti nekoliko nejasno kot »zbir narodnostnih in splošnih kulturnih vrednot in vsebine-« in mu daje »-obeležje prebujanja in začetnega 'zanosa narodnostne usmeritve širše slovenske družbe«. Stavek, ki sva ga zapisala z Gestrinom leta 1966 in prevzela leta 1979 tudi v Zgodovino Slovencev Cankarjeve založbe, da je bila slovenska kultura »pred prvo svetovno vojno v vsem zrela, oblikovana, trdno ukoreninjena in polna življenjske in' ustvarjalne moči«;'se zdi Zečeviču »preveliko poudarjanje pozitivnih Ocen o dosežkih"slovenskega kulturnega razvoja préd prvo svetovno vojno« (vsi na­ vedeni citati so s strani 239).-Prebujanje in začetni zanos, ponavljam: prebujanje in začetni zanos narodnostne usmeritve širše slovenske družbe spadata po mojem mne­ nju v prvo polovico 19. stoletja in v prvo obdobje druge polovice. Pred prvo svetovno | vojno pa so bili Slovenci že povsem razvit narod z razvito kulturo, znanostjo in umet-j.. nostjo, s povsem izoblikovanim jezikom in strokovno terminologijo, skratka, narod,! i ki je imel sicer nešteto težav in problemov, ki še Vedno ni bil enakopraven, ki mul l je še vedno marsičesa manjkalo, ki pa je kljub pogostemu pesimizmu in obupovanju] i nedvomno in trdno obstajal in živel. Slovenski znanstveni jezik je bil že povsem? 1 izoblikovan. Res niso bile v njem vse znanosti enako zastopane, toda razvoj je že dosegel tisto stopnjo, da širjenje na nova področja in vedno potrebno dopolnjevanje znanstvene terminologije ni več povzročalo občutnejših motenj. Zato nikakor ne morem pritrditi Zečeviču, ki pravi, da je »glede na zožene in omejene možnosti za svoj razvoj v okviru ' Avstro-Ogrske..'. slovenska znanstvena misel dobila resnične osnove šele z" ustanovitvijo lastne univerze v jugoslovanski državi« (str. 244). Po­ udarjam kot napačni besedi »resnične osnove«. Menim, da je dobila slovenska znan­ stvena misel resnične osriove že lep čas' pred ustanovitvijo univerze. Znanost v slo- venščini'smo morali zidati brez nje. Anton Melik je v članku Ob desetletnici univerze v Ljubljani, ki ga Zečević večkrat citira, zapisal tudi naslednjo misel: »V oni dobi, ko velik del slovenskih intelektualcev še ni bil dovolj zmožen lastnega književnega jezika, ko še ni bilo najenostavnejše terminologije, bi imela univerza priliko in na­ logo, izvršiti veliko delo ter zelo pospešiti narodno osamosvojitev. Ta naloga se je morala opraviti brez nje in pred njo«' (Ljubljanski zvon 1929, str. 387). Pa dovolj o tem! Zečevićeva knjiga prinaša mnogo novega in pomeni pomembno in tehtno obo­ gatitev slovenskega zgodovinopisja. Zato je tudi zaslužila nagrado sklada Borisa Kidriča. V a s i l i j M e l i k 376 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 ; 1987 . 2 J a n k o P l e t e r s k i : Narodi, Jugoslavija, revolucija. Ljubljana: Komunist — Državna založba, 1986. 428 strani. _-„: " • ' - ; . ' - - ' : ' : Lansko leto je izšla v Ljubljani v založbi Komunist pomembna knjiga•' J. Pleter- skegà, Narodi, Jugoslavija, revolucija, ki je leto pred tem izšla že v Beogradu v srbo- hrvaškem jeziku. . ' . . , . \ " . , , -..-. • ' • Delo je koncipi rano na edins tven n a č i n : za jema tako š i r o k o . p r o b l e m a t i k o (vse jugoslovanske .narode enakovredno) . i n „ v .tako ve l ikem časovnem razponu,, pribl ižno 120 let, k o t . d ò . sedaj nobeno , delo s tega področja.• Pletersk i v svoji študij i izhaja s stališč moderne, his tor ične znanosti , ki polit ične in idejne p r o g r a m e in procese raz­ laga na podlagi anal ize socialnega in gospodarskega razvoj a. Drugače r e č e n o : Ple ter­ ski v svoji študiji p r e t e h t a n o išče korelacijo m e d n a c i o n a l n i m in razrednim..... . . ..r Knjiga je izrazito znanstveno- delo, nare jeno n a osnovi zgodovinske ' m e t o d e / pr i tem pa se je avtor ves čas t rudi l in m e n i m o , da je tudi uspel, temat iko-podat i- jasno, precizno, v slogu,-ki je razumlj iv š i rokemu krogu izobraženih bra lcev ih ne siimo strokovnjakov. To zmore storit i le strokovnjak, ki iz jemno dobro obvlada ; tematiko-, ki zna prepričl j ivo a r g u m e n t i r a t i in ki ima, česar se ni moč priučit i ; veliko mero-naj- ' finejšega pr ipovedniškega talenta. ' ^ - *>' • . • - J, -,:. • - n '-.•-. Delo se odlikuje po velikem raziskovalnem naporu in prizadevanju po objektiv­ nem enakopravnem*podajanju, razvoja pri vseh jugoslovanskih narodih, za kär je moral avtor poleg drugega' upoštevati vso historično literaturo jugoslovanskih, na­ rodov o tem problemu (kar'je lepo razvidno iz znanstvenih opomb). V . '\ ' ." Avtor" je'knjigo razdelil na tri 'dele. V prvem delu je predstavil nacionalno pro­ blematiko in nacionalne'programe pri'jugoslovanskih narodih od prve "polovice 19. stoletja" do' nastanka' skupne' jugoslovanske države. V. drugem delu z naslovom Narodi med reakcijo in revolucijo je predstavil probleme obdobja stare Jugòslavije.'v tre- tjem delu z naslovom Mnogonacionalna revolucija pa analiziral vprašanja razrešitve nacionalnega vprašanja pri • zgraditvi federacije enakopravnih in suverenih jugoslo- vanskih narodov med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo. , " ' *' V uvodnem poglavju d narodih avtor govori o posebnostih ob njihovem ^nacio- nalnem preporodu, o njihovi determiniranosti, vsled civilizacijsko zgodovinskega,in geopolitičnega*, položaja ter ' tradici je; delno omenja .socialno strukturo., Opredeljuje istost.in različnost jezika kót faktor povezovanja iri( ločevanja, precej govori o ver­ skem oziroma cerkvenem, faktorju, kot faktorju ločevanja posameznih narodnih indi- vidUalhosti* Srbi, Hrvati,' Muslimani. V. tèm poglavju sta zèlo profilirani dve precej originalni' ugotovitvi. Prva velja za srbski narod, za, katerega'pravi, da-se na začetku narodnega preporoda razvija pod vplivom dveh središč," samostojne Kneževine Srbije (»Srbija na vzhodu«) in ' habsburško-ogrske monarhije (»Hrvatska in Srbi, na za­ hodu-«): »Središče na Ogrskem prednjači v gospodarskem, kulturnem/ idejnem in civilizacijskem pomenu, medtem ko se središče v Srbiji radikalnéje razvija v men ščansko-demokratični smeri (str. 22). V kombinaciji vplivov in narave obeh središč narodno gibanje Srbov zelo hitro doseže veliko politično prebojnost" in zrelost." Težišče postopoma vedno bolj prehaja na območje narodne državnosti, še vedno'pa obstaja določena delitev-funkcij pri razvijanju odnosov, do drugih nacionalnih gibanj sosed­ njih narodov,' zlasti 'še r južnoslovanskih« (str. 23).'Izredno zanimive.in pomembne so tudi naslednje observacije o ilirskem gibanju pri Hrvatih, ki mu'avtor pravilno pri­ pisuje dvojni značaj, po eni strani'značaj hrvatske nacionalne'integracije! ki jo je uspešno izvedlo, in značaj nadnacionalne ideologije integracije vseh jugoslovanskih narodov v; en narod, ki se ni posrečila. Avtor ob tem zaključuje: »Lahko bi rekli, da se je že ob tej priložnosti pokazalo, da sleherno'gibanje za združitev (politično) jugo­ slovanskih narodov, ki si to prizadeva doseči" po načelih, nacionalnega unitarizma (kar je oblika zanikanja njihove enakopravnosti),'vsebuje — vsaj potencialno —, v sebi element nadvlade, naj že gre za zahodno (v 19. stoletju) ali' za .vzhodno (v 20. stoletju) središče jugoslovanskega zedinjenja« (str. 24). . " " ", , . , | Originalen in zanimiv je avtorjev pogled na začetek političnega prizadevanja za jugoslovansko združitev. Avtor v poglavju Prvo formiranje jugoslovanskega politič­ nega kompleksa ta začetek postavlja v šestdeseta in sedemdeseta leta 19. stoletja, za razliko od dosti običajnega mnenja, da se je to začelo šele s koncem stoletja in zlasti v letih 1903—1914—1918. V tem poglavju so karakteristična obeležja kot Srbija "na vzhodu, Hrvatska in Srbi na zahodu, Slovenci v »Germaniji«; Dva Svetozarja in "Dia­ lektika zgodovinskega jugoslovanstva. V tem poglavju je mnogo novih spoznanj. Avtor je dokazal, da je samo z lucidnim in subtilnim razumevanjem zgodovinske dialektike jugoslovanstva, kakršna je lastna njemu kot le redko komu, moč objek­ tivno zgodovinsko in za današnji čas demokratično široko ter humanistično zavzeto razlagati tok medsebojnega razmerja jugoslovanskih narodov, ki je zgodovinski pro­ ces, ki se še ni ustavil. ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 377. J tem poglavju so zelo poudarjena tvorna demokratična stališča Svetozarja Mar- kovića o srbskem nacionalnem vprašanju, za katerega , ni, najpomembnejše, v da je rešeno v enotni centralizirani državi oziroma »-kancelariji-«, in stališča o sožitju jugo­ slovanskih narodov, ki jih je večina poznejše politične prakse «zanemarjala; »pozab­ ljala pa tudi večina jugoslovanskih zgodovinarjev. Temu poglavju sledijo še: 3. Evrop-. sko delavsko gibanje in narodi do komunistične internacionale, .4.,, Jugoslovansko zbiranje pod pritiskom imperializma, 5. Prolétariat in jugoslovanski narodi in 6. Na­ rodi v ustvarjanju Jugoslavije (med 1.'svetovno vojno). Drugi del z zelo"indikativnim naslovom'Narodi med.reakcijo in revolucijo je najobsežnejši, saj obsega 158 od 428 strani.,V, tako koncipiranem delu kot je, priču 7 joče, je to popolnoma smiselno, saj se je jugoslovanski kompleks oziroma rieksus: narodi — jugoslovanska, država — revolucija v t e m ^ a š u pokazal prvič v̂ vsej svoji dimenziji iri odprl. bistvene probleme,,, relevantne za, medsebojno ' razmer je in. sožitje narodov še danes. -.-•"» •:"••' -ц ' . ' ,\ , - ' K ,.