PRIMORSKI DNEVNIK Poitnina plačana v gotovini Aob. postale I gruppo ("ena 70 lir Leto XXVI. Št. 156 (7650) REŠEVANJE VLADNE KRIZE PO DVEH TIRIH Andreotti sestavlja vladni program Forlani pa rešuje spor glede odborov Razgovor tajnika KD z ostalimi strankami levega centra «Poročilo R» vzbudilo velik odjek - Seja vodstva KPI Bodo socialdemokrati popustili ? JV“*reotti je končal prvo rundo posvetovanj. sedaj je še zelo težko napraviti ®“račun. Treba pa je ugotoviti, j« prišlo tudi do določenih po-elementov. ^ra^vsem je Andreottiju uspelo, da J* Pogajanja vrše na nov način. temelj ostane štiristranska rtada levega centra, toda Andreot-* je menjal metode in hoče naj-pej preučiti osnovna vprašanja. “Opušča veliko prostora za raz-7*e »ned strankami, išče pa vpra-ki jih združujejo. V spe-“hčnem primeru gre za gospo-••rska vprašanja. Ji zvezi je zelo zanimivo stajice italijanske komunistične par-"Je, ki kaže, da razume predlo-kandidata za sestavo vlade. G^hunisti so odgovorili z izrecno “Vezo, naj bi skupaj delali na ?*tovi ugotovitve, da je gospodar-razvoj povezan z obrambo de-dosežkov »vroče jeseni». r**>je seje komunistov dajejo v rjjteu razumeti, da partiji ni več za razbitje levega centra, r* za levi center, ki bo ustrezal “'teresom delovnih ljudi. . točko med pogajanji An-®«ottija predstavljajo odbori. A drugimi besedami gre bolj za *“®jno trmo socialdemokratov, ki traja jo na konceptu doslednega *l4tetna štirih strank. Andreotti je °Prezen in se noče izjasniti in RIM, 16. —Pogajanja za sestavo nove vlade so prišla v novo obdobje, ko je tajnik KD Forlani prevzel pobudo in ko se je danes sestal najprej s tajnikom PSI Mancinijem, nato pa s tajnikom PSU Ferrijem. V obeh primerih gre za razgovore, da se reši pereče vprašanje deželnih odborov in sestave drugih odborov lokalnih uprav. Kandidat za sestavo nove vlade Andreotti pa se je dopoldne sestal s senatorjem Gronchijem, nato pa s predsednikom in podpredsednikom CNEL (vsedržavni odbor za gospodarstvo in delo). Po razgovoru je predsednik Campilli dejal novinarjem, da so mu poročali o gospodarskem položaju v prvem polletju letošnjega leta. Dejali so, da se je proizvodnja ustavila, da se zmanjšujejo investicije in da prihaja od težav glede kreditiranja. Popoldne je kandidat za sestavo vlade Andreotti sestavljal politični uvod in program, ki ga bo kasneje predložil strankam levega centra. Iz krogov, ki so mu blizu, se je izvedelo, da se Andreotti pri tem poslužuje dokumentov resolucij in izjav ki so mu jih v preteklih dneh posredovale stranke, kot tudi zaključkov razgovorov, ki jih je imel s političnimi in parlamentarnimi predstavniki strank levega centra ter drugih strank. Po vesteh iz istih virov pa nadaljuje tajnik KD Forlani s stiki s tajniki ostalih treh strank levega centra, da bi dejansko ugotovili, kakšno je v celoti stanje glede sestav odborov. V tej zvezi se je Forlani sestal s tajniki PSI, PSU in PSI. Z vprašanjem se ukvarjajo tudi odgovorni za urade za lokalne ustanove štirih strank koalicije. še posebej so opozorili novinarje na istočasnost dveh akcij: po Tajnik KD Forlani p^j^šča, da se z zadevo ukvarja «ani z ostalimi strankami levega <*ntra. -j/f1'0 je zanimivo, da je _ PSU sestave odborov sedaj že po-osamljena. KD je dala razu-jaTV in to dokazujejo dogodki hilnw! C'n*’ ^ Postaja na razutn-iji r^Promis, kair dokazujejo izvo-v J? Predsednikov deželnih svetov iQscani ;n Umbriji. Republikam-Pripravljeni pozabiti na od-p« se seveda predvsem go-pl 0 gospodarstvu. i6 razumljivo, da se so-in vf1 ste'riiajo s tem postopkom vico večkrat ponovila svojo pra-bopi ^ sestavljajo levičarske od-»j.,.,.?3 osnovi pravilne razlage j^čnega uvoda Forlani*. g0s^"astii p® je zanimivo, da je jl^POaairska desnica pripravljena p0(j ” tudi na levičarske odbore nje Po*°'je»n, da se reši vpraša-y gospodarske konjunkture, te nk i ave® te zanimivo stališče ga j2r°v profašistačnega rimske-jjjrt te®npo», ki v polemiki s svo-ino,. atateUji dobesedno trdi, da vlada predvsem ugo-risiv.’ 46 te pripravljena na d, Politiko glede konjnkture in kakšni bodo odnosi med vlado in sindikati. Ne sitri-Ha-S.Pa da naj bi se zahtevalo 1q»t ®y®Jte o odnosih med PSI in odborov, saj gre za po-®ugo vprašanje, kot ga odnosi med vlado in stališče zavzema tudi W-hst «11 Globo*, ki v svoji številki podčrtuje po-rjv!”009* gospodarskih vprašanj v ‘te političnih. Glasilo kr-j?® demokracije «H Popolo* VaJzT*'. da se najbolje rešujejo y^®ah)a, kadar se jih ne zaostri. Ura!! te»»j kaže, da je PSU izo-Vendar pa vsa socdialdemo--^tešila napadajo v vse Socialiste obtožujejo nebom;8??? . trontizma, demokristja-^likai?01^3'*0. so koncilski, repu-bjjmZ** 1,8 dol že. da podpirajo p^v^^r proti socialdemokratom. lilliiilliiiiiiiiinillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliilliiiuimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiufiiiliiliiili OBNOVLJENI DIPLOMATSKI ODNOSI Kitajska imenovala veleposlanika v SZ Že prej je SZ imenovala novega veleposlanika v Pekingu MOSKVA, 16. — Diplomatski opazovalci poročajo, da je Kitajska imenovala svojega novegia veleposlanika v Sovjetski zvezi in da ,e SZ takoj dala svoj pristanek. julija se je zvedelo, da je bil imenovan sovjetski zunanji minister Stepakov za veleposlanika na Kitajskem in da je moral čakati tri mesece na kitajski pristanek. Sed^j ni prišlo do povračilnega »čakanja* s sovjetske strani in so tako dali pristanek ‘ za imenovanje veleposlanika namestnika zunanjega ministra Luisintanu. V kratkem se bodo torej normalizirali diplomatski odnosi med Kitajsko in SZ. Do diplomatske krize med obema državama je prišlo v razdobju kulturne revolucije, ko je prišlo na Rdečem trgu do spopada med sovjetskimi miličniki in kitajskimi študenti. Prišlo je H e vesti Jugoslovanski kratkometražnl film «Pajek» odraža vse odlike tovrstne jugoslovanske filmske zvrsti da je spet kakšen «veto»? Na ministrstvu za prosveto je 10. junija delegaciji šolnikov, ki so se udeležili protestne manifestacije v Rimu, na zadevno vprašanje odgovoril funkcionar ministrstva: «Na seznamu novih šol ni ustanovitev strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, toda lahko bi se še popravilo. (Si potrebbe ancora ri-mediare.) Kaj pa so pristojni organi in oblasta ukrenili, da se pravočasno popravi? Pozivamo ustanove, organizacije In stranke, ki se zanimajo za vprašanja naše narodne skupnosti, da ponovno in energično nastopajo na vseh pristojnih mestih za ustanovitev slovenske strokovne šole v Trstu. Slovenska strokovno šola v Trstu mora biti ustanovljena, in to čimprej! Po zadnjih razočaranjih smo bili sinoči priča zelo prijetnemu programu. Tako celovečerni švedski film kot oba kratkometražna so namreč izpolnili pričakovanja, po katerih naj bi bili med kandidati za zmago v svoji konkurenci. Začnimo s švedskim delom «Gla-diatorerna», satiro nad militarizmom in nacionalizmom obeh političnih blokov (primerjava s sobotnim Monitors je na vsak način povsem nemogoča). Režiser Peter Watkins se je problema lotil na dosti bolj originalen in globok način, tako da je delo, kljub nekaterim raztegnjenostim, povsem prepričalo. Zaradi vedno naraščajočega trenja med velesilami, se te sporazumejo za organizacijo tVojnih iger*, kjer se izbrani vojaki vseh narodov pod vodstvom computerja spopadajo v raznih klimatskih in teritorialnih pogojih. Na tak način naj bi se vojne omejile na te spopade in preostali svet bi živel v miru. Med potekom spopadov med Kitajci in Angleži pa pride do ne so o tem že Obveščeni. Kljub temu UltlllllMtllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllKIIIIIIIIIIIIIIII S SEJE KULTURNE KOMISIJE SKGZ Kulturna dejavnost se mora čimbolj približati delovnemu okolju ljudi Proučitev možnosti za oživitev nekaterih kulturnih centrov v mestu Kulturna prisotnost Slovencev v mestu in predmestjih je bila predmet živahne razprave na zadnji torkovi seji kulturne komisije SK GZ. Že v svojem uvodu je predsednik komisije Fiiibert Benedetič ugotovil, da je kljub prisotnosti osrednjih struktur, tiska, knjižnic in gledališča, kulturna dejavnost slovenskega prebivalstva premalo živahna. Pri tem je opozoril na važnost socialnega elementa v kulturi, kar nalaga osrednjim manjšinskim ustanovam nalogo, da izvedejo izčrpno analizo družbene strukture Slovencev in iz te črpajo prvine za izdelavo široko zasnovanega progra- ma. Čitalniška dejavnost, ki teži po množičnem pristopu ljudi k tradicionalnim oblikam izpričevanja narodne prisotnosti, ne more zadostiti in tudi ne angažirati širših plasti slovenskega prebivalstva, glede ustvarjalnosti na kulturnem področju, ki mora nujno izhajati iz življenjskih vprašanj, pa je občutna neangažiranost tistega velikega dela slovenskih šolnikov, ki kažejo dobršno mero brezbrižnosti celo za lastna vprašanja. V razpravi je bila med drugim ZAVRNJENA SLOVENSKA VLOGA «Za to vprašanje nismo pristojni» Nesprejemljiv odgovor župana Spaccinija svetovalki Grb-čevl (KPI), ki ga je prosila, naj posreduje pri pristojnih oblasteh Tržaški župan, inž. Marcello Spac-cirn, je te dni odgovoril komunistični občinski svetovalki Jelki Grb-čevi na vprašanje, ki je zadevalo slovensko pisano vlogo, naslovljeno krajevnemu uradu za davke, ki jo je napisal prof. Samo Pahor. Kot znano je davčni urad pismeno vlogo v slovenskem jeziku zavrnil, kljub izjavi notranjega ministra Re-stiva nekaj mesecev prej, da se mora spoštovati čl. 5 posebnega statuta priloženega londonskemu sporazumu iz leta 1954. Občinska svetovalka Grbčeva je župana prosila v svojem vprašanju, naj posreduje pri omenjenem uradu, da bi se načelo, ki ga je poudaril tuch notranji minister, spoštovalo. Županov odgovor pa se glasi: «V zvezi z vašim vprašanjem z dne 11. junija 1970 želim pojasniti, da vprašanje ne spada v pristojnost občine, kolikor zadeva neki urad, ki je del državne administracije». Posebno tiskovno sporočilo KPI pripominja k temu, da je bilo že od vsega začetka jasno, da gre za državni davčni urad, zato pa je svetovalka prosila župana naj posreduje pri njem in drugih pristojnih oblasteh. Znano je namreč, da je minister Restivo dejal, da je naročil preko finančnega ministrstva (to pa je neposredno nadrejeno davčnim upravam v posameznih pokrajinah) tržaški prefekturi, naj nadzoruje izvajanje načela o spoštovanju slovenskega jezika, ki ga vsebuje posebni statut londonskega memoranduma. Tiskovno sporočilo KPI v nadaljevanju polemizira z županom, katerega obtožuje, da je ravnal v tem primeru »strogo birokratsko in dokazal, v kolikšni meri se levosredinska uprava zanima za vprašanja slovenskega prebivalstva«. Vprašanje, ki ga je obravnavala svetovalka Grbčeva, je sprožilo na videz povsem preprosto dejanje prof. Sama Pahorja, ki je spomladi napisal neko vlogo in jo poslal krajevnemu davčnemu uradu. Ta je 8. junija letos odgovoril, da vloge v slovenščini ne more sprejeti in ga je povabil, naj jo spet napiše, toda v italijanščini. Vabilo je davčni urad obrazložil s pomanjkanjem uradnih tolmačev in prevajalcev pri davčni upravi. Grbčeva je v svojem vprašanju opozorila župana Spaccinija, da je to dejanje v nasprotju s samimi županovimi izjavami na seji občinskega sveta, ko je stekla razprava o zavrnitvi slovensko pisanega davčnega priziva, prav tako pa je to dejanje v nasprotju z zagotovilom notranjega ministra Restiva poslancu škerku in sen. Šemi z dne 23. januarja 1970. Grbčeva je županu predlagala, naj posreduje pri finančnem in notranjem ministrstvu, urad za davke v Trstu pa naj, kot tržaški župan, opozori na nujnost ureditve prevajalske službe, podobno, kot so to storile nekatere druge javne ustanove. izrečena kritika pojmovanju, da so Slovenci predvsem v okolici in na Krasu, medtem ko jih je veliko število prav v mestu samem, čeprav se je to število po množičnem odhodu v Avstralijo v prvi polovici petdesetih let in izseljevanju mladih delavcev do današnjih dni, skrčilo. Po socialni strukturi so Slovenci v Trstu industrijski delavci, uslužbenci v trgovinskem sektorju, mnogo pa je, kar je pač značilnost za Trst, upokojencev. Razplet socialnih in sindikalnih bojev je omogočil tudi prebuditev narodne zavesti v širokih slojih prebivalstva. Obstaja potencial, ki tli pod pepelom in naloga vseh je, da iz tega vzklije samostojna in angažirana kulturna dejavnost, ki lahko zraste samo na terenu družbene dialektike in obogati z »Dednimi sredstvi in bogastvom _slo-vehske kulture na teh speciffčpih tleh. Kulturna dejavnost se mora čimbolj približati eksistenčnemu am-bientu ljudi v predmestju in mestu, celo tovarnam. Pri tem se je kulturna komisija SKGZ seznanila s kongresno resolucijo kovinarske zveze FIOM in predvsem s tistim odstavkom, ki omenja kulturno dejavnost v tovarnah ter povezavo z j naprednimi kulturnimi organizacijami vsedržavnega značaja (ARCI in ACLI). Prav bi bilo, če bi tudi slovenske kulturne ustanove prispevale k temu, izhajajoč iz krajevne specifičnosti, za katero je značilna mešana nacionalna sestava delovnih kolektivov, kakor tudi prisotnost široko odprte meje in tokov kulturne izmenjave v obeh smereh. Kulturna komisija je končno preučila možnosti za oživitev nekaterih kulturnih centrov v mestu in zagotovila pobudam v tem smislu svojo polno podporo. znan v mestnih krogih in sodeluje tudi pri. raznih krajevnih združenjih. Trenutno je tudi svetnik A-gramega konzorcija in član zbornične komisije za revizijo in ažur-niranje tržne prakse zlasti na področju bančništva. V zadnjih letih je zastopal Tržaško hranilnico na periodičnih sestankih velikih evropskih hranilnic, kjer razpravljajo o vseh glavnih vprašanjih teh ustanov v mednarodnem merilu. Napadli so ga »rije neznanci Včeraj ponoči, nekaj po 1. uri zjutraj so agenti letečega oddelka kvesture prihiteli na Seneni trg, kjer so zapazili onemoglega in krvavega 41-letnega Antonia Pirinuja, po rodu Sardinca, s stalnim bivališčem, v., Trstu, Ul. della Fabbrica 3. Moški je povedal agentu, da so ga malo prej na Trgu Sv. Jakoba napadli trije neznanci, ni pa znal povedati ne kako, ne zakaj. Zaradi številnih prask po obrazu in vratu so Pirinuja z rešilnim avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja _ v 8 dneh sprejeli na nevrokirurškem pričakovanega dogodka: angleški vojak se usmili kitajske ujetnice in jo nagovori, kar pa Computer takoj naznani kot nevaren in nekorekten primer. Oba bosta podlegla pod udarci posebne policije, ki spremlja vse dvoboje in tako plačala svojo izdajo. Vzporedno s tem dogodkom se odvija še drugi, ko neki študent skuša onesposobiti computerja, ki z urejevanjem te i-gre brani zastareli militaristični sistem in s tem odpreti pot novi družbi, ki naj bi temeljila na pravici in bratstvu. Pri iskanju kontrolne sobe pa nehote še sam pomaga policiji in povzroči smrt dveh vojakov ter pri tem spozna, da je Computer tudi njega uporabijal v svoje namene. Subtilna ironija nad skupino poveljnikov vseh vojsk in pesimistična ocena nad študentovim vedenjem izražata režiserjevo zaskrbljenost nad današnjimi dogajanji in nekako skeptičnost nad gibanji, ki se današnjemu sistemu upirajo. Bolj