21. JULIJ LETO VI. 1967 štev. 26 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Razgovor s predstavniki samoupravnih organov in družbeno - političnih organizacij v tovarni »Avtoe ektrika« v Novi Sorici VPRAŠANJE: Letos ste bili izvoljeni, v letu, za katerega pravimo, da je najkritičnejše leto gospodarske reforme. Povejte nam vaše mnenje o položaju in nalogah kolektiva, o doseženih uspehih in o težavah, ki ste jih imeli in ki vas čakajo v bodočnosti? PREDSEDNIK DS TOVARNE DANILO PERŠOLJA: Tako kot drugod, se tudi pri nas poznajo zaostreni po- PREDSEDNIK UO TOVARNE DANIJEL BESEDNJAK: Samoupravni organi pridno zasledujejo dosežene rezulta- cija je danes' taka, da so kolektivi v začaranem krogu. Zakaj? Žiro računi so prazni, vplačil za prodano blago ni, posledica tega je, da smo tu- te. Borimo se proti vsem te- di mi dolžniki drugim, čeprav žavam in poskušamo na vse so nam drugi dolžni milijar-načine najti nove načine za de in smo tako postavljeni' izboljšanje delà strokovnih pred dejstvo. Naši upniki služb in v proizvodnji. Želim zahtevajo najprej zaostalo opozoriti, da so naši uspehi plačilo, ' šele nato nam bodo. 22. julij praznik slovenskega ljudstva »Hej tovariši, pod orožje vsi...« Ta znana bojna partizanska pesem nas v teh dneh, ko proslavljamo 22. julij, ko je pred 26. leti počila na slovenskem prva partizanska puška — spominja na veliko narodno-osvobodilno borbo, kateri je posvečen tudi dan vstaje — praznik slovenskega naroda. Veličastni so ti spomini. Ne samo zaradi svoje zgodovinske vrednosti, temveč zato ker vežejo na del našega življenja, ki je takrat, v času odločilnega boja za našo osvoboditev in nov družbeni red zahtevalo vso človeško energijo, ves razum in pogumno srce. Ta nov revolucionarni duh je v srcu slehernega poštenega- človeka budil nove življenjske nazore, budil občutek samozavesti, odločnosti pri vrednosti svoje lastne osebnosti v procesu nastajanja novega socialističnega reda in novih demokratičnih družbenih odnosov. To je veliko delo vseh naših narodov! Delo katerega vrednost in obseg lahko presojamo z zadovoljstvom in ponosom. Naši narodi so si po zmagoviti vojni vztrajno prizadevali in si še danes prizadevajo z vso svojo ustvarjalno energijo zgraditi čvrste gospodarske osnove in socialistične odnose v družbenopolitičnem življenju. Pri tej nenehni ustvarjalnosti pa se naši narodi prav tako vztrajno borijo za mirno sožitje med narodi, zato obsojajo vsako agresijo. v veliki meri odvisni od dobrih notranjih medsebojnih odnosov. Pred leti je bil naš kolektiv enoten kot ena družina. Danes tega ne morem trditi, zato želim, da bi bilo danes več enotnosti, -saj smo (Dalje na 3. strani) Začasna uprava in sindikat goji gospodarske reforme, jo y dani situaciji najbolj po. Moram reči, da se naši delavci zelo trudijo pri izpolnitvi planskih nalog. Borimo trebnl. ' VPRAŠANJE: Reforma hoče postaviti vsako tovarno na lastne noge, zato zahteva, da se kolektivi zavedajo svoje vloge. Ali menite, da sami ko- se tudi z neštetimi težavami objektivnega značaja, kot so npr.: neurejen trg in s tem v zvezi pomanjkanje nekaterega repromateriala, nespoštovanje dobavnih rokov nekaterih dobaviteljev, neodgo-varjajoča kvaliteta materiala, pomanjkanje dinarskih in deviznih sredstev, mlad neizkušen proizvodni kader itd. Take in podobne objektivne težave, poleg tega, da že same povzročajo veliko preglavic, stopnjujejo pojavljanje sub- jektivnih težav in nam tako; Delno sta na to vprašanje uhajajo izpod rok težki mi- že odgovorila predsednika DS lijoni. Naše delo, naši uspehi in UO, vendar menim, da je so tako dostikrat odvisni od postavljeno vprašanje zelo flrugih zunanjih činiteljev, na aktualno in ima več zanimi-katere mi ne moremo vpli- vih odgovorov. "ati. Splošna gospodarska situa- V Združenem podjetju ISKRA imamo tri organizacije, v katerih je uvedena začasna uprava, V vseh treh primerih se odbor začasne uprave sestoji: iz-treh članos,'.