137. štev> V OEIUitl, torela 16, novsmbra 1920. PoŠtnlna plačana y gotovinl, L&ITO «I. Ixhaja v»ak torek, öatrtek in ¦oboto. — Cena c Za cclo leto 80 K, za pol lcta 40 kron, za četrt lela 20 K, za 1 mesec 7 kron. Posamezna itevllfca atane I krono. J^a pismcne naročbe brez pošiljatve denarja •• no moremo oziratf. Naročnlkl naj pošiljajo naročnino po pošlnl nahaznicl. Reklamacije glede Hsta so poštnlne proste. Ne- fruMrani doplsi se ne sprejemajo. Na dopiie brei podplsa se ne ozira UrednlAtvo In upravnlötvo se nahaja v Zvezni tiskar-;! v Celju, Strossmajerieva ullca »t. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru In slcer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- ¦nanlla občnih zborov, naxnanila 0 «¦rti, lahvale ltd. K 1*10 od I mm. m reklamne notice med tekstom 9 K od vrste, Malt oglasi (največ 4 vrate) 10 K. Prl večkratnih objavah popuft Rokoptd N ne Tračajo. Telefon It 65«, IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARMA V CELJU. BBB ODGOVORNI UREDMIK VEKOSLAV SPINDLER. Pismo ministra dr. Vekoslava Kukovca volilcem. Ne obračam se na Vas zaradi sebe arnpak zaradi Vas. liočem dobro svo- jemu narodu, ki mi je do sedaj zaupal v težkih dnevih in kteremu sem tudi }az služil zvesto. Svoie misli povem narodu, ker treba ob volitvah 28. t. m. začrtnti pot za. dolgo bodočnost. Mislim, da bi gre- äil, če ne bi opomnil naših ijudi na nesrečo, ki jih čaka, če volijo brez premisleka. Ko sem pred 2 leti prevzel za- stopstvo naroda v Beogradu, držal sem se prisege, ktero so Slovenci malo prej položili za skupnost naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, Te soglasno iz- rečene volje naroda sem se držal tudi, odkar sem postal minister naše države in prevzel veliko odgovornost za de- janja vlaUe. Čutil sem se v jednaki meri kot Srba kakor Hrvata in Slo- vene». Če sem delal za srbske invalide, hrvatske sirote in slovenske delavce, vedel sem, da s tem služim celemu narodu. Psidobil s*m si zaupanje prvih mož izmed Srbov in Hrvatov in vide! sem, da sem na podlagi tega zaupanja mogel marsikaj doseči za Slovence. Videl sem, da bode Slovenec v ti dr- žavi velik in srečen le, če ne bode hotel ostati le majhen Slovenec ampak biti zmiraj Jugoslovan. Največ sožko- dovali slovenskemu kmetu, in meSčanu oni Slovenci, ki so kazali nezaupanje nasproti Srbom, kajti nezaupanje na eni strani rodi nezaupanje tudi na drngi strani. Deloval semvdružbi s srbskimi in hrvatskimi poslanci, kateri so pri- segali na ono isto sknpno demokratsko zastavo. Slovenski demokratski po- slanci bodo dobüi v zgodovini pri- znanje, da so delali ti dve leti nese- bično, častno in uspešno. Če se je doma zasejalo nasproti njim nezaupanje, bila je to velika škoda za naš narod. Ne stopam prvikrat pred Stajerske Slovence, ki so me že leta 1909 prvi- krat izvolili z veliko večino glasov za poslanca slovenskih trgov. Poznam svoje ijudstvo iz dvajsetletnega poli- tiCnega dela. Za mene ve slovenski kmet, saj sem sam kmctski sin in ni kmetskega okraja na Štajerskem, kjer bi jaz še ni bil na javnem shodu. Po- znajo me učitelji, uradniki, trgovci, obrtniki, ki so mi skleniü tekom let mnogo zaupnic, na ktere sem znttraj ponosui. Danes nastopa mnogo kardidatov drugih stcank pred volilci. vendarnikdo ne more povedati, zakaj bi naj slo- vensko Ijudstvo zapustilo napredno, Karodno, demokratsko mojo zastavo. Kferikalcem je odzvonilo v naši na- rodni državi, jugo lovansko narodno misel pa zastopa v vsi čistosti in do- slednosti samo moja stranka. Zato sem nastopil kot nosilec lisle kandidatov, ki po svojem imenu in preteklosti po- rnenijo zvestobo jugoslovanski narodni misli. Naš narod v skušnjavi, da se da omamiti pri teh volitvah z zvenečimi besedami novih strank, katerih ni ustva- rila narodna korist nego plitvost miš- ljerija in častihlepje. Smatram, da imam več čustva in smisla za socijalna vpra- Sanja nego narodni socijalci, pa tudi več zaslug za našo skupno narodno stvar. Ne vem, kateri pametni razlog bi torej mogel opravičiti izdajstvo na naši stranki v pnlog kandidaiur ime- novane nove stranke, ki ne more jam- ftti vohcem za noben uspeh. Tudi za kmeta je moja stranka že kaj storila nova kmetijska pa doslej 5e nič, razun če je imenovati mržnjo zoper kulturo in zmerjanje zoper inteligenco kot po- zitivno delo. Tudi glede bodočnosti nam volilni oklic, ki zmerja na vse str^ni, lie podaje upanja, da kandidati, če bodo izvoljeni, izberejo pravo pot. Demo- krati smo pridobili naši slovenski stvari podporo v močnih prijateljih. Bojim se, da bo stranka, ki podpore iz druge strani no.ee, globoko razočarala vso našo javnost Nadejam se sicer, da se najdemo z zastopniki samostojne kmetske stranke vendar le na skupnem delu v skup- Sčini. Vendar je stabilnost naše narodne poliiike pričakovati le, če demokratska stranka izide moSna iz teh volitev. Moja rodoljubna dolžnost je torej, da kličem vse narodno zavedne volilce, da oddajo krogljico za mojo listo, kteri sem stopil na čeio kot nosilec. Potoči boste zvonili, če pr.stite nezastopane naSe vitalne narodne interese. Moja stranka je v mnogoletnem delu že po- kazala, da je nekaj storila, drugi Vam Še le obetajo. Ni pa med njimi mož, ki so že imeli priliko delati, in ne veste, kako se boao vživeli in kdaj v težki položaj, v kterem smo se mi vendar že udomačili. Volitev ni šala, ampak najusodnejše dejanje za volilca in ves narod. Dovo!; težke so bile razmere, ko smo demokratje nosili odgovornost v zadnjih dveh letih. Nič bi nam ne bilo osebno prijetnejše nego prepustiti isto za naprej ljudem, ki se za to toüko potogujejo. Toda nevarnost za naš ob- stanek še ni odstranjena. Zato vidimo v tem svojc sveto narodno dolžnost, da se ne umaknenio in da ne pustimo naše iadje brez krmüa na razbuikanem morjii. Kandidati, ki so se vpisaii na demokratsko listo, niso novinci v na- rodnem in gospodarskem delu. Ne bode Vam težko odločiri se, da jim zaupate svoj glas, ako vprašate svojo vest in svojo pamet. Dr. V. Kukovec, minister za soc. polit. Bcograd, 15. nov. 1920. Druga dotstev Slovenije. V Celju, dnc 15. uovembra. Po Koroškem plebiscitu jc došla St. Margherita. Sklenjcna je z Italijani po- godba, s katero se je izvrš.la druga dcll- lev Slovenije. Dve petini Slovencev sic ostall pod tujčcvirn jannoin. Cel nils narod drhti razburjenja in njpop'siiega tfiijeva. Kdini smo ¦ si vsi, prav