kot organizirana borba bi lahko koristila socialnemu napredku samo poštena čustva posameznikov, ki pa so prešibka, da bi se lahko upirala sili. Kot smo že rekli, ima delo nekaj nepotrebnih pavz in nejasnih prijemov, je pa v glavnem najboljše med letos prikazanimi filmi z izjemo angleškega Mind of Mr. Soames, ki pa obravnava povsem drugačne probleme in se torej izogne točnejši primerjavi. Na vsak način bi po logiki prvo mesto moralo pripadaeti enemu od teh dveh fi'mov. Odlična sta bila tudi oba kratkometražna filma. Jugoslovanski »Pajek« je poleg že znane tehnične kvalitete slonel tudi na dobro zasnovani zgodbi, s katero je režiser Aleksander Marks skušal dokazati, kako je uporaba sile v našem sistemu nekaj neizbežnega in kako postane vsakdo njen suženj. Človek se znajde v gosti pajčevini in se mora boriti proti velikemu pajku, katerega mora ubiti. Pri tem pa se še sam spremeni v pajka in začne prežati na druge ljudi. Madžarski film «Arena» pa prikazuje tri ljudi, ki se znajdejo v ozki kotlini, iz katere ne morejo zbežati Najprej skupno skušajo najti rešitev iz neznosnega položaja, nato pa izgubijo živce in se drug drugega pokončajo. Ves ta dogodek spremljajo na televizijskem ekranu neznana bitja z drugega planeta: to je bil le psihološki tekst o poprečnem zemljanu in rezultati, do katerih so prišli neznanci, so povsem negativni, Človek je neracionalno in v temeljih hudobno bitje, ki pa ne bo ogrožalo drugih planetov, ker se bo prej samo pokončalo. Tudi ta film je prikazal dozorelo tehniko in požel priznanje gledalcev. V popoldanskih urah so predva- jali še en nemški film, «Das Wachs-figurenkabinet» iz leta 1924 in štiri kratkometražne filme. Med večerno predstavo, ki je bila zaradi slabega vremena tudi sinoči v gnodvorani Eicelsior, je prišlo mea madžarskim filmom do demo-strativnega nastopa nekaterih mladeničev, ki so obsodili dejstvo, da se s toliko vnetostjo prikazujejo tako komercialni filmi kot so znanstveno fantastični, medtem ko se nihče ne potrudi, da bi gledalcev posredoval dela, ki obravnavajo bolj pereče probleme, predvsem položaj delavcev v današnji družbi. ----------- uk Deželni odbornik Giust o gostovanju «Verdija» v ljubljanskih Križankah Predstava, ki jo je izvedlo tržaško operno gledališče »Giuseppe Verdi« v Križankah v Ljubljani, je važen korak v kulturnih izmenja vah med Slovenijo in sosednimi deželami, kar je značilno za pobudo odbomištva za kulturne dejavnosti pri deželni vladi Furlanije - Julijske krajine. V tem smislu je označil gostovanje «Verdija» v Ljubljani deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust, ki se je predstave in sprejema po njej osebno udeležil. Poudaril je, da je predstavo obiskalo veliko število mladih ljudi, kar še enkrat dokazuje, da je ljubezen do klasične glasbe še vedno živa. »Prisotnost najvišjih oblasti in kvalificiranih predstavnikov slovenske publike je zahtevala izvedbo na najvišji ravni: »Verdi« je s svojimi pevci, zbori in nastopajočimi popolnoma zadovoljil vsa pričakovanja« ter poudaril svojo vlogo za »razvoj kulturnih odnosov na med narodni ravni, ki so naloga dežele Furlanije - Julijske krajine«. V svojem razgovoru s predstavniki, ki so se udeležili sprejema jugoslovanskim konzulom v Trstu inž. Tepino, italijanskim konzulom v Kopru Beltranijem, oskrbnikom tržaškega gledališča »Verdi« prof. De Ferro in ravnateljem ljubljanskega festivala Bračičem je odbornik Giust še enkrat poudaril, da je razvoj kulturnih odnosov med sosednimi deželami izredno važen in da bo v tem smislu važna spodbuda tudi izvajanje določb deželne ga zakona o kulturnih dejavnostih, ki to omenja in ureja. oddelku. miiiimiimHiiiiMiiiimiiiiiimiiiMiiiiiiiiiHiiMiimiiiMiiiniMMiHiiiiiiiiimiiimiiiiiiMiiiiiimimiimiiiiiiM OD 1. DO 31. AVGUSTA Z «lui» v fiat 128 Včeraj ob 16.45 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 17-letnega Michela Piazzo iz Ul. Bar-barigia 4, ki se je malo prej v Ul. Roma pri trčenju s svojim motornim kolesom »lui« in avtom fiat 128, ki ga je vozil 45-letni Antonio Viviani iz Trapanija, pobil po obeh rokah in levem kolenu. Prognoza okrevanja je približno 8 dni. Odv. Battiggi Stabil« poddircktor Hranilnice Upravni svet Tržaške hranilnice je na svoji seji 14. t. m. imenoval odv. Ernesta Battiggija Stabileja za glavnega poddirektorja zavoda. Odv. Battiggl Stabile Je doktoriral na tržaški univerzi 1. 1944 in takoj dobil mesto v pravni službi Hranilnice. Od tedaj je prehodil vse etape bančne kariere in si pridobil priznanja zaradi svoje sposobnosti. Kot globok poznavalec bančnih problemov se je posvetil tudi davčnemu sektorju. Leta 1963 je prevzel glavno tajništvo Hranilnice, nato je bil Imenovan za načelnika ravnateljstva za splošne zadeve, ki vključuje poleg tajništva in pravnega urada tudi urade za osebje, ekonomat in upravo nepremičnin. Odv. Baibbiggl Stabile Je dobro po- Počitniški tečaj za popravne izpite v slovenskem dijaškem domu v Trsta Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «2iga Zoisi v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 22. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71. Do 22. julija 1970 se morajo vpisati tud) dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole elvan Cankar*, Ul. Frausln 12, sporoča, da zapade 22. julija 1970 ob 12. url rok za vpis v prvi, drugi ln tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. Vpisovanje v 1. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu je do 22. julija. Do tega dne se morajo vpisati dijaki ostalih razredov, ki bodo Izdelali v poletnem roku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli poprav, ne Izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda. Ravnateljstvo državne srednje šole ■Fran Levstiki na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 22. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v I., II. ln III. razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajni-štvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo drž. znanstvenega liceja (France Prešeren« v Trstu sporoča. da Je vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gtmna-zlje ln klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 22, Julija 1970 Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Ravnateljstvo državne srednje šole ■Simon Gregorčlčn v Dolini sporoča, da je vpisovanje v vse razrede šole vsak dan od 8.30 do 12,30 do vključno 22. julija. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo Imeli popravne Izpite v jesenskem roku. Ravnateljstvo državne srednje šo le (Fran Erjavec«, Ul. Montorsino 8, sporoča, da zapade 22. julija 1970 ob 12. url rok za vpis v prvi, drugi ln tretji razred za šolsko leto 1970-1971. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se motajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo Sole vsak dan od 9. do 12, ure. Ravnateljstvo državne srednje šole sv. Cirila In Metoda z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da 22. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi, drugi In tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bo-do opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. • Združenje protifašističnih španskih borcev prireja v soboto ob 20. uri javno zborovanje na trgu pri Sv Jakobu, na katerem bo govoril senator Vidali o temi: «Narodi Italije in Španije združeni v bori« proti imperializmu«. Predsedoval bo Arburo Calabnia, v slovenščini pa bo zborovalce pozdravila Mojca Sištanvič. • Danes bo pri Banih zborovanje KPI. na katerem bosta govorila deželni svetovalec Dušan Lavriha in prof. Vito Grasso o temi: «Kriza vlade: enotnost levih laičnih in katoliških sil proti reakcionarnim poskusom v državi.« Jeseni tega leta bo poteklo 25 let, ko je začel delovati Slovenski dijaški dom v Trstu s svojo plemenito nalogo: podpirati slovenskega dijkaa in mu pomagati na njegovi poti do vzgoje, izobrazbe in poklica. Število 1532 dosedanjih rednih gojencev in gojenk dovolj zgovorno priča, da so našli slovenski starši zaupanje vanj. To zaupanje pa ni bilo samo za časa rednih šolskih dni, ampak se je raztegnilo v zadnjih devetih letih tudi na počitniški tečaj za popravne izpite. Letos odpiramo desetič ta tečaj, skozi katerega je šlo do sejjpj 725 dijakov in dijakinj vseh sionskih nižjih in višjih srednjih sol. U-speh, za katerega so jamčili izkušeni profesorji in inštruktorji, je bil velik, saj so z redkimi izjemami izdelali skoraj vsi tečajniki. Tudi letos bomo imeli izkušene profesorje in inštruktorje, zlasti za vse jezike (latinščino, grščino, slovenščino, italijanščino, nemščino, angleščino) in matematiko, in to za vse razrede vseh slovenskih nižjih in višjih srednjih šol. Tečaj bo, kakor vsako leto, od 1. do 31. avgusta. V njem bo dopoldne reden pouk z izpraševanjem, po ((Labodje jezero« na tržaškem gradu poldne pa učenje in priprava za naslednji dan pod vodstvom in nadzorstvom izkušenih vzgojiteljev. V tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so pri letnem ocenjevanju dobili popravne izpite, lahko se pa vpišejo vanj tudi dijaki in dijakinje, katerim je med šolskim letom povzročal težave eden ali drug predmet, n. pr. latinščina, grščina, nemščina, angleščina, italijanščina ali matematika, in za katere bi na tak način poskrbeli, da bi v naslednjih šolskih letih laže premagovali težave in izdelovali. Tako skušamo k prvotnemu tečaju za popravne izpite priključiti ponavljalni tečaj za posamezne predmete, s čimer še povečujemo nalogo Dijaškega doma, pomagati dijaku in dijakinji na njuni težavni poti do izobrazbe in poklica. Zaradi nepredvidenih ovir, ki so nastale na koncu šolskega leta pri ocenjevanju, bomo vpisovali v tečaj do 30. julija t. 1., vendar želimo, da vpišejo starši svoje otroke čimprej po objavi končnih redov na šolskih oglasnih deskah, da bomo znali pravočasno najeti profesorje in inštruktorje. Vpisuje se vsak delavnik od 10. do 13. ure v pisarni Slovenskega dijaškega doma v Trstu, Ulica Gimnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa štev. 25 in 26, prva postaja od bolnišnice INAM v Ulici Fameto). Ravnateljstvo Pri eksploziji štedilnika lažje ranjena ženska Včeraj ob 10.25 so sprejeli Razstave V Moderni galeriji v Ljubljani razstavlja svoja dela Ljuba Štolfa, mlada slovenska slikarka lz Milana, Križanke • Ljubljana. Razstava likovnih del tržaškega slikarja Jožeta Cesaria. V razstavni dvorani Ljudske knjižnice v Ulici Teatro Romano 7 je do sobote 18. t.m. ob 19.45 odprta razstava «Blaglo Marin, podobe ln dela« ob izidu izven prodaje njegovega dela #Otoške pesmi 1912-1969» (1 cantl deirisola 1912-1969) pri Edi-torlale ltbrarla S.p.A. na račun Tržaške hranilnice. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unlti razstava tržaškega slikarja Llda Dambrostja, ki razstavlja okrog 30 del. V umetnostni galeriji «11 Trlbblot bo od 11. do 25. razstavljala svoje risbe slikarka Stefania Petracco. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš bo od 18. do 26. t.m-razstavljal Roma Ive - Sauli. Otvoritev razstave bo v soboto ob 18.30. GRAD SV. JUSTA. Danes ob 21.30: «Arrivano o Puti - Poti« (Italija); «Slnjl svet« (Jugoslavija); «Matricule 20|007» (Francija); »Rjovi, rjovi še« (celovečerni film ZDA). Kino Excels!or. Ob 17. url: Poseben program iz elektronskih računskih strojev (ZDA). Sledijo kratkometražnl ter znanstveni dokumentarci. MIRAMARSKI PARK Predstave «Lučt in zvoki«: ob 21.3® «Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 «Masslmiliano e Carlotta« v Italijanščini. Avtobus «M» Iz BarkovelJ (postajališče avtobusa «6») od miramar-skega parka ln obratno pred vsak* predstavo in po njej. SPDT priredi 28. t.m. avtobusni izlet k Belopeškim Jezerom, koči Za-ki in z vzponom na Veliko Pončo. Včeraj-danes Danes, PETEK. 17. Julija ALEŠ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20,50 — Dolžina dneva 15.18 Luna vzide ob 20.17 in zatone ob 3.10 Jutri, SOBOTA, II. julija MIROSLAV Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,5, najnižja 11,2, ob 19. url 16,4 stop,, zračni tlak 1006,6 slanoviten, veter severovzhodnik 12 km/h, vlaga 67 odst., nebo oblačno, 12,4 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj. Nazionale 16.00 «Dov’t Jack?« Te-chnicolor. Eden 16.30 «La prima volta come U* ragazzo dtventa uomo«. Eastmanco-lor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 «11 mondo dl Suši Womgr«. William Holden. Tednu-color. Prepovedano mladini po* 16. letom. Giattacielo 16.30 «Storia di una don-na«. Bibi Anderson, Annie Girar- i dot, Robert Stack. Tecnicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior — Predvajanje znans^ no-fantastičnih filmov. Ritz 16.30 «11 buio«. E. A. Poe, East-mancolor, prepovedano mladM* pod 14. letom. . Alabarda 16.30 «La časa deglt amori particolari«. K. Kishida. Technlco- j lor. Prepovedano mladini pod Izletom. Filodrammatlco — Zaprto zaradi dopusta. Aurora 16.30 «11 mucchio selvag-gio«. Techndcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristollo 17.00 «La bambola <žd pe*' za«. Techndcolor. Prepovedan« mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «11 caso Thomas C»own»> S. McQueen, S. Dunavay. Tech*1’ color. Prepovedano mladini pod Izletom. Moderno 16.30 »Vendetta per vend*4, ta«. Technlcolor. Impero 16,30 «La ragazza di Tony»j Technlcolor. Prepovedano mladi*' pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «L’altra faoci* del planeta delle scimmde«. C-Heston, K. Hunter, L. Harrisori Technlcolor. Prepovedano mladi' ni pod 14. letom. Ideale 16.00 «11 circo«. C. Cbaph*-Sledlje slikanice. Astra — Zaprto zaradi dopusta. Abbazia 16.30 «L’incrcedibile fur40 dl Mister Girasole«. Walt DisneV' G. Robinson. Dick Van DvKe’ Technlcolor. ortopedskem oddelku bolnišnice 77-letno upokojenko Emilijo Maddaleni por. Molinari iz Ul. Daurant 24. Ženska je v svojem stanovanju hotela prižgati pečico štedilnika, ko so jo zaradi eksplozije, ki je verjetno nastala zaradi nasičenega plina v štedilniku, oziroma uhajanja slednjega iz plinskega gorilnika, zadela vratca štedilnika v levo koleno. Slovensko prosvetno društvo «Igo Gruden« iz Nabrežine priredi v nedeljo, 19. t.m. ob 21. uri v društveni dvorani veseloigro Antona Tomaža Linharta županova Micka» Igrajo elani domače dramske skupine. Režija Lučamo Terčon. Vljudno vabljeni! Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo zaprta od 20. julija do 16. avgusta. tik Kam v soboto, 18. t. m.? KASTA organizira tradicionalno nočno kopanje ln »pedoča-do« v soboto, 18. t.m. ob 21. uri v nabrežinskem porttču (Gano vela degli Zoppoli). Vabljeni Člani in prijatelji. Zaželene buteljke, harmonika in dobra volja. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. julija 1970 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 40 minut star Mario Fratepietro, 76-letna Elena Gasparini vd. Bonetti, 7l-letna Amelia Franza poročena Gaiizla, 56-letnl Angelo Prauscello, 61-letni Antonio Castel-11. 58-letni Romualdo Škof. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4. Dl Gretta, Ul. Bonomea 93. Godina Ai-1'IGEA, Ul. Ginnastica 6. G. Papa. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 11.31 do l.3l> AlPAlabarda, Ul. lstria 7. Al Ga-leno. Ul. S. Clllno 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S. Glovannl 5. Miz-zan, Trg Venezla 2. DR. SONJA MAŠERA bo odsotna od 25. julija do 24. avgusta t. 1. O S M I C A Jutri bo odprl osmico in točil odlično kapljico DUŠAN MILIC Zagradec 2 (občina Zgonik) Izžrebani« današnje loterije se nanaša na 27. junij, s priključenim natečajem Enalotta štev. 26 LOTERIJA BARI 21 19 38 26 35 CAGLIAR1 77 42 16 38 79 FIRENCE 66 80 2« 42 10 GENOVA 43 48 3 19 21 MILAN 80 37 64 87 79 NEAPELJ 73 1 27 45 38 PALERMO 34 53 50 72 5 RIM 14 56 45 8 64 TURIN 52 76 37 78 40 BENETKE 36 28 ENALOTTO 47 64 83 12 2 X 2 2 X 1 S 2 1 X KONČNO VAM LAHKO POSTREŽEMO Z ENIM NAJVEČJIH KNJIŽNIH DEL, KI OBRAVNAVAJO DOGODKE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO: * rJ,J, , UUiA: Kot smo že poročali, bo v torek. | in plesalk, med katerimi 20 solistov, 21., v sredo, 22. in v četrtek, 23. t.m. [82 članov orkestra in d: .umestrio «ščititi, ohra-ambieni^^išatb, ne samo »veliko V$o ?n. 1,110 bogastvo, ki zanima Pre; «»o*. temveč še bolj in še - j zamrmj SrnLslir'i"J“La vso državo, tudi v ohr;)n;,m°derne etnologije, zaščita, tev in vrednotenje človeške ■■»Ul in socialne komponente tega področja, prav spričo obstoja etnične skupnosti, ki s kulturnim deležem, z izkušnjami in s pobudami bogati družbeno tkivo države. Ih zato z velikim obžalovanjem ta skupnost, ki je v odporništvu toliko prispevala za demokratično ureditev dežele, ugotavlja, da najvišji zakonodajni organ izraža večjo vnemo in zavzetost v skrbi za zaščito posebnosti krajevnega živalskega in rastlinskega bogastva — ki je velikega znanstvenega pomena, ki ga pa vsekakor zasledimo tudi na drugih zelo obsežnih kraških področjih onstran najbolj odprte meje v Evropi — kot pa v izvajanju jasnih določb člena 6 ustave, s čimer pušča nerešena osnovna vprašanja šolstva, kulture in drugo in onemogoča celo tudi avtonomni deželi Furlaniji-Julijski Benečiji možnost izdajanja določb v zvezi z zaščito jezikovnih manjšin, kot to določa člen 3 njenega statuta. Ta etnična skupnost, ki je bila že zelo hudo prizadeti v dobi fašizma in v vsej tej povojni dobi z neprestanim razlaščanjem in omejevanjem enega izmed njenih o-snovnih gospodarskih temeljev in ki rri bila nikoli vprašana za mnenje glede tega vprašanja, meni zaradi tega, da mora s svoje strani dati nekatere predloge v upanju, da jih boste primerno in potrebno upoštevali. Upoštevajoč dejstvo, da ima tržaški Kras izrazito kmetijsko vlogo (in urbanistične možnosti), še posebej kar se tiče živinoreje, s tem da so se prav na prizadetih področjih začele zelo pomembne zadružne pobude (zadružni hlev v Praprotnem, Kraška zadružna mlekarna na Repentabru), ki jih je treba podpreti v njihovem predvidenem in zaželenem razvoju, upoštevajoč važnost (domače) rabe lesa ter nove omejitve, ki se bodo na vsak način uvedle z odobritvijo tega zakona, bi ga neposredno prizadeto prebivalstvo sprejelo z manjšo zaskrbljenostjo, če bi se vnesle naslednje spremembe: 1. K členu 1 naj se doda kot drugi odstavek: «V isti namen se bodo ukinile vojaške služnosti in vojaške vaje.» 2. V členu 2 in v naslednjih se izraz lje nasvete kvalificiranih oseb. V čustvenem po- gledu je priporočljiva opreznost. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Ne spreminjajte metod svojega dela. Dan ni najbolj primeren za rešitev čustvenih zadev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spuščajte se v brezplodne diskusije. Ogibajte se tega, da bi drugim vsi ljevali svoja mnenja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne navdušujte se za površne uspehe. Še vedno vam bo sreča stala ob strani. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Naleteli boste na težkoče v pogledu sporazumevanja s sodelavci. Pričakujte nekatere lepe uspehe in splošno zado ščenje. podjetje Neoplatna film ter za beograjsko podjetje Avala film izdelal »Lepo parado*, Antun Vrdoljak pa je za zagrebško podjetje Kroatia film izdelal film *Ljube-zen in še kaka kletev*. Jadran — film iz Zagreba je prijavil za Pulj tudi film »Enajsta zapoved*, ki ga je režiral Vanče Kljokivč, sarajevski Studio-film pa delo Nikola Stojanoviča *Draga Irena*. Beograjsko podjetje Avala — film bo navzoče tudi s filmom Branka Pleše »Li-lika*, zagrebški Jadran — film pa je obljubil za v Pulj še Va-troslava Mimice delo «Hramenih*. Naštevanje naslovov filmov in filmskih družb in podjetij nam pove, da bosta letos v Pulju v glavnem navzoča Beograd in Zagreb. Vse, kar prihaja od drugod, je malenkost. Rekli smo, da bomo v zvezi s puljskim festivalom navedli tudi mnenje direktorja festivala Petra Volka. Ta je izjavil, da prijave še prihajajo, da pa se najavljanje filmov zaključuje. Dodal je, da producenti dobro vedo, da je rok za prijavo praktično zapadel, kljub temu se še oglašajo. Potem ko je Petar Volk poudaril, da bo rok za prijave zapadel nocoj, je tudi pribil, da se bo strogo držal tega roka in da ne bo dopustil nobenih »izjemnih* primerov. V trenutku, ko je dajal to izjavo, je bilo prijavljenih 22 filmov. Vprašanje pa je, ali bodo vsi prijavljeni filmi pravočasno prispeli za predvajanje. V zvezi s tem velja povedati, da je bilo že skoraj vsako leto tako, da so posamezne družbe, da so posamezna filmska podjetja prijavila film, niso ga pa mogla pravočasno pripraviti za pregled pred žirijo, ki določa, ali sme film na festival ali ne. Kaže, da bo tudi letos tako in da ne bodo vsi prijavljeni filmi prišli v Pulj. Na vprašanje, kako bodo filme predvajali, če pridejo vsi tisti, ki so bili prijavljeni, je Petan- Volk izjavil, da bodo 15 filmov predvajali v puljski Areni, 7 pa v Domu armije. Vzporedno s filmskim festivalom bo v Pulju tudi mednarodno srečanje filmskih ljudi. Vsak popoldne se bodo filmski ljudje, predvsem filmski kritiki, srečavali ob nekakšni »mednarodni o-krogli mizi kritike*. Na teh zasedanjih bodo obravnavali filme, ki jih bodo predvajali prejšnji večer ter dopoldne. Na teh zasedanjih, na katera se je prijavilo že veliko domačih in tujih strokovnjakov, bodo sproti prevajali na šifri jezike. Namen te «o-krogle mize* je, da se resneje lotijo jugoslovanske filmske stvarnosti. Petar Volk je v zvezi s tem dejal: »Pričakujemo, da se končno spregovori o usodi in poteh jugoslovanskega filma. Zdi se mi, da je že čas, da se to stori, Pulj pa je za ta razgovor najlepša priložnost in povod. Kajti, kaj se dogaja? Proglasili smo avtor sko kinematografijo, v določenem j trenutku pa smo opazili, da je ta film postal sam sebi namen. Silili smo kritični film, pa smo I v določenem trenutku dojeli, da 1 je ta film postal žrtev maniri/ ma. Končno je tudi v svetu filma prišlo do določenih sprememb. O čitno je, da se zahteva film, ki naj bo moderen po oblki, vpli ven po idejah, hkrati pa tudi sprejemljiv za občinstvo. Filmi se ne morejo več delati za kino 1 teko.* Kar zadeva zadnjo jugoslovansko produkcijo, je po mnenju direktorja puljskega filmskega festivala nadaljevanje tistega, kar se je delalo zadnja leta, ali z drua'mi besedami, zadnja jugoslovanska filmska proizvodnja je nekaj med avtorskim filmom in fil- mom, ki je manj zahteven v idejah, zato pa bodj primeren za občinstvo. Film »Bitka na Neretvi* je bil umaknjen iz konkurence in tudi producenti filma so vztrajali na tem, da se njihov film izključi iz konkurence. ***' 1 T r < ' ' in Irska je že dolgo nemirna. Te dni je bilo tam tudi vroče. Na sliki vidimo «privatno» vojsko ne preveč tajne organizacije IRA. Tako je bilo pred leti, tako je sedaj. Pravijo, da dobiva ta vojska orožje iz Zahodne Nemčije. NEKDAJ črni zidovi, črni od saj, porušeni domovi, poteptan je raj. Hudo se nam godi, okupator nas zatira. O, kako hudo se nam godi! domove naše okupator zdaj podira. Otroci so lačni in bosi, bolniki po tleh leže, smrt po ljudeh kosi, povsod sovražniki prete. Oblaki se zbirajo rdeči, mogočni in grozni. Borci umirajo, da bo v miru živel narod pozni. EVELINA JEZA, učenka ni.c razreda srednje šole »Srečko Kosovel*. Se pred nekaj leti sem bila tako otročja, da si nisem mogla prav predstavljati, kako hudo je bilo za našo slovensko govorico pred nekaj desetletji na tem primorskem o-zemlju, čeprav so mi včasih o tem pripovedovali ali pa sem o tem brala. Sele sedaj razumem, kaj je tisto pomenilo. Starejši ljudje, zlasti pa mati in oče, mi pripovedujejo, kako hudo je bilo, ko ni bilo več šol s slovenskim poukom. Moja mama je morala že od vsega začetka hoditi v šole s tujim jezikom. Včasih mi pripoveduje, kako ji je bilo težko, TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-ročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Elektronske orgle; 12.10 Izlet za konec tedna; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; 19.10 Epigram; 19.20 Znane melodije; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 Šport; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Jazz; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14 45 Tretja stran; 15.40 Radijska priredba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.05, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23,30 Poročila; 8.00 Jutranja glasba; 9.15 20.000 lir za vaš program; 9.45 Orkester Herb Alpert; 10.00 Juke box; 10.15 Uspeli motivi; 10.30 Parada plošč; 11.00 Član Celentano; 11.30 Plošče Phonograin; 11 45 Plošče Rioordi; 12.00 in 12.41 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.15 Uspeli motivi; 16.30 TopsPops; 17.20 Mladi izvajaici; 17.45 Kulturna panorama; 19.00 Simfonični kon cert; 20.00 Klavirske skladbe; 20.30 Prenos RL; 23.35 Harfistka P. Uršič-Petrič. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; PETEK, 17. JULIJA 1970 12.10 Kontrapunkt; 13.30 Strnjena komedija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.30 Program za mladino; 18.00 Doba izpitov; 18.20 Plošče PDU; 19.30 Luna park; 20.20 Radijska priredba; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka M. De Osma; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Srečanje s Francom IV. in Francom L; 13.00 Hit Parade; 14.00 Zakaj in kako?; 16 00 Plošča za poletje; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Program z Brunom Martinom; 19.30 Tour de France; 20.10 Govorno-glasbeni spored; 21.15 Festival neapeljskih popevk; ob koncu: Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasba in podobe; 11.15 Arhiv plošč: 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 13.00 Medigra; 14.30 Portret avtorja; 15.15 Monteverdi jeve skladbe; 17.45 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Vzgojna oddaja, 21.30 Operetna skladbe. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Odrska glasba; 11.00 Medigra; 11.45 Klavirski koncert; 12.40 G. Ger-shvvin: Porgy and Bess; 15.30 Simfonična glasba — stereo. SLOVENIJA 8 00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Po- ročila; 7.50 Rekreacija: 9.10 Oper na matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 švedske in norveške narodne pesmi; 11.15 Pri vas do-,a; 13.10 G. Rossini: Finale 1. dej. opere Seviljski brivec; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez polja in potoke; 14.30 Priporočajo vam; 15.10 Valčki in uverture; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.35 Glasbeni inter-rnezzo; 16.40 Altistka Milka 7 Ivti mova; 17.00 Vsak dan za vas: 18.10 človek in zdravje, 18.20 Koncert po željah poslušalcev, 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.15 Ansambel Dorka Šk<)bemeta; 21.00 Zbor Slovenske filharmonije; 21.30 «Top-pops»; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Besede >n zvoki iz logov domačih; 00.05 Li terami nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 16.00 Evrovizija: Tour de Fran- Program za mladino: 19.45 Spoi*tni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV 7; 22.00 Telefilm; Squadra '.pedale; 23.00 Dnevnik. H. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Festival neapeljskih popevk; 22.45 Boome-rang. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 00.25 Poročila; 19.15 Ob zomik; 19.30 Mladinski koncert J. Haydn; 20.00 Obiščite z nami Skopje; 21.35 Plače — ang. film; 23.15 Malo jaz, malo ti — quiz. zlasti v prvih letih šolanja. Toda katehet, Slovenec, kljub temu da je moral poučevati v italijanščini, je govoril z njimi tudi slovensko, če je le mogel. Celo zapel je kakšno slovensko pesem z njimi. Ta gospod je sedaj župnik v Nabrežini Slovenskih časopisov ni bilo. Toda ljudje so si na skrivaj kupovali časopise iz Slovenije, da so lahko brali slovensko. Matere in očetje so na skrivaj učili otroke brati in pisati v slovenskem jeziku s pomočjo molitvenikov ali svojih starih šolskih knjig. V mnogih krajih, in tako tudi v Trstu, so se ljudje bali govoriti slovensko, da bi jih ne fašisti pretepali. Nekateri so iz strahu tudi s svojimi otroki govorili italijansko in jih tako še sami potujčevali. To ni bilo lepo, toda krivdo za to nosi fašizem, ki jih je k temu prisilil. Posebno ljubezen pa so naši ljudje tedaj kazali do slovenskih knjig, ki so jih varovali in skrivali kot zaklad. V Gorici so tudi tedaj še lahko izhajale Mohorjev# in nekatere druge slovenske knjige, če le niso bile politične. Lepo bi bilo, če bi mi vsi tudi danes tako ljubili slovensko besedo, tiskano in govorjeno. IGOR RACMAN, dijak 2,b razreda sredhje šole »Srečko Kosovel* je poslal naslednji prispevek: Kot sin zavednih slovenskih staršev obiskujem drugi razred slovenske srednje šole. Zelo sem ponosen in hvaležen vsem, ki so se borili in priborili zopet slovensko šolo, ki je bila zaprta za časa fašizma. Vesel sem, da gov>orim in se učim svoj materin jezik. Moj oče je moral obiskovati italijansko šolo, kajti slovenske so bile prav takrat ukinjene. Zato mi tudi večkrat pripoveduje, kako je bilo v času fašizma. Bilo je nekako pred petinštiridesetimi leti, ko je bil ukinjen slovenski pouk. Slovenske učitelje in učiteljice so spodili iz razredov, namesto njih pa so prišli učitelji in učiteljice, ki niso govorili našega jezika. Očku je bilo šest let, ko je prvič prestopil šolski prag. Pr-(,vi dan šolskega pouka je stal pred njim učitelj, ki je govoril njemu še nerazumljive besede. Polagoma se je italijanščine privadil, ker ni bilo druge izbire. Doma in pri verouku pa se je učil in govoril svoj materin jezik — toda le skrivaj. Če je takrat v šoli spregovoril slovensko besedo, je priletela klofuta, da se mu je kar vrtelo v glavi. Medtem pa je zaslišal še besedo «mascalzone», ki je bila prva tuja beseda, ki si jo je zapomnil m vedel kaj pomeni. Hudo je bilo res, kajti takrat so v naši deželi ukazovali ljudje, ki so imeli črne srajce. Sovražili so Slovence in bili nasilni. Ukinjali so slovenska društva in jim sežigali knjige V Trstu so zažgali Narodni dom, kjer so se zbirali Slovenci. Tudi v zapor so morali tisti, ki jih niso ubogali. Iz moje rojstne vasi so bili mnogi v internaciji, ker so bili zavedni narodnjaki. Na gmajni pri Bazovici so šestega septembra leta 1930 darovali življenje štirje zavedni slovenski