-Odbor začasne uprave prevzame vse dolžnosti in pravice — pooblastila — direktorja gospodarske organizacije in samoupravnih organov. Uvedba začasne uprave je lektivi lahko rešijo vsa posledica slabega gospodar- vprašanja, ki so pred njimi? Katera so vprašanja, ki terjajo rešitev od drugod? PREDSEDNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE INŽ. VINCENC KOKELJ: skega stanja v organizaciji. Delavci, ki so zaposleni v taki gospodarski organizaciji, se čutijo kaznovani in se sprašujejo, kaj bo sedaj z nji-, mi. Težnja samoupravnih organov ZP (kakor tudi samoupravnih organov organizacij — uprav —, ki predlagajo prisilno upravo) je, da se go- va probleme, zaradi katerih je bila postavljena tudi odpravila, je nujno potrebno, da z njo sodeluje veS kolektiv. Najboljša povezava med začasno upravo in kolektivom je sindikalna organizacija. Sindikalna organizacija v tovarni, kjer je uvedena začasna uprava, ima še posebej mnogo dela. Tesno mora eo- spodarske težave z uvedbo delovati z začasno upravo in prisilne uprave čimprej odpravijo. Razumljivo je, da bo začasna uprava za nekatere zelo boleča, za večino pa je to zdravilo. Da bo začasna upra- redno obveščati kolektiv o vseh ukrepih uprave. Zavedati se moramo, da bo obveščen kolektiv v taki situaciji posamezne ukrepe mnogo »Iskrine poletne športne Igre, katerih Iniciator je bil odbor sindikata ZP v organizaciji ZZA — so po splošni sodbi dobro uspele. — Slika kaže strelce,1 ki tekmujejo v streljanju z zračne puško. (K članku na 4. strani) bolje sprovajal v življenje» kot če. ni obveščen, ; Sindikalni - odbor ZP ISKRA je uvidel, dajezuved-bo začasnih uprav potrebno organizirati razgovor med za-. časno upravo ter predstavniki družbeno političnih organizacij tovarne. Tak razgovor je bil v tovarni »Elementi« 10. julija, kjer so prisostvovali poleg začasne uprave generalni direktor in sekretar ZP, predsedniki sindikalnih podružnic in obratov ter vodje obratov. Razprava je bila zelo živahna, soglasno je bilo ugotovljeno, da je, uvedba, začasne uprave utemeljena. V nadaljevanju je bilo mnogo govora o trenutni situaciji v tovarni, o Odnosih med obrati in v obratih, o načinu poslovanja-itd. Bile so ugotovljene razne pomanjkljivosti v samem načinu vodenja, ponekod se je pojavila celo anarhija, kar. je močno oviralo normalno poslovanje tovarne. Vsi navzoči so zavzeli enotno stališče, da' je ;nujno potrebno, da se gotove zadeve — službe . vodijo enotno na nivoju tovarne, brez naknadnega vmešavanja obratov v prvotne 'sklepe samoupravnih organov, tovarne. , Vsi prisotni so dali. celotno . podporo začasni upravi z željo, .da se tovarna čimprej konsolidira — gospodarsko utrdi — in tako zopet začne z normalnim poslovanjem. Želimo, da bodo cilji čimprej in v celoti doseženi. Janez Kooperacija z »Iskro« DOLGOROČNA POGDDBA Z JUGOSLOVANSKIM PARTNERJEM V 22. številki našega oglasila smo na prvi strani objavili članek »TRAJNA VEZ V SOCIALISTIČNEM NAPREDKU«, ki dokaj obširno seznanja bralce o podpisu dolgoročne pogodbe med podjetji WjB Eiektro-Apparate Beilin in našim podjetjem. 