vsi, da te delitve naš narod nikdar ne prizna. Nikdar in pod nobeiilm pogo- jcm. Kakor so iieupniviC-ciio 'postavili Madžari v budimpeštanskeni parlamen- tu veroizpoved, ki sc gUisi: Vcrujemo v enega Boga. verujemo v eno do- movino, venijenio v božjcr pra- vičnost, -vcrujemo na vstajenje Mad- žarskc, tako upraviceno si jo bodemo postavilii mi: Verujcnio v enega Boga, vcrujeino v eno liera/dejjivo domovina, \erujenio v božjo pravienost, verujemo v njcdinjeiijc vsch Slovencev v Jugosla- viji. Nobeno papirno prijatcljstvo do Ita- lijanov, liobene pogodbc nc bodo mogle zatreti v iiašem narodu ncugasljivega sovraštva do Lahov, ki so nam s silo in zvijačo odtrgali tretjino naroda. Vojna jc uničila za enkrat našo odponio silo; all hvala Bogu, mi smo mlad in svcž narod, ki bode rodil Se bojevite in krepke sino- ve. To bodemo pa učili, za koga in sicer cdiiio za koga, imamo prlpravijene svoje bajonete. Da se ne šalimo, so krvavo on- čtitili Italijani na goriSkih hribih. Dasi pa kot narod ne morenio prl- znati pogodbc v St. Marghoriti, vendar lie kanimo delali radi tejca v sedajnih kritičnih časih doniovini in državi tcžkoC. Že po koroškem plebiscitu smo se prerili do spoznanja, da "c zalcžejo nieesar prazne grožnje, katerih sedaj nikdo ne more udejstviti, tcmvcč da nam princsc inaščevanjc in zadoSčcnjc sistcmntiCn» delo, sistematično in žilavo zaslcdovanlc onega cilja, ki mora postati zvezda vod- n:ca nasc politike, to je osvobojciije pod- jannljenih bratov. Zgodovina nam kaže, da ujed'iijavanie narodov ne gre preko noči. Prusi so gradili dve stoletji oni ncmški Viljcmov impcrij, ki bi bil v sve- '¦ tovni vojiii zadnjih let malone pohodil cc- lo Evropo. Italijani so deali celo sioletje j iz nialega P-jeinonta ven na združenje vseh svojih rojakov v eno kraljevino. In po vcč ko sto letih se je izpolnil sen .lu- rija Karadžordževica o ujcdinjenju vseli Srbov v eno niočno državo. Vs:i ti narodi so se borili za svoje ujedinjcnje v mno- gih krvavih vojunh, z dolgoletnim gospo- darskim in diploniaticirm deloni. Vse to eaka tudi nas. Ne bili bi koneeiio tudi uje- dinjenja vrcdni, ako bi se zanj trdo ne borili. Jugoslovcnski demokratski stranki se rado oeita patrijotizem, se ji zamerja. radikalno državotvorno delo. Alj uči nas Koroska, uči nas tudi sedanje italijansko nasilje, da Slovenci svojih narodnih idc- alov brez nioene države z vsenii njeuiini vojaškimi in gospodarskimi sredstvi ne doseženio. Vsled tega bode stranka pri svojem državotvorneni stremljenju tudi ostala in je preprieaua. da bode našla v bodoee vedno več razurnevanja za to svoje delo tudi pri ostalih slovenskih po- litienih skupinah in strankah. Vprašanja, ki se txcjo države in zunaiije kakor no- tranjc takozvane velike državne politi- ke, se morajo obravnavati tr.di s temu primerno resnobo in temeljitosljo — ne pa, kakor baš v'dhno na volilnih shodih po Kranjskem, v reklamo — narodnoso- cialnim kandidatom. To jc, kratko povedano, nai»e stališ- cc, ki je ncdvomuo tudi slalisče vse pa- nietne slovenske poJticiie javnosti. •t V naslednjem podamo preiflediio uc- J»aj poročil in easopismli komentarjev k poffodbi v St. Marghcriti. Bescd'lo pogodbe. Po konsta'iac:ji, kdo je zastopal pri pogajan-jih obe državi, se določi v točki ?>rvi meja ined Italjo in Jngoslavijo ocl Ki.ravank do niorja. Iz tega člauka Je razv.'d'ijo, da so obd'r?A\li Jtalijani vse, kar so že imeli doslej zasedenega z edino iz- jemo pri Logalcu, kjer dobimo nazäj lo- gaški okraj do Rakeka. Idrija torej osta- ne italjanska, p(>leg tega pa dobe Italija- ni celo sncžniško iK\gorjc. V točki drugi se ugotavlja, da postane italijanski 2a- dar in s.;cer mesto ter okoliea (zadcrska občina je prcccj obširna ter obsega me- sto in precejšnjo okolieo), dalje še obči- ne Arbanasi, Crno, IJokaujac in del obči- ne DikTo. Od istcrskih olokov dobe Ita- l'ijani Ores in Lošinj, od dalmatinsk'ü Lastvo in Pelagruž (točka trctja). V toC- ki eetrti priznavata obe državi Keko za neodViisno državo in sicer v uiejah kakor jc pripadala kot corpus separatum Ogr- ski. V točki pcti se določi brezprizivna razsodba švicarskega zvczncga prea- sediivka v razmejitvenih vprašanjih. V točki Scsti sc določa konferenca eboje- stranskih strokovnjakov za rešitev go- spodarskih in finančnih vprasanj dva mc- ^cea po obojestranski ratitikaciji pogod- be. V točki sedmi se določuje gospodar- skc in narodnosüie ugodnosti za I tali jane v Dalmaciji ter reeiproc'teta vscueiliSkih naslovov in diplom. V loeki osnii se pra- vi, da bodeta obe vladi kar najhitreje za- ključ.li konvencijo, ki bo imcla za nalogo pospcšiti Intimni vzajemni razvoj kultnr- nih odnosajev med obema državania.« Komcntar k pogodbi smo kratko pri- občili žc zgoraj. Cela pogodba jc samo en dokaz nasilja. Nam in našim rojakom na Primorskem n-ič, Italjanoni pa gospo- darsko, jezikovuo in kulturno prostost celo v naši kraljcvini! Zanimiva Trmnbičeva iziava. Napram poroeevaleu Ijubljanskega | »Jutra« sc je izjavil Tnmilxc o ]>ogodbi i Italijo sledeee: * »Koneali smo spor, ki se je zavlaee- val tako dolgo, kur so (emeljni iiiteres' j bodočnosti naše državc zahtevall, da sc I ta spor konča. Intercs drzavnc celine nam je narekoval potrebo, da smo pri- stali na iieizbežne in težke žrtve, ki smo jih prinesP naseniu narodnemn edinstvu. Naši bratje, ki niso tako srečni, da bi prl- padali naši novi drzavi, naj bodo prepri- cani, da je ta nnša žrtev bila neizogibna posledica razmer. V našo korist je, da smo prššli do neposrednega sporazuma. Delo uašh delegatov jc scciaj predloženo sodbi našcga naroda. Ali samo bodoee generacije bodo mogle izieči svojo kone- uo sodbo. Bolesti našega naroda, žrtve sporazuma ne euti nikdo bol.i, kakor mi, ki smo skleniii ta sporazum. Toda naSa dolžnost je bila, da delaino s stisnjenimi zobmi kot odgövorni predstavniki dva- najstmilijonskega naroda, ki v teh usode- polnih časih ni mogel živeti v negotovo- sti brez določenlh uiej na vseh stra- neh. Sporazum /. Italijo pomogel bo nasi državi, da tudi na zunaj pökaze svojo nioč. Sedaj pa je dolžnost našega naro- da, da izkoristi v svojo sreco ujedinjenjo in svobodo, katero je dobil.