\ ,.,i' ':. , ,'-' , S svojo lucidnostjo zlasti imponira prvb poglavje: Prvi december 191Ö l—' zdru- žitev ali razdružitev. Menimo, dà je tu zapisanih nekaj misli in,ocen,' ki 'bddo prišle vlarzenal družbene misli, ó razvoju^ nacionalnega fenomena'v 20. stoletju — zlasti v^mnogonacionalnih državah. Na primer -t njegova^ razlaga nacionalnega unitarizma : »•Res, nestvarnost je bila.prva.pomanjkljivost unitarizma, četudi idealnega, in.to zlasti, če gre za marksiste. Plemenitost namena ni dovolj za družbeno akcijo. Osnova je lahko samo analiza stvarnosti,« le-ta pa je bila takšna, da so bili narodi,, ki. so ustanovili prvo jugoslovansko-državo,.družbena in zgodovinska dejstva že,leta 1918, pa če je to komu.všeč ali ne..Poleg tega tudi ideji,o enakopravnosti med ljudmi in narodi, ideji o skupnosti enakopravnih narodov,, prav j tako ni mogoče oporekati ple­ menitosti. Nikoli t ni obstajalo kako, jugoslovansko nacionalno vprašanje,, niti med bojem za, pravico do, jugoslovanske državne združitve med f prvo svetovno vojno niti kasneje. Sam pojem »nacionalno vprašanje« je poveza'n z* obstojem.naroda, jugoslo­ vanskega ., naroda pa,nikoli hi bilo.'Vselej,-rko. ga f jekdo zastavil, Clanki4so objavljeni tako kot so nastali »od konca dvaindvajsetega do začetka petindvajsetega leta« Grafenauerjevega življenja. Ce je bilo le mogoče, tudi s tistimi deli, ki jih je cenzura za prvo objavo črtala (str. 10). Le v prispevku o Osvobodilni fronti v slovenskem narodnem razvoju (str. 184—206), je avtor dodal nekaj opozoril »tako v. zgodovinarskem pogledu, kot tudi glede tedanje.ocene bodočnosti,-ki je sedaj že nekoliko drugačna preteklost, kot pa smo jo tedaj sanjali-« (str. 207). Besedilo je, kot poudarja avtor sam, »-nastalo ob prelomu dotedanje slovenske zgodovine kot po­ skus.dolgoročne ocene pravkar preživelega boja za, svobodo in obstoj. Danes'bi za* htevah podoben; poskus tudi pretres, kako, smo odtlej s to svobodo'gospodarili in kje smo prav v smislu-te dolgoročne ocene danes. Ne gre, le za vprašanje krize/ ki jo preživljamo, marveč j.tudi 3 za marsikaj drugega, o čemer zahteva obračun prav per­ spektiva slovenskega celotnega zgodovinskega razvoja« (str. 208); ,. j .1 . - .• J- ' -Tak »pretres« je-^avtor ha- nek način tudi storil," ne samo v-svojem uvodnem zapisu, ampak tudi s tem, ko se je odločil za ponatis teh-člankov v knjižni obliki. Pri predstavitvi knjige nâ tiskovni i konferenci prPSlovenski matici 2б! majä létos je Grafenauer. sicer poudaril publicistični 'značaji teh 'člankov, istočasno'pa opozoril na njihovo presenetljivo aktualnost • v času, prostoru in razmerah, - v katerih Slovenci danes živimo. Se danes smo;namreč razdeljeni » med štiri različne državne tvorbe in štiri različne politične, družbene in kulturne ureditve. Ta aktualnost pa daje knjigi svojevrsten mik.. Ko* človek seže po njej, je ne more odložiti prej, dokler je ni pre­ bral do konca. V svojih »mladostnih člankih« skuša Bogo Grafenauer osvetliti slovenski na­ rodni položaj v vseh njegovih razsežnostih, gospodarski, socialni, politični, antropo­ loški, in zgodovinski. Posebno skrbno zasleduje položaj koroških Slovencev (str. 211), pač zaradi družinskih vezi,' ki ga vežejo t na to, tako preskušano zibelko slovenske kulture in slovenskega političnega življenja.' Izhodišče Grafenauerjevih člankov in objavljenih predavanj »je bilo trdno pre­ pričanje o prirodni ; in zgodovinski slovenski narodni skupnosti in o prvinskem po­ menu slovenstva-in njegove samobitnosti ter osrednjosti te_ zavesti za slovensko živ^ ljenje v letih, ko se. je očitno,zelo4 hitro bližala za obstoj-slovenskega naroda odloj čilna zgodovinska kriza« (zavih). , • u . . }, .,<-, .* t-.,. Ko - človek danes prebira Grafenauerjeve članke,,.zlasti o mednarodni funkciji slovenskega ^ozemlja, (str. 11—17),, o strukturi slovenskega vprašanja (31—33) in o slo­ venskem-vprašanju (155—170), o »anšlusu« in koroških Slovencih (34—45), iz starega v novi prostor (53—60), ob vprašanju slovanske skupnosti (61-—63), o.odlomkih o slo­ venskem položaju (83—93), o slovenski manjšini na Koroškem (107—119), o slovenski svobodi (120—127), o slovenskem ozemlju in nemški publicistiki (132—170), se mu zdi, da se je naenkrat znašel sredi vrtinca publicistike, ki danes,piše o slovenskem narodnem položaju in ga skuša danes ovrednotiti v vseh njegovih razsežnostih. Za Grafenauerja je narod pomenljivo »skupina ljudi delno4istega pokoljenja, navadno istega jezika, vselej pa istega kulturnega kroga, ki je zrasel iz skupnega trpljenja in ustvarjanja v zgodovini in ki daje zavest skupnosti, voljo-do skupnega dela in pri­ pravljenost do žrtev za narodno skupnost« (str. 157). Slovenci snio v svoji zgodovini prestali - preveč velikih petkov (str. 154),-da ne bi-bili danes enako občutljivi za vse poskuse tistih, ki-nam hočejo vzeti jezik, kulturo, politično in gospodarsko samo­ stojnost ali pa sploh izbrisati slovensko-ime iz zgodovine. Vsi ti poskusi namreč, ne glede na to, kdo jih-je izrekel, sodijo v isto miselno kategorijo anonimnega avtorja brošure Grossdeutschland und die Mitteleuropa um das Jahr 1950 (sie) von einem Altdeutschen, ki je leta 1895 postavil trditev, da so »Slovenci na vsak način obsojeni na izgubo narodnosti« ^(str. 150).,To trditev so Nemci skušali brezobzirno in krvavo uresničiti tudi .v času druge svetovne vojne. In vendar je ni »na svetu sile, ki bi smela kateremukoli. narodu jemati' njegovo dostojanstvo,, katero je v največji meri dostojanstvo materine govorice in njegove narodne kulture. Kajti duševna bednost raznarodovane mladine, .oropane materine govorice, postane nujno beda vsega na­ roda; Sramota naroda, oropanega najčistejših čustev, pa bi morala postati sramota vsé države« (str. 111, citat iz Koroškega Slovenca 13. 7. 1938). r Grafenauer ju je bilo 1939 glavno vprašanje, .kako okrepiti narodno zavest, ki je upadla iz velikega razočaranja »nad tem, da- se ni pričakovana, obljubljena in zaže­ lena svoboda v političnem,- socialnem, gospodarskem in kulturnem pogledu uresničila niti v enem pogledu« (str. 168). Pozitivno pa je bilo ob takih pretresih spoznanje, da se mora narod, ki hoče preživeti, opreti na svoje lastne. sile, združiti vse narodne vrednote in složno sodelovati v narodnih vprašanjih in skupni odgovornosti (str. 168). Seveda ni mogoče v tako kratkem prikazu predstaviti celotnega bogastva misli, ki jih razvija mladi Bogo Grafenauer v pričujoči knjigi. Izredno dragocene so para- 380 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 1987 . 2 lele k slovenskemu narodnemu vprašanju v člankih Ob'švicarski ustavi (str. 27—30), O nasilju (46—50), Med manjšinami in geopolitiko (71—82), Misli o fašizmu (94— 97), Med Ukrajino in Španijo (101—106). Posebno analizo bi zaslužil* članek Zgodo­ vinska kultura 1 (177—183), ki opozarja na tako.bolečo krizo pouka zgodovine v naši srednji šoli, da je dobila po'oceni dr. Primoža Simoni ti j a naravnost zastrašujoče razsežnosti (Delo, 24. 5. 1987, str. 4). Osrednjo misel knjige morda najbolj posrečeno povzema zapis na zavihu knjige, kjer je rečeno, da se Grafenauer zavzema za zdru­ žitev vseh Slovencev v boju za obstanek in opozarja na škodljivo zaostreno ideološko in politično razdeljenost v procesu dozorevanja narodne skupnosti. Grafenauer celo ugotavlja, da je naša največja'nesreča v tem, da se nismo' kot Slovenci prebujali v političnem pogledu v narodno skupnost, ampak v strankarsko (str. 159).^ Edina rešitev narodnega vprašanja, pravi Grafenauer, je v združitvi vseh Slovencev • okrog skupnega;slovenskega programa, ki bo preseglo strankarsko razdeljenost.-Politično delo mora imeti pred očmi vse narodne interese, ne pa samo interesov, posameznih strank in ideologij. Pogoji za takšno delo so bili sicer < dani v osvobodilni fronti (str. 200), žal pa niso bili vse do danes v celoti uresničeni. Zato je knjiga »-hkrati dokument in živa publicistika o današnjem dnevu slovenskega naroda« (zavih). .V tem pa je njena izredna aktualnost in njena največja mikavnost. > - n • • > Knjiga je tudi po oblikovni.in uredniški strani lepo delo. Posebej velja pohva­ liti izredno dragoceno imensko kazalo (str. 215—225), »ki z osnovnimi biografskimi podatki oseb bralcu omogoča, da more hitreje in učinkoviteje slediti avtorjevi misli. Kazalo je sestavil Ervin Dolenc. > \ >-• K.,' . • • . i > . • i - , - i f -, . F r a n c e M a r t i n ' D o 1 i n a r T o n e - F e r e n c , Ljudska oblast na Slovenskem 1941—1945. 1. knjiga: Država v državi. Ljubljana: Založba Borec, Partizanska knjiga 1987 (Knjižnica OF, št. 8/1)'. 684 strani. ' ' Kot rezultat dolgoletnega načrtnega zbiranja arhivskih in drugih virov ter nji­ hovega skrbnega proučevanja je pred nami prvä (po izidu pa druga) knjiga iz široko zastavljene monografske obdelave nastanka in razvoja ljudske oblasti na Sloven­ skem v času narodnoosvobodilnega boja, katere avtor je redni univ. prof. dr. Tone Ferenc, znanstveni svetnik na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Pričujoča knjiga s podnaslovom »Država v državi« zajema razdobje od rojstva ljudske oblasti leta 1941 do kapitulacije Italije septembra 1943 oziroma do prvih priprav za zbör odposlancev slovenskega naroda, ki pa je že predmet podrobne obravnave predlani izšle druge knjige »Narod si bo pisal sodbo sam« (glej oceno v ZČ 1985,̂ str. 414±- 416). ' -• : i Avtor je tematiko Država v državi smiselno razdelil v šest poglavij ter dvajset osnovnih podpoglavij, kriterije' za to razdelitev pa je izoblikoval glede na kronološki potek dogajanj ter na vsebinske sklope obravnavane problematike. V prvem poglavju obravnava'rojstvo ljudske oblasti v letu 1941 in njen razvoj do pomladi 1942. V njem ugotavlja, da je ljudska oblast na Slovenskem rasla iz Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kar predstavlja posebnost v zgodovini ljud­ ske oblasti v Jugoslaviji med narodnoosvobodilnim bojem. Zato je bila najtesneje povezana z rastjo, močjo, avtoriteto Osvobodilne fronte, z njenim programom na­ cionalne in še zlasti socialne osvoboditve. Avtor v okviru, potrebnem za nadaljnje razumevanje, prikaže nastanek in razvoj Osvobodilne fronte kot vseljudskega demo­ kratičnega gibanja in politično organizacijo bojujočega se slovenskega naroda, sicer pa ta velika tema še čaka na veščo roko zgodovinarja. Glavno pozornost pa avtor posveti konstituiranju vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Slovenski narodnoosvobodilni odbor kot najvišji predstavniški in vodstveni organ slovenskega naroda septembra 1941 ter njegovim prvim štirim odlokom, ki že kon­ kretno označujejo oblastni značaj tega organa. Zanimivo je avtorjevo kritično' raz­ mišljanje o neugodnem odmevu sprejetja odlokov pri vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavije, ki je odloka o posojilu svobode in narodnem davku označilo za operetno zakonodajo, a je nadaljnji razvoj pokazal, da je bilo ravno izvajanje teh dveh odlokov tista dejavnost odborov OF, ki je najbolj izražala njihovo oblastno funkcijo. Dalje analizira še nekatere druge izraze oblastne funkcije odborov Osvo­ bodilne fronte ter prve odloke imovinsko-socialnega značaja iz pomladi 1942 (odlok o