junaki: Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš. Oni so dali zgled, da so se Slovenci na Primorskem še bolj uprli in si s krvjo zopet priborili slovensko besedo Od takrat je minilo že 40 let Postavili so jim lep spomenik nad katerim se še danes skraj neži maščujejo. Letos je 25 let, odkar ss je končala vojna in imamo na Tržaškem in Goriškem slovenske šole. Za nas je lepše kot je bilo takrat. Sedaj hodimo v slovensko šolo, imamo slovensko gledališče, knjižnice, knjigarne in mnogo prosvetnih društev Za to se moramo zahvaliti vsem tistim, ki so se borili in dali svoie življenje za svobodo in bolijo bodočnost našega ljudstva. PAVEL SEDMAK, učenec V. razreda osnovne šote na Opčinah, je svoje misli strnil takole: Očka mi je pripovedoval, ka-ko so zaničevali našo govorico v čgsih, ko je on hodil v osnovno šolo. Pouk je bil samo v italijanskem jeziku, ker pa so otroci govorili doma slovensko v prvem razredu osnovne šole niso razumeli učitelja. Učitelji so silili otroke, da bi govorili italijansko, a to ni bilo mogoče. Postalo pa je mogoče v četrtem razredu, ko so učenci skoraj obvladali italijanski jezik. Tedaj se je pričelo preganjanje slovenskega jezika. Tisti. ki ga je učitelj slišal govoriti slovensko v razredu je moral vstati, iztegniti roko in učitelj ga je s palico udaril po dlani, če pa je večkrat govoril slovensko, ga je učitelj poslal v kot in tam je moral klečati. Tudi s takimi težkimi kužnimi niso uspeli spraviti naše govorice iz šol. Med seboj so učenci v razredu govorili slovensko. mnogo so Uidi klečali v kutu in palica je pela po rokah vsak dan. vendar niso zatajili svojega jezika. ("Nadaljevanje sledi) GORIŠKI DNEVNIK BLAGOVNI PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA STATISTIČNI PODATKI O KULTURNI DEJAVNOSTI Promet v prvih petih mesecih kaže j V treh goriških javnih knjižnicah napredek v primerjavi z lanskim imajo na policah nad 220.000 knjig Predvidevajo, da utegne do konca leta preseči 25 milijonov ton - Še vedno občutna škoda zaradi zapore Sueza Promet tržaškega pristanišča je v prvih petih mesecih letošnjega leta dosegel skoraj 10 milijonov in pol tone Vkrcanega in izkrcanega blaga v primerjavi z 10.110 milijoni v istem razdobju lanskega leta. Porast je porazdeljen na skoraj vse blagovne vrste od rudnin in premoga do nafte za naftovod Trst — Bavarska, od lesa do kosovnega blaga in zailog. Nazadovanje pa je zabeležil promet z žitaricami, oljnimi semeni, peskom in kamninami, ki služijo za gradnjo cest v pokrajini. Upoštevajoč te številke utegne tržaško pristanišče do konca leta zabeležiti nad 25 mdTjonov ton blaga v dovozih in odvozih Količina surove nafte, ki je bila odpremljena iz Trsta proti južni Nemčiji, je od januarja do konca maja zabeležila porast za okrog 129 tisoč ton, kar presega celo predvidevanja. Kot poroča pristojni organ z Dunaja, bo proti koncu poletja in v prvih jesenskih tednih, začel delovati tudi naftovod Adria-Wien-Pipeline, ki se je ■rpikilapaJ naftovodu Trst-Ingolstadt «a Koroškem. Po pisanju dunajskega Esta «Die P-resse* naj bi še v letošnjem letu dobila Avstrija skopi Trst okrog 600.000 ton surove nafte. Omenimo naj, da je naftovod Trst-Nemčija v preteklem letu manipuliral okrog 17,14 milijona ton surove nafte in petroleja. Letos bi te obseg moral preseči 18,5 mi Ejona ton ali se celo približati 20 milijonom. Pod Dolino bodo konec poletja usposobljeni še štirje veliki rezervoarji po 80.000 kub. metrov za skupnih 320.000 kub. metrov, s čimer se bo znatno okrepil tržaški park rezervoarjev. Upoštevajoč razne vrste blaga, ki predstavljajo najbogatejši promet pristanišča, je mogoče ugotoviti, da se je v letošnjem razdobju Januar — maj te promet ponovno »krepil od 712.380 ton v enakem razdobju leta 1969 na letošnjih 768.666 ton. Povišek za okrog 7,9 odstotka je zadovoljiv, zlasti še ob upoštevanju, da je zapora Sueškega prekopa močno oškodovala tržaške pomorske zveze z Rdečim morjem. Perzijskim zalivom. Južno in Južnovzhodno Azijo, Avstralijo in Daljnim vzhodom. Kar zadeva promet z raznimi geografskimi skupinami v prvem trimesečju, se je ta povečal v pomorskih zvezah z Evropo od lanskih 811,61 na letošnjih 948,30 tone.. Prav'tako se je povečal promet z-ostalimi državnimi pristanišči, z Zahodno Nemčijo, Velita Britanijo, Jugoslavijo, Malto, Švedsko itd. Zelo pa se je zmanjšal promet s Sovjetsko zvezo. Znatna je tudi okrepitev prometa z Vzhodom in sicer od 786,5 tisoč na 836,9 tisoč ton. Glavne spremembe zadevajo promet z Libanonom, ki se je znatno skrčil zaradi surovega petroleja, s Sirijo, ki se je v enem trimesečju povčea! od 46.000 na 280.303 tone v glavnem na račun mineralnih olj, kar dokazuje, da je prišlo na tem sektorju do premolka med Libanonom in Sirijo. Mimo petroleja pa je k prometu z Vzhodom največ prispeval Izrael, za njim pa Turčija, Libanon, Grčija iitd. Kar zadeva zveze z Rdečim morjem je bil zadeležen določen napredek, ki pe se nanaša samo na pošiljke iz Trsta, saj so dovozi s tega področja skoraj nični. Krizo zvez s Perzijskim zalivom dokazujejo naslednji podatki: prvo tri- mesečje 1969 : 309.695, prvo trimesečje 1970 : 90.879 ton. Zlasti se je skrčil petrolejski promet s Saiudovo Arabijo, Kuvvaiitom, Irakom in tata imenovanimi »Trucial States*. Edino, pa čeprav skromno izboljšanje, je bilo doseženo z Baihreimskim otočjem. Ponovno je nazadoval promet z Južno in Jugovzhodno Azijo, ki se je skrčil od 34.744 na 29.823 ton, medtem to se je blagovni promet z Daljnim vzhodom dvignil od 8.651 na 9.263 ton. Blagovni promet s Sredozemsko Afriko (brez Egipta) se je ponovno povečal in na prvem mestu je surovi petrolej, zlasti libijski. V obetajočem porastu je bil tudi promet z Vzhodno Afriko, ki se je povečal od 16.410 na 19.064 ton, skoraj nespremenjen pa je ostal promet z Južno Afriko. Nasprotno se je močno povečal promet z Zahodno Afriko, vendar samo na račun množičnih dovozov rudnin, medtem ko so pošiljatve iz Trsta dosegle v treh mesecih komaj 8.254 ton. Povečal se je tudi promet s Severno Ameriko in Mehiko od 122.522 na 158.193 ton in prav tako tudi promet z Južno A-merito od 33.280 na 92.347 ton. Manjši porast prometa je bil zabe-leežn tudi v stikih z Avstralijo in Oceanijo in sicer od 55.632 na 61 tisoč 935 ton. Bočno trčenje avtov na Rtiču Alml Včeraj popoldne, nekaj po 15. uri, je prišlo na Rtiču Almi pri Miljah do močnega trčenja med avtom fiat 500, ki ga je proti Miljam vozil 24-letni Luciano Fonta-not iz Ul. Frausin 11, in avtom fiat 124, ki je prihajal z nasprotne strani in za volanom katerega je sedel 42-letni Ali Salvatore iz Ul. Moncalon 22. Pri trčenju se je ranil le voznik manjšega fiata, ki so ga zaradi manjših poškodb po obeli nogah sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice s prognozo okrevanja v 10 dneh. ■IM.............................................. VČERAJ V GRADEŽU Tržaška pomorščaka - amaterja zaključila brodolomsko odisejo Na srečo so ju zagledali mornarji «Ambriabelle» — Oba sta bila v dobrem zdravstvenem stanju Z radijsko vestjo, ki je prispela včeraj opoldne tržaškemu luškemu poveljstvu, in s katero so sporočili, da je jadrnica vrste , kuter’ «Pld-nia* s pomočjo motorne ladje «Am-briabella*, ki vzdržuje zvezo med Trstom in Gradežem, srečno priplula v gradeški pristan, se je zaključila nočna brodolorcvska Odiseja 31-letmega Daria Saireja in 32-letne-ga Gavina Fandaia, mladih tržaških pomorščakov-amaterjev iz Trsta, ki sta vso noč kljubovala silovitemu neurju, ki je včeraj, nekaj Moška sta predvčerajšnjim v prvih popoldanskih urah z osem metrov doLgo jadrnico z razpetimi jadri zaplula iz grljanskega portiča z namenom, da bosta malce jadrala po našem zalivu. Verjetno nista slutila nevihte, ki se je že ws dan počasi, a zahrbtno pripravljala in okrog 19. ure izbruhnila na celem področju in s posebno silovitostjo, seveda tudi na morju. Luško po- veljstvo je moralo ves čas pošiljati reševalne ekipe na pomoč ladjicam in čolnom, ki so jih premetavali siloviti valovi. Nekateri so iz grljanskega portiča opazili nedaleč od obale omenjeni kuter in moška, ki sta z vso žiLavostjo kljubovala neurju. Nekdo je še oparit, kako je veter s silo strgal obe jadri, potem pa nič več... Jadrnica, s posadko vred, je izginila za visokimi valovi... Luško poveljstvo je takoj poslalo na morje svoj izvidniški čoln «C.P. pašev al- Obe' ladji sila vso noč brodili po morju in iskali kuter, toda zaman. Medtem ko se je izvidniški čoln moral kaj kmalu vrniti v pristanišče, se je vlaoi’ec «Impetus» oddaljil precej kilometrov od Grljama, skoraj do beneške obale. Kot že rečeno, je kuter, ki je bdi popolnoma prepuščen morskim tokovom in vetru, oparila včeraj zjutraj nedaleč od gradeške obale motorna ladja rAmbriabella*, ki je prav tedaj plula proti Gradežu. Na srečo sta bila oba pomor-ščaka-amaterja v dobrem zdravstvenem stanju. Mornarji tAmbria-belle* so tata privezali precej razbito jadrnico k motorni ladji in jo privlekli do Gradeža. V vseh treh knjižnicah imajo polno slovenskih knjig - Državna biblioteka in Mestna knjižnica delujeta pod enotno upravo Knjižnice obiskujejo predvsem profesorji in študentje V vseh trgovinah drop se nadaljuje VELIKA RAZPRODAJA ob koncu sezone Za MOŠKE obleke po izrednih cenah po 13.900 lir, jopiči po 6.500lir in hlače po 2.900 lir Za ŽENSKE poletne obleke po cenah brez konkurence po 1.500 in 2.500 lir, krila in hlače po 900 in 1.900 lir Za OTROKE cene BooM UGODNOST 900 lir TRGOVINE drop Trst - Ul. Dante 12 ■ Gorica - Corso Ital!« 82 ■ Pordenone - V.le Cossetti 14 ■ Videm - Ul. Vlttorlo Veneto 6 V Gorici delujejo tri večje javne knjižnice, poleg njih pa je še cela vrsta knjižnic, za katere skrbijo razna društva in ustanove, med temi tildi Ljudska knjižnica Slovenske prosvetne zveze, ki je doslej delovala v ULici Ascoli, preselila pa se je pred kratkim v nove prostore slovenskih organizacij v Ulico Malta 2. Rekli smo že, da imamo v Gorici tri javne knjižnice. V praksi delujeta dve, kajti Mestna knjižnica je pripojena Državni biblioteki, obe imata sedež v Ulici Marneli, nekdanji Šolski ulici. Goriška občina plačuje letni prispevek upravi Državne biblioteke za vzdrževanje svoje knjižnice. To olajša delo občinski upravi, ki bi morala sicer plačevati veliko večje vsote za vzdrževanje svoje knjižnice, Državna biblioteka pa ima visoko kvalificirano osebje, ki vestno skrbi tudi za Mestno knjižnico. V lepem, starinskem poslopju v Ulici Marneli, so nameščeni uradi in skladišča teh dveh bibliotek. Ob polovici leta 1969 je imela Državna biblioteka na svojih policah 142.905 knjig in raznih publikacij. V začetku istega leta so imeli v tej biblioteki 142.042 knjig, kar pomeni, da so v šestih mesecih povečali svoje zaloge za približno 900 knjig. Prirastek je normalen, saj nabavlja ta biblioteka, ki jo vodi priznani knjižničar dr. Guido Manzini, stalno nove publikacije, seveda v okviru svojih finančnih zmožnosti. Med novimi nabavami so številne slovenske knjige in reči moramo, da je ni novejše slovenske publikacije, ki bi imela določeno literarno, strokovno ali zgodovinsko važnost, ki je ne bi našli v tej biblioteki. V Mestni knjižnici pa je bilo ob lanskem polletju 49.248 knjig, v začetku istega leta pa 48.864 knjig. Število publikacij je tu manjše, v zvezi s tem je tudi manjša nabava. Vendarle se tudi ta knjižnica lepo razvija. Upravljanje obeh knjižnic je, kot smo že dejali, enotno. Čitalnica je enotna, upravni uradi tudi. Zaradi tega so enotne statistike o obiskovalcih in o izposojenih delih. Omejimo se na že obravnavano razdobje, t.j. na prvo polletje 1969. Obiskovalcev je bilo skupno 2.939, to pomeni skoro 500 na mesec. V knjižnico zahajajo v glavnem profesorji in študentje, v zadnjem času pa se v njeni pisarni oglašajo tudi ljudje, ki želijo na posodo na dom razne knjige. Na dom so v že obravnavanem razdobju posodili 3.079 knjig, v čitalnici pa so obiskovalci brali ali študirali iz 4.285 knjig in publikacij. Poleg teh dveh javnih knjižnic obstaja še v palači Attems pokrajinska biblioteka, združena s pokrajinskim arhivom, kjer hranijo akte goriškega deželnega zbora in sploh akte goriške pokrajinske u-prave. Obiskovalcev je v tej knjiž niči veliko manj, saj imajo tu predvsem strokovne publikacije, zlasti imajo tu veliko zgodovinskega materiala in zaradi tega je tudi krog obiskovalcev omejen. V lanskih prvih šestih mesecih so imeli v tej biblioteki 398 obiskovalcev, 541 del so dali domov na posodo, 558 knjig pa so obiskovalci pregledovali v prostorih biblioteke. Svetovalci KPI zahtevajo sklicanje svetov krajevnih uprav V Tržiču so imeli včeraj izvoljeni predstavnik komunistične partije na Goriškem posvetovanje, na katerem so obravnavali položaj v diržaivi ne glede na vladno krizo, ki jo je povzročila desnica. Na tem posvetovanju so prišli do spoznanja, da je treba čimprei sklicati občinski in pokrajinski svet, da ne bi bile krajevne uprave brez redne uprave. S tem v zveri so komunistični pokrajinski svetovalci, katerim se je pridružil tudi socialpiroletarski svetovalec Poletto, poslali pokrajinskemu predsedniku Chieotarolliju pismo, v katerem ga prosijo, da čimprej skliče pokrajinski svet. E- naka pisma so poslali občinski svetovalci KPI županom v Tržiču, Gradežu, Krminu in v drugdih manjših krajih. Odbornik Devetag v iraški bolnišnici Tržiško bolnišnico je včeraj obiskal deželni odbornik za zdravstvo Devetaig. Sestal se je z upravnim svetom bolnišnice. Prikazali so mu načrt za razširitev tržiške bolnišnice in zaprosili deželo za finančno pomoč. Sejem in prazniki v Majanu V Majanu v zgornji Furlaniji bo tudi letos za velikošmarenske praznike veliko slavje, ki se ga bodo udeležili izseljenci iz raznih krajev videmske pokrajine. Istočasno bo v Majanu obrtna in industrijska razstava, ki dobiva iz leta v leto večji pomen. Letos bodo na tej razstavi sodelovali jugoslovanski in avstrijski razstavljalci. V POLETNIH POČITNICAH Slovenski dijaki v Gorici so poleti delovno zaposleni Mnogi so za natakarje v obmorskih krajih — Nekateri so začasno zaposleni v goriških trgovinah — Najbolj srečni so šli na resnične počitnice Kako preživi počitnice študirajoča mladina v Gorici? Pred mesecem dni se je za večino dijakov zaključilo šolsko leto, ostali pa so se morali še dlje časa truditi, da bi poželi uspehe. Končni uspehi na slovenskih šolah so bili letos še kar dobri in to je vplivalo, da so si dijaki, posebno starejši, napravili načrt za počitnice. Na vprašanje, kako preživi počitnice študirajoča mladina, bi lahko dali dva odgovora. Nekateri te mesece prebijajo na raznih letoviščih pri morju ali v hribih in tako brezskrbno čakajo na začetek prihodnjega šolskega leta. Seveda, bi vsakdo lahko mislil, da je to najboljši način, ki si ga lahko izbere dijak. Nobena skrb ga ne muči, hrano, obleko in stanovanje ima preskrbljeno, edina njegova skrb obstaja v tem, kako bo s prijatelji preživel prosti dan. Najbrž je ta način zgrešen in je drugi boljši, to je, da si dijak med počitnicami poišče delo. S tem nočem reči, da je zaposlitev koristna samo zato, ker si bo prislužil