« Kedo odobri pogodbo z Italijo? Pariški easopis ¦> Temps« ima že po- roeilo, da bo Jugoslavija ratlficirala po- godbo z Italijo s kraljcvskim ukazom. — Tako »autcntično informacijo« da je d.o- bl italijanski delegat pri pogaianjih, voj- ni minister Bonomi. K temu jc pripomniti, da se lahko !z- da kraljevski ukaz na podlagi sklepa ini- nistrskega sveta. Dvomi, da stori mini- strskj svet v scdanjem političnem polo- žaju tak sklep. Najbolie jc, da ratifikacijo sklene ali odkloni novi parbment. Olavni povod za pogodbo z Italijo — strah pred rfabsbwrzaiii? Pod naslovom »Izgubljciia igra« pi- se Ijubljanski «Slovenec«: Zavesa, ki je zagrinjala sanrnargcriisko pogodbo, po- lagoma pada. Vidijo se nngib', ki so bih merodajni za nase delegate, da so sprc- jeli pogoje, ki so hujsi, kakor ee bi Irli po straliovitem porazu kapitiil'.rali na boj- nein polju. Vidna pa je vsled toga tudi smrtnousodua napaka, ki so jo napravili, S pogodbo o iiažiJi hodočih inejah je združena vojaškopolitična koiivencija, katcre vsch'na šc ni objavljena (ako sploh bo v celoti), ki sc pa po smislu lah- ko ugane: Jugoslavija: in Ital-'ia se bosta medsebojno podpirali, ako bl se uresniči- •la donavska federacija pod vodstvom Habsbur/anov. Pomoe Italije v tem siu- čaju so pa naši ddegati ccnili tako viso- ko, da so ji žrtvovali celo Primorje, kajti to obrežje, ki narn je ostalo, je gospodar- sko manj vredno in bo treba miljardnili investicij, da se za svetovni pronict ko- ličkaj usposobi. Italja ni rodila samo Danteja, ampak tudi Macchiavcll'.ja. Habsburška nevarnost je Ilalijanom shi- žila kot sredstvo, da so s prirojeno spret- nostjo in prctkanostjo naše delegate zva- biN na podp;:s, ki daje Italiji1 izvrstno stra- tcgicno mejo na vzhodu, nadvladje na morju in glavne gospodarske artciijc ii.n nekdanjem jugoslovanskem ozomlju, za kar nam ona daje svojo pomoč — v bo- dočem.« Pozitivno strani pogodbe. »Riijee« v Zagrebu pise k pogodbi v St. Marghcriti: *Ono, kar so naši delega* ti ueimli, je razlagati iz vis maior, proti kateri sili n,i bilo odpora, razlagati pa Je tudi iz strcmljenja, dati naši državi ko- nečno mejc, izposlovati nasi državi pri- znanjc tudi od Italije, lzlociti iz naše zu- nanje politike nekatcra vprašanja, n pr. črnogorsko, tako da bode vsaj z ene stra- ii: oslabljcna inozemska agitacija proti naši državi in proti nasemu ujcdinjenju. Se le sedaj stopa naša država v medna- rodno pol'tieno in gospodarsko urcjene odnosaic; vse potcžkoče pri njenem uje- dinjenju, ki bi lahko inaeo dobile lnedna- rodni značaj (Črnagora, separatizem), postancjo sedaj notranjepoliticna vpra- šanja, ki jih bodemo odslej lažje rc5e- vali.« Protestni shod v Celju. V nedeljo ob 10. uri dopoldne vrSil se je v Narotinem domu v Celju veil* protestni shod zoper mir, ki so ga podpi- sali naši dclcgati v Santa Margheriti. — Množica naroda je napohrla veliko dvo^ Iran ^. »i\ O V A DOBA. Stev. 137. rano ,in galerijo do zadnjcga kotička. Za~ stopnik »Jugolovaiisks Matice« ie po- zdrawil zbrano lnnožico tor orisal v krat- kih, izbranih besedah zgodovino onega dela našuga naroda, ki ga je pred par ¦dnevi izroula nasa diploinaoija v svojem neslavnem sestanku s krvnikom Italija- noni njeniu na milost \v. iicmilost v rob- stvo. Spominjal se je velikcga tabora na šempaškcm poljn iz leta 1868, ko jc vstal narod slovenski v svojt narodni zavesti, poklical nam je v spomhi nepozabnega »goriSkega slavca«, ki je s svojo pcsml- jo bodrll slovenski narod, zaklical jc r. bescdo Aškerčevo »Mi vstajanio in vas je strahf« vsem v spomin one dni, ko se je porajala naša svoboda. Toda prišli so obenem z veseljem zopet tužni dnovi; 3e predno se je lnogol narod v svoji novi «Jržavi ujediniti, prispel je lačni ItalijäfT, •zasedel našo zcinijo, diktiral po svoje, lie «la bi clal za to dejstvo dovoljnih pojasnil, vzel si je, kar nm je bilo pri roki, vzel radi tega, ker mu [c to ona antanta, ki nam je obljubljala svobodo, dovolila in ga pri tern ropu s vsenii svojim; niočmi podpjrala. Da bo naš poraz tern hujši, po- klicali so zastopnike naše narodne clrža- ve, da podpišejo sramotni sporazum, ka- ierega noben Jugoslovan priznavati ne more, pozvali so tja naše diplomatc, ka- teri so se uklonili italijanskini zahtevam, ne da bi jih z vscmi močmi skusili odvr- niti. Ti naši odposlanci so v St. Marghe- riti zapcčatili usodo naših sobratov, za- pečatili so resnico - vcudar resnica nc umrje in ne more aimrcti! Resnica In pravica živi in bo vstala zopet! Zato in čas, da bi sedaj, ko smo doživel; po ko- roškem plebiscitu drug, še hujši poraz, tarnali, jadikovali in le tugovali, marveC čas je, da se podamo resno in vztrajno na delo, da polož.mo v grob vse malen- kostne razprtije, da pogrebemo zagrize- no strankarstvo ter delamo za rešitev bratov, katerc nam je pahnila usoda v žrclo nenasitnega protivnika. Združimo se v »Jngoslovanski Matici«, ne bodimo divji liberalci, divji klerikaloi in brczdo- movinci, marveč strnimo se v eno vrsto ter delajmo za osvobojenje naših v Koro- tanu in ob Soči, na Krasu in v Istri za- sužnjcnih bratov, da nam morda v krat- kem posije solnce svobode tudi za na5e neodrešene brate, da iim bodemo lahko zaklicali: »Bratje, odrešcni ste, odrcSen-i, združeiiii z iiami v svobocljii domovinrl — Dal Bog, Bog pomozi nam!« Burno odobravanje in živio-klici so potrdili go- vornikova izvajanja. Na to je zastopnik Slov. Ijudskc stranke, g. kaplan Lasbacher, v vzliiče- nem govoru ožigosal postopanje antante, ki nam je obljubljala enakopravnost, sa- moodločbo in bogve kaj vse, vendar je pa dopustila, da se je zgodilo to, kar smo dosedaj slišnli iz Santc Margherite, da nas je varala sama in nas pnsti-la v na)- kritičnejšem časn brez obljubljene za- slombc kot plen nenasitnemu Lalui! Kri- va je toraj ona sama in največ kriva. Ita- lija bi si premislila svoja nasilja napram malemu narodu, ako bi niorala misliti na hrabrost onih, s katerimi se je iinela bo- riti v svetovni voin-i! A ker ji je antanta na vse rnogoec naeine pomagala, moralo je priti zlo, ki boll hujšc, ker so izroeeni naši sobratje na milost in nemilost krvn> ku. Ker smo danes osamljeni in nimamo moči, da damo duška naši tugi in pomo- remo pravici do zmage, protestiramo, vendar naj ne ostane sairo pri protesfh. Treba nam ie, da se strncmo in obljublja- mo v tcm trenutkn. da ne bo mini, dok- ler ne bo rešen iz krempljev lačncga Ita- liajna tudi zadnji naš Sloven! (Qlasno pritrjevanje in ploskanje!) Kakor so se borili Francozi dolga desetletja za svojo Alzac'jo-Loreno, tako tudi mi prisegamo danes revanžo (ž\vio-klici, ploskanje), i:e bodemo mirovali, dali bodemo zadnjo kapljo krvi za svoje n^odrešene brate. Ta del nasega naroda, ki jc zarobljcn, jc vreden naše skrbi, naSe požrtvovalnosti, ker vz^ojen je v narodnem čntii, trden je ;n Italiji sc ne bo posrečilo poitaljanč"ti naših Krašovcev, nc našh Goričanov. n Istranov. V imenu SLS izjavlja govornik, da se pridružuje ista vsem protestom, da bo s vso svojo slo delovala na to, da sc rešijo naši bratje začasnega suženjstva. Izvajnnjem Jc sledilo burno odobravanje, ploskanje in živio-klici. Na to je predsedn'k okrožnc organ:- zacije JDS, g. dr. truest Kalan, razložil naS notranji položaj, bl žnjoče se volltvc v koiistituanto, strankarsko razceplje- nost v voliinem boju, vendar pa je kon- statlral. da je dal današnji zbor izraz dej- stvu, da smo si vsi v vprašanju popohie- ga osvobojenja našega naroda edini, da ne poznamo razlikc, kadar gre za ujedi- njenje vseh naših soplemenjakov. Vsi smo skupno intcresirani na ozemlju, ki nam ga je ukradcl naš najhujši protivnik. NaJi pogledi obračaio se zajedno na Ita- lijo in na naSo vlado v ßeogradn. KliČe- mo jim, da nikdar ne priznamo tega, kar se je sklcnüo v Santa Margheriti, da nc bodemo nikdar dopustili, da se ločijo deli našega narodnega telesa po snmovolji niogotcev. Vendar moramo razloCevatl med oficijclno Juooslavijo in med naro- dom. Ako bi tudi naša vlada prlznala sramotno cunjo papirja iz St. Margherttc, narod tega zlo&ina ne bo nikdar priznal. Pogodba je navideznci, jc akt sue, kateri sc danes ne moremo zoperstavljati, ker nam ne dostaje dotičnih srcdstev. Edina pomoč, ki jo imamo, je ta, da se zdriiži- mo v delu, v deln za našo skupnost, da odstranimo z delom vse ovire in doscže- mo naš cilj, združenje naSih zasužiijenili bratov v prosti domovini. Ni čas, da tu- gujemo, da zapiramo v znak žalosti trgo- vii-ne, sole, obrate, marvee treba je, da s podvojeno silo primemo za delo, da sc vsak v svojem poklicu poglobimo v nn- rdno delo, da dogradimo močno in enot- no državo, ki bo s svojo rnočjo vplivala tudi na zunaj. Po vsem, kakor danes sto- ji položaj naše države na znotraj, dose- daj ni računati z inoznostjo pozitivnega odpora, ker nam v naši držzivi sami nc- dostaje faktorjev, ki bi garantirali za nspeh nastopa, kakor bi se isti moral na- pram storjencniu nas'lju izvesti. Ko se Je šlo za odhod na i)ogajanja, so izjavili za- stopniki JDS, da se diktat iz Santa Mar- gherita ne odobri ter so hotel iiidi odlo- žiti svoje mandate. Italija je zahtevala, da sc pošljc našc zastopnike lc za sin- čaj, da imajo isti neomejena pooblastila, ker bi se sicer ž njimi v obče ne pogaja- lo. Konstatiral! smo pa, da so ti zastop- niki vendar prekoračili svoja pooblastila, ki so jih dob li od vlade in da smo na ta način zgubji še povrh vsemu drugemu tudi Snežnik in zelczn'.co Št. Petcr-Reka. Koneeno zahtevamo, da sodi narod po- stopanje naših odposlanccv. Kakor je položaj sedaj, nc kaže upreti se naslljn z vojsko, ker ista, kakor posnemamo iz raznih virov, danes ni dovoli močna, nc dovolj organizirana, da bi se zamogia postavit; toJiko niouiejsciiiu nasprotniku z uspchom nasproii. Jinako nam izpodje- da soglasje v državi ono nepremišljeno in sovražno obnašanjc posamcznih vc- likosrbsk.h in protidižavnih struj in ko- nečno tudi, da vlada v našem srediŠČu, v Ljubljani sami, neko ruvanje proti edin- stvu države. (Ogorčenje.) Pomisl.ti je to- rej treba, da se s prenagljcnim korakom ne un.či najprej notranji položaj, da sc ne onemogočijo voltve, da ne pride mor- da do vel.kosrbskc vojaške diktaturc, da se izognemo najprej nevarnosti razpada, ker bi v tern slučaju b li pogoji obstoja še ncugodnejši. Konečno pa ne moremo izreči obsodbe, dokler n;smo sli§ali, kaj nam odgovore naši državniki, ki so sc pogajauj udelcžili. Alorda bo ncpotrdtev tega sramotnega sporazuma ostala tudi samo san! Ed.no, kar nam preostaje, Je, da delamo, da dovršujemo delo, ki bo lz- podkopalo tla sedajnemu položaiu, v ka- terem se nahajajo -naSi zasuznjcni brati. Kakor gre razvoj syeta neovirano na- prej, akoravno je v razvojn narodov mars kateri korak naprej zdrknil zopet nekol.ko nazaj, vendar konečno vodi pot vedno navzgor in tudi naš narod, ki sc nahaja gotovo na potu razvoja, doseže svoj c lj, seveda vedno in vedno le z de- lom! Z vso gotovostio pride tudi za nas dan ujednjenja, kakor je prišel drug'.m narodom, vendar le takrat, ako to sami hočcmo. Velikost naroda se pokaže še le v ponižnnju, v bedi, da ne klone, da nc obupa, ampak du sc dvignc v delu, da si '.y, lastne s.le ustvari boljšo bodočnost. Potcm mil bo tudi lahko, združiti vse svoje brate pod praporom svobode, ka- kor jo uživamo mi, ki smo b li tako sreC- n , da smo pršli rjod okrilje naše mile Jugoslav je. (Burno odobravanje in kli- canje'ic donelo po dvorani.) Za tcmi izvajanji prebral je zastop- n'k NSS zjavo, v kateri sc strinja vod- stvo stranke s protestom in v kateri od- klanja priznanje sporazuma. üovornik je potcm v kratkih besedah ožgosal dej- stvo, da smo tevja poraza v vclik; meri kriv mi sami, ker se razdvajamo. Posle- d cc n so zostale, imamo danes gencralc brcz armade, ne moremo pokazati svetu svoje notranje moči, ker narod in ed.n. Poziva, da se zdruz'mo. da opustimo spore in v skupnem delu dosežemo zdru- ženje naših bratov z nami. Za »Zensko društvo< v Celju spre- govorila jc gospa Kla dr. Kalanova. S prcpričevalnimi besedami je orisala po- stopanje naših zavcznikov — Wilsonovn beseda ni obveljala -- poteptali so jo isti. ki so s«5 nam hlinili kot naši prijatelji! Ob- Ijubi in prisega v imenu slovenskega žen- stva, da bode isto vršilo neumorno delo z vzgojo svojih otrok za dosego našega skupnega cilja. (Oovorn )o sledilo burno ploskanjc in živio-klici.) Koneeno je prebral zastopnik «.lu- gosl. Mat'ce« sledeč o resolacijo: Mnogobrojno zbrani narod na pro- testnem shodu v »Nar. domu« v Celju dne 14. nov. 1(H) izjavlja z vso odloč- nostjo: 1. Ne priznavamo veljavnosti podpi- sov na paktn z ltalijo radi tega, ker so naši delegati proti .iasnl in odločni naro- dovi volji podpisalj pogodbo. Iz tega tu- di sledi, da take pogodbe ne bomo pri- znavali nikdar. 2. Ne vlada, ne parlainent ne smeta ratificirati sedanje krivicne, nam narinje- ne pogodbe. 3. Brez popolno svobodnega ua^ega Jadrana, brez Trsta in brez Reke til za nas življenja. Zato pa bo naš narod delal z vsemi sredstvi na to, da se vse uropn- no ozemUe čhrnrej zed'ni z JuKoslavijio, tako, da bo naš jugoslovanski narod In- tegralno ujedinjen do zadnje vasi in do zadnje koče, kier se glasi naša govorica. Po preeitanju resolucije je zbrani narod polož 1 prisego osvete z burnimi klici »Prisegamo!« ter sc z z'vio-klici po- dal mirno in dostojin po mestu na svo) dom. Volilno gibanje. V marnberškem okraju sta se vršila včcraj dva krasno uspela shoda JDS. V Vuzenici se je udeležilo zbo- rovanj. , kateremu je predsedoval po- sestnik Jakob Verdnik, do 200 zboro- valcev. Kliub nar. socijalističnemu učiteljstvu marnberšk(jga okraja (res Suecijalitetal), je bila udeležba tudi v Marnberku mnogo lepša, kakor smo pričakovali. Na obeh shudili, na ka- terih je poročal kandidat prof. Mrav- Ijak o strankinem programu, volilnem redu in o posameznih strankah, so bili zastopani vsi stanovi. Navzoči pri- staši nasprotnih strank so morali iz- vajanjem v vseh točkah le pntrditi V Marnberku ie predsednik shoca notar Otmar Oolob govoril še o po- stopanju volilcev na dan volitev. V Vuzenici se je soglasno sprejela ostra resolucija, ki obsoja sramotni mir z Italijo, hlapčevsko postopanje naših de- legatov ter naglaša, da ugoslüvanski narod takega sporazuma nikdar ne more priznati. Izjava >Saveza drustev flnančtie straže Srbov, Hrvatoy in Slovenecv«. Z ozirom na ü«njo narodnih socijalcev, da se JDS ni zavzemahi za uradiiLške inte- rese, objavlja »SaveZ'< sledei;o izjavo: Dne 29. septembra 1920 je bila deputa- cija »Saveza urustva fmuično straZe kraljevine Srba, Mrvuta i Slovenaca-< v klubu JDS v Beogradu od narodnega predstavnika ^.mousing. Jurija Biankl- nija nadvse prljazuo sprejeta. Ta gespod se je zavzel z vso odloenostjo za težnje finančne straže ter je deputaeijo drugi dan osebno vodil k ministru financ g. Ko- sti Stojanov:ču, ki jo ie istotako zelo prijazno sprejel. Takoj po povratku s potovanja, na katerem je spremijal re- genta, je sprejsl deputaeijo minister za soc.jalno politiko, g. dr. VtKoslav Kuko- vec skrajno Ijiibeziiivo ter ji nudil v vsa- kem oziru radovoljno poinoe. Tudi prej- šnjc tri d^putacijc so našle pri uarpdnih predstavnik'h JDS vselej popolno ume- vanjc za stanovske težnje inančnc stra- že ter b.le prijazno sprejete. Vse pa nad- kriljujc prijazuost, odkritosrčnost m po- strcžljivost minlstra za sodalno polit.ko, g. dr. Vckoslava Kukovca, katcrcga vra- ia so nam v stanovskih zadevah vedno odprta in pri katerem najdemo vselej globoko umevanje našili stanovskih stremljenj. To v odgovor na lažnjivo pi- sarenje «Nove Pravdc<. Martin Kovač, tč. predsedn.k »Saveza<'. -.. Gg. DeržiC in Vojska in tL ali šc nimate dovoli od- govorov? S takim odgovorom vam bo postregcl vine 28. novembra vsak sta- novsko zaveden javni nameščenec! V Zabukovju pri Sevnlcl morajo biti hudi Ijudje. Nedeljski »Slovenec« poroča, da se je vršil pri Sv. Lenartu v Zabukovju misijon. Pri sklepni pridigf pa so naenkrat začeu v cerkvi kmetje, pristaši Samostojne kmetijske stranke, glasno ugovarjati, bržkone radi tega, ker je pridigar na znani način »pripo- ročal« to stranko. »SJovenec« zahteva sedaj strogo kaznovanje zabukovgkih »protestantov«, ne graja pa niti z eno besedo političnega govora v cerkvi. A moral bo to storiti, drugače utegne najti zabukovSki primer posnemovalcev. Kako se delajo voUtve, kaže sle- deča notica mariborske »Straže« št. 126 z dne 12 novembra 1920: »Najnovejfia lumparija Samostojne. Lumpu ni no- beno sredstvo preostudno, če le prevari druge. Tako podlo sredstvo je tudi naj- novejSa zahteva samostojnežev, da naj bo v naši novi državi zakon med dvema osebama obvezen in nerazločljiv samo tri leta. S svojo protikrščansko zahtevo odkrijejo satnostojneži odkrito nasprot- stvo proti Kristusu in božjemu nauku, ki veli jasno in obvezno za vse: Kar je Bog zavezal, naj človek ne loci. S tern pa kažejo tudi svojo tesno in pri- jateljsko zvezo s svobodomiselci in ne- verci. In kaj bo z ubogo ženo in z revno deco po tretiem letu? Občina jih nai redi. Lepo plačilo za trilftno zakonsko Ijubezen inzvestobo! Vzemimo za zgled samostojnega pohotneža, ki je vsako tretjo leto poročil po samostojnem ob- redu novo ženo in z vsako ženo imel v tern času tri otroke; računaimo zdajl To da v 30 letih zakonskega življenja 10 žen in 30 otrok. In če je samo 10 takih vzornih zakonskih mož v enj ob- čini, pride na občino skrb za 100 žen in 300 otrok. Kdor zdaj še ne izprevidi, da je vsa samostojna gonja samo ve- lika lumparija in sieparija liudstva, ta ima oči zavezane. Oorje Jugoslaviji, ako bi nauk samostojnežev postal meso in resnica! Naša domovina bi bila druga Sodoma in Gomora.« — Ni treba menda dostavljati, da o kaki zahtevi »Samo- stojne kmetijske stranke« po ločitvi zakona ni duha n5 sluha. Priobčujemo ta dokument lažnjivosti politikujočih naših duho nikov (sajsedijopri »Straži« sami duhovni^ki u:edniki) v celoti, ker jasno dokazuje klerikalne volilne me- tode. Prvl narodnosocljainl intellgent in kandidat je Rudolf Dobovišek, od- vetniški kandidat v Št. Jurju ob j. 1. AM je vprašal ostale inteligentne narodno- socijalne kandidate za dovoljenje, če sme kandidirati v njihovi družbi? Naj' brže ne. Rudi Dobovigek iz Št. Jurja kot prvi kandidüt slovenske inteligence — višja volilna blaznost res ne gre. Je sicer res, da ga bode volila samo narodnosocijalna inteligenca, pa še te je škoda! Em. Lilek. Ustooni nočrti za 3ugoslavijo. (Dalje.) »Nacrt jugoslovenskoj; ustava« od dr. Josipa Smodlake. Ta načrt je izšel v Beogradu 25. niarcn 1920. Razdeljcu je v predgovor in XIV delov: I. Država; II. Ustavna prava državljana; III. Zakonl; IV. Narodna skupština; V. Vladalac; VL r Državni Savet; VII. Državna služba; VIII. Pokrajinc; IX. iuipe i Opčinc; X. Sudska vlast; XI. Finandje; XII. Žkole; XIII. Vojska; XIV. Saobraeaj. Dodans so: Prelazne Odredbe; Spisak privrcmc- nih zakona, koje mora doncti Ustavo- tvorna Skupština na dopunu Ustava; Do- datak II. (Spisak Župa i Pokrajina — tu- di na karti). V predgovoru piše dr. Smodlaka, da se mora naša država urediti na tfemo- krat'ski osnovi in da more »biti jaka i za- dovoljna samo ako njeni delovi u svim pitanjima opöteg drž.ivnog intcresa bude bezuslovno podvrgnuti Siiažiioj central- noj vlasti«, ali njegov načrt je dalcč od »ceutralističkoga uredjenja Francoske«, pa tudi od »federalnog Udruženili Drža- va Ameriških«. Za občo podlogo svoje- mu načrtu je vzel tudi on srpsko ustavo iz 1. 