povrnitvi osebne in materialne škode, nastale v slovenskem narodnoosvobodilnem boju, odlok o razlastitvi tujih veleposestnikov v povračilo škode, povzročene po oku­ patorjih). Poglavje o ljudski oblasti od pomladi do jeseni 1942 je najobsežnejše, najzah­ tevnejše in kot tako temeljno. Glede obravnavane problematike sicer ni enovito, saj ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 3 8 1 namenja razen oblastnim, političnim in drugim vprašanjem precejšnjo pozornost tudi vojaškim, a so vsa ta vprašanja v najtesnejši medsebojni zvezi. Poglavje v ce­ loti obravnava italijansko zasedbeno ozemlje, to je Ljubljansko pokrajino. Uvodoma razčlenjuje nastanek in italijanski načrt »Primavera«. Načrt je označen kot defen­ ziven, kar je tudi že ustaljena ocena v historiografski literaturi, bistveno novo pa je avtorjevo postavljanje razmer na Slovenskem v širši kontekst razmer na drugih italijanskih zasedbenih območjih v Jugoslaviji, zlasti v Dalmaciji. Zanimiva so kon­ kretno predstavljena nesoglasja med poveljnikom 11. armadnega korpusa generalom Mariom Robottijem ter visokim komisarjem za Ljubljansko pokrajino Emiliom Gra- ziolijem glede obrambe in varstva javnega reda. Nato avtor skrbno sledi izvajanju ter spreminjanju italijanskega načrta ter z njemu lastno natančnostjo spremlja šte­ vilčno stanje oziroma upadanje števila postojank italijanskega okupatorja (vojska, karabinjerji, financarji in obmejna milica). Kritično tudi ovrednoti partizanski ope­ rativni načrt, ki je bil izrazito ofenziven, a je tudi doživljal korekcije. Sledi prikaz preureditve slovenske partizanske vojske konec marca in v začetku aprila 1942 ter njene ofenzivne dejavnosti. Ta je imela za posledico izbojevanje razsežnega osvobo­ jenega ozemlja na' Dolenjskem in Notranjskem. Začetek nastajanja osvobojenega ozemlja avtor postavlja v nekoliko zgodnejši čas kot pa smo se do sedaj imeli pri­ liko poučiti iz ustrezne literature ; Iz poteka bojev partizanskih enot lahko natančno ' sledimo oblikovanju osvobojenega ozemlja,. nezavidljivemu položaju, v katerem so se znašle italijanske .enote na ozemlju, ki so ga okupatorji smatrali za sestavni del svoje države, odnosu partizanskih enot do civilnega" prebivalstva in obratno, a kljub velikim uspehom narodnoosvobodilne vojske (saj je osvoboditev dveh tretjin pokra­ jine, predstavljala zanjo gotovo največji uspeh v letu 1942) avtor ugotavlja, da ni izkoristila vseh možnosti, ki ji jih je nudila italijanska defenziva. O pomenu parti­ zanske ofenzivnosti in izbojevanju osvobojenega ozemlja pa še zlasti prepričljivo govorijo dokumenti, ki jih je napisal italijanski okupator ' sam, a so bili do sedaj malo izkoriščeni ali pa sploh neznani. Sledi, prikaz organiziranosti in dela ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju. Tii avtor obravnava odlok in navodila o prevzemu oblasti, nastanek rednih organov ljudske oblasti, to je narodnoosvobodilnih odborov, podaja shemo izvoljenih na­ rodnoosvobodilnih odborov za tista območja, kjer je imel na voljo arhivsko gradivo (t. i. Zalarjev arhiv za kočevsko okrožje) ali ustrezna pričevanja nekdanjih aktivistov (novomeško okrožje). Tovrstne rekonstrukcije so še posebej dragocene, saj so dose­ danje raziskave problematike ljudske oblasti praviloma v glavnem ostajale na ravni prezentacije normativnih aktov vodstva narodnoosvobodilnega gibanja in zelo malo s konkretno organiziranostjo ter delovanjem organov ljudske oblasti. Po posameznih območjih so obstajale določene specifičnosti, mreža organiziranosti nikakor ni bila enovita, oblike dejavnosti pa tudi aktivnosti nasploh so bile prav tako različne, zato je upravičen avtorjev poziv zgodovinarjem manjših območij, da to pomembno in bogato problematiko raziščejo, dokler je še čas. 2e zaradi dejstva, da so bile to prve volitve na osvobojenem ozemlju, verjetno pa tudi v odporništvu sploh, zaslužijo pozornejšo obravnavo.-Dalje je predstavljena nadgraditev ljudske oblas t ih ustano­ vitvijo narodnoosvobodilnega sveta za osvobojeno ozemlje z ustreznimi poverjeništvi, številni ' sklepi, odloki in ukrepi- vodstva narodnoosvobodilnega gibanja s področja prehrane, financ, razlaščevanja veleposestnikov okupatorskih narodnosti in domačih izdajalcev, obdelave zemlje, šolstva, zaščite narodnoosvobodilnega gibanja, sodstva in priprave na zbor odposlancev narodnoosvobodilnih odborov. Posebno kvaliteto obravnavanju zgoraj navedenih ' vprašanj daje avtorjevo prizadevanje, da ugotovi konkretne učinke posameznih ukrepov tudi na terenu, s čimer ustvari zanimivo po­ dobo vsakdanjega življenja na osvobojenem ozemlju. S tovrstno predstavitvijo dobijo razmere na osvobojenem ozemlju realnejše, bolj življenjske dimenzije, pri čemer se avtor ni izognil niti navajanja raznih slabosti, pomanjkljivosti in napak. Slednjim je posvetil kar obsežno podpoglavje, razvrstil pa jih je v naslednje kategorije: voj­ vodstvo,-sektaštvo, neupravičene usmrtitve ter okrutni načini usmrtitev. Tudi tu je v precejšni meri ostal zvest,načelu konkretiziranja Tretje poglavje je zopet izrazito vojaškega značaja, saj obravnava veliko štiri- mesečno italijansko ofenzivo ter ponovno zasedbo svobodnega ozemlja. V njem so na osnovi novega gradiva, zbranega v domačih in tujih arhivih, podrobno razčlenjene priprave, program in potek ofenzive. Novo arhivsko gradivo je avtorju omogočilo, da je prišel do nekaterih novih ugotovitev. Tako na primer ocenjuje število vseh i pripadnikov italijanskih oboroženih sil ob začetku izvajanja ofenzive na okoli 65.000 j mož, medtem ko je bilo do sedaj v literaturi ustaljeno število 80.000 mož. Dokazuje f tudi, da je italijanski ofenzivni načrt prvotno vseboval osem faz in so ga kot takega | prfčeli tudi izvajati, toda šele med samim potekom ofenzive so bili prisil j eni,, da so ga iz različnih vzrokov podaljševali do končnih enajst faz, do sedaj pa je- veljalo stališče, da so le-te bile načrtovane že od vsega začetka. Pri ocenjevanju uspehov in 382 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • Л987 . 2 neuspehov tako na eni kot na drugi strani v teku ofenzive skuša odpravljati več­ krat očitna pretiravanja glede navajanja izgub, uspehov itd. j - . Italijanska ofenziva je imela za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega gibanja večsmerne negativne posledice, čeprav kljub ogromni koncentraciji človeškega in tehničnega potenciala ni uspela doseči osnovnega cilja — fizičnega uničenja sloven­ skega partizanstva. Med drugim je.pomenila zarezo tudi v razvoju ljudske oblasti, saj je, razbila, mrežo izvoljenih narodnoosvobodilnih odborov, funkcije ljudske obla­ sti pa so ponovno prevzeli terenski odbori Osvobodilne fronte, vendar so jo lahko izvajali zaradi ponovne okupatorjeve zasedbe le v omejenem obsegu: i. ' V naslednjem poglavju avtor obravnava ustanovitev AVNOJ, jugoslovansko po­ vezanost v graditvi. oblasti in odnos slovenskega vodstva do AVNOJ, ki je po nje­ govi oceni predstavljal-»soliden temelj za novo, svobodno, na narodni enakoprav­ nosti zgrajeno in demokratično Jugoslavijo.« i • t Predposlednje poglavje predstavi ukrepe vodstva' narodnoosvobodilnega gibanja za odpravo'posledic velike italijanske ofenzive na vojaškem in političnem'področju (partizanska protiofenziva, boj proti beli gardi, peto zasedanje vrhovnega' plenuma Osvobodilne fronte, konferenca Delavske enotnosti) ter napore zlasti centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije za utrditev enotnosti Osvobodilne'•frónte, ki so dobili svoj izraz v podpisu t. i. dolomitske izjave. Zlasti slednjemu'je posve­ čena posebna pozornost — avtor podaja genezo nesoglasij in trenj med aktivisti Osvobodilne fronte; navaja* primere odstopanja od linije Osvobodilne fronte, -vendar so konkretni podatki zelo skopi.' Zàto' je nemogoče tovrstne pojave kvantificirati, s tem pa tudi sam problem odnosov v Osvobodilni fronti natančno ovrednotiti.' Avtor V zvezi s ' tem odpira številna vprašanja,-splošen vtis pa je, da-gre za večplastni pro­ blem^ ria katerega je težko dati enoznačen odgovor.*' ' *- • • " • Po ureditvi* zgoraj navedenih problemov in vprašanj se zopet okrepijo priza­ devanja za obnovo in nadaljnji razvoj oblastnih funkcij odborov. Osvobodilne frpnte. K temu so vodstvo vzpodbujali tudi mednarodni dogodki — zavezniško napredo­ vanje. Ljudska oblast se je uveljavljala zlasti na gospodarskem področju/ za učin­ kovitejše reševanje teh vprašanj pa so poleti 1943 začeli ustanavljati gospodarske komisije vseh instanc. • , >- ' * • ' ' . • V zaključnem delu so predstavljene neugodne razmere na Gorenjskem, Štajer­ skem'in Primorskem, ki niso dovoljevale,'da'bi Osvobodilna fronta v teh pokrajinah širše* izvajala' tudi oblastno funkcijo. Dodajmo še, da prinaša knjiga izbor pomemb­ nejših'fotografij, izdelani pa so tudi najpomembnejši zemljevidi in grafični prikazi, ki bodo prav gotovo koristno pomagalo. " ' ' Ce skušamo ovrednotiti celotno delo, moramo ugotoviti, da avtor sicer ni oral ledine, saj so se s problematiko ljudske oblasti pred tem ukvarjali že nekateri zgo­ dovinarji in pravniki (prof. dr. Metod Mikuž v Pregledu zgodovine NOB v Sloveniji, dr. Maks Šnuderl v Zgodovini ljudske oblasti itd.) a je le-ta ostajala po vsem tem še vedno premalo raziskana. S stališča njene pomembnosti v času narodnoosvobodil­ nega boja in ker spada,med temeljne pridobitve tega boja je bila ponovna in po­ globljena obravnava povsem upravičena. Delo, ki je rezultat velikega raziskovalno- organizacijskega napora avtorja in ki sloni predvsem na vsebinsko in številčno bo­ gatih virih (več kot 1600 opomb-je zgovoren dokaz za to), popolneje osvetljuje podobo tistega časa in vnaša nove razsežnosti v naše> vedenje. Naj zaključimo z ugotovitvijo, da je knjiga vsebinsko precej obširnejša kakor pa je avtorja zavezoval naslov, kar izkazuje njegovo vsestransko zanimanje in poznavanje problematike. , V i d a D e ž e l a k - B a r i č J u l i j B e l t r a m , Pomlad v Istri. Istrsko okrožje cone B STO 1947—1952. Za­ ložba Lipa; Založništvo tržaškega tiska : Koper, 1986 (Primorski portreti). 