denar; znano je namreč, da večina takih dijakov uporablja zasluženi denar za šolske potrebščine in za vzdrževalnino v zavodu. Take zaposlitve so koristne prav zato, ker postane mlad človek samostojen in se tako že v šolskih letih navadi drugačnega dela in ambienta, ka IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllHIIIIIIIIIIIinilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMillllllllllllllllllllllllllllllllllMKIlllllllllHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIini O POLOŽAJU V TRŽIŠKI INDUSTRIJI Zemljišče bivše tovarne Solvay je na razpolago za tovarniške gradnje Tako je odgovoril minister Gava senatorju Albarellu — Minister upa še vedno, da bo Phoenix zgradila svojo tovarno v Tržiču — Nestpack bo pričela s proizvodnjo leta 1972 Obširno zemljišče, ki ga je do-1 tudi Drevored 20. septem- slej uporabljala tovarna Soivay, in | bra. Tudi tu so morali odstraniti ki bo le delno uporabljeno od nove- drevesa, ki so stala čez cesto. V iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiimiiiiiiiiiiiiiieiMiiiiniiintMiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiimuMiiiiiimuiiiimmiiMii V OKVIRU POKR. KNJIŽNIČARSKEGA SISTEMA V nedeljo v Sovodnjah otvoritev občinske knjižnice To je druga dvojezična knjižnica na Goriškem niča bo v poslopju osnovne šole Knjiž- ili!!: £ ga podjetja Nestpack, bo ostalo na razpolago morebitnim prosilcem, ki bi radi na tem odseku tržiško pe-referije zgradili nova tovarniška poslopja. Zemljišča sedaj u-rejaijo, za to je tovarna Solvay dobila tudi obilno deževno pomoč, in kmalu bo zemljišče nared. Minister GaVa^je-te dni'odgovoril v tem smislu senatorju Albarellu, ki ga je vprašal kako je s položajem novih tovarn na zemljišču bivše tovarne Soivay in kako je tudi z obalnim deželnim prispevkom, ki ga je deželna uprava dala s posebnim zakonom tovarni Solvay, da bi preuredila zemljišče, to se je lani zdelo, da bo v Tržiču postavila svoj veliki obrat močna ameriška družba Phoenix. Vemo, da je iniciativa tovarne Phoenix šla po vodi, vendarle minister Gava upa, da se bodo ameriški industrije! premislili in kljub vsem težavam zgradili svojo evropsko tovarno na našem področju. Tovarna Nestpack bo pričela z rednim obratovanjem šele poleti leta 1972. Do takrat, tako .je zagotovil minister Gava, bodo delavci bivšega podjetja Solvay postavljeni v integracijsko blagajno in ko bo tovarna pričela delovati, jih bodo vse spet vzeli v službo. Kar se zemljišča bivše tovarne \ Solvay tiče lahko povemo da ga je za nad pol milijona kvadratnih metrov. Tu je torej prostora za precejšnjo industrijsko naselitev. Ulici Della Bona pa je vihar iztrgal vrata na novem nebotičniku in zaradi tega je deževalo v jašek dvigala. Gasilci so vsaj za silo pokrili odprtino. Neurje je divjalo v vsej deželi, iiimimiiiiiiiiiiiiimmimimiiiMUmiiiiiiiiiiHiiiuii l trio t - mia»im Najboljši med slovenskimi dijaki Večerni tečaji ustanove ENALC Napis na sedežu občinske knjižnice v Sovodnjah Ustanova ENALC v Ulici Mazzini v Gorici prireja v zimskem času tečaje za trgovske vajence in vajenke. Tečaji so raznovrstni in gojencem, ki prihajajo iz krajev, ki so izven mesta, lahke podeli deželna uprava svoj prispevek. V preteklem šolskem letu je tak prispevek dobilo 30 gojenk, ki so posedale 1. tečaj za strojepiske (med njimi so bile tudi Maria Albertina Delpin iz Podgore, Štefanija Skočir iz Krmina in Mirella Kočama >z Moše), 21 gojenk, ki so po-sečale 2. tečaj za , strojepiske. 11 gojenk ki so posedale * tečaj za uradnice (med njimi sta bili tudi i * j Marija Nives Černič iz števerjama . iin Maria Rosa Sfiligoj iz Loonika). i Potniške prispevke so dobili tudi & • gojenci, ki £ posečah tečaj za - <■*,•'■» ■ strojepisce (Antonija Blasizza in So- 1 nja Blasizza. obe iz Standrež.a: Ana V Sovodnjah bodo v nedeljo otvo-rili prostore nove občinske knjižnice, ki bo nastanjena v poslopju osnovne šole. Tu je občina uredila dve bivši učilnici, državna biblioteka iz Gorice pa je dala vso opremo i& precejšnje število knjig. Knjižnica spada v območje pokrajinskega knjižničarskega sistema, ki je pod nadzorstvom goriške državne biblioteke. Podobne knjiž-nioe obstajajo že v več občinah na Goriškem in skoraj povsod so te knjižnice uspele. V Doberdobu so podobno knjižnico odprli že pred časom in ljudje pridno segajo po dobrem čtivu. Tudi v Sovodnjah bo mogoče dobiti v knjižnici slovenske in italijanske knjige, enako kot v Dober dobu. Knjižnico bo vodil občinski uradnik Danilo Žigon, ki bo opravljal posle knjižničarja. V njej je sedaj 400 slovenskih in 420 italijanskih knjig. Dejali smo že, da je denar za knjige in za notranjo opremo dala državna uprava potom goriške dr žavne biblioteke. Občinska uprava v Sovodnjah je uredila prostore. Občina je zaprosila tudi deželno upravo za prispevek in je od nje dobila 150.000 lir. Enak prispevek bo baje občina dobila vsako leto, tako da bo mogoče povečati dotacijo knjig. Otvoritev knjižnice bo v nedelje ob 11. uri. Nesreča Goričanke pri Logatcu Na cesti Gorica — Ljubljana pri Logatcu se je v sredo popoldne pripetila prometna nesreča, pri kateri se je poškodovala 61-letna Go-ričamka Vera Rejec vd. Cuirto, bivajoča v Gorici, Ul. Buffolini 7. Rejčeva je vozila svoj avto fiat 500 in je zašla s ceste, da bi se izognila trčenju s kamionom. Pozno zvečir so jo sprejeli v goriški splošni bolnišnici, kjer bo ostala na zdravljenju 15 dni. Rosa Mauri, prav tata iz Štan-dlreža), ter Marija Laurenčič iz Štarancama, ki je posečala tečaj za prevajalce slovenskega jezika. Neurj« divjalo v Gorici in v vsej deželi V Gorici in okolici je močno deževalo v sredo zvečer, marsikje na je divjal vihar in močan veter je izril drevesa. V Podgori, v Drevoredu 20. septembra, na Svetogor-ski cesti so bile ulioe polne dre vesnih vej. Gasilci so morali večkrat na delo. V Ulici Cappuccdni so morali odstraniti izrito drevo, ki je oviralo promet na cesti. Na križišču ulic Duca d'Aosta in Buonarroti je drevo padlo na cesto in podrlo tamkaj parkirani roulotte. Škoda na vozilu je precejšnja. Na cesti, ki pelje z mosta 9. avgusta proti križišču Madonnina je vihar izril kar pet dreves, ki so rasla ob robu ceste. Gasilci so morali SILVA HVALA, 2. razred klas. liceja kjer je deževalo v sredo ves dan. V Kamiji in v Kanalski dolini ter tudi v Beneški Sloveniji so bile številne ceste začasno zaprte za promet. Tako ni bil n. pr. možen promet na cesti ki iz Trbiža pelje proti Beli peči in k jugoslovanski meji. Včeraj zjutraj je bilo tako na Goriškem kot v Furlaniji precej hladno. V hribih nad Vidmom je snežilo. Delovanje Zveze trgovcev Na Zvezi trgovcev so imeli pred dnevi sejo glavnega odbora, ki ji je predsedoval predsednik Barnaba. Ugotovili so, da so volitve za bolniško blagajno trgovcev potekle v redu. Upravni odbor Zveze trgovcev je na tej seji tudi razpravljal o številnih drugih problemih, ki tarejo kategorijo trgovcev. Ti problemi so davčna reforma, nova delovna pogodba za uslužbence, goriški avto-porto in sodelovanje z drugimi organizacijami delodajalcev. O vseh teh problemih bodo razpravljali na prihodnjem občnem zboru organizacije, ki bo oktobra. Izmenjava letovanj Nova Gorica-Concgliano V Novi Gorici je v soboto zaključila obisk skupina enajstih šolskih otrok iz Coneglana v pokrajini Tre-viso. Pred tem so bili na počitnicah ob morju, kamor jih je povabila skupščina novogoriške občine. Gre za izmenjavo letovanj šolskih otrok, ki jih izvajajo v okviru zelo tesnega sodelovanja med Coneglianom in Novo Gorico. Mladi gostje so bili med postankom v Novi Gorici tudi na sprejemu, ki sta jim ga pripravila občinska skupščina in temeljna izbraževalna skupnost. Novogoriški otroci bodo svojim vrstnikom vrnil obesk v avgustu. Na letovanje v Conegtiano, oziroma pokrajino Treviso bo odšlo 17 tamkajšnjih učencev. Izmenjavo letovanj šolnikih otrok med Coneglianom in Novo Gorico izvajajo že tretje leto. teremu se bo moral po končanem študiju prilagoditi. Tako bo imel | priliko spoznati tudi delovno mladino in njene težave, kar je bilo j težko uresničljivo med šolskim le- ' tam. Če pa konkretno pogledamo položaj dijakov v Gorici, bomo videli) da si je večina teh izbrala zapo- j slitev za celo poletje. Največ jih je zaposlenih v hotelih in restavracijah v obmorskih turističnih kra- » jih. Takega dela so se oprijeli za- j to, ker nudi sorazmerno največ : zaslužka, čeprav je delo naporno in traja delovnik tudi po 12 ur. j Mnogi so že zaposleni v mestnih tr- : govinah ker je veliko povpraševa- j nje po dvojezičnosti. Le manjši del dijakov ima možnost popolnih počitnic po raznih obmorskih krajih f ali v hribih. Ob zaključku naj ugotovimo, da si je tričetrt slovenskih dijakov i* Goriške izbralo delovne počitniceti medtem ko jih ostala četrtina preživlja brezskrbno. R. P. Na klasični glmnaziji-llceju * slovenskim učnim jezikom to na višjem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Ulici Croce 86 vršijo vpisovanja dijakov za eri-hodni f. šolsko leto v vse razred* zgoraj omenjenih šol. Tajništvi st* odprti vsak delavnik od 10. do 12-ure do vključno 22. julija. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Ul Seminario 7. sporoča, da se vr9 vpisovanje dijakov za prihodnje ■ šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnikih do vključno 22. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoie ot.n> ke v tem roku in nai po možnosti ne čakajo zadnjih dni. Ravnateljstvo Slovenske nižj* srednje šole v Gorici, Ul. Randao-cio, sporoča da se vrši vpisovanje i dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik d* vključno 22. julija in sicer od 1<>-do 12. ure Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tern roku In naj po možnosti ne čakaj* zadnjih dni. Razstave Na novem sedežu SKGZ v Ulici Malta 2 je vsak dan v jutranjih urah odprta slikarska razstava goriški slikarjev Jožeta Ceja, Demetrija Cej»-Vladimlra Klanjščka ln Andreja Košiča. Ljubitelje umetnosti vabimo. da si razstavo ogledajo j V Kromberškem griidu, kjer iri» sedež Goriški muzej, je vsak d«1 odprta razstava znanih slovenskih slikarjev bratov Santelj. Ljubitelji slikarstva si jo lahko ogledajo ? uradnih urah muzeja. Razna obvestila V Slovenskem dijaškem domu * Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo, 5. avgusta ob 8.30 Stari* prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila *** prijave pri upravi Doma, ld je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. Sloyensko planinsko društvo * Gorici priredi 1. ln 2. avgusta tur* j na vrh gore Semio v Kamjii. 1®-in 16. avgusta pa bo družinski avt*" j bušni Izlet v Logarsko dolino n* Štajerskem. Vpisovanja in vsa dr*j ga pojasnila na sedežu SPD v Ul j Malta 2/1 v jutranjih uradnih urah- Goriški gasilci so včeraj jjopoldne odstranili omet na hiši na Korzu Italia 21. škode je za 20.000 lir. ROSANA CALLIGARIS, 2. razred učiteljišča LIDIJA PETEANI, 2. razred trgovske šole Odhod otrok v kolonijo v Savudrijo Jutri, 18. julija bo odhod otrok, ki bodo preživeli nekaj tednov v koloniji v Savudriji, ki jo prireja Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Otroci naj se sberejo ob 8.30 pred sedežem SKGZ v Ulici Malta 2. Razdeljevanje sladkorja in kave proste cone Trgovinska zbornica Javlja, da so pričeli razdeljevati v trgovinah mesečne obroke sladkorja in kave za tekoči julij. Prebivalci občin Gorica in Sovodnje lahko dobijo kilogram in pol sladkorja ln 300 gramov kave na osebo, prebivalci o-stalih občin v pokrajini pa po 1 kilogram sladkorja ln 220 gramov kave na osebo. Blago Je treba prevzeti do konca julija. VERDI 17.00—22.00: «0 dold b**d e langudde carezze.i, J. Rey in h-Salce; ital. barvni film, mladih* pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.30—22.00: «L. De Fun«* e 11 nuovo surgelaton, L. De F**j nes ln B. AHane; arneT. barv** film. MODERNISS1MO 16.45—22.00: dovlna chd viene a cena?», “j Tracy in S. Poiter; amertSl® barvni film. VITTORIA 17.30—21.30: «L’invasi*' ne degll Astromostrlu, M. AdJ| mus in A. Tacarada; japon®*® barvni film. CENTRALE Zaprto. Tržič AZZURRO 18—22: «La prima volta«, O. Saltaft. EXCELSIOR 17.30-22: «L’orso * la bambola«, B. Bardot in J. Cš* sen. PRINCIPE 18—22: «Tempo di vi* lenza«, R. Hossden in C. AO*8’’ vour. Nova Gorica SOČA oTaras Buljba«, ameriš^ barvni film — ob 18.15 in 20J® j SVOBODA (Šempeter) «Jezdec brij milosti«, amer. barvni film — *“ 18.30 in 20.30. DESKLE «Koča strica Toma«, ari* riški barvni film — ob 20.30. RENČE «Po sledeh velike karatne«, amer. barvni film — ob 20.$' PRVACINA Prosto. KANAL «Krvavl plen«, amer. fH1” — ob 20 30. SEMPAS «Helga in Mihajlo«, Jj padnonemški barvni film — 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan ln P? noči dežurna lekarna ALESANI, Carducci 18, tel. 22-68. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan tn P0, noči dežurna lekarna Al Redent* re, dr. De Nordis, Ul. F.lli Ross*1' li 23, tel. 72340. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. julija 1970 KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE * Wolfshohl v cestni vožnji Merckx pa na kronometer Italijan F. Mori le za las na prvem delu ni osvojil etapne zmage (vrstni red na cilju je pokazal šele fotofiniš) iJ??DREAUX' 16- — Mlada itali-kolesar Franco Mod, ki ko-'aJ leto dni vozi med profesdonal-• je danes le za las zgubil pd-e^ajpno zm.ago v cestnem delu da-nasnjega tekmovanja. WolfshoM in «oni at® privozila na ciljno črto *®ko tesno drug ob drugem, da je zm-aSO''alca pokazati fotofi-nis. Ta je pa pokazal, da je bil V®mec v odločilnem trenutku za Cfn pred Italijanom. Današnja etapa v prvem delu 1 Prinesla v skupno lestvico prak- enzales-Linares danes očitno ni i-vveč dovolj moči, da bi se tako apešno zoperstavil Mcrckxu, kot sc * v Pnih etapah na kronometer Wono nobene spremembe. Starta!a F® ^02 kolesarja. Vreme je bilo — več dneh — končno ugodnejše T* posijalo je tudi sonce. Kolesarji ~^v>ned vožnjo večinoma niso pre-■V naprezali. Zlasti ne v prvem "™u poti. Sunkov v ospredju si-f®1 ™ manjkalo, a bili so večinoma Kratkotrajni. Nekateri pobegi so pro-fprai sami, druge pa je zatrl Eddy vl®rokx s svojimi pomočniki. Sele v zaključnem delu vožnje * Ušla g3'aivnind skupinica kodesar-r®v'. ki na skupni lestvici niso i meji vidnejših mest. Merokx se ni ču- ogroženega in je tej skupini «do-. da si je nabrala nekaj pred-J0®'*. in je nato tudi prva prispela ? ulj. V tej skupini so Mi tudi "®b)ani Mori, Panizza in Baima-V zadnji nalet pa je posegel m Mori, ki se je spustil z Wolfs- hohlom v oster dvoboj za poletapno zmago. Kot smo že prej zapisali, je bil Mori v tem dvoboju za en sam cm prepočasen, Merekx je prispel na cilj z večjo skupino kolesarjev po treh minutah. LESTVICA PRVE POLETAPE: 1. Rolf Wolfshohl (Nem.) ki je prevozil 223,500 km dolgo pot od kraja Mourenx Ville Nouvelle do Bordeauxa v 6.26’49” 2. Franco Mori (It.) 3. Eddy Beugels (Hol.) 4. Nemesio Jumenez (Šp.) 6.26’49” 5. Licinano dalla Bonna (It.) 6. Joseph Huysmans (Bel.) 7. Vincenzo Lopez - Carril (šp.) 6.26’49” 14. Franco Balmamion (It. ) 15. W. Panizza (It.) 19. Cyrille Guimard (Fr.) 6.29’59” in nato v enekam času vsa glavnina. Druga poletapa je potekala na kronometer za posameznike. Ta del vožnje je pokazal, da je Merckx kljub utrujenosti, katero je bilo pri rajem opaziti v zadnjih dneh, še vedno za ostale nedosegljiv. Nekoliko nepričakovano je osvojil drugo mesto Tomas Peterson, Španec Gorazales-Linares pa tokrat ni posegel v boj za prva mesta. LESTVICA DRUGE POLETAPE: 1. Eddy Merckx (Bel.), ki je prevozil 8,200 km dolgo progo na kronometer za posameznike v 10’32”64 poprečno hitrostjo 46,662 km na uro. 2. Tomas Petterson (Šve.) 10'44”08 3. Luis Ocana (Šp.) 10’45”78 4. Morgen Frey (Šve.) 10’47"17 5. Tony Houbrechts (Bel.) 10'49”40 6. Zoetemelk (Hol.) in Gonzales-Linares (Šp.) 10’50”17 8. Gosta Petterson (Šve.) 10’50”57 9. Joaquim Agostinho (Port.) 10’51”80 10. Martin Van Den Bossche (Bel.) 10'53”52 Skupna lestvica po 20. etapi 1. Eddy Merckx (Bel.) 106.14'02” 2. Joop Zoetemelk (Hol.) 10’14” 3. Gosta Petterson (Šve.) 13’39” 4. Riny Wagtmans (Hol.) 15'13” 5. Martin Van Den Bossche (Bel.) 15’13” 6. Lucien Van Impe (Bel.) 15’30” 7. Francisco Galdos (Šp.) 17’00” 8. Raymond Poulidor (FrA 17’27" 9. Tony Houbrechts (Bel.) 18’19” 10. Georges Pintens (Bel.) 18’59” 11. Delisle (Fr.) 19’07” 12. Zubero (Šp.) 20’11” 13. Franco Balmamion (It.) 20’46” 14. Italo Zilioli (It.) 21’22” 15. Agostinho (Port.) 23’27” Evropski rekord Matthesa BERLIN, 16. — Vzhodni Nemec Roland Matthes je v Brandenburgu postavil nov evropski rekord na progi 200 m mešano. To progo je preplaval v 2'12”8, kar je za dve desetinki bolje od dosedanjega rekorda Sovjeta Krivčenka, ki ga je postavil 15. aprila v Novosibirsku. nasproti ..........................imuni.........umi.................................................. Tako je Japonec Morišita Masaru drvel svojemu svetovnemu rekordu ALPINIZEM V OKVIRU PRIPRAV ZA ODPRAVO V KARAK0RUM Velik uspeh slovenskih alpinistov v severni steni Erandes Jorasses Prvo poletno ponovitev preko «Mrtvaškega prta» so opravili Ažman, Brojan in Kofler Slovenski alpinisti so v mednarod-1 Bojana in Zvoneta Koflerja je prav' raečetije in je odjeknil tudi v tujih i rtn^cl/i urmoi 7Anol' 'r a\-\ ni Ctrl 11 i no. I o o i rt o nrvnAir!!! 1_1’ l_ i..' i 11_ 1 . tr _ _l__ ni gorski areni zopet zabeležili po- I izreden, saj so ga opravili, kljub mernben uspeh. V Zahodnih Alpah i težkim plezalnim pogojem, v samih so namreč preplezali prosiuli «Mrt- j treh dneh (z dvema bivakoma). vaški prt* v severovzhodnem delu severne stene Grandes Jorasses. Vzpon preko te stene je tako težak, da prvim pristopnikom (leta 1965 Roland Trivellini — poletni vzpon — in leta 1968 Rene Desmai-son in Robert Flematy — zimski vzpon) niso kaj prida verjeli, da so podvig res opravili. Zadnjima dvema so sicer kasneje vzpon priznali, kot poletni prvopristopnik pa velja češkoslovaška naveza Valentin Kanyar, Ivan Bortel, Andra Blencha in Ivan Diješka. Izstop iz te stene, v kateri znaša naklon ledenih vesin od 50 do 70 stopinj, je v višini 4.208 metrov, na vrhu Point VValker. Težavnost vzpona preko »Mrtvaškega prta* nazorno ponazoruje tudi dejstvo, da sta potrebovala Desmoison in Flematy za prvenstveni zimski vzpon kar 14 dni. Zdaj pa je nepričakovano prispela vest, da so pred tednom dni opravili, v okviru priprav za odpravo v Karakorum, trije slovenski alpinisti iz Mojstrane prvo poletno ponovitev te skoraj «nemogoče» smeri. Podvig Janka Ažmana, Janeza Podvig mojstranskih alpinistov je seveda pripravil precejšnje preše alpinističnih krogih. Vzpon preko »Mrtvaškega prta* pa je zopet potrdil visoko kakovost in tehnično pripravljenost mlade slovenske ple žalske generacije. TENIS DAVISOV POKAL Španija-SFRJ 4:1 BARCELONA, 16. - Španija je v finalu A evropske skupine teniškega tekmovanja za Davisov pokal premagala Jugoslavijo z izidom 4:1. V zadnjem dnevu so v poslednjih srečanjih posameznikov dosegli na slednja izida: Željko Framulovič (Jug.) — Ma-rauel Orarates (šp.) 5:7, 4:6, 6-4 8:6, 6:2; Mamiel Sanfaraa (Šp.) — Nikola Špear (Jug.) 6:2, 6:1, 7:5. Današnje srečanje je prineslo Jugoslovanom častno točko. Izbojeval jo je Franulovič pryti drugemu španskemu igralcu, Oraintesu, vendar s precejšnjo težavo. V zadnjem dvoboju se Špear ni mogel uspešno upirati mnogo boljšemu Santani, vendar pa je bil zadnji set tega dvoboja boirben in precej izenačen. Španija se bo zdaj v medipodroč-nem polfinalu pomerila z zmagovalcem srečanja Brazilija — Kanada. VRRESEM V STUTTGARTU ZRN-ZDA 182:175 STUTTGART, 16. - Zah. Nemčija je v meddržavnem atletskem srečanju premagala reprezentanco ZDA s 182:175. Pri moških so zmagali Amerikan-ci s 122:100, pri ženskah pa zahod ne Nemke z velikim naskokom 82 proti 53. ODBOJKA «Trofcja SokoI» bo septembra Mplnistj Kofler, Ažman in Brojan v Val Veny po svojem velikem podvigu v steni Grandes Jorasses Zaradi sodelovanja igralk nekaterih italijanskih ekip, ki jih je na-brežinski Sokol povabil na svoj vsakoletni turnir, v državni reprezentanci, prav v prvih dneh avgusta, so morali nabrežinski športni organizatorji tradicionalni datum svojega turnirja za »Trofejo Sokol* ne- koliko premakniti. Prvotno je bilo določeno, da bo turnir v prvih dneh avgusta, zdaj pa so ga sklenili organizirati v času od 11. do 13. septembra. Turnir bo tudi letos zelo kakovosten in bomo o njem že v kratkem poročali obširneje. SMUČANJE PO ZAKLJUČKU NASTOPOV NA LK V CCRVINII Hitrost 200 km na uro ni več nedosegljiv cilj Tekmovanja na LK bodo prirejali tudi na Japonskem CERVINIA, 16. — čeprav je bilo pričakovati, sodeč po izvrstni formi japonskih smučarjev, da bodo v tretjem dnevu tekmovanja v smuku na «leteči km* v Cervinii ponovno izboljšali svetovni rekord, se to ni zgodilo. Nenadno poslabšanje vremena je namreč onemogočilo spuste, ki jih lahko opravijo le v zelo ugodnih vremenskih razmerah. Pri tako visokih hitrostih bi bila namreč vožnja v slabem vremenu zelo tvegana, kajti vsak padec sredi proge bi lahko imel težke posledice. Organizatorji so zato sestavili končno lestvico na podlagi rezultatov prvih dveh dnevov. 'Svetovni rekorder je tako ostal Japonec Mo-rdšita Masaru, ki je dosegel res fantastično poprečno hitrost 183,392 km na uro. Japonci so bili sploh najhitrejši in so bili kot ekipa nedosegljivi. Med ostalimi tekmovalci se je med Japonce vrinil le Italijan Bruno Alberti, ki je zasedel s poprečno hitrostjo 182,648 km na uro 4. mesto. Nastopali so tudi Jugoslovani, ki sicer niso dosegli čarobne meje 180 km, vendar so kljub temu popravili dosedanji jugoslovanski rekord. Andrej Klinar in Miran Gašperšič sta zabeležila hitrost 178,660 km na uro in si s tem delita 13. mesto. Masarujev rekord je najvišja hitrost, ki jo je kdaj človek dosegel v športu brez pomoči motorja, ampak le s svojimi mišicami, znanjem, spretnostjo in pogumom. Za primerjavo navajamo nekatere hitrostne rekorde v drugih športih: PLAVANJE Wenden (Avstralija) 100 m prosto v 52”2 = 6,870 km n.u. VESLANJE Olimpijski osmerec ZRN v 5’50” = 21 km n.u. ATLETIKA Greene, Hines, Smith (ZDA) 100 m v 9”9 = 36,363 km n.u. KOTALKANJE Ruggeri (Italija) 500 m v 48”5 = 36,989 km n.u. DRSANJE Suzuki (Japonska) 550 m v 39”2 = 45,941 km n.u. KOLESARSTVO Ritter (Danska) enourna vožnja = 48,666 km n.u. JEŽA Indigenous (V. Britanija) 53”60 na 1.000 m v 53”60 = 67,001 km n.u. BOB De Zordo — štiridesetletnik (Italija) 1.500 m v 1’13”44 = 85,119 kin n.u. SMUČANJE Masaru (Japonska) = 183,392 km n.u. Hitrosti na smučeh torej skoraj ni mogoče primerjati z nobeno drugo, doseženo v športu brez pomoči motorja. Pa še marsikateri stroj mora biti posebne izdelave, da lahko drvi s tako brzino. Seveda pa tudi pri smučarjih to ni tako enostavna ■ stvar. Predvsem mora biti vsak tekmovalec do skrajnosti izurjen in imeti izredno kondicijo. Poleg tega skrbi zanj celo vrsta pomočnikov, zdravnik, trener, maser, strokovnjak za maže, pa tudi smuči morajo biti po- sebne izdelave (pri tem naj omenimo, da so mnogi smučarji tekmovali na Elanovih smučeh). V nasprotju z dosedanjim prepričanjem, pa se je izkazalo (in Japonci so to potrdili), da teža tekmovalca bistveno ne vpliva na hitrost, prav tako pa ne posebne oblike čelad in oblačil. Japonci so, navdušeni nad svojim uspehom, že sklenili, da bodo tudi doma, na Japonskem, organizirali podobno tekmovanje. Progo bodo zgradili na pobočju nekega ognjenika. Tekmovalce iz Cere ime so že povabili k sodelovanju. Prepričani so, da bodo na svoji progi dosegli še boljše rezultate. Njihov tehnični vodja pa je dejal, da bodo že čez nekaj let verjetno drveli na smučeh tudi 200 km na uro. Kdo bo prvi dosegel ta cilj? Japonci so se mu trenutno najbolj približali. Njihov nastop v Cervinii je vsekakor potrdil, da ta cilj res ni več nedosegljiv. """""""■"■""""‘"■■"""'"•'"■■'»■i...i.............................. '1 Italijanske nogometašice so se pred odločilno tekmo i. Dansko zbrale na skupnem posvetu, vendar trenerjeva navodila za osvojitev naslova svetovnih prvakinj niso zadostovala NOeOMlT Na ženskem svetovnem prvenstvu Enako kot pri moških: za Italijanke 2. mesto v-1- > i !Si V Italiji snemajo film s športno tematiko «Predsednik» («11 presiden-te»). Glavno vlogo ima znani komik Alberto Sordi, Id igra predsednika nekega podeželskega nogometnega kluba Ženske enako kot moški: tudi v ženskem nogometu je Italija izgubila finalno srečanje svetovnega prvenstva. Danska jo je premagala z 2:0 (1:0). Za tekmo je vladalo tako zanimanje, kot ga ni v Turinu nihče pričakoval. Prireditelji so predvideli, da bo prihitelo na tribune približno 15 do 20 tisoč gledalcev. Zgodilo pa se je, da so prodali kar 27.000 vstopnic, nato pa je množica enostavno vdrla na stadion in na tribunah je bilo zbranih nič manj kot 50.000 gledalcev. Ti za svojo privrženost temu športu sicer niso bili posebno poplačam, kajti svetlolase naslednice Vikingov, so potomkam starih Rimljanov poslale v mrežo v vsakem polčasu po en gol, da pa to ni bilo le naključje, potrjuje razmerje kotov, ki govori v prid severnjakinj z 16:3. Pa tudi dejstvo, da je tekmo sodil Italijan Cosentino, ni domačinkam posebno koristilo. OlIMPIADA Na pobudo UNICEF Olimpijske igre tudi za najmlajše PRAGA, 16. - UNICEF namerava organizirati leta 1972 otroške o-limpijske igre. Potekale naj bi v Muenchnu, mesec dni pred začetkom «pravih» olimpijskih iger. To je sporočil danes Leon Davicho, načelnik tiskovnega urada UNICEF ferenco v Pragi. Teh olimpijskih iger »junior* naj bi se udeležile vse tiste države, ki so članice UNICEF. Vsako državo bi zastopalo 10 do 15 mladih tekmovalcev in tekmovalk. MOSKVA, 16. — Sovjetska teniška zveza je sporočila, da finalno srečanje evropske B skupine tekmovanja za Davisov pokal ne bo v Diisseldorfu v Z. Nemčiji v dneh od 17. do 19. julija, kot je bilo prvotno določeno, ampak od 25. do 27. julija na stadionu Lojinki v Moskvi. . "ts— V NEW YORKU Zmaga Griffitha NEW YORK, 16. — Bivši svetovni prvak srednje boksarske teže Amerikanec Emile Griffith je preteklo noč premagal v Madison Squa-re Gardnu, Nigerijca Dicka Tiger-ja. Premagal ga je po točkah v desetih krogih. • « • SALERNO, 16. — V mednarodnem srečanju amaterskih mladinskih bok-sarskih reprezentanc je v Salernu I-ahja premagala Zahodno Nemčijo s prepričljivim izidom 10:1. Nemci so namreč nastopili z zelo slabo naceiniK tiskovnega urada UNICEF ekipo in so zmagali le v težki k«, za Evropo, med neko tiskovno kon-1 tegoriji. “ MLADEN OLJAČAl KOZAR A v Prevedel: Severin Šali kat Avguštin hiti za vojsko z odredom tridesetih mož, med terimi je tudi Mujaga Dučanlija, zasopljen in zaslepljen. ^ “Vse tole je moje, velečastiti,« kaže Mujaga področja njiv gozdov. «Moj oče je tukaj begoval, vse je bilo njegovo.« “Kolibo vasi je imel?« «Dva okraja. Od Novega do Dubice, vse vasi so spadale njegovo gospoščino.« “Kako pa je umrl?« si k noza,» pravi Mujaga in povesi oči. «In prav sramotno,« speu,r^e potno čelo. «Neka vlaška cipa, s katero se je bil *aia ti 53 zvabila v posteljo, potlej pa mu je z nožem odre-tisto zdolaj, saj veste...« lil JlMenda ga ni napadla v postelji?« se reži fra Avguštin mu zeleno bleščijo. «Prav v postelji?« Potle seveda,» vzdihne Mujaga. «Zvabila ga je v posteljo, ^rl # mu Porinila nož pod pasom navzdol... Zato je tudi «Misliš, da Je res od tega umrl?« «Od tega, prav res,» pravi Mujaga. «Dolge dneve je stokal, dokler ga ni pobralo.« Pritisnilo je sonce, sope žito, trava je polegla. Na vzhodu bobne topovi. «Prisegel sem, res sem prisegel, da ga bom maščeval. In to sem počel že tudi pred vojno,« nadaljuje Mujaga. «Na, le poglejte! Potipajte, brez skrbi potipajte.« «Kaj je to, rana?« «Od gorjače,« pravi Mujaga in se počoha po glavi. «Po betici me je mahnil neki Babič, baraba, ampak tudi jaz sem tega prasca poslal na drugi svet, pri moji veri, prav na drugi svet....« «Koliko si odsedel na robijl?« «Dve leti,« pravi Mujaga. «Saj bi bil dobil še več, pa so me rešile priče. Rekle so, da me je tisti prašeč prvi napadel.« «Koliko ste jih pobili v Bajidevih jamah?« «1 kdo bi vedel?« odmahne Mujaga. «Nisem jih štel, pri moji veri, da jih nisem, in jih tudi ne bom, dokler nosim puško. Podiram vse po vrsti, samo da je vlaško.« »Tako je tudi prav,« mu odobri fra Avguštin. «Kaj pa misliš o njih, in o nas? O Mihailu?« «Vlah bo zmeraj ostal svinja, pa naj izmenja sto ver. Jaz jih dobro poznam. To so sami prasci in razbojniki, in če bi mogli, bi nam z užitkom posneli glave in nataknili na kol.« «Mihail je prestopil v našo vero.« «Vem, velečastiti, toda duša mu je ostala ista.« »Prekrstil se je, podpisal izjavo in oblekel ustaško uniformo.« «To je samo pesek v oči,« odseka Mujaga. «Kogar je svinja skotila, da bo do groba ostal prašeč. Do groba...« «Mihail je naš,» pravi Fra Avguštin, spominjaje se dneva, ko je bila prekrščena prva skupina pravoslavcev, med njimi tudi učitelj Tatomir in gozdar Mihailo. Oba sta prestopila v katoliško vero, da bi si ohranila glavo in službo. Spominja se, kako mu je Mihailo poljubljal roko in križ in izjavil pred pričami, da «popolnoma prostovoljno prestopa v katolicizem, prepričan, da zgolj v naročju katoliške cerkve lahko reši svojo neumrjočo dušo in zato prosi, da bi smel stopiti pod okrilje neiumrie katoliške cerkve«. Pra Avguštin ponavlja, da je Mihailo njihov, torej katoliški, toda od Mujage si obeta novih dokazov, da Mihailo kot Srb in nekdanji pravoslavec ni njihov in da sploh ne more bati njihov, to je katoliški in ustaški, čeprav se je prekrstil, oblekel ustaško uniformo in čeprav že nekaj mesecev zvesto služi ustašem. «Povem vam, velečastiti, da nas bo ta prašeč izdal ob prvi priložnosti,« se Mujaga obme proti začelju. «Morda je že pobegnil.« «Ni pobegnil in ne bo,» si fra Avguštin menca dlani. »Jaz sem ga že preizkusil in odlično se je izkazal.« «Zažgal je nekaj vlaških hiš, ampak to ga ne bo motilo, da nam ne bi porinil noža v hrbet, če bi našel priložnost,« ne odneha Mujaga. «Jaz, pri moji veri, jih ne bi sprejemal v naše vrste, ampak jih kar po vrsti pobijal, da bi bila ta dežela očiščena in da bi ostala naša.« «Tiše, prihaja,« pošepeta fra Avguštin, zroč človeka, ki se jima je približal. «Kako se imaš, Mihailo?« «Dobro,» pravi Mihailo in si zategne pas, ki je popustil. «Poznaš tole vas?« «Poznam,» odgovori Mihailo. «Poznam vsako hišo in vsakega gospodarja.« «Koliko jih je v partizanih?« «Vsi,» pravi Mihailo. «Vsaka hiša ima vsaj enega pod orožjem, drugi jim pa pomagajo, hodijo z njimi v akcijo, jim nosijo hrang.» «čigava je tista hiša na bregu?« «Stevana Mačka.« «In ona druga, na robu gozda?« mu napravili ležišče iz slame in praproti, toda če bi “S da je Hrvat, bi ga bili morda zaklali... Jaz sem % vidll k sem bn na obhodu po hostd. Grem po pobočju, p^d hraltor praproti pa sedijo ljudje. Spoznal sem Gojka Surlann i Devetakov, Mladje Graoniča iz Rakovo^ Laza Sesmco Svodne. Vsi so bili rudarji v Lješljanih. četrti je bil Ivic Maru&č peti pa Soša. Teh dveh prej nisem poznaL «Kdo pa ti je povedal, da sta ta dva?« «Zemske, ki so jima nosile hrano.« «Kako se pravzaprav piše ta šoša?» Pa PmV* *DM”* * Banjaluke, Irte, «Koliko je star? In kakšen je na pogled’« SS‘ri m‘"lrSk0 toP°' O""1 —i i' aamiSljet «Ali si govoril z njim?« »Sem. Vprašal je, koliko vojaštva je v Bosanskem n« vem in če so prišli Nemci.« bosanskem No • «Ce ga ujamemo, ali bi ga spoznal?« «Seveda bi ga,» pravi Mihailo. «Spoznal bi ga med sto tinami ujetnikov.« sa mea sto «Kako je oborožen?« ne nosi- ^ 581110 revolver in bombe. Tako jc Le^e »fPf1®1: z »ombo in revolverjem. Tisto aoi je imel pod svojo komando dvanajst karabink.« «In koliko ustašev je tisto noč padlo?« «Okrog trideset, ne vem natanko.« «Ali si tudi ti napadal Lješljane?« vpraša Mujaga. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5 200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Og|at; Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir «Mali oglasi« 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*. Stran 6 17. julija 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT - Trst OD IZLIVA BISAGNA DO CAPOLUONGA Sodnik v Genovi prepovedal kopanje državni pravdnik pa preklical ukrep Zaradi onesnažene morske vode ob obali je za kopalce nevarno, da bi v bližini dotokov kanalizacije dobili kako infekcijo ali bolezen GENOVA, 16. — Sodne oblasti so Morje vsak dan zastrupljajo velike na genovski obali prepovedale ko- količine smeti, Industrijskih odipad- panje v bližini odtokov kanalizacije Ukrep je izdal danes zjutraj sodnik Adriano Sansa, čigar pristojnost sega od izliva Bisagna do Capohinga, na skrajnem vzhodu Genove. Skupno naj bi bilo torej 15 kilometrom obale, na kateri bi se kopalci od sedaj dalje lahko kopali samo 300 metrov dale* od odtokov mestne kanalizacije. Takoj nato pa je namestnik državnega pravdraka dr. Nioola Mar-vulli z novim dekretom preklical sodnikov ukaz. Sodnik je izdal ukrep po sodnem postopku, ki ga je sam načel uradno, da bi ugotovil «eventualne odgovornosti v zvezi z onečejanjem morske obalne vode, v kateri se vsak dan kopa na tisoče oseb«. Ukrep je poobla**»l sodno policijo, naj bi prepovec'e*s m onemogočala kopanje ob odtokih kanalizacije na pbmočju preture. Ukaz naj bi bil veljaven takoj, to pomeni, da bi po-Udje že od danes dalje lahko prepovedala kopanje na omenjenih mestih. Poleg tega so imeli sodni a-genti tudi poskrbeti, da hi bili megleni pravočasno in pravilno obveščeni o tem ukrepu. Ukrep Je dejansko prepovedoval Ropanje na vsej obali. Na odseku od izliva Bisagna do Caipolumga je namreč čez 70 odtokov, poleg mestne kanalizacije, ki Je povezana z glavnim občinskim odtokom in ld prehaja v morje ob zalivu Bisagna, ln raznih privatnih odtokov, kot ga Ima na primer otročka bolnišnica «Gaslini» v Sturli. Pri tem moramo tudi upoštevati nekaj manjših potokov in hudournikov, ki prinašalo v morje vse mogoče odpadke. Sodnikov ukrep se je začenjal s po-drobnim pregledom čl. 440 kazenskega zakonika, ki ((predvideva in kaznuje tiste, ld povzročalo oneče-janje voda ali drugih snovi, ki so namen tene prehrani, in tako ogrožalo javno zdravje«. , i-o sodnikovem mnenju Je že vsem znano in dokazano, da Je morska voda v Genovskem zalivu kov, raznih pralnih praškov in petroleja. Morska voda bi potrebovala precej časa, da bi sama odpravila škodljive snovi, ljudje pa se kopajo ob odtokih kanalizacije tako da pridejo v dotik z vsemogočimi še živimi bacili in skoraj v trenutku, ko ti preidejo iz odtočnih kanalov v morje. Doslej ni še nihče dokazal, da bi ta pojav povzročal hujše bolezni ali infekcije, kajti upoštevati moramo še mnoge druge činitedje, kot so individualna človeška odpornost, morski tokovi tn čas, v katerem se kdo kopa. Vsekakor je možnost infekcije precejšnja in to Je lahko že razlog, da bd oblasti prepovedale kopanje. Po zadnjih poskusih ki so jih izvedli na vzorcih morske vode 3. julije, bi nihče ne mogel izključiti možnosti, da bi otroci, ki Imajo kako rano, ne mogli dobiti recimo tetanusa ali tifusa. Takih in podobnih možnosti je še mnogo. Dekret državnega pravdndka razveljavlja sodnikov ukaz z obrazložitvijo, da za take ukrepe ni pristojno sodišče, temveč krajevna u-pravna oblast, ki je zadolžena, da skrbi za higieno in zdravstvo v kopališčih. Sicer ta dekret ne zanika, da bi bila voda onesnažena, in tudi ne prekrškov členov 438 in 452 kazenskega zakonika (ki predvideva ravno zakonske prekrške proti javnemu zdravju in povzročitev epidemij), vendar ugotavlja «napačnost» postopka. V večernih urah je tiskovni urad genovske občine izdal poročilo, s katerim zatrjuje, da še niso ugotovili nobene infekcije ali nalezljive bolezni, ki bi jo bila povzročila onesnažena morska voda. Poleg tega poročilo poudarja, da je občinska uprava že izdala vrsto ukazov in izvršila vrsto del za izboljšanje kanalizacije in odtokov. Zanimivo je, da je kljub vsemu temu voda tako onesnažena, da je vzbudila skrb pri sodniku, ki je jim niso nudile nobene podpore. V poročilu, ki so ga sestavili člani komisije, trdijo, da so hoteli v krogih oboroženih sil zamolčati množični pokol, s katerim se je 1968 leta omadeževala neka ameriška e-nota. Zaradi tega so nekateri poslanci ostro napadli tajnika vojske Stan-leya Resorija in vrhovno poveljstvo oboroženih sil. Predsednik komisije za oborožene sile v ameriškem kongresu je na tiskovni konferenci izjavil, da so jih na vse načine ovirali, in da ni bilo s strani vojske nobenega sodelovanja. WASHINGTON, 16. - NASA je javila, da bo do 1. oktobra odpustila še 900 uslužbencev. To pomeni, da bo zaposlenih pri tej ameriški organizaciji, ki urejuje polete kozmonavtov, še 29 850 ljudi. Sklep so sprejeli zaradi zmanjšanja bilan ce. V zadnjih dveh letih je NASA - m - n ■ ■ -i , . % : ■ s * J, ■i- ; i i■■■ - ... ji 3? , ittšjil’ KRVAVO MAŠČEVANJE ODPUŠČENEGA DELAVCA Z vojaško karabinko vdrl v tovarno in ubil tri delavce, tri pa ranil Dogodek se je pripetil v detroitski tovarni avtomobilov «Chrysler» DETROIT, 16. — Neki delavec, delavci, medtem ko je Johnson blaz-ki so ga zaradi spor az njegovim l no pritiskal na petelina puške, nadrejenim, odpustili z dela, se je katero sta naglo izpraznila. S p® , ,_______,______ nam sta se vsedla v avto, ki se J* Nekateri so se opogumili in se . z največjo hitrostjo oddaljil v srn«- Marmornati spomenik «Rawensbriiškim materam«. Skupina spominja odpustila nad 5.200 civilnih usluž- j na žrtve koncentracijskega taborišča, v katerem so nacisti ubili nad bencev. 32.000 žensk In otrok, 60.000 pa jih je umrlo zaradi bolezni VAL SLABEGA VREMENA V SEVERNI ITALIJI Zaradi nenadne plohe v Benetkah mlado dekle izgubilo življenje V Cortini in na Južnem Tirolskem je sneg pobelil vrhove, temperatura pa je v 24 urah znatno padla ■ Sele včeraj popoldne se je vreme nekoliko izboljšalo BENETKE, 16. — Zaradi plohe, ki je z neverjetno silovitostjo presenetila kopalce na beneški obali, je včeraj popoldne komaj 15-letno dekle izgubilo življenje. AmaJia Casa-grande se je z neko prijateljico kopala, ko jo je nenadoma zakril morski val. Deklica Je bila sarpo danes zjutraj izdal preklicani u- i nekaj metrov daleč od obale, am- krep. Verjetno ni potrebno, da poudarjamo, da je preklic precej pre- onesnažena Tako stanje je ne-dvomno povzročila pomanjkljiva j senetll dr Sanso. In neprimerna kanalizacija ter ne- 1 7,afeleno bi blio, da bt oblasti urejeni odtoki Tako stanje lahko ! podrobho proučile problem oneče-predstavlja zakonski prekršek Da- ! Janja vode m s tem v zvezi Izdale lte je dir. Sansa poudaril, da či. 440 ne omeni)« »prehrani namenjenih snovi« v dobesednem smislu, temveč v nekoliko širšem, katt' onesnažena morska voda, pokvari ribe. Id so namenjene prehrani: poleg tega lahko onesnažena voda tudi neposredno o«kodute ciovrteld organizem prav med koma o tem, posredno tv« v primeru, da kopalec (m* te večjo ali manjšo količino te vode TisH. ki bi se od sedal delte kopeli n« prepovedanih mestih, bi torej tvegali dve stvari: zdravje ln zapor ali globo. Agenti bi Imeli namreč pravico, da kopalce zaprejo za tri mesece aM. da lih prisilite na plačante 80 tisoč lir globe. Sicer ta oolav onesnažene vode n1 popolnoma nov. 2e nekaj let so oblasti v Ooovl opazovale oolav, niso pa Izdale nobenega ukrepa, komaj pa Je nekdo izdal pravilen ukrep, so ga še 1sH dan preklicali. pak veter, ki je povzročal valove, je zapihal taiko nepričakovano, da si dekle ni moglo pomagati, štirje mladeniči so skočili v morje, da bi pomagali deklicama. Ko so jti rešili im ju pripeljali do obale, je Re-potrebne ukrepe, čeprav bd s tem ] nata Santinon komaj še dihala, A- še ne bdi rešen problem, kajti odpraviti bi morali vzroke omečejanja in to s primernimi kanalizacijami, odtoki lin higienskimi napravami po and strani, po drugi pa s preventivnim cepljenjem ali razku-ždtvijo vode. Vsekakor tudi ni pravilno, da je vsak poskus, čeprav nekoliko drastičnega ukrepa, zatrt takoj ob nastanku. Pri raziskovanju pokola v My Laiju Nobenega sodelovanja s strani oboroženih sil WASHINGTON, 16. - Člani preiskovalne komisije ameriškega kongresa, ki so raziskovali vzroke pokola civilnega prebivalstva v My Laiju v Južnem Vietnamu, so obtožili ameriške oborožene sile, da malia pa je bila že mrtva. Renato so seveda takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki v nekaj minutah spravili k zavesti. Neprijetno dogodivščino Je doživel tudi Italo-Američan Renato Carrettim, ld ga je neurje zasačilo, ko Je z manjšim čolnom mimo plul ob obali. Šele z veliko muko mu Je uspelo pripluli do obale, kjer so ga čakali gasilci, ki so ga takoj nezavestnega odpeljali v bolnlšndoo. Komaj je m ladenič prišel na kopno se Je onesvestil 2e po nekaj urah so ga zdravniki odpustili iz bolnišnice. Na beneški obali ln v raznih pristaniščih In portlčlh je nevihta povzročila veliko škode ladjam in čolnom, poleg seveda pristaniškim napravam. Veter Je marsikje pokvaril tudi električne napeljave dn televizijske antene. V Chloggl Je veter odkril kar 80 lesenih hišic v nekem kopališču. Precejšnjo škodo so utrpela tudi stekla, ki jdh je veter dobesedno zdrobil. Kakor smo že včeraj poročali, je val slabega vremena zajed celo severno Italijo, od Piemonta do Južne Tirolske in Furlanije, ni se mu pa Izognila niti Slovenija. ta in prevrnjeno jadrnico ....umni im mn imun mn ............um umu............................HUMI V PISMU DIREKTORJU TEDNIKA »TEMPO« Lelio Luttazzi pojasnjuje, zakaj si je od Chiarija sposodil denar Ček za 2.000.000 lir so agenti finančne straže našli na njegovi mizi MILAN, 16. — Lelio Luttazzi je v pismu direktorju tednika »Tempo«, ki ga bo objavil v prihodnji številki, pojasnil nekatere podrobnosti o zadevi, v kateri je zapleten. Po trditvi, da so pisma, ki jih je WaJter Chiari poslal iz zapora materi pristna in ne lažna, kot trdijo nekateri, je Luttazzi o-menil ček dveh milijonov lir, o katerem se je precej razpravljalo. »Moje premoženje« pripominja tržaški glasbenik, »obstoji v zemljišču 10.000 kv. metrov pri 17. km Aure-lie, katerega sem kupil pred leti, istočasno ko je Walter kupoval približno toliko zemljišča na istem področju. V pričakovanju denarja iz Milana, ki ga ni bilo od nikoder, in ker sem vedel, da mi 16. maja zapade zadnji obrok plačila zemljišča, sem iz previdnosti zaprosil Moscatellija, Walterjevega upravnika, posojilo 2 milijonov lir. Mosca-telli, verjetno po telefonskem razgovoru z Walterjem, s katerim je bil stalno v stikih, mi je izročil iz čekovne knjižice prijatelja ček, ki je bil že podpisan. Ker - dodaja še Luttazzi — sem medtem dobil denar, ki sem ga pričakoval iz Milana, je ostal ček dveh milijonov na pisalni mizi in je tako prišel v roke agentom finančne straže, ki so me prišli aretirat«. Luttazzi zanikuje, da bi se po-služil v telefonskem razgovoru z Leliom Bettarellijem iz Bologne, oe-sedice »stvar«. »Res je,» trdi Lut-taizi, »da sem tega tipa poklical po Walterjevem naročilu, vendar jt tudi res (ln to enkrat za vselej iz-javljam na ves glas), da besede »stvar« ni nihče izgovoril ne med tistim ne med drugimi telefonskimi razgovori. Res je, da sem tistemu tipu, ki ga nisem poznal in sem si ga predstavljal kot človeka »ki razbija škatle« samo, da bi kaj prodal, dvakrat vprašal za pojasnilo na njegovo vprašanje, če kaj potrebujem, o čem pravzaprav gre. Dovolj bi uilo — nadaljuje Luttazzi v pismu — da bi, pozorneje poslušali trak na katerem so prisluškovalci posneli ves telefonski razgovor in bi takoj spoznali, da nisem niti najmanj sumil, da bi tisti tip mislil (vedno seveda, da je to storil) na mamila ali kaj podobnega«. Končno Luttazzi pojasnjuje, da so v njegovem stanovanju našli tri grame »belega kristalnega prahu, o katerem nisem vedel ničesar in da baje gre za pralni prah. Spominjam se«, zaključuje Luttazzi, »da sem se čudil, ker neki agent, izvedenec za mamila, ni bil sposoben preveriti narave prahu«; Lakota v Braziliji RIO DE JANEIRO, 16. — Iz Bra žili je so dospele vesti, da so v državi Pemambuco mnogi poljedelci zapustili svoje domove in se podali v mesta, kjer si skušajo dobiti hrane na najrazličnejše na čine. Največ jih prihaja iz kraja Caruaru in so namenjeni v državi Ceara in Piaui. Zdi se, da te skupine sestavljajo predvsem ženske in otroci, ki spijo po cestah, hr\ nijo pa se s tem, kar najdejo med smetmi. Druge vesti poročajo o izredno dramatičnem stanju v državi Piaui, posebno v kraju San Julian, kjer že nekaj mesecev ne dežuje in ni dovolj vode, da bi se prebivalci odžejali. Sporazum o ustanovitvi Konzorcija slovenske kemijske in sorodne industrije Na gospodarski zbornici v Ljubljani so podpisali sporazum o usta novitvi Konzorcija slovenske kemijske in sorobne industrije za namen soustanovitelja kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Člani konzorcija so: KoJor iz Medvod, Krka - Novo mesto, Lek - Ljubljana, Salonit - Anhovo, Sava -Kranj, Tok - Ilirska Bistrica in Helios - Domžale. Konzorcij tako prev zema soustanoviteljstvo inštituta na podlagi določila izvršnega sveta skupščine Slovenije. V Boenu je temperatura v 24 urah padla na 11° C, na Brennerju do 4° C, na visoki planoti Renon do 2° C. Na prehodih Sella, Gardena, na Glovu in na Stelviju Je temperatura padla celo pod ničlo. Zdelo se je, kakor da bd bdi prišel sodni dan: vrstila sta se dež ln