1903 (pa ne 1905) in v njej sprcmenil samo ono, kar je »duhvrememu ncob- hodno zahteval. Od tujili ustav se mu ja zdela za naše razmere najprimernejsa ustava Južno-afričke uniie (Union of the South Africa: Capland, Natal, Oranje, Transvaal). »Svaka od četiri pokrajine ima za rešavanjc posala pokrajinske sa- mouprave svoje osobite iinancije, svoje osobito pokrajinsko predstavništvo I svoju upravu, kojoj članovc bira pokra- ¦MOV. IC 7. »NOVA DOBAi Stran 3. jlii&ko predstavniStvo, dok joj predsedui- , ka fmeuuje vladalac . . , Držeči da ova- I ko sam-oupravno urecljenje može, bez j opasnosti za drzavu, najboljc zadovoljiti open želju naSega naroda, da n piranjima kroja lie zasccaju n opšte državne intere- st, budc svak u svpjoj kučl gospooar, nakalamio sain odnosne ustanovc Južno Afričkoga Ustava na Srpski Ustav.« Kar se tiče razdelitve nafte drLave na obla- sti. izjnvlja se proti teinu, da bi išla veii- ka srpska oblast od Segedina da Bitolja in od Kotom do Timoka, ker to bi b!Ia »puka kopija pruske hegeinonije«; pac pa je za to, da se stvori posebna make- donska oblast. »Makedonski problem ima vcliku sličnost sa sloveiiačkom. LJu- duča snaga i vcličina naSc države najvi- Še če zavisiti od toga, hočcmo li-znati da sretno rešimo ta dva pitanja; interes dr- žave i njeiia buduenost zahtevaju, da se ov;1. naša brača n Svakom pogledu ose- čahi kao u svojo.i kuč».« To so beseele imtvega državniUaZ Ker sain smatram makedonsko-bolgarsko vprašanje za najvažnejSi problem našc notranje in zh- nanje politike, zategadelj hočem v po- sebnj razpravi podati liistorijat srbsko- bolgarskega s^ora in obenem tudi staviti svoje predloge, kako bi se line! odstraniti ta autagonizem. S strategicnimi rcgula- ctjami na Strumiei in desnem bregu Ti- inoka ui rešen ta problem. Srbski strate- jfj naj pojnislijo, da so največji strategi, opirajoč sc na fizieno silo, upropastili svoje države, Napoleon 1. s svojim poho- dom v Kusijo Francosko, Moltke z Me- tzom in Vogezi pa Nemsko carstvo! Na koncu svojega predgovora izre- ce tudi Smodlaka anatemo nad sedanjo npravo. »Današnji partijsko-birokratski sistem uprave, po kojein je vlast nad na- rodom predata neodgovornom činovni- stvu, postavljenom po stranačkoj pro- tekciji a ne po sposobnostima i po po- štenju, rastačc naš iarodni život i sapi- tije čitavu državnu snagu.« — Tudi on je za wsledno monarhijo. Obenem pa piSe v istem čl. 1: »Przavna vlast pripada slobodnom narodu«. Marodna skupštiiia iina biti sestavljena od dva doma. Cuva- nje UStave inia se poveriti Državnem sa- vetu in posebnim narodniin zastopnikom, katerim bi bila dol/.nost, da pod nadzo- roni Državnegn saveta »poinažu držav- Jjairima braniti ustavna prava protiv sa- movolje vlasti«. Ni mi znann uslava, v kateri bi bila ustanovljenn od dr. Sniocl- laka predložena inst'tucija narodnib za- wtopnikov za obrano ustavnih pravic dr- žavljanov. V stari Avstriji n. pr. imelo je Državno sodišče (Reichsgericht) braniti 4>oV.f'ična prava avstr. državljanov, v" Svici ima braniti ustavna prava Švicar- jev »Zvezno sodišče (Bundesgericht) v Lausanni, v Udriiženih državah Amers- ke je High court (skupno najviSjc sodig- če) v Nevv-Yorku euvar listavc. Ce dobi- nio upravna sodišča v pokraj.nali kot pr- vo inštanco, Državni Savct v Beogradu pa kot drugo, potcm mislim, da so ustav- «a prava državljanov zadosti zaštičena. — Smodlaka predlaže v čl. 6 kot drugo prestolnico Zagreb, v katerem bi imel tu- ! dti »Vrhovni Sud« svoje sodišče. K zad- nienm predlogu bj pripomnil, da nemski »Rechsgericht« tudi ninia svojega sedc- ža v Berlinu, v glavnem mestu Neinčije, ampak v Lipskem; švicarski »Bundesge- richt« ne v Bernu, kjcr je sedež »Bundes- rat ha« in narodne skupščinc (Bundesvci- sammlung), ampak v Lausanni na Ge- iiovskem jezeru; v Južno-afriški uniji dr- ži skupni Parlament svoje seje v Cap- tovnu, skupna vläda uradiije v Pretoriji, skupno najviSje sodišče pa v Blocmfon- teinu. (Konec prih.) Ceijske novice. Celjski Sokoi. V torek. 16. tm. ob 7. uri zvečer je v telovadnici ce- stanek U;mov in članic Celjske^a So- kola, ki se želo udeleževati plesnih vaj. Namen sestanka je, pogovorit' se 0 posameznostih in izvoüti potr*-bni od- bor. Opozarjamo, da je. prireditev vaj odvisna od Stevila udekzencev na tern sestanku. »Russkij kružok« z,,Vet iryh i ncvyh interesentov na razuovor v pjatnicu v vosem Časov večern v traktir Narodnago doma. CHie. Koncert Zika v Celju. Koncerma pisarna v Ljubljani nun p<>ioča, r«>čeno. oa je občinstvo due 7. tm pi i kono rtu Z ka v veliki dvorani Unions v Celju zt-blo Naprof.a se nas, da obiawnn, da je koncertna pisarna za Kurjjivo prav.^- časno skrbela in da zelo obžaluje, da se kurjava iz njej še neznanih vzrokov ni izvršila. Seja odbora Celjske čitalnice se vrši danes, 16. tm. ob 20. uri v Čital- nici. Nujno potrebno je, da se vsi gg. odborniki seje udeležijo. Tajnik. Državni krajevnl zasčitl dece In miaolne v Celju je posla! g. od- vetnik dr. Kalan 100 K iz neke po- ravnave, za kar se prav iskreno za- hvaljujemo. Koncert Thierry- Jeraj—Brezov- šek v Celju. Dne 15. tm. ponavlja družba umetnikov Thierry—Jeraj— Brezovšek v našem mestu koncert, ki se je dne 8. tm. izvajal v Ljubljani z izvanrednim umetniSkim uspehom ter zasluži tudi na5o polno pozornost. Gospica pi. Thierry, članica ljubljan- ske opere, ter prikupljive zunanjosti in izrednim glasovnim intervalom, poje posmi jugoslovanskih skladateljev. Gospod Jeraj, prof. Ijubii. konserva- torija pa igra Grieg-ovo C-mol sonato. Pri tej priložnosti bodemo imeli tudi priliko slišati nekaj Risto Savinovih skladb. Gospica pi. Thierry poje pesem iz Savinovega opusa 13., g. Jeraj pa igra balado za gosli op. 21. istega skladatelja. Savin, z rodbinskim imenom Širca, je kakor znano, Žalčan, kojega 4 dejanska opera »Lepa Vida« doživi prihodnjo nedcljo že 10. predstavo v tej seziji na ljubljanski operi. Priredltev Cel|skega olepševal- vega društva minulo soboto v hotelu »Union« je tako lepo uspelo kakor že dolgo ne kaka veselica v Celju. Aran- žma je delal res cast marljivemu odboru. Upamo, da bo temu primeren tudi čisti dohodek, saj bo treba za mestni vrt in okolico veliko denaria, da se bode vse postavilo v dober stan. Prireditve radi neugodnega izida po- gajanj