353 strani. Prvi knjigi Julija Beltrama o goriškem okrožju v letih 1945—1947 se je pridru­ žilo prav tako memoarsko-zgodovinsko zasnovano delo, Pomlad v Istri. Povojno do­ gajanje v Slovenskem primorju s Trstom, kjer veliko prelomnico predstavlja že leto 1947 in pariška mirovna pogodba, so pretresali najrazličnejši dogodki vse do leta 1954 in ta nemirni čas je Julij Beltram, kot nekdanji sekretar istrskega okrožja in nosilec raznih funkcij tako v družbenem, političnem kot gospodarskem življenju, obdelal v kronološkem zaporedju, kot so si dogodki sledili. Pri pisanju je uporabil tudi arhivske vire, predvsem iz arhiva CK ZKS in Pokrajinskega arhiva Koper. Krajšemu zgodovinskemu uvodu, ki osvetljuje -dogodke od konca 19. stoletja dalje in se zaključi s prihodom mednarodne razmejitvene komisije, ki je pregledala ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 333 Istro, Goriško, in Trst z okolico spomladi 1946, sledijo kratka poglavja, ki govore o; različni problematiki tega področja. 2e na začetku se dotakne avtor vprašanja agrarne reforme,.navaja,razne odloke, ukrepe in opiše svoje vtise ob prihodu v Ko­ per. 9. februarja 1947, ko se je izvedba agrarne reforme zaključila z veliko javno manifestacijo. Agrarni reformi so sledili popravki ' raznih manjših, pa tudi večjih napak, kar .se je vleklo skozi vse leto 1947 in'sprožilo tudi mnoga nezadovoljstva. To občutljivo akcijo je'skušal avtor čimbolj nepristransko obdelati s pomočjo virov, omenja-pa. tudi razpravo iz knjige Storia di un Esodo, kjer je zgodovinarka Gianna Nassisi obširno pisala o agrarni reformi v 'Istr i . Avtor se z enostranskim pristopom italijanske zgodovinarke, kot poudarja,, ne strinja. Zal pa koncept Beltramove knjige, ki je zasnovana tako, da jo sestavljajo kratka poglavja (vseh je 73), ne dopušča, da bi o tako važni temi, kot je bila agrarna- reforma po Vojni, lahko kompjeksneje spre­ govoril in dopolnil Nassisijevo. Večji del knjige opisuje prav leto 1947, ki je bilo, kot pravi Beltram, najtežje v, povojni dobi. Napake pri demontaži in odvažanju strojev, ki jih avtor pojasnjuje med drugim tudi kot reakcijo na dogodke v Puli; primanjkovanje finančnih sredstev,: gradbenega materiala, kreditov, brezposelnost, nezadostna, preskrba, "nasprotja med.zaledjem inrjmesti, -med slovenskim oziroma hrvaškim in italijanskim prebivalstvom, vse to je'spravljalo ljudi, ki so bili na odgo­ vornih ^ upravnih; gospodarskih ,in-, organizacijskih i položajih pri istrskem okrožju, velikokrat v brezizhoden položaj. Beltram'je osvetlil tudi vlogo KP STO, Slovansko- italijangke antifašistične. unije, Vojaške uprave, KLO, Narodne,zaščite, Narodne mi­ lice,, prosvete in šolstva, preseljevanje, istrskega prebivalstva leta 1947 in 1954. Od­ krito] je opozoril na,težave, ki so-spremljale uvajanje nove oblasti v istrskem okrož- ju, . in skušal tudi razložiti;- zakaj je do njih prišlo. V velikem zagonu uvajanja novega.je .marsikdaj prišlo do napačnih razumevanj tudi s strani republiških, in zveznih organov, .kajti specifični razvoj v istrskem okrožju je-zahteval včasih dru­ gačne ukrepe in direktive kot v ostali Sloveniji, j >•'-. . -- . . ' *r, • Nekoliko obširneje se. je'lotil avtor resolucije Informbiroja in obsodil predvsem Viđali ja . in njegovo _vlogo pri razcepitvi. partije. Posledice tega spora niso prizadele le KP, ampak .tudi druge množične organizacije, saj taka povezanost med slovenskim in italijanskim, prebivalstvom-po vojni ni bila več dosežena. V težnji, da se okrožje osamosvoji in reši navezanosti na. Trst, je bilo v naslednjih'letih načrtovanih in tudi izpeljanih veliko investicij ob pomoči in kreditih' iz Jugoslavije,-,kar,naj bi nena­ zadnje vsaj malo omililo nenaklonjeno propagando, ki se je, stalno širila iz Trsta. Leta, ki so sledila od 1949do1Fl952,,so prinesla zamenjavo jugolire v dinar, volitve v Trstu in nato v istrskem okrožju, vse*to pa so spremljali spori z raznimi tržaškimi strankami'/Posebno pozornost je avtor tudi v teh letih posvetil partiji, njeni politiki in propagandi-i do cone B' STO. Razvoj dogodkov v coni B je maja 1952 pripeljal do ukinitve istrskega okrožja. Ustanovljena sta bila OLO Koper in OLO Buje, do pod­ pisa-Londonskega sporazuma pa je preteklo še 28 mesecev diplomatskih in političnih zapletov, ki-jim.je Beltram posvetil zadnja poglavja-knjige. •Pomlad' v Istri je gotovo pomembna za spoznavanje življenja v istrskem okrožju v prvih povojnih letih, saj se jè v tem obdobju.oblikovala nova družbena, politična, nacionalna in socialna podoba področja. Zelja in,namen avtorja sta bila predvsem, da obeleži trdno, odločnost in boj prebivalstva 'za to, da se staro ne povrne, da • se pretrga hegemonija premožnejšega italijanskega prebivalstva, za1 nove oblike živ­ ljenja. Italijansko zgodovinopisje je poleg boja za meje podrobneje obdelalo že več različnih 'tem. Beltramovo knjigo lahko opredelimo kot odgovor in dopolnilo takim delom. V odkritem pripovedovanju, ki ne skriva napak in krivic, storjenih prebi­ valstvu in aktivistom, pa je zaznati obžalovanje, da ni bilo vedno v moči vodilnih ljudi.v okrožju, da bi jih preprečili. " '* 'Knjigi ' jè dodano'tudi bogato fotografsko gradivo. M e t k a G o m b a č •jL>. ;<: l ^ i ï - -Л : . '. \ i ' • ... . ..'... • i. . t. ' . " • E r i c h W e r n e r : Slovenci v Porurju, Ljubljana 1985. 200 strani. Slovensko javnost že-od nastanka našega izseljenstva muči vprašanje, koliko Slovencev se je izselilo, kam so se naselili, kaj se z njimi dogaja v novi domovini in kaj so4am dosegli. Individualne oziroma rodbinske zveze z našimi, do zadnje vojne skoraj "izključno ekonomskimi emigranti, so bile močne zlasti dotlej, dokler so obsta­ jale močne sorodstvene < vezi. in dokler, so naši ljudje potrebovali materialno in fi­ nančno pomoč. Poslej mnoge zanimajo le še na ta ali drugi način znameniti rojaki. Strokovno'zanimanje za izšeljenstvo je nekaj zadnjih let znova v porastu, k čemer je po svoje prispevala tudi.skrb za.naše delavce, ki so na »začasnem delu v tujini«. 384 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 -1987 . 2 Klasičnemu zanimanju za pripadnike' naroda, ki žive izven etničnega ozemlja, pa se pridružuje še poseben »znanstven« interes za naše izseljence, ki pa ga zanimajo le tisti emigranti, ki imajo pozitiven odnos do naše družbene stvarnosti. Zato ni čudno, da je še vedno temeljno delo o naših izseljencih v Ameriki knjiga J. M. Trunka, ki je izšla davnega 1912. leta v Celovcu. Kadar Slovenci govorimo o izseljencih, mislimo običajno »dolarske«. Na tiste v Kanadi, Južni Ameriki, Avstraliji (močna ženska kolonija je bila včasih tudi v Alek- sandriji), radi pozabljamo, za evropske (in sem spadajo tudi Slovenci v Porurju), mnogi niso niti slišali. Zato je prevod in objava disertacije Ericha Wernerja, od njene obrambe je preteklo že skoraj 30 let, za kar je poskrbela /Izseljenska matica, izvrstna poteza v več pogledih: vsebinskem, metodološkem, kot opozorilo vsem tistim, ki bi radi izseljence obravnavali izključno v literarnem smislu, kot subjekte ali objekte literarnega ustvarjanja. Na rensko-rursko področje naj bi se, pretežno do prve svetovne vojne, izselilo od 40.000—70.000 naših ljudi. Prvi naj bi se naselili tja 1878. leta, glavnina pa v ob­ dobjih 1885—1890 in 1900—1906. Prevladovali so kmetje, velik je bil tudi delež rudar­ jev. Avtor se vprašanj njihove naselitve, njihovega tamkajšnjega dela in življenja nasploh loteva s sociološkimi metodami. Zato je vsebina zelo brezosebna, za nekatere mogoče na nekaterih mestih celo suhoparna, po treznem premisleku pa pretresljiva. Avtorja ne zanimajo izseljenci kot posamezniki, ' ampak kot socialna in nacionalna kategorija na področju, ki so ga naselili. Do rezultatov, s katerimi nas seznanja, je prišel na podlagi vzorca 150 anketiranih oseb; uporabljeni so tudi nekateri' viri in literatura, tudi slovenska, pogosto se zateka k primerjavam z izseljenci drugih na­ rodov, zlasti s Poljaki, ki jih je bilo tam največ. Kot vzrok za izseljevanje Slovencev navaja krizo v železarstvu, viške delovne sile, socialne in politične probleme našega delavstva doma. Skoraj 90 % tistih, ki so odšli v Porurje, je našlo delo v rudnikih, mnogi so prišli tja že z določenimi izkušnjami. Avtorja še posebej zanima njihovo vključevanje v delo ter v novo okolje, zanimajo ga odnosi znotraj izseljencev kot tudi do tamkajšnjega domačega prebivalstva. Zaradi razmeroma visoke kulture in znanja jezika so se dokaj hitro integrirali z domačini in mnogi potomci v prvem ali drugem kolenu so utonili v nemški večini. V zvezi z njihovim političnim življenjem ugotavlja avtor, da so bili v nasprotju s Poljaki dokaj apolitični, njihova društva so bila v prvi vrsti kulturna, in narodna. Omenili smo že, da je Erich Werner delal po socioloških metodah, empiričnih seveda. Zato so mnoge njegove trditve bogato dokumentirane. Seveda je treba pri­ znati, da bi vključitev načina dela, kot ga imajo zgodovinarji in etnologi, dèlu zelo koristila, čeprav bistveno novih spoznanj verjetno ne bi bilo. Zato lahko Wernerjevo delo štejemo, kljub razmeroma skromnemu obsegu, v vrsto temeljnih ' del o našem izseljenstvu. Na koncu naj bo dovoljeno zapisati še'občutke ob branju knjige. Izse- ljenstvo je žalostno poglavje naše zgodovine, toda to vemo, ko knjigo začnemo brati. V času, ko del neslovenskega časopisja kar tekmuje v odkrivanju negativnih lastnosti Slovencev in pripisuje posameznikom ali celoti grehe, kUso jih storili drugi, ko se žal v to kolono uvrščajo tudi nekateri zgodovinarji, je branje Wernerjeve knjige pravi balzam. Prav zato tudi ne bom omenjal nekaterih napak, ki bi jih le veljalo popra­ viti. Te namreč niso take iti niti jih ni prvi zakrivil, da bi kazile nadvse prijetno hvalnico tistemu, kar nas je in kar nas bo obdržalo. S t a n e G r a n d a M. S m i l j a n a K o d r i č - B . N a t a l i j a P a l a c , Šolske sestre svetega Fran­ čiška Kristusa Kralja. Zgodovina-poslanstvo-življenje. Ljubljana : Teološka fakulteta, 1986. 