toča, ki ju je spremljal precej močan veter. Vse vrhove je pokril sneg. V Cortini d’Ampezzo ni bdlo takega vremena v tem letnem času že od 11. julija 1948, ko J« po treh dneh, ko Je bito temperatura stalno na 33 stopinjah, nenadoma zaradi snega, ki je pobelil pokrajino, padla na 1 stopinjo. Tolkrat se je zgodilo približno Isto. V preteklih dneh Je bil termometer stalno na 30 stopinjah, nenadoma je začelo snežiti ln v nekaj urah Je temperatura zaradi dežja padla do 4 stopinj, ponoči pa, ko Je začelo snežiti, skoraj pod ničlo. Danes zjutraj Je bilo v kraju Lagazuoi 30 cm. snega, 20 pri koči Auronzo, od 15 do 20 cm na raznih prehoddh, kjer Je morala AN AS čistiti oeste tn poti, kot pozimi. Vendar se je že zjutraj vreme nekoliko Izboljšalo ln temperatura se Je nekoliko dvignila, čeprav še ni primerna letnemu času. Zjutraj je tud! pdhal precej močen veter, M Je nekoliko popustil šele v popoldanskih urah Vendar se neurje ni omejilo le na severni del Italije, čeprav je bil prav ta najbolj prizadet. Temperatura je dejansko padla tja do Neaplja, MJub temu, da ta pojav ni bil tako hud kot na severu. Toča se Je pojavila tudi v Toscani, v Ro-magni pa je veter pihal s silo do 80 km na uro, kar je za ta predel Izreden dogodek. V Ferrari je veter odkril šotor cirkusa «Nlmes» ln pokvarili precej cirkuških naprav. Poleg tega Je prišlo v okolici Ferrare do manjših požarov, ki jih je veter precej razširil. V kraju Lido di Spina je tak požar povzročil par dec električne napeljave, ki JI Je veter spodnesel droge. V Anconi so se morali gasilci bori« z vodo, ld Je zalila nekatere kleti, ded avto ste ((Adriatica« in državne oeste «16». V Marottl dl Fano, pri Fesa-rii, se je nekaj metrov daleč od obade potopila večja Jadrnica, katere lastnik, 36-letnd Armando Colom bani, Je bil namenjen v Ancono Zmanjkalo mu Je bencina in ko ga je dodajal, Je motor zagorel. Zaradi vetra mu ni uspelo, da hi pla-mene takoj pogasil. Toliko da mu Je uspelo rešiti se ln priplavati do obale, medtem ko so že prihatell gasilci. Vreme se Je popoldne nekoliko izboljšalo, vendar poročila meteoroloških Inštitutov niso prav rožnata.' Zdi se, da se bo neurje nadaljevalo še nekaj dni. Vlačilci roškega pristanišča so prav tako reševali ter preprečili potopitev neke panamske tovorne ladje, ki je v popravilu v ladjedelnici «Viktor Len-ac« na Reki. Najvecje neurje je bilo na otoku Rabu, kjer je močni veter polomil številna drevesa, vrgel v morje več šotorov iz campinga »Lopar« in razbil, oziroma poškodoval več čolnov. 3 italijanski delavci umrli v Švici BERN, 16. — Trije italijanski de lavci so izgubili življenje v švicarski hidroelektrarni mi Vorderthalu. 25-letni Giovannino Caputo, 22-letri Guido de Ros is in 19-letni Giuseppe Ricco so čistili neki vodovod, ko sinoči vrnil oborožen v tovarno «Chrysler» in je s streli iz vojaške karabinke «M-1» ubil tri delovne tovariše, tri pa je ranil. Delavca so nato razorožili in ga izročili policiji. Protagonist streljanja se imenuje James Johnson jun., ima 25 let, stanuje v Detroitu in je bil dve leti zaposlen pri veliki avtomobilski tovarni. Se prestrašeni delavci, ki so prisostvovali tragičnemu streljanju, so pripovedovali, da je Johnson kot blazen kričal, naj se oddaljijo, vendar so agenti kriminalističnega oddelka, ki so prišli na kraj, pripomnili, da po njihovih izsledkih možakar ni streljal nepremišljeno, temveč, da je točno izbral svoje žrtve. Popoldne, pravijo v vodstvu tovarne «Chrysler», se je Johnson ob začetku izmene ob 15. uri sprl s preddelavcem. Ker je na skor slabo odgovoril, so ga nemudoma odpustil. Johnson je odšel iz tovarne kakor so mu ukazali. Kasneje se je vrnil, vendar so mu vratarji prepovedali vstop in ga opozorili, da ne bo smel v tovarno, ki je v Eldon Avenue, v vzhodnom delu »prestolnice avtomobila«, do preklica vodstvenega odloka. Moža so vratarji prepričali. Okoli 17. ure je bil zopet v tovarni. Tokrat je stiskal v roki vojaško karabinko vrste To je polavtomatično, zelo točno brzostrelno orožje. Delavec, kakor so izpovedale priče dramatičnega dogodka, je začel blazno streljati na vse kraje in spustil največ nabojev v oddelku, kjer sestavljajo zavore. Prvi je pod streli padel mož, ki je bil sredi oddelka. Takoj za tem je Johnson stekel na hodnik in kričal: »V pekel, umaknite se mi«, in je podrl drugo žrtev, ki je bila pred uro, kjer so delavci žigosali vstopne in izstopne liste. Tretjega delavca pa je ubil 50 metrov dlje pri nekem stroju. Ena od prič, M. J. Ellis je pripovedoval: »Slišal sem precejšen šum. obrnil sem se in videl moža, kako je tekel s puško, ki je bila pripravljena za strel. Takoj sem se skril za strojem«. To so tudi storili drugi pognali proti strelcu, katerega so rl Milana. s silo razorožili. Kmalu za tem so bili na kraju policijski agenti, ki so morilca odpeljali. Johnson je ubil dva preddelavca, in sicer 32-letnega Garyja Hinza, ki je bil zaposlen od 1964. leta in 44-letnega Hugha Jonesa, ki je bil 20 let v delovnem razmerju. Tretja žrtev pobesnelega Johnsona pa je 45-letni Joseph Kovvalski. Kot so ugotovili, sta roparja P0-brala lz blagajne 8 milijonov ® 50(, tisoč lir. Papež odpotoval v Castelgandolfo CASTELGANDOLFO (Rim), 16. — Papež Pavel VI. se je danes preselil s svojim spremstvom v poletno rezidenco v Castelgandolfu. Med potjo je papež večkrat pozdravil navzoče in jih blagoslovil. V začetku avgusta se bo preselil v papeževo rezidenco tudi vatikanski državni tajnik kardinal Villot. To bo prvič v zgodovini, da papež in državni tajnik preživljata skupaj počitnice. V STANOVANJU MILANSKEGA ŠTUDENTA Med številnim orožjem tudi top kalibra 37 70 milijonov vreden plen Neznanca oropala zlatarno v Catanii Študent je imel dovoljenje za posest orožja v študijske namene MILAN, 16. — Karabinjerji po- tovih izdelkov, ki je pod isto streho, setanega oddelka lz Milana so od- j Požar se je hitro razširil in v krili v hi Si 28-letnega študenta A- nekaj minutah zajel približno 1.400 lessia Grimaldiija iz Ul. Torriani 30 kvadratnih metrov montažne dvora-pravcati arzenal vojnega orožja, ne in se razširil še na lakirnico, med katerim je bil celo top. Mia-, Delavci podjetja in domači gasilci demč, ki iima predpisano dovolje- - so začeli gasiti in reševati, ven-nje za posest orožja v študijske1 dar so ogenj pogasili šele tedaj, namene, je moral vseeno zaradi ne- ko so prišli na pomoč gasilci tudi dovoljene posesti vojnega orožja in iz Novega mesta. Vzrok požara ra- CATANIA, 16. — Dve osebi sta, oboroženi s samokresi, danes oropala zlatarno v Ul. Cairooda, ki je v središču Catanie. V zlatarni, last 26-letinega Angela Annina iz Catanie, je bil samo 32-letni prodajalec Nicola Polldcina. Slednji je povedal, da je okoli 18. ure stopil v zlatarno elegatno obečen moški star okrog 35 let z vidnim briljantnim prstanom na roki. Hotel je videti zaponke z briljanti, ki bi jih moral podarili. Polldcina je odšel k železni blaga,jni in je hotel prinesti na prodajno mizo nekaj draguljev. Medtem ko ga je domnevni kupec gledal, je stopil V trgovino drugi neznanec, ki je imel usnjeno torbo pod pazduho. Komaj je Pol-licima vprašal prišleca kaj žedd, je elegantni mož potegnil iz žepa samokres, mu zabičil, da ne srpe kričati in mu ukazal, naj se obme z obrazom k zidu. Roparja sta ga nato z vrvjo privezala k stolu in ga prenesla v sosedno sobico, kd jo zavesa deli od prodajalne. Polldcina je videl kako sta neznanca pobrala dragulje in 'dh spravila v torbo. Po petnajstih minutah se je prodajalcu posrečilo z maihnimd skoki priti do vrat trgovine, kjer so ga opazili mimoidoči, ki so obvestili karabinjerje. Po bežnem pregledu je lastnik zlatarne ugotovil, da sta mu roparja odnesla draguljev v približni vrednosti 70 milijonov lir. Na srečo je zavarovan. Policija in karabinjerji so takoj postavili cestne bloke. Zaredi gostega prometa ni nihče videl ro-oairev, ki sta izginila med množico. RIM, 16. — Neki mladenič J6 spretno izrabil nepazljivost šoferja zavoda »Banica d'America in d’IW' lia» ln mu pobral s sedeža phtef volana torbo s 6 milijoni lir v gO’ tovini in čeki ra 2 mdllljona. Bančni uslužbenec je stopil v bližnji taksi, s katerim je skušal dohitel tatu, ki se je odpeljal z motom®1 kolesom, na katerem je bdi njeg0'5 pajdaš. 2al pa Je rdeča luč na se maforju ustavila taksi, medtem k° sta se lopova še pravočasno lamu*-riala. VIDEM, 16. - Velik požar jf izbruhnil jx>noči v tovarni »Cotonj' ficio friulano« v Remanzaccu, pd' bližno 8 kilometro dale čod VidmJ. Ogenj je popolnoma uničil nek*) strojev, naprav in bal bombaža-Škoda znaša približno 40 milijono'' lir. Ko so dospeli gasilci so pl* meni že zajeli dve skladišči, v k*' terih so bile v glavnem shranjen* surovine. Gasilcem je uspelo san*1 omejiti požar, da ni zajel tudi dr* gih poslopij. Oblasti so načel* preiskavo, da bi ugotovile vzrok* požara in eventualne krivce. LECCE, 16. - Potapljači poseč nega oddelka karabinjerjev iz G* nove, ki so v preteklih dneh P* drobno pregledali jezero Como, & bi našli truplo londonskega fu^ Josepha Anthonyja, ki je izginil pf*" dvanajstimi dnevi, so prenehali ! iskanjem. Mladi fizik je dospel ’ Italijo 28. junija, da bi sledil V čaju teorične fizike, ki je bil * mednarodni fizikalni šoli »Enrico F**, mi« v vili Mon as te ro v Varenni K Comu. Stanoval je v hotelu »G* veto« do 5. julija zjutraj, ko r odšel iz hotela in ga kasneje J; nihče ceč videl. Po brezusprfo*Jj izkanju v jezeru sklepajo kara* njer.ji, da je mladenič mogoče ** moglavil v kak prepad. Reševali* ekipe CAI iz Lecca zato nadalr jejo z iskanjem mladeničev*? I trupla v vseh nevarnejših kraF v Varenni in okolici. S karikaturami Boruta Pečarja mumielje v zaipo-r. Del orožja s precejšnjim kupom eksploavnega materiala, fant ni pravilno prijavil. Posest kake vrste orožja je namreč strogo prepovedan, pa čeprav bi šlo za študijske raziskave. Med zaplenjenim orožjem in eksplozivnim materialom so top kal. 37, havbica kal. 50 angleške proizvodnje, metalec raket kal. 60 ameriške proizvodnje, približno 1000 nabojev raznih vrst in kalibrov, 2 kg raznovrstnega eksploziva, 30 detonatorjev, detonarsJca za-žigaloa vrv, 4 zažigalne vrvi, tri prazne mine, deli strojnic breda 37 ln browning 127 ter cela vrsta navadnega In vojnega- orožja. Med drugim Je imel Grlmaldi v svojem stanovanju puškomltraljez In dve karablnl wdmchester sumljivega izvora. Vse je bilo v najboljšem stanju. ziskujejo, škoda pa je zelo velika. VČERAJ V WEMBLEYU Ženska in pet otrok izgubilo življenje v plamenih SPRETNI TATOVI V MESINI Odnesli blagajno z 29.000.000 lir Dvakrat je padel na izpitu Vojvoda Gloucesterski ni za diplomatsko službo LONDON, 16. — Zenska in pet otrok je danes izgubilo življenje v plamenih, ld so upepelili hišo v se-vemozaihodnem londonskem okraju Wembley. Gasilci so našli vse žrtve v pritličju stanovanja. Tu Je smrt zajete žensko, Gwendoline Bryamt, njena dva sinova in tri otroke v starosti do štirih let. Kot so kasneje javili, sta dva otroka umrla v bolnišnici. Žrtve je v bolnišnici Identificiral Gwendalinln 51-letni mož James Bryant, ki je zaposlen v londonski občini Brent. MESINA, 16. — Neznani tatovi so odnesli lz uradov družbe, ki Ima v zakup dela na avtocesti Meslna-Oatanda, skoraj 200 kg težko železno blagajno in jo natovorili na tovornjak. V blagajni Je bito v gotovlnd in v čekih približno 29 milijonov lir. V CREMI Drzna neznanca oropala banko CREMA, 16. — Malo po II. uri se je pred zavodom ((Banca popo-lare« ustavil avto alfa romeo 1600, iz katerega ste izstopila dva neznanca, medtem ko je tretji ostal za volanom. Neznanca sta v banld pod grožnjo naperjenih samokresov zahtevala ključe od blagajne, Izšla je bogata zbirka Obraz zarisan v čas* LJUBLJANA, 16. - V prosto# založbe Mladinska knjiga» v Lif. Ijani je bila danes tiskovna kcfiF renca ob izidu knjige karikatur “, ruta Pečarja pod naslovom zarisan v čast. Poleg avtorja J časnikarjev so na konferenco vabili tudi predstavnika Slovetti* akademije znanosti in umetnosti * Josipa Vidmarja, književnika in L blicista Božidarja Borka, uri**. škega vodja Mestnega gledati ljubljanskega Franceta Filipiča v, druge kulturne delavce. Posari*t-gostje so govorili o karikaturi \ funkciji kritičnega in estetskega * paženja življenja ali kot o irj^j. nem zapisu posameznih ustvari cev, ki so globlje posegli v kultu1?, politično ali drugo življenje. turist Borut Pečar je ob tej r ložnosti spregovoril o načim Is j ega dela, o svoji prvi objavil karikaturi ter o zadovoljstvu, kd‘ knjiga izšla v tako izjemno b°tr ti opremi. V knjigi je zajetih Z, bližno 400 karikatur najr***^' jvičtncr' pa tudi najbolj originalnih ustvCg ustvva cev in delavcev iz vseh slovenj družbenih področij. Največ je i karikatur gledaliških osebnostiy katerimi je Pečar utrl v dneV* tisku vrednost karikature. • • • LJUBLJANA, 16. - V gaK Prešernove hiše v Kranju bodo o zvečer odprli razstavo del ga kiparja - samouka Petra viča iz Poljanske doline. Avtor ( prikazal svoje značilne klasi^j lesa, s katerimi si je letos pP^j vstop med člane društva slonttuj likovnih umetnikov. Pokrovitelj nad razstavo je prevzel Slovefj oktet, za katerega je Ivanovič izklesal figuro Ribničana Urbar Neurje na Kvarneru močan veter na Rabu REKA, 16. — Neurje, ki je včeraj popoldne in ponoči razsajalo na Kvarnem, je frrieadejailo velike težave na morju. Da bi rešili diva mlada holandska turista, ki sta na sposojeni' jadrnici odplula k Njivice na otoku Krku na izlet, je prista-nišika uprava na Reki morala poslati vlačilec »Titan«. Poskusi domačinov, da s čolni in piotornimi čoini pomagajo turistoma so bili jih je nenadoma zalila voda. Drugi j namreč brezuspešni. Vlačilcu je še-trije delavci, ki so bili v bližini, le po 2 urah in pol uspelo najti so se rešili. * in rešiti popolnoma izčrpana fan- LONDON, 16. — 'Vojvoda William Gloucesterski je podal ostavko na diplomatsko službo, ker so ga že drugič vrgli pri sprejemnem izpitu. Vojvoda, ki ima 28 let. je bil že pet let član diplomatskega korpusa kot začasni funkcionar in je bil ^udi drugi tajnik trgovskega odseka britanske ambasade v Tokiu. Ker je že dvakrat padel pri izpitih, da bi posta] stalni funkcionar, mu Foreign Office he bo obnovil delovne pogodbe, ki bo zapadla oktobra meseca. Prav zaradi tega, je vojvoda nemudoma podal testa vko. Vojvoda, ki je v sorodstvu s kraljevo družino, je bil že funkcionar pri vrhovni britanski komisiji v Lagosu. V Straži pri Novem mestu Hud požar v lesnem kombinatu «Novoles» LJUBLJANA, 16. - Danes popoldne je v lesnem kombinatu «No-voles« v Straži pri Novem mestu izbruhnil požar v montažni dvorani stilnega pohištva in v skladišču go- San Francisco — Zaradi novih norm, M pogojujejo prodajo alkoholnih pijač v ZDA, so štiri ofadK dekleta, ld delajo v nočnih lokalih in ld jih je novi ukrep precej oškodoval, pripravila transpaf*^ in se z njimi podala v državni urad ta nadzorstvo nad alkoholom. Pred presenečenimi uradniki jj se slekle in položile najbolj intimne dele obleke na pisalne mize. Verjetno je to eden nar mirnih načinov »kont estacije«, ki je v tem času možen v ZDA