z Italijo žal ni bilo mogoče pre- ložiti, ker bi druätvo vsled velikih pri- prav imelo ogromno 5kodo. Konsta- tiramo konečno, da so se prireditve udeležili meščani vseh slojev in poli- tičnih struj, kar je prav, ker nam rnora ležati olep5anje mesta vsem enako na sreu. ' Za omlljenje stanovanjske bede sta doMej iz lastnc inicijativc najvcč storila Rakusch in Westen. To pribijenio, dasi sta oba Nenica. Prvi je napravil v svoj'li poslopjili S, drugi pa 4 nova stanovanla •in sta jih oba data na razpolago stano- vanjskeiTiii uradn; stavila sta cd'no po- goj, da se jinia pusti vsakemn njegov-o privatno stanovanje ncdütaknjeno. Ko bi vsi — tudi naši slovcnskt — denarni mo- gotci hoteli tako poslopati. bi stanovanj- ske mizerije hitro bilo koncc. -- Iz ob- č.nsva nam je doSel tudi dopis glede Se- malne voja§nicc: Pisalo sc je, da nanie- rava nastanjevalno drn^tvo nied driisriini tudi ta objekt prod-iti in si člaui clnuvtva izkupiček po sorazmerju vplačil nied sc- boj razdeüti. Vplačila so bila razmeroma pač tako mala, da nobenega n'so bolela, zato tudi nobeden ne bo posebno občutil, če mu ne pripadc dei izknpička h tega poslopja. V intercsu vscga prcbivalstva, v interesu splošnosti bi zato predkigal, naj se elani društva glede tcga psiopja odreecjo zahtevi po dodelitvi zncska iz izknpička tcr naj sklenejo, da podarijo hiSo mestni občini v stanovanjske na- mene. Mestna občina bo itak 'mela §e polcg tega ogromen izdatek za preure- ditev poslopja v stanovanja. Brez dvo- ma pa je, da se da v poslonju urediti naj- manj 20 do 30 stancvanj, kar pomeni ogromno pridob"tev v vprasanju omiljc- nja stanovanjske bede. Naj gospodje go- rinavedenega društva blagovolč vzeti ta predlog resno v pretres. Neuspeh raznih koncertov v Celju je razlagati iz tega, ker se nodobne prireditve prepogosto ponavliajo. A znano je, da nin;ajo baš oni, ki se za koncerte najbolj zanimaio. dovoli de- naria za vse te visoke vstopnine. Tako se jezijo dobri umetniki, da nimajo ne umetniškega ne gmotneea uspeha, fe- zijo se redki posetniki koncertov, da je med some§čani tako malo razume- "vanje za glasbo in jezimo se vsi, da prireditelji koncertov ne vprašajo po- nrej po razmerah. Po naSem mnenju bi se naj vse te prireditve pretresale poprej recimo pri Glasbeni matici in bi se naj sistemntično razdelile in pri- pravile. Tako bi imeli vsi nekaj odnjih, umetniki in občinstvo. Vsak Jugoslovan mora biti clan »Jugoslovanske Matice«! Iz Gaberje pri Rogatcu. Umrla je tukaj učiteljica gospa Zorka Arlič, roj. Sekirnik po dolgi in mučni bolezni. TeSko prizadeti narodni rodbini na^e iskreno sožalje! Iz Laškega trga. Zadnja »Straža« je poleg treh uradnikov iz raznih krajev napadla tudi tukajSnjega davkarja go- spoda Pleskoviča, ker si upa biti pri- sta5 JDS. Konstatiramo samo, da je skoraj enako notico priobčila »Nova Pravda« v Ljubljani in častitamo go- spodu Blažu Zupancu na tern junaštvul TRGQVENA, OBRT IN NA- BODNO GOSPODARSTVO. Razprodaja carinskega blag a. Uprava glayne carinarnice v Ljubljani je pod Štev. 19676 z dne 11. novembra t. 1. sporočua trgovski in obrtniški zbornici, da naj pozove vse interesente, da takoj dvignejo blago, ki je bilo pred 1. novembrom dospelo na cari- narnico, ker bo drugače izloženo javni prodaji. Zbornica pozivlja vse intere- sente, da pravočasno dvignejo svoje pošiljatve, da se izognejo prodaji na javni dražbi. Odkup tobaka. 1. decembra tl. začne uprava državnega monopola z nakupom tobaka v celi na§i kraljevini. Računa Sc, da bo letošnja žetev zadostovala za po- krltje naše potrcbe za cclo prihodnje leto. RAZNE VESTJ Velikanski gozdul požar je uničil 70 hektarov gozda v Langkampfu pri Kut- steiim na Tirolskem. Zgorela gimnazila. V Nišu je požar uničil gimnazijo in več poslopij okoli nje. Skoda znaša okoli 6 milijonov dinarjev. Roparski umor. Dne 3. novembra je kočijaž Norbert Vv'cldler z Dunaja od- potoval s 100.000 kronam« na Ogrsko, da nakupi krompirja. Sel je skozi Pinzgau na Stajerskem in se ustavil v gost.'Ini Gregor. Tarn so ga neznanci ponoči v sobi ubili s sekiro in oropali. Krivci \l zadnjih kmetskih ne- nitrov na Hrvaškem pred sodiščem. Radi upora v Stubici toži državno pravdništvo v Zagrebu 49 kmetovalcev (obtožba se &!asi na upor, javno na- silje in kradež); radi nemirov v dugo- selskern okraju je pa obtoženih radi istih zločinov 105 ljudi. Kot kolovodja je obtožen kmetovalec Srdovič, ki je nosilec Rjdiceve strankarske kandi- datne liste v zagrebški županiji. Kolo- vodja upornikov, nasilnežev in tatov — kandidat za parlament, to je vseenö specijaliteta, možna samo v stranki kakor je Radičeva. Ztnaga boljševikov nad gene- ralomWranglom, Iz Kodanja poročajo: Wranglova armada je v brezupnem položaju. BoljŠeviške čete so prodrle na Krim. Prebivalstvo obupano beži. Vsak promet je ustavljen. Katastrofa je neizogibna. Dijafiki kuhinji v Celju so daro- walii ga. Minii dr. lirašovčeva, odv. sopro- ga v Kozjem je nabrala pri poroki g. Prica Konfidenti z gdč. Vikico Pristovnik 545 K; g. dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, pri- spevek k zbirki pri neki domači slavnqst 100 K; g. in ga. Kocuvan, trgovec v Celju, mesto venca na grob umrli vrli narodni ga. Mariji Kocuvan v Ljutomeru 50 K; ga. Ana Dielil, trgovčeva soproga v Celju 60 K kot znesek neke stave; davčno okr. oblastvo v Celju prispevek za november 67 K- Ostale prispevke priobčimo koncem meseca. ^Zadivjai pai*o&ila« Nadaljevanic homatij. R i in , 14. nov. (DBU) »Agenzia Ste- fani« poroča, da je raoruariški müiister odgovoril' na tozadeviio intcrpelacijo v zbornici glede govoric o zasedbi Dalma- cije, da zadnjc brzojavke še ne poročajo o zasedbi tega ozemlja po rednili četah. Pač pa so baje d' Annunzijevi pristaSi zasedli otoka Krk in Rab in da je prcb*- valstvo te pristaše z navdu^enjem sprc- jelo. Reškl harlekin se iudi ne striiija. Rim, 13. nov. Agenzi aStcfani po- roča, da je izjavila reška vlada, da se ne stninja z dogovorom v Santa Margherl- ti, ker je bil sklenjen brez navzočnostf zastopnikov Reke. Irsko vprašanje. London, 13. nov. Reuttcrjev urad javlja, da se je izrazii Asquith pri zboro- vanjn v severnem Londomi, da je polo- žaj na Trskem sramota za angleško vla- do in angleški razuni. Značaj tega polo- žaja jc zelo nevarcn. Meni, da je za to resitev pravilen edino ta pot, da se da Irski popolno samovlado in svobodo. Ju/ua Rusija. Pariz, 1.3. nov. »Intransigeant« prinaša o položaju v južni Rusiji najres* nejša poročila, med drugimj tudi, da se je sklcpalo o potrebi internacije velike množice prebivalstva; gre se za zaporo krog 2 milijonov oseb. Madzarl /alujejo. B u d i ni p c š t a , I3\nov. Danes so izšli lrsti črnoobrobljeni ter komentirajo narodno katastroio, ki jc bila povzroče- na po ratifikaciji trianonske mirovnc po- godbe. Protestm shod preložcn. M a r i b o r, 15. nov. Za veeraj na- povedani protestni shod proti italijanske- mu nasilju, izvršenem v Santa Margheri- ti, se je vsled netočno navedene lire po- četka žalibog moral preložiti. Isti se vr- ši v sredo, dne 17. tin. ob 19. uri. Muci Vas glavobol? Zoboboi? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pra- vega Elza-fluida in odpravljene so bo- lečine! o dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 42 K. Državna troŠarina po- sebej. Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad 4 K. Želodec Vam ni v redu ? Nekaj pra- vili Fellerjevih Elza-krogljic! Te so do- bre! 6 škatljic 18 K. Pravi balsam 12 steklcnic 72 K. Prava švedska tinktura 1 veüka steklenica 20 K. Omot in po^t- nina posebej, a najceneje. — Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg :t. 356, Hrvatska. C. \/sem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo * pretužno vest, da je Gospod našega iskreno Ijub- Ijenega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda Ivana Cater posestnika v Šmarfeti ši. 9 dne 14. novembra 1920 ob 1/44. uri popoldne po dolgotrajni, mučni bolezni, po sprejemu svetih zakramentov za umiraioče, v starosti 65 let k sebi poklical Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v torek 16. no- vembra ob 4. uri popoldne na župnijsko pokopališči1 v VojniK. Svete maše zadušnice se čitajo v niznih cerkvah Šmarjeta, dne 15. novembra 1920. Jera Cater roj Svetec, 2ena pokojnega. Ivo Cater, veletržec; Fra-c Cater, t govec in po-estnik; Dragotln Cater, posestnik; Josip Cater, Rudolf Cater^ Alojz Cater, Adolf Cater, sinovi. Karollna Pristovnik roj. Cater, Marija Lednik roj. Cater, FrančiSka Cater, hare. Terezija Cater roj. Selič, sinaha. Ignac Pristovnik, Leopold Led ik, ztta. Tea Cater, Marijan Pristovnik, Leopold Lednik, vnuki. Stran 4. »NOVA DOHA« Štev. 137. j «Jadranska banka I Celje Beogpad, Dubi*ovnikg Kotop, Kran], L;ubl/ana, Alapifoop, Metkovič, Opaftija, Sarajc o, S^iift, Šibenik, Zadat»., Zagreb, TpsS, Wicrt. Prevzema vse banCne poslo pod na]ttgodne|šlml pogoji. Sppejema vloge na hranilne knjižice, ?ii«o in druge vloge pod najugodnej&iini pogoji. 2>oslovne zveze z vseml vočjt- mi KiraJI v la- In inosemstvn. HnMMMMMEBMim^i^i^HHaa^Haaaiiian Edina slovenska specijalna trgovlna z barvaini in lakl. Agentura in koml- sifsko podfetie. Iv. Terlež¦ Celje 447156-75 N«iX»o«lni dLom Trgovina z lesom In drvmi j I na drobno in debelo. [\ I Kupuje jam ski in ostali See ) J po najvigjih dnevnih cenah. J Regisfrow. kreditna in stavbena mms*uge soSeke in pi- sapniske ^otpeb&čine. 22 W F" O 4190 1 Kupi se ročni platovoziček za približno 1000 kg nosilne zmožnosti in večja blagajna. Trgovska zadruga »Sioga« v Celju. f Ifst^offrstne tiskouine izvršuie v najmodernejši izpeijavi ^f Jyf ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦«»¦¦¦«¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦«¦«¦¦¦ Sppejmefa sc takoj izvežbana piačilna natakarica in kuharica, ki stabile že kje v kakšnem hotelu. Ponudbe na upravni^tvo »Nove Dobe« pod 2000. 1492 1 5OOOO topriiii drop (Teiegrapfen - Strängen) Se Klipl. Pismene ponude prosim na poštni predal St. 54, Celje. PftflflaiM 1 divan in 4meh- ¦¦ *¦»¦«¦¦¦ ke (tapecirane) stole, kratek kožuh in majhue otroške čevlje. Naslov v upravn. ,Nove Dobe'. Enkrat na teden eno pest. Cb pomanjkanju knne ko se uporabijajo riaclo- mcstilna sredsiva za kr- mila pa se primeSa dvakrat na teden. Prašek Mastin, dietično sredstvo. za 2ivino je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko enkrat poizkusijo in ga ponovno rabijo. 6 zavojev piažka Mastin za- dostuje za 6 mesccv za 1 prašička ali vola. Ako sc Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naročite po poSti, 5 zavojev Mastina K 50'— poštnine prosto na dom. MaziSo zopOt* garje (naftamazilo) uniči pri ljudeh in živini garje, lišaj, sibečico, kožne bolezni, izpuščaje. Ne snirdi, ne maze perila. 1 lonček 15'— K. Lekarna TrnkocS v Ljuljani. Kranjslco, zraven rotovž*. = 56 24-2 — . = že rabljeno limelj. suSilnico; veli- kost 6—10 m2. Podatke z navedbo cene pod Sifro »SuSiinica« na upravništvo Nove Dobe. 1482 2—1 Hlobube ta„ü5* Novčjše ročno delo. SppBjme"a5ta za prodajalno klobukov. Avguštin Pirc, kobu^ar v Štopah. 1485 1 Mišt potigane, &te» ulce in ftčurkl -------------'• ter ves tnrčes mora poglnitl, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najbotjSa in povsod hvaijena sredstva, kakor: Za poljske miši 10 K, za podgane in itiKf 10 K, ftčurke posebno močna vrsta 20 K, posebno močna tlnktura iastenice 12 K. imE^evalec moljev 10 K, praSek proti nirčesoni 10 in 20 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uM pri ži- vini 6 in 10 K, praJiek za uüi v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura protf mrčesu na sadju in zelenjadi (uniCevalec rastlin) 10 K. prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 12 K. Poäilja po povzetju Zavcd za eksport M.JfluKer, Zagreb 37, WetrlnisKa Bifltca 9« 465 37 Morsiifi tmn är?) Atžton Bamnapfmep. ^BKIIHHill Celje, Gosposka ulica 30. 1467 2-2 Prodam takoj 2 1-vprežna koleseljna. Na ogled so vsak čas v gostilni pri F. Pavlincu, GiedaliSka ulica 5. 6 si luin Hovnihisr uelefrgouina » Celje. SCupuj^m pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 dnevni ceni. 102 I Stavbetio fn gaiau« 1 I lerjsko kleparstvo § 19 Ant. joftta U9si. * Fronjo Qolzan —------Celje —------ 1 26 firalfa Ije sprejemamo w peprai^o ks»^ izv^šujemo hitr>o in s&lidno ter po zmerni cerai* Pr>odajaSna Gevljarsliezadruge Celje, Nai*odni doifin um 5-1 POSOJILNICA y CELJU USTANOV. LETA 1880 MARflflSII ROM RES. FOND 500.000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga 1030000 DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTWARJÄ trgovske in obrtne kredite. 129 24-22 STANJE HRANILNIH VLOG ¦ ¦¦¦¦¦¦B^aBHBaMBBHUHBBaaaHaaHBBH NAD 24}OOU"UUO KRON ¦aiiiiBiiiiDiaaiMiiaiiiiiniii»!