255 strani. (Redovništvo na Slovenskem; 2) Inštitut za zgodovino Cerkve pri ljubljanski Teološki fakulteti je poleg svoje osnovne publikacije Acta Ecclesiastica Sloveniae leta 1984 začel izdajati še drugo serijo publikacij: Redovništvo na Slovenskem. Kot druga knjiga v tej seriji je izšel pregled zgodovine kongregacije šolskih sester, ki so delovale najprej na slovenskem etničnem ozemlju, nato pa so svojo dejavnost razširile še na jugoslovansko ozemlje ter med naše izseljence v Egiptu, Severni in Južni Ameriki. Publikacija ni samo pomemben vir za slovensko cerkveno zgodovino, pač pa presega njene okvire in vsebuje tudi dragocene podatke za proučevanje naše no­ vejše, predvsem šolske zgodovine in za zgodovino našega izseljeništva. Avtorici sta svoj pregled življenja in dela razdelili na smiselna poglavja, najprej predstavili na­ stanek svojega reda, ki je v absolutnem merilu še precej mlad, saj je papež Gre­ gor XVI. statute redovne skupnosti, katere prva hiša je nastala v Gradcu, potrdil leta 1842. Redovna skupnost šolskih sester se je razvila iz skupine učiteljic, ki so ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 2 385 pod vodstvom sester Amalije in Antonije Lempel v Gradcu vodile zasebno dekliško šolo, bile pa so tudi članice svetnega III. reda sv. Frančiška, tako da so svojo re­ dovno skupnost osnovale na frančiškanskih redovnih osnovah. Njihovo temeljno delovanje je bilo izobraževanje ženske mladine, predvsem zapuščenih in sirot, za­ nemarjale pa niso tudi duhovnega in karitativnega delovanja, ki je pri nas po letu 1945 in po novem razvoju na šolskem področju v delovanju šolskih sester sploh po­ stalo daleč prevladujoče. Za delovanje šolskih sester na slovenskem ozemlju je bilo odločilno prizade­ vanje mariborskega škofa Maksimilijana Stepišnika, ki je dosegel, da so leta 1864 v Mariboru ustanovili podružnico matične graške kongregacije šolskih sester. Ta se je že leta 1869 osamosvojila in začela zavzeto delovati tudi na narodnostno mešanih področjih Primorske in Koroške, pri čemer si je že od vsega začetka,prizadevala za uvajanje slovenskega jezika v svoje šolske ustanove in to v obdobju, ko to še zdaleč ni bilo nekaj povsem umevnega, in to v največji meri prav v mejnih, narodnostno mešanih slovenskih pokrajinah. Omeniti velja tudi sodelovanje mariborske kongregacije šolskih sester z narod- noobrambno Družbo sv. Cirila in Metoda. To je bilo razvito zlasti za časa predsed- nikovanja Toma Zupana. Šolske sestre so tako prevzele pouk v šolskih ustanovah Družbe (v celoti ali delno), v otroških vrtcih CMD v Celju leta 1886, ki je bil sploh prva tovrstna ustanova Družbe (v pričujoči knjigi vloga CMD pri otroškem vrtcu v Celju ni omenjena), v Mariboru ter v osnovnih šolah Družbe v Trstu, Št. Rupertu pri Velikovcu in Muti, medtem ko je Družba podpirala njihovo slovensko zasebno osnovno šolo v Mariboru. Prav prisotnost šolskih sester kot učiteljic v ustanovah Družbe je bila eden od kamnov spotike družbinega liberalnega krila, ki je vodstvu očitalo, da s pretežno »liberalnim« denarjem Družbe vzdržuje redovnice, ki naj bi »stvari« ne koristile toliko kot svetni učitelji. Zaradi takih navzkrižij so šolske sestre zapustile Družbine šole v Trstu in na Muti. 2e v avstro-ogrskem obdobju so šolske sestre iz mariborskega centra odprle svoje postojanke v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, v Egiptu ter v Ameriki, po­ dobno pa je bilo njihovo delovanje v času po prvi svetovni vojni, ko so spremenjene razmere z novimi državnimi tvorbami povzročile tudi novo upravno organizacijo. Šolske sestre so okrepile svojo dejavnost na ozemlju stare Jugoslavije, postavile mrežo svojih postojank med jugoslovanskimi izseljenci ter med domačini, zlasti Indijanci v Južni Ameriki s šolami in karitativnimi ustanovami za sirote, ostarele in podobno. Cas druge svetovne vojne in obdobje po letu 1945 sta pomenila pomembno pre­ lomnico v delovanju šolskih sester pri nas. Nacistični okupatorji so sestre pregnali iz Štajerske, tudi iz njihove matične hiše v Mariboru, tako da so ob podpori naj­ višjih cerkvenih oblasti sedež kongregacije premestile v Rim. Po vojni so v duhu nove šolske zakonodaje izgubile svoje šole na jugoslovanskem ozemlju in se zdaj posvečajo strežbi bolnikov ter ostarelih, vodenju gospodinjstev po samostanih in župniščih ter katehetskemu delu, medtem'ko na šolskem področju še vedno delujejo zlasti v Severni in Južni Ameriki. Avtorici M. Kodrič in B. Palac sta svoje delo napisali na podlagi skrbnih raz­ iskav arhivskega gradiva,'lastnega in tistega v za to pristojnih ustanovah, ter obsto­ ječe literature. Svojo knjigo sta razdelili na dva osnovna dela — prikaz temeljnih črt razvoja kongregacije po posameznih zgodovinskih obdobjih od začetkov dela sester v Mariboru do našega časa, s predstavitvijo vseh oblik njihovega delovanja in • oblikovanja ter razčlenjen prikaz njihovega vzgojnega in izobraževalnega dela, razvoja šolstva po provincah, karitativno-socialnega ter znanstveno-socialnega delo­ vanja, vsako poglavje po posameznih provincah in postojankah. Opisan je razvoj velikega števila postojank, prikazanih s tabelami in fotografijami ter podatki. Pri tem nekoliko moti občasno podvajanje podatkov o določeni postojanki v prvem in drugem delu knjige, prav tako pa bi bilo ob taki množici krajev zelo dobrodošlo krajevno kazalo, ki bi zelo izboljšalo preglednost dela. Zbrane podatke dopolnjuje dodatek, v katerem so objavljene nekatere za zgodovinski razvoj mariborske kon­ gregacije šolskih sester temeljne listine. Ob drugem zvezku Redovništva na Slovenskem, ki ni samo dragocen prispevek k slovenski cerkveni zgodovini, pač pa prav tako, kot že rečeno, koristna obogatitev našega znanja s področja šolske zgodovine in zgodovine našega izseljeništva ter še kakih drugih zgodovinskih področij, si pač želimo še novih, podobnih zgodovinskih pregledov. Izdajateljem obeh serij publikacij pa bi zaželeli, da čimprej premagajo temne oblake finančne narave, ki resno grozijo njuni bodočnosti. Prekinitev izha­ janja revij Acta Ecclesiastica Sloveniae ter Redovništvo na Slovenskem bi namreč ne osiromašila zgolj slovenske cerkvene zgodovine, pač pa našo celotno zgodovinsko vedo. A n d r e j V o v k o 386 ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 .'1987 • 2 S a n d i S i t a r , i Letalstvo in Slovenci. Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna' Ljubljana : Založba Borec, 1985. 445 strani. •,'. ' .', ; . ; . ' . - ' H e r m a n P o t o č n i k , Problem vožnje po vesolju. Ljubljana ':.Slovenska Ma­ tica, 1986. 245 strani. , „ . • • » , - . ' • : • " ;.i . . • Obe v naslovu omenjeni knjigi imata nekaj skupnih imenovalcev,- ki,opraviču­ jejo njun skupni prikaz. Predvsem obe posegata na še vedno precej neraziskano področje zgodovine slovenske znanstvene misli in tehničnih dosežkov, in.to na tako »konjunkturnih« področjih kot sta letalstvo in raketarstvo, povezuje pa ju tudi ime raziskovalca Sandija Sitarja, ki že vrsto let uspešno, orje ledino na tem področju. Sitar, ki ga poznamo po vrsti predstavitev vidnih slovenskih znanstvenikov (ome­ nimo le njegove življenjepise matematika- in topničarja Jurija Vege);.*је> avtor prve knjige ter urednik in pisec spremne besede druge. V svojem delu o pionirskem obdobju letalstva med Slovenci, ki je prva knjiga iz serije štirih, posvečenih razvoju te dejavnosti pri nas, posega avtor daleč~vvnašo zgodovino ter s primeri raznih upodobitev na umetnostnih" spomenikih pri .nas prav od situi dalje prikazuje davno, človekovo željo, da bi poletel kot ptica.'Seveda ne more mimo dejavnosti našega polihistorja Valvasorja, ki je med drugim v leta 1680 natisnjenih Ovidovih- Metamorf ozah objavil tudi grafični list z. upodobitvijo Ikaro- vega padca. Po tem obdobju pravljic in .ljudskih ter umetniških, literarnih -in po­ dobnih upodobitev nas privede avtor do prvih balonov,'ob čemer naglasi,> dâ je bil prvi Slovenec,, ki se je z njimi srečal in jih znanstveno opisal,'-prav Jurij Vega; Medtem ko sta imeni naših »bratov Wright«, Edvarda in Jožeta Rusjana znani naši sirsi javnosti;, še posebej po lanskem proslavljanju stoletnice Edvardovega rojstva in tudi po zaslugi objavljenih del Sandija Sitarja, pa bi skoraj stavil, da je pred izidom Letalstva in Slovencev kaj malo ljudi vedelo za našega'prvega letalca z ba­ lonom zdravnika dr. Gregorja Kraškovica, ki je z;hjim'prvič poletel vsaj leta 1811. Podobno ni posebno znano, da-je v času, ko je let z balonom veljal za. sejemsko atrakcijo in so bili prvi balonarji zelo blizu akrobatom in podobnim artistom, ute­ meljitelj moderne kemijske znanosti pri nas 'dr . Maks Samec.v obdobju pred prvo svetovno vojno med letom z • balonom sistematično opravljal znanstvene meritve. Nas znani izumitelj baron Anton Codelli'si je v istem obdobju zamišljal še danes hudo znanstveno fantastično zasnovo leteče zračne ladje '— balona »zračnega dre- dnota« z nosilnostjo 2.000 ton, dolgega kilometer, ter je svoja razmišljanja o njem uîf u- Z z n a e i l n o t e r š e danes zelo sodobno trditvijo," da bodo 'v novem velikem obdobju uspevali le tisti narodi, »ki ne bodo spregledali znamenj tega prihajajočega casa« ter z vprašanjem, zakaj »ne bi bili med njimi enkrat tudi mi!« Podobno kot pri balonarjih nato tudi pri brezmotornih, motornih letalcih in modelarjih Sitar odkriva danes že povsem pozabljene in neznane pionirje. Do pred­ stavitve nekaterih izmed njih se je moral prebiti zgolj z ustnimi' viri. Tako. je med drugim predstavil tudi kar dedalovski let kovačev in kbtlärjev Bavčarjev iz*:žaselk'a Cohi v Lokavcu pri Ajdovščini, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja'zgradili stroj, »ki se je sicer tresel, ni pa se dvignil od tal«, kot se je 'tega spominjala živa priča tega dogodka. Med našimi letalskimi pionirji inženirju Valentinu Živicu poleg izumiteljskega ni manjkalo tudi poslovnega düha; saj je za izdelavo svoje zamisli letalne naprave na osnovi helikopterja konec leta 1909 ali v začetku leta 1910 usta­ novil edinstveno delniško družbo — konzorcij zâ izdelovanje in izkoriščanje »od gosp. imženirja Valentina Zivic izumljenega letalskega stroja (aëroptèrja)« s sede- žem v Trstu. Svojo zamisel je skušal popularizirati v člankih, vendar* pa zanjo med »pametnimi ljudmi« ni našel dovolj podpore. ' - ' ••,-•••. , _Fi i r • Preveč imen je v Sitarjevi knjigi, da bi jih" vse navedli na tem mestu. Delovanje pionirjev slovenskega letalstva bo vsak, ki gà ta vprašanja" pritegujejo, pač proučil sam. Poleg obeh Rusjanov, Stanka Bloudka,'helikopterskega izumitelja dr. Ivana Slo-' karja omenimo vsaj še bodočega inženirja Otmàrja Kaneta iz Ormoža,'ki je že kot sedemnajstletnik izdelal brezmotorna letala in leta 1909, nekaj mesecev pred prvim Rusjanovim letom, z njimi tudi letel, in tako po zdaj znanih podatkih začel obdobje letenja na slovenskem ozemlju, letalske konstruktorje iz obdobja, krga^ Sitar ozna­ čuje kot »zrelo pionirsko obdobje«, Julija Nardina, Oskarja pl. Rziha, Vilka Peter- nelja, izumitelja padal Antona Ois'tra, piloté Ivana Vidmarja,1 'Jožeta Zablatnika' Alojza Stiploška. . . ' ' ' * * x> •' ' : <•• • ' Novo razvojno stopnjo v svetu in tudi pri"nâs je letalstvo doživelo v'klavnici prve svetovne vojne, ko je po začetnem obdobju nekakšnega anahronističnega vi­ teštva zrastlo v drugim rodovom vojske povsem enakovredno morilno mašinerijo. Za ta del avtor sicer pravi, da je nastal po sili razmer nekoliko v naglici, vendar pa nam podaja natančen pregled delovanja slovenskih zračnih bojevnikov v avstro- ogrskem letalstvu. Avtor in nekateri drugi raziskovalci tega obdobja so imeli srečo, ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 . 1987 . 2 387 da šo nekateri soudeleženci v tem zračnem vojskovanju še vedno živi in da so uspeli od njih' v zadnjem trenutku izvedeti nekatere koristne podatke, ki so dopolnili druge vire. Naj mi bo dovoljeno, da tu tudi sam »pristavim svoj piskerček« in po pogovoru s še živečim »najznamenitejšim slovenskim letalskim izvidnikom« (oznaka Sandija Sitarja), àvstro-ogrskirh' poročnikom ter kasnejšim jezuitom (in našim dolgoletnim družinskim " prijateljem) Venčeslavom Vrtovcem, dopolnim podatek iz podnapisa k spodnji fotografiji na strani 297 ter predstavim »neidentificiranega vojnega tova­ riša« na sliki kot Vrtovčevega strica, učitelja Alojza Črnigoja, med drugim kasnej­ šega šolskega upravitelja v Storah'pri Celju. Sitarjevo knjigo dopolnjujejo časovni pregled vzporedno predstavljenih razvoj­ nih stopenj letalstva v svetovnem ter slovenskem merilu, abecedno urejene kratke biografije slovenskih letalskih pionirjev ter nekaterih njihovih sodobnikov drugih narodnosti, povzetka knjige v-srbohrvaščini in angleščini ter imensko kazalo. Iz'opomb k posameznim poglavjem in k biografijam lahko ugotovimo, kaj vse je moral i avtor proučiti, da je pripravil svoj temeljiti in dragoceni prikaz začetnega obdobja slovenskega letalstva, ki-ga lahko brez » sramu primerjamo s podobnimi koraki veliko večjih, bogatejših in neodvisnih narodov ter držav. Najboljši dokaz, kako kvalitetna je knjiga in kako srno jo potrebovali, je poleg Kajuhove nagrade prav dejstvo,' da' je' že" takorekoč pošla. • •••-•,,• Kot "so nam tuja mnoga imena, ki jih srečamo V Sitarjevi knjigi, tako nam ne zveni posebno znano ime inženirja Hermana Potočnika. Toliko bolj pa je bilo znano slavnemu 'raketnenmr strokovnjaku Wernherju Von Braunu, ki je leta 1966 v: astro- nay tski enciklopedija zanj napisal, da »sodi nedvomno med vesoljske pionirje, ki so prispevali k uresničenju vesoljskega'programa levji delež«, o njegovi knjigi Problem vožnje po vesolju pa, da je' bila učbenik njemu ter drugim graditeljem vesoljskih vozil. ; ' . . . . . . Omenjeno temeljno Potočnikovo delo je izšlo leta 1929 v nemščini z naslovom Das Problem der Befahrung des Weltraums v Berlinu,'in to' v. letu avtorjeve smrti. Potočnik, ki je bil po očetu Slovenec iz okolice Slovenj Gradca, po materini strani pa češkega rodu, je služboval kot oficir v avstro-ogrski vojski, se boril med drugim na soški fronti, diplomiral kot upokojen stotnik leta 1925 na Dunaju na Tehniški visoki šoli za elektrotehniko in strojništvo ter leta 1929 umrl za jetiko, star 37 let. Ta naš »pobegli« rojak je v za astronavtiko še daljnem letu 1929 načrtoval stvari, ki jih še danes nismo uresničili, npr., velike vesoljske postaje z 'umetno tež­ nostjo, in zamisli, ki so danes že povsem vsakdanji del našega življenja, kot so to geostacionarni komunikacijski sateliti. Naravnost osupljiva je njegova zamisel ve­ soljskega raketoplana, ki vzleta kot raketa in se spušča na zemljo kot letalo, zamisel torej, ki so jo uresničili Američani v svojem »vesoljskem čolničku« (kljub tragi­ čnemu koncu Challengerja je ta sistem trenutno edini delujoči druge generacije vesoljskih plovil in kot tak kvalitetno krepak korak naprej od sicer preizkušenih in nekoliko zanesljivejših,»raket za.enkratno uporabo«). Nedvomno, gre vse. priznanje Slovenski Matici, da je oskrbela prevod dela, ki ga je Potočnik objavil pod psevdonimom Hermann Noordung, upokojeni stotnik in diplomirani inženir. Delo je prevedel Peter Srakar, spremno besedo z izčrpnim prikazom Potočnikovega življenja in dela pa je .oskrbel eden njegovih naših najbolj­ ših poznavalcev, že večkrat omenjeni Sandi Sitar. Sitar se,ni.zadovoljil samo s-tem, pač pa je ob njem predstavil še nekatere.naše pionirje na področju raketne in ve­ soljske tehnike, med njimi prijatelja bratov Rusjanov, pirotehnika Ferdinanda Ma- kuca, ki je svoje raziskave raketnega pogona pred prvo svetovno vojno plačal z živ­ ljenjem, ter,tako. dopolnil svoj prikaz naših,pionirjev letalstva iz zgoraj omenjene knjige. ' • . , , ' • ' ' . " Ob življenjski poti Hermana Potočnika si človek kliče v spomin vse tiste pri­ padnike našega naroda, ki so si iskali ali pa si še vedno iščejo pot v tujino in tam dosegajo svoj znanstveni vrh. V preteklosti so pri nas .na take ljudi gledali pogosto z nezaupanjem in, jim često odrekali priznanje za njihove dosežke. Morda je tudi to razlog, da smo, vsaj kar se širše javnosti tiče, po skoraj petdesetih letih ponovno odkrili Hermana Potočnika. . , -i, .- W-- i ' A n d r e j , V o v k o Argo. Informativno glasilo za muzejsko dejavnost. Narodni muzej v Ljubljani; Društvo muzealcev Slovenije; Skupnost muzejev Slovenije' : Ljubljana, I (1962) — XXV (1986). Petindvajsetletnica izhajanja muzejskega glasila^Argo je vsekakor obletnica, ki zasluži omembo. Hkrati nam petindvajset izdanih številk omogoča vpogled v proble­ matiko, s katero se glasilo ukvarja, in oceno prehojene poti. Naslov Argo se navezuje 388 .ZGODOVINSKI ČASOPIS « . 1987 . 2 na časopis, ki ga je ob tedanjem Deželnem muzeju v Ljubljani izdajal Alfonz Müll­ ner na prehodu iz 19. v 20. stoletje (Argo, Zeitschrift für krainische Landeskunde I 1892 — X 1903) in je imel strokoven pa tudi informativen značaj. Novi Argo s pod­ naslovom Informativno glasilo za arheologijo, zgodovino umetnosti in muzeologijo, ki ga je Narodni muzej začel kot svoje glasilo izdajati leta 1962, je obsegal področja strok, ki so bile v muzeju zastopane. Objavljeno gradivo je bilo v letih 1962 do 1967 razdeljeno v tri sektorje. V Knjižni'polici so bila zbrana poročila o inozemski lite­ raturi s področij, ki jih glasilo zajema. V Bibliografiji je bila objavljena kar se po­ polna in v nekem smislu »uradna« bibliografija jugoslovanskega strokovnega tiska s povzetki-vtujih jezikih. V rubriki Razgledi in vesti so avtorji obveščali o domačih m tujih kongresih, simpozijih in sestankih, o življenju strokovnih društev, o raznih novih muzejskih načrtih in realizacijah, o delu na terenu in o problematiki, ki je s tem v zvezi. Med prispevki bi posebej opozorila na razpravo Branka Reispa, Oris zgodovinskega pomena in razvoja in pomena knjižnice Narodnega muzeja v Ljub­ ljani (Argo III, št. 1, 1964) in na oris stanja in načrtov Mestnega muzeja Piran, Mu­ zeja Kamnik, Dolenjskega muzeja v-Novem mestu in Posavskega muzeja v Brežicah (III, št. I, 1964). ' V letu 1968 je dr. Jože Kastelic, takratni ravnatelj Narodnega muzeja' in glavni urednik Arga v uvodni besedi pojasnil odločitev o spremenjeni obliki Arga. Zapisal je, da je Narodni muzej v dolgem času svojega razvoja, od ustanovnega sklepa de­ želnih stanov leta 1821, redno podajal letna poročila, tiskal pa jih je le' malokdaj. »Kakor je obstajal nedorečen problem slovenskega nacionalnega muzeja vse do danes, tako so-ostajale nekatere važne naloge v rednem življenju odprte in med njimi redno letno poročilo, podano vsej slovenski javnosti, ni med zadnjimi.« (VII, št. 1, str. 5). Zato se je uredništvo odločilo, da prvič po letu 1927, ko je dr. Josip Mal objavil letno poročilo Narodnega muzeja (Josip Mal, Muzejska kronika, Glasnik mu­ zejskega društva za Slovenijo, 7/8, 1926/1927, str. 20—30), objavi svoje poslovno poročilo. Tako je Argo objavil letna poročila Narodnega muzeja za leta 1967, 1968 in 1969, ki jih je redigiral Branko Reisp. V poročilih je zajeto poslovno poročilo, popu­ larizacija muzeja, publikacije, notranje strokovno delo, znanstveno-raziskovalno in publicistično delo, kulturno-prosvetno delo arheološkega, kulturnozgodovinskega in numizmatičnega oddelka, oddelka za kónzervacijo in knjižnice. V letu 1970 (mesto odgovornega urednika je prevzel novi ravnatelj Narodnega muzeja dr. Peter Petru) je Argo začel posebno pozornost posvečati poročilom in oce­ nam razstav v slovenskih muzejih. V tem letu je Narodni muzej odprl svoje novo razstavišče Arkade in s tem pridobil možnost, da na svojih razstavah pokaže gradivo iz depojev in posreduje slovenski javnosti čimveč gostujočih razstav slovenskih in jugoslovanskih1 muzejev in razstav evropskega kulturnega izročila. V letu 1971 je bila ob stopetdesetletnici Narodnega muzeja (1821—1971) posebna številka — »zlati Argo« (X, št. 1, 1971) posvečena Narodnemu muzeju. Dr. Peter Pe­ tru je v prispevku Misli ob stopetdesetletnici Narodnega muzeja orisal predzgodovino nastanka muzeja, opozoril na nekatere starejše zbirke, ustanovitev domovinskega muzeja za Kranjsko in' ovrednotil njegovo delovanje v teku 150 let. Ob tem je ooo-' zoril, da je še vedno neuresničena zamisel o stalni muzejski razstavi zgodovine slo­ venskega naroda in njegovega etničnega ozemlja. Sodelavci Narodnega muzeja so v svojih prispevkih predstavili delovanje posameznih oddelkov: dr. Stane Gabrovec, Stopefdeset let arheologije v Narodnem muzeju; Branko Reisp, Stopetdeset let knjiž­ nice Narodnega muzeja v Ljubljani; Hanka Stular, Iz dejavnosti kulturnozgodovin­ skega oddelka; Nada Sedlar, Kratek oris konservatorske. službe v Narodnem mu­ zeju; Grozdana Kozak, Občasne razstave v Narodnem muzeju po letu 1945. Slav­ nostno številko Arga je zaokrožil izbor fotografij dragocenosti iz zbirk Narodnega muzeja. • Z desetim letnikom, z letom 1971, je postal Argo hkrati tudi glasilo leta 1970 ustanovljene Skupnosti muzejev Slovenije oziroma glasilo vseh slovenskih muzejev. V letu 1971 je izšla tematska številka, posvečena delovanju Prirodoslovnega muzeja Slovenije v letih 1821—1971. V naslednjih številkah se je ustalil koncept revije z ru­ brikami: razprave in razstave, knjižna polica, Valvasorjeve nagrade (podeljujejo se kot posebna priznanja za dosežke v muzejstvu), srečanja, z željo, da bi vsi pomemb­ nejši dogodki v slovenskih muzejih našli mesto na straneh Arga. Med razpravami naj omenim pregledne članke: dr. Sergej Vrišer, 70 let mariborskega muzejstva in Studij muzeologije in konservatorstva na ljubljanski univerzi (XII, št. 3—4 . 1972) Vesna Bučič, Društva muzealcev Slovenije od leta 1839 do 1977 (XV—XVI—XVIl! 1976, 1977, 1978). V isti številki sta objavljena tudi članka: Miroslav Pahor, Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu (Spomini, dokumenti, razvojna koncepcija) in Vlasta Koren, Zbirke Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti in njihov razvoj. Leta 1981 je Društvo muzealcev Slovenije priredilo v Brežicah okroglo mizo posvečeno razpravi s tematiko Muzeji v sodobni družbi, z željo, da bi preverili me- ZGODOVINSKI ČASOPIS 4Г.*Ш7 . 2 389 todološka izhodišča muzealstva pri' zasnovi moderne predstavitve kulturne dediščine. Referati s posvetovanja so objavljeni v Argu XVIII—XIX (1979—1980) in XX—XXI (1981—1982). Referate številnih predavateljev, ki so s svojim strokovnim deležem prispevali k uspešnosti srečanja, lahko strnemo v ugotovitev, da bo moralo slovensko muzealstvo čimprej rešiti vrsto problemov. Med temi obvezami je v prvi vrsti splet vprašanj, povezanih z nalogami, ki jih muzejem nalaga novi Zakon o varstvu na­ ravne in kulturne dediščine iz leta 1981, reševanje odnosa in povezave med šolami in muzeji. Vse to pa bo mogoče rešiti le s poglobljenim znanstvenim in strokovnim delom na področju strok, ki so v muzejih zastopane, in ob upoštevanju zahtev so­ dobne muzeologije. Posebej je bilo poudarjeno, da prihodnost pripada tipu zgodo­ vinskega muzeja, osvetlitvi zgodovine v vsej njeni razvejanosti in celovitosti in da je zato- treba omogočiti Narodnemu muzeju, da v doglednem času postavi stalno raz­ stavo slovenske zgodovine. Ob stoletnici celjskega Pokrajinskega muzeja je v Argu (XX—XXI, 1981—1982) izšla vrsta prispevkov o delu celjskega muzeja in njegovih zbirkah, ki so jih napisali Vera Kolšek, Peter Petru, Marjan Slabe, Cene Avguštin, Vladimir Šlibar. • O novem Zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine so slovenski muzejski delavci razpravljali na strokovnem posvetovanju v Celju (12.—14. 10. 1982). Referati, ki so jih za posvetovanje pripravili dr. Sergej Vrišer (Novi zakon in strokovne, znan­ stvene in spomeniškovarstvene naloge muzejev), Matija Murko (Nekaj odprtih vpra­ šanj muzejske mreže v Sloveniji) in Stane Mrvič (Problem kategorizacije muzejev v SR Sloveniji), so opozorili na vrsto novosti, ki jih je novi zakon vnesel v delo muzejev. Sliko o razmerah, v katerih delujejo slovenski muzeji, si lahko ustvarimo iz podatkov o muzejskih prostorih, številu in vrsti muzejskih predmetov, dokumentar­ nega gradiva, zasedenosti delovnih mest, ki jih' je na podlagi ankete zbrala in ure­ dila posebna komisija. Članek z naslovom Stanje slovenskih muzejev je napisal dr. Peter Petru (XX—XXI, 1981—1982). Leta 1983 je ravnatelj Narodnega muzeja, doktor arheoloških znanosti Peter Petru, ki je velik del svojega dela, polnega resnične zavzetosti in ljubezni do stroke, posvetil slovenskemu muzejstvu, nenadoma umrl. Uvodni del Arga (XXII 1983) je posvečen slovesu od njega. Ob sedemdesetletnici delovanja Pokrajinskega muzeja v Kopru je Salvator Žitko orisal njegov nastanek in razvoj v omenjenem obdobju (XXII, 1983). Oris stanja slo­ venskih galerij in razstavišč, z istimi podatki kot so bili objavljeni za muzeje, je zbrala in uredila Eva Gspan (XXII, 1983). Naslednja številka (XXIII—XXIV, 1984— 1985) je bila posvečena predvsem oceni razstavne dejavnosti v slovenskih muzejih, muzejskemu gradivu, strokovnim posvetovanjem, knjižni polici in Valvasorjevim nagrajencem. Zadnja, XXV. številka (1986) objavlja gradivo s posveta o vzgojno- izobraževalni vlogi muzejev in galerij, ki je bil decembra 1985 v Ljubljani. Kustosi — pedagogi slovenskih muzejev so z vzgojitelji v otroških vrtcih, učitelji in profe­ sorji na osnovnih in srednjih šolah izmenjali izkušnje in opozarjali na probleme, š katerimi se srečujejo pri svojem vzgojnoizobraževalnem delu in preverjali mož­ nosti sodelovanja med muzeji in šolami. Sprejet je bil sklep, da moramo, če hočemo posamezniku privzgojiti zavest do naše naravne in kulturne dediščine, s to vrsto vzgoje začeti že v predšolskih ustanovah in potem z njo sistematično nadaljevati v vseh razredih osnovne in srednje šole ter tudi na višjih stopnjah šolanja. Skupna naloga muzejev in šol je predvsem v tem, da nauče posameznika opazovati, pove­ zovati, sklepati, razumeti in ne nazadnje vrednotiti našo naravno in kulturno dedi­ ščino. Podobno misel bi lahko zapisali tudi o Argu, glasilu Narodnega muzeja, Društva muzealcev Slovenije in Skupnosti muzejev, ki si prav tako prizadeva osvetliti in reševati problematiko varovanja nepremične kulturne in naravne dediščine, ki jo hranijo, proučujejo in razstavljajo slovenski muzeji. J a s n a H o r v a t Razprave SAZU: razred za zgodovinske in družbene vede XV. Petnajsti zvezek Razprav prinaša štiri tehtne umetnostno-zgodovinske študije, ki so vsaka zase dragocen prispevek k slovenski umetnostni in splošni zgodovini obravnavanih obdobij. Emilijan Cevc se je lotil problema predromanskega reliefa iz Hodiš na Koroškem, tega nekoliko skrivnostnega likovnega izdelka, ki je svoje dosedanje raziskovalce vedno spravljal v zadrego. Ali gre tu za germanski ali slo­ vanski izdelek? Ga je ustvarila poganska ali krščanska roka? Kaj sploh predstavlja? Avtor je spoznal, da je ključni problem tega spomenika, ali je upodobljena figura 390 ZGODOVINSKI ČASOPIS 4Г-Г1987 • 2 na 'n jem. gola ali-oblecena.'Svprimerjavo'. evropskega in koptskega gradiva in,pre- pričan, da-je-upodobljena'figura' (ki je kristološki<, simbol in ne konkretna upodo­ bitev Kristusa) oblečena, nas prepričljivo povede v svet druge polovice 8. stoletja, v čas pokristjanjevanja slovenske Karantanije. V bližini cerkve sv. Jurija v Hodi- šah, kjer se je naš relief ohranil, so danes razvaline gradu Ribnica, pred njim pa je tu stal dvorec, curtis nekega karantanskega plemiča.'Slovenska, družba je bila v tem času razslojena versko, in družbeno. Nastanek reliefa; je torej „treba postaviti v bližino te snove gospode, ki je prva sprejela krščanstvo: zelo verjetno je, da-je-krasil grob katerega teh imenitnikov/.T .,., -; , - • „ : - • •> >j . ' i\ V drugi razpravi predstavlja.Èmilijan Cevc delo nemškega kiparja z.Württem- berškega Leonharda Kerna, ki se,je ; v letih 1612—1613 mudil v Ljubljani; Kiparska delavnica Kernov, zlasti.pa Leonhard, imajo svoje.trdno mesto v zgodovini nemške umetnosti na-prehodu iz. renesanse v barok., Mladi Leonhard, izučen v delavnici svojega očeta, se je po šegi .tistega časa podal na,študijsko potovanje v Italijo, kjer se je spoznal z,antično in sodobno, umetnostjo in se .navdušil posebno za Michel­ angela. Ko se je ob koncu leta 1612 vračal domov, se je očitno utrujen i n b r e z s r e d - stey ustavil v Ljubljani, kjer si je želel poiskati priložnostnega.; zaslužka., Dokazila o njegovem znanju • so morala biti dovolj prepričljiva, da m u . j e ponudil,delo škof Tomaž Hren, ki je neutrudno skrbel za obnovo hr olepševanje cerkva, posebno ka­ tedrale v Gornjem Gradu. Prav za Gornji Grad je mlademu protestantskemu (!) moj­ stru naročil izdelati lesen oltarni nastavek, ki ga je Kern v sodelovanju z domačimi rezbarji naredil v letu. 1613. Oltar je bil po mnenju sodobnikov »prekrasen«, v naš čas pa sta se od njega rešila le dva reliefa, danes shranjena v mariborskem Pokra­ jinskem; muzeju, ki zaradi s svoje kvalitete že dolgo zbujata pozornost. Da gre ne­ sporno, za Kernov izdelek, je uspelo,dokazati avtorju naše>razprave šele, ko.je pro­ učil arhivskev vire (Hrenovi, koledarji). To je..tudi-najstarejše doslej znano delo Leonharda Kerna.-Z njim je dobil naš prostor prvi monumentalen oltar po italijan­ skih vzorih, ki je zelo verjetno vplival na razvoj našega »zlatega oltarja«. • !„ Damjan Prelovšek nas z razpravo Ljubljanski.baročni arhitekt Candido Zulliani in njegov čas popelje,v 18. stoletje, ko je »slovensko stavbarstvo PS u M N ö S O «:, ^ 'rt : S - 1" 3 "•M т 1 ~- .̂ - * î " ".ч ë? S~. i . j " v : S 2/ 1 •ir ~ 3?; » « • - -n " a - ^ U* Г g V сЗ S Ä s s •Sa îJ • » S i*- Sffi * •sg a • s * 4 » la 3 is s o 1 S &,2 N ^ ^ » ," , ?S " : ï *; « e ' •- * • o .<:_ . C M S 7 > • o T 3 • o - ; o> jS . cu n j « O ci — 3' n 1: ajb.tl C3 > . S o z < 2 e * 33 N ^ *-- Д* 2 00 '" . " - a ï " » "S'^S g / « " « • i S 3 " e - . s . Ž J . o ' .3 _ «-g- e » ' | ' , W § -a 5 o a - » -s » s o a » s, _• У N сл £3 w S C/3 S C co OC - oj M <л C > И g, « If ^ s* "> Z - a O : * M C 5 î t- ä д S CU s o a. tu e >f3 3 T3 CU "S* ca Si « — z ^ - I- >—> 0 O f> 1-83 C, Š Is"- h-3-в •- «5 ' iS | s . as £ > 2 ' 2 « j - * 3 j j S rt eo\4> •д O *> < Cï > o M .52, 3 cd £ d o .* »J ^ h L. O 3 <- - d « 4) . - S * " rt OJ*Ô3 s* •g > 1- cu "" (J — > • -1 o O 3 > M 8° u rt . C oŠ > 0) rt ' " " 3 3 t-, v .M Д rt o o 1л rt « b W1-3 S ° "Ô'-з 5C > •T N •H ^ U £ . *> < i r / 5 s • s i 6 i :5'i • N » .5 .. | g - o > o t4 Q 3 i s s И ce u H u - 1 tu «fi e 05 es ce u « D o > 9* " « г ce ; N * 1 SP"3 ? H л . .».S iS •O o SS l°i t»- « t» g s? a« «S i l 'S v re o N " p - 1 и :--KO - \ a 3 S o J s s* •o s M ja.s ' - o » ««S 5-0 O ea C u O oj ^ * o l Û.^] 'S * " MI а d .^.S —<'о _, Л « " о'S 3 . S - 3 S 5 5 0 'аа^ е 1 i š|l.ka|8 t* J ST> > ja a S - i А Ђ - .A « Z Q o O § e "O eo © - H " 3 ^ i g « S"5'E ^ .5, « s o. .— rt Г*~» rt ** o « § »> а З sï^'l-sl OT e« OT - - - a » _ ћ , В J Ï Ј5 -77 SS » З џ ' ? - ! iS:-«- u u il e.*o • « Se «a - S a S o ! 4 > — — , и . O * 3 S „S.S S.?. - •s 1:> s « O * <" ^ ' N - a -a - r = ' -Š° ' -5g »Sa ï - 5 3 S ä|s3 | .Sa. •r1 *J - " t« .a -3' O. O . - . t ì ^ J S « g S » Ô o >"SJS 8 S.2^ •«•ЗЗа«Д2В o s- e re 2 .2 e a 2 P » ŠT „ _ л rt S « U N з •ora ч g r (t o §"!г§ » e,» 5 » 2 Л и ep O l se o S s » 3"* 3 re .- --i gr™ «•p a g., SE t«» "* B? •e S o 3. a ? s « 3 I -•* 3 25" " e ° Ci s a se > И 85» > S »B. I? ? a g i 3 0-8ДГ p "•öS. S * P _. p. t« g. м 3.» 5. - ^ p' ?5" s I |s i z -.. ' S " " I- s iS» p.» P 2 ff 5. " = < з- •r « o p «>3 ч re o _ o- r3?I 2 Ö* "г*и « £ SS. » « S i ' • 2 S » e » 3 3 4 P » г в èrg 3 g.§5 • •a « &S.5 re3- o 39>» ^ — " a ? f i '«, si o ? , _ 3 S g SS si II S 2 2 se s. z •g > s. a E* ft S : o ** <= 95 & е : в - < з C P « co o . * 3 g в a c s D e — re 3 a s r - r w o r«- re 3 o - . -~ •O N 4 0» 8Q ç fidili " I g p | B ^ a •a E.2 ô - p S 3 5 • з*p'^g & S S e l 8 ? 5s £". = § ° co fa. o>E - 3 S — o «e &ss sres M 5 СЛ •3 s. B s. I ш as- p.? SS S i 3-2.S * re A t r i « s S" S S 2 " » w « g-S ~ o - £ 4 - 0 2.5'H 3 •? s E * 2 * g * *•*•§§• 3 * S ' ìg-S"" g » g. 0^v< 5 a » ö ? 3 S c 5 ? c o o 3- » crn ч S E ? s i S? en p О м B S ^ •^з » S—o. Л 3*<î o 2 a & o — 09 - s s-g > 3s- £ ^ к §- I8" - SI &• o 2 S 3 3 2 e « S S ? tđ ft* и S,0 s S- = N S W P >„•. 5 ? ä 3. Z n g r â ; 1 s- § 3 : c 4 c љ P o £ - a o t? & ** ** < и re r* — 3 w ^ a u s » > ed v C "S 5 1 co £ Л Q O . J » - S - si SS 1 fis •s* 1 " I ̂ s .2, « 1 - i l i Is* S« ? > » 3 £ g e.ïiS t S N -13 6 . - ^ = O j , 0 S r ; . > 3 g * iridai?- .S «Sa >£g & W S » S S'S3 .5 5 3 * 4 3 « ' 3 ^ &'£ — t . & S > S * ! •«Jasa», a SaS 3 5 За s* ss Be " T S c 3 ri S.-a " I S f c s g.Ä- Ou V s I s i S •o s? 9 $. •d - * e a 1 s 3 « 3 3 3" T a s e 13 •a •e e o 4 eu s l î s l l § -S • j t - 1 a u j e j o w * i «X »* ee .S? Ili lis м о Д З > о/о ** ЈЗ OJ С ( . Д > .S, S ~ ji- 3 « S S Ä > a •а л-5 « «.e o д О ft Q « ђо SSg< >%> CO .Ï..M и C t i > — -I —. 3 § §' 3 3 D c§-g53.SSr i5. i -S is^s-S-sra I £ >« ^ з 5 S ° » - 3 «?S 'a« .ä S „ " § - N " J 5 : - 7 l . S i = J ? o »s. > h -S £ а : § а а « 5 ^ 5 *о ._i S » S Ä** Z 5 M 8 > - S « - . Bs'iSai-aliS. 2 .«, ш a "3S S n i H S li > t. N 1 B ä t? M d a> •a Ui si O, I б *1 s t i l a i **" S « • ö 3 es S B B S e i SÄ •321->.» C ?• о.>о e r "S _ ed —• ^ .3 a.4v3bS% S e 3 ^ * Г OR . > 60 - — * •e fi a? : a N ° — N Z a a rs v If 3"' s ; 0 , 0 ?§ Oce> • M ^ , « - 3 T N Su > S «s •e i a, S3 a a - 8' t s es ea ja 3 J 'S. e S 4 3 e •o e s s I ss I S S M S »Ses ! ï « l - ^ 1 : з|| • r i g . » - - 'S*sa._ .. :- ^ S « - liri o u 3.» ed .S v u a — • m - " S s f&gl H O .. I- ed « , « —• . 5"« . s B •§=?!•£• Š O rt 4» И - J I ï S " Š e 8 2 г б , 5 > а § ^ - Ј О - £ 3 | , -i 4 3 tc*ö* r. 9* " * ^„»»fs-^a- r - 3 5?;^? sr s öS e 5" 2° "* ff 8 1 > P a 2 S 2.» fr»1» S 2?- 3 s g e l i s i ? ! Ц 3 г e o ata; D» Љ з 8 8-oÌ M "e-- < S ** » ü ' S " a ^ p ^ - r š " * - . O r . « 05 и » o a P tj' P C* О.И P g «I 2.3 ff -S Ž ? * S S o s B ' ï S Ï P H SS'S.? ES в"» ô'S _ a S. EH 61.5" ч ^ . O S S 5 H » S . " T 2.CO S c s-2 -i n a * crpr. -JO*?, < p ET p "1 < - B.4Î ( a s* a 9 ft ' 5' • - i «'ä^ U è 8 °o3»»gJpg ! a>" s -E. s-2,3<6 B'« â " 5 | f f o™"0 , C o P rt-3 o o л s- t r . •O N •o era • o ga- Г-5- S6-' s o O "0 ?в s* s e" a s. 4 r 1 R m s o 3 o ч a s. p IS "J O S H a E r i •e •« •? j 2. «J " O a. ra < ^ o-g -T.2. "T""* 41 * №0ђ ë.- V! п _ G Si C i «S. =4 r- &S. S s S ï o 4 a a o - B f t S ô a " s 3 n M P - r o • j g . - в - p. £.'3 » o' СЛ 5-3& • •H S. 8 Es* •e 2.2.W -, ->-> £ ces»»« i a'*4 • S o J S ce РЧн S « O r .. в v g .* s .! ce ^ H rt • > a ff 4. 5rt p rt o - - a * - i B - n S. P s"-"" -S-аВ'- p p o S » В ^ и | ^ ; « « a E-" . lite ra t to. th e C a m io l n im p o th e ci u re re fe rrin g so cia l m o m en a. N everth eles rta n t ro le b y tizen s a n d ani 5 p и •» fi 8 - e r o the th e a p i* p tin g th e 2 _ g » и ES32.2, p O . O Q m a tio n m a tio n ro m it su sten - p o p u - o » frisas- 1 r » g. -"'iS a-z* a «i — t t 3 S se. a , ft " E.. iti 3 » а o f • 5 . B - ^ - S f f ^ f t g P " O и e n 3 3 » „ S - e O.S K*™« а*л ^ » fflgia-Sl8- S p l g f . ^ ?ig i lp| : i : i - s s f f B g v p (B л P p ^ |s sì?;." џ- •»СД . p T I Olft« " S a o °"S. Z ss* H "Of"! g g ? Л 0 4 3 I ? « s e 2 - > sf <* •" o _ » &9 • I : 5 g a i s i l s f f a S S p. " f f e - . s • S i l o a S ' o - l "O и . Ц и JJ, j * . Ц 2. - 0*2. • ч д з а Ц\\АЧ •e 2 re o o ™o_&aff I S'-sC ? MS rte« a "O _ f f a S ft" » » a < p в tr a O 3 p B И S ^ s 4 CD e Ц en en r i a 4?rt sa »•< oq "0 sa o-fü • C B A Ol A G O r i • i fe B è ; e _ c> 3 "a j £• r - =ч Л S I N •a 5 SS "S >— s* N O . C g X) a if "*8 P3 CD S P «/>>« •̂S ss St­ a s ­ is â | * -3% »•e |1 5: 5 «fi RS N 3 « cd —̂' •3 J ja 3 i o -o N .— C W Q C C/3 3"6 a o ' * •".:#* §1 l> «-s* .- з •»„-«•-es .s .s .s : * Sfe!if|::äo :" •-»ce • «- J4 g ftš j3 O, • « d ' à x * * * N ta ^ 3 ж 5 Sì, и ^ -zi a" u * •' a S ^ S ' - f t ' s ä « . * •= s đ ^ a . « s д « ~ _, oj rt xyj ,3 3 5 ;Š 5 ' ? !">g,§!> a S-öS . ,^' ô 2 a» d -o J» 3̂ s f a g "g * - œ t. « S a ftp ==.2 : - 5 •-< c к о ^ З C —« ü ö rt' O -*r O .—^ . . . . £; a .5 ^ T) 3 3 j S s ï > - • s iž ' « J o. 2«jf.S '5 o. o - o w л I Ћ : ! 9 . а 3 K co **'•Sls s *= а з s g •"..Stalila " E a s e .*.-, g E? •|ö-3 l i l i a l i г „ д s p i e ' S •' и —•» ,, . O -, S > o. ! •sa-g-g ^ S w 3 » 5. b — o ^ • 3 J 3 S S ^ " t > c u o > d f t ^ fi ,3J O ej м - Ò N tO CU ft OT C •w C — , rt Q, * - O) >U' «.2-543-.S „• j j -žS -Ç ^ ^ ^З > «д . ~̂ -o Л S | OJ Ф ^ 4 O. >«з e -a< CÜ J ^ - S ^ cd < - C U Ш Ci o-^ § Ä I Q a D . - g C o "SD o a > a ^ ? > O « K. SO M e i tu oTG ej 3 > « " ; ce o ô o - ° - V. " --. . o O д . S i o o •Ï .S 2 ^ . ~>o a. j i 3 •' 3 . rt ceo • g 9 8 ' ft .« - - Î »> • ' ••H" d " " * N. ' > < • — l ' a 6Q - Û II •Öl 3 a g a au, a? Sbci s e 5 ^ > •S5SS.-33; ca и св •. ft • g ш s Ë âl £ ЧЛ ^ SP CĆ Q - "- •-'US 3 p« 3 - 'i'> S o : о А M - N.a y - — cd з 13- .:§ -g .c/> «o s« < S CS a S a з а сл s 1 eu ^ N r a a S « fi O- M O as ~ s: ito- •a xn >• O'. P3 e "S 3 I 0 0) PS es 53 à •cO w" S Si ed .1 3 Д a e S 3 1 0 4 «fi N -; c d W c a H c сл S' 3 u rt Off! J 0 7Î M O S Li • d el a h a :m či jo p ;e (i z 20 A o 3 S WJ ' Д ' d O ftJe • 3 M ceT? t - T j 3 s ;- Ô rt a» . 2 - t;-a a a ^ 4> S « • < l u S a a ч.оатз ^ - i « s sr s ^ s-"2.s 5 P „ S , »p o E.: , р в ч ! 5 L 5s2,2-a? ""ae > 3 o »i a ^""•в* s.» 2 trs sr" i ?ч _ П « . О w-*4 B K' E' ïï 'S. S. g sp« » f f S" S S ff 5.« S' 2 » 2 " a s 5 " e s S s g •> - « - . f f « 3 3 » s W Q. ff r T* s g> g | » ' " - « ? g1 ö l « — s-g. g s1 S; So SS » S «• o-S. g & n * s » a g o » , f f i S S & o * 3 "• a -.<" S u ' 4 » ï i J B 3 ft c e s л o s в O B g g s - g 5 S a ^ H - ^ S s e . " "i ̂ ф^*!" 5 a л a* M 3 M e « e C --• o S «5 ч s- s r I 1.4 o o 3 e 8 S * ! & g . 8 " 5 : * Л ft 5; ™ CîO o o г- S i? s. O» S . rt p B *П _ . TS *n » B a r »•S - " 2 t i & 7 ед ? -j « v j i , . s i g n a s . " B _ § л c e 2.5. » » n „ o T .n a a S fi!» S'a » « K a * - - ^ iS f.-tr n o Ç s a 2 N •a en • o Ce D- fi . "E u s.» Ss. SS- Q.2 . i . .« * П) " t— - г , .- £.» д • 3 Ç a - s 1 S 0 . > s S1 > B" B*£S-B :S , B f f *S ,8a * 2. a S z » ? î S B c .« . j . - | - Ü * C > 5 ES •" B P t r S » S ^ S T ^ S 3 - S : ' < ! S B ? 1 B O P & s» »s s çâ 3. °S 8. SI £ § I? as »S' P - Ž ? 8§ * : S- S 3 o n p i l « H a4* e S. 3 . 8 £ ' S | 0.3 ч | 5 S » 3 . •318" „•a s a S"' EL a _ . ^ < " и O P|2.g- l°aC=ff B t B aro - ff S ? "'S 3 a» B M B 2 cn 2 >-. n t * б o ч сл sr e 3. n aff e » SS «Sä S" ^ w So ö si» - ET. n Ste •o a p в •З1 als. s. s » 8 3 3 S " &°o Cr » S * RL 55 te o ces- *S. rt O* 5»a ^ о*в 8 ^ 3 g . - c «3 a* S" > a - _ 9 Cl 3 8. S 3 S B Л a P Q* — B-? 3 „ K g > a » &?5 o5 » S-Curt 0 1 и ffS. ffl' " O n *•* > er B 2 л "8 £ rt P o B - -* rt rt o a a * S. S 3 » 3 ? p - 3 , rt »*' СЛ •psi ." B B - & 3 o H ? p i" s - c 5-3. - 3 -ss CS»") |3 r i v - . O e i D " •šrC §3 . -»a a « ; N . . 2 - o ' o. I V 'S « c •o a • о ^ » j a - •2Д » j - •Siel i t . C e « o з S S ^ и « 6 •2N-Ç S !£•.£•& 8 5 fi S -Sad a f 8.2= •- « o S ««a s « • ö S - 2 -Ils 4> -fi , Ï Ï . A < ° 1 - Ì 6 = 5 ••M s i ? s u ! —• O S ' ' Д . ' 9 »'S a S3 « . д 0 ^ 7 0 0 > fi > .0 0.2, SOT Ë -fi "S _i ' I°J3" •3 s S 3 u a il« fi , £ М Д , 'S"» °J < J = i l as *• £ 3 é è z a O C — . .9.2 S-s •fi! « I t» . M O д <«.,, eđ ce.fi r ì ' 'S ü E: a ' £ & „ « t S - f i -< 3 T 3 , Ä "O £ * <ü •se ja 8 g J j ,V« O*o'o O ' -•- * * « : : ? * Âb ^ ;*§3>& et ' 1 1 * - _, 3 K . - N - « G Д С.Ж « ~ .M O t- J3 - - Ö J S O 1 -e s » s * , .-. 3>v 5 g« S a 3 0.5:=,= , " a,S:s " 2 « -2 >ÖN|S C v 1 On*. Л ' 4-s «-"s « и Ê Л u o ta o. 2, - ca g 0J > I §| Sf:=. £ - s o- a .s, O »O .S* fee ? ^ ÖD 2 J- aj O ce S fife3 tri a S e S .g, - ï S.O.BP3 : = • > • « Ti . | c . | S Д 'S N " c Д 2 S fi-Si-" «j s — S ^ - 0 fifi^çiS T? fi^ Q . i fi 3 ö " 3 Ü •- а g-g c e s cs2 » 2 Д о £ •3 "3 e -s • f i -SS a g j = u >":. И * p « O ._ C Ä N • - > r4 4 R u ÛJ — •-ч rt ХЛ -, >N = O *s ° N CJ O - ^ 1- r~ > & ^ g 300 g ; « 3 » O CD a > < 00 K O >• s e ^ C 1— O C • š o — S сз и s a Ï J ' Ô . > U 1 - 3 » 9 e " S c l e > 1 - S S I I I Ä fi C« TS > o o II Z o M g 51? o » t , и S » ft . л «s B 1 S § ^ o '" a " s S s , s f t = i S ' » | , PS "в « S g - л 1 • .2 S fi S « o ' "T3 O 4) l-fi k 2 Ђ 4) ^ Ì3 & |SS ) > S5 1 > o u ^ fi 0a=tS «f i SS "°'> N >,ss> fi c fc S >-§2 2 ћ З а 5 ^ . 2 , Е Q T3 4 n-5 rro S3 b v* * $• И r P3 » C« Ä > 3 X BT o 1 "S o* I & — ft ft SS"? o e* - r t * _ O I-23. 3 8* - S E o ' - , * S o — З а CG-* * - з*сл ö Ü: s* г* - re OD » t * £L •• « D- a . 23 o*4* з S»n - 2.0 Z g ? o g o £ä"S п £ » > - ft « 0 s 5 e. H' S ' A i - o o CO ?"а Ë. a * f i 1 i S Sšf „gm re a - * S S. ""'S-£2 ^ Г 3 S ^*" 2 . S ö " ° " ON™ ï % ! < E. „ o - ft 3 1-8 ffl„§l*ô з » a.—re SSoa °*5. £ ^ - Î • « Л в;в*_ 8,ч s - - " * -.vs - _ " 3 = S S S S ' S - » -»a 3 £ •o E II e « 5.= — 'S s S C S gw ° Z IB so 3 •"* " ? " ^ 3 3 4 i a ^ «""Еа^чШИ -s-sassag» ^ s ; " s S f f c 0 4 З г е З Р о г - 3 3 - f ^ p. 3 g S, g 55' o • г* » 3,' • o ,— i B. i Ч " 1 " 1 ° з ; - в- z 1 3 ff . & * to S. 3 ~ S 2§S-? r; -• £ ; ; P — _ c 3 ä ' 2 ? f t r g - £•• g i u r a s i »»gg|?3 - S и>- 2. P> " e-"- 2.S" sali' 1 8 5 « p S. o 0 * » — g ; 5 4 §•- Ç ? 3 - c - 5 ' f t 2 . 3 > C S re сл оз E 2. И •o N •aaa K a H Š e * OS Ê o » o e B M "a X ft 58 n* SS C O v* > - J И p> 4-1 o.» o •< Ï Ü « a * - ™ - -1 ^ 3 O ft 3 ft Ч 2 &. re » g s „ l g , 3 p " l e O л - ^ e з Ч в o 0Q 5 ^ 3 - a ft "*- M Ô S ft ^ s. S" 2 , r e ° F g 2 , - ET {Л » r- Ç r* t r c i - . £ =г5 3*o S*o w- re ce re Y re ^ « 2 re 05 —• л « • te » £5. J a l ft 4 s'a 2 ft ss P H ec 3* w £ , s M S" 3 z o 3 R 3) "O ZČ, Ljubljana, 41, 1987, številka 2, strani 203-390 in VII—XIV