'V tej številki pa prinašamo prevod člankov, id sta izšla v »Beriiner Zeitung« in »Neues Deutschland«. za sklenitev dolgoročne «ko-operamjške pogodbeniki predvideva sodelovanje pri ¿raziskavah 'in razvoju, ¡pri standardizaciji, itjpizaiciji te turii-fikaciji glavnih izdelkov, pri specializaciji proizvodnje, pri dkrapnem nastopu in idhddLaaa Junijska proizvodnja » Elektromehanike « V juniju je kil postavljen najvišji proizvodni plan sr letošnjem letu. Toda kljub teko visoki zadolžitvi je vrednost proizvodnje znašala 2.4 odstotka «teč od planirane. Tako je junij že četrti mesec po vrsti v letošnjem letu, ko je proizvodnja presegla .dve milijardi -starih .din vrednosti. Sfeeifeost «mesečne pr.oiz- hkem pa predstavljajo .stikal-Jxzis4, kot .tudi pri varstvu vodnje je .sicar v primerjavi .ne ure,. .ker še vedno ne .dopisane industrijske lastnine, as prejšnjim mesecem ip.ek.oln bimo ,iz uvoza .dovolj memirk.' Kooperacijski dogovori na ^9 padla, toda še vedno je »BERLIMER ZEtlTSUNG« je-Jugoslavije. -Obpriliki suo- mednarodni ravni dopuščajo ’nafl Tlteiramo -OTednostjo. V -OBRAT »SUKALA« je v Berlin BZ — Tham • - jega -državniškega obiska v z domiselno delitvijo dela ve- Pi-vi. po-lovitd, letošnjega leta juniju plan .spet malenkostno Doslej najpbmembnejšadol- .Jugoslaviji v jeseni -pretek- likppoteznb in koncentrirano ,t?K^ ai *hUo ll^fiacp, «da. presegel. Težav ni blo pri .goročna kooperacijska po- lega leta se je zanimal pred- angažiranje ¡razpoložljivih raz- tEUlr‘fle P®oizvBdnje ne Ibj p®- imprndutecijskem materialu,- -godba med NDR in Sociali- sodnik državnega .-sveta NOR ^kovalnih in proizvodnih ff^n’ Z,a c,e ■ -P1?? JP.0!0”®® kot tudi ne pri-sestavnih de- štično federativno republiko in prvi sekretar -Central- zmogljivosti. Na ■ podlagi ite- a-19“ —:Za j5’9 lith- 'Vendar nastopajo pri tej -komiteja .enotne socMi- govinsfcega sporazuma: med P8»®«! rabjdktivne težave, ki Etične partije Nemčije Walter NDR in Socialistično federr “ naslad- - Jugoslavijo je bita šMenjerta, nega "v torek med VVB Elektro- «bon-a----------- w -—•>-* ««n m ouciansucno zeaera- n,;:u mesecih nonikviti Apparate Berlin in Združe- -Ulbricht o dejavnosti v tem tivno republiko JugeštavSo se ¡gLen fenoaknTto teleirv-•nim . podjetjem »ISKRA« .podjetju, o -kooperacijskih usmerjeni pogodbeno' določe- nj;e orodjarne in produkcije KRANJ '(Socialistična vepiib- pdnosib z Eiektro-Apparate- jjj kooperacijski odnosi .med delov so v -hmira rasi -obrati lika Slovenija). V Ljubljani Werken DDR -ter dudi dal po- yyp . Elektro-ApparAte in presegli prlJEoteoS podpisana pogodba, ki začne -budo za nadaljnjo izgradnjo .Združenim podjetjem ».TS.tr- jya ; veljati dne 1. 1. T968 ter volja in :dhl¡kovanje teh. «odnosov. ¿A« v razvoj in prodajo Az-do leta i'975, predvideva ko- ®o državniškem obisku in rab delkov na najvišji .znanstve-operačrjo pri .23 «kupinäh iz- -vrednotenju ¡gradiva OTI. po-tehnični stopnji -ter v do-delkov, kot tudi znanstveno partijskega kongresa Enotne .seganje visokih gospodarskih in tehnično sodelovanje. «socialistične partije .MemijSje, .uspehov v korist .narodnega Erve oblike sodelovanja ob- *iP6de razvoja ztmanje-jgospo- ¿gospodarstva obeh dežel. .Dol-Btajajo .že več let med WB d a rak ih -odnosov QDÖR se je -goročna kooperacijska pagod-Elektro Apparate-Wefk v itehlifeovaio ¿bistveno«izje so- La med obema, .partnerjema Berlinu — Treptow, Elektro- delovanje med obema združe- predvideva trikratno zviša-Apparate-SWerken D19R v 'Op- ™ podjetjema. nje .blagovne izmeniave v le- pachu, Gčrlitzu in Rochlitzu Temeljite raziskave in po-in podjetjem »ISKRA«, ki je svetovanja, ki so jih vodilni eno od najpomembnejših dela-vci -obeh združenih pro.d-podjefijdldktronske jnduStri- jjetij, so ustvarili-predpogoje tu 1967 nasproti letu 1966. Pismo počitniške skupnosti OBVESTILO IN VABILO Letovanje v naših .domovih postaja iz leta v 'leto udobnejše. ¡Počitniška skupnost -stalno 'izpopolnjuje svoje usluge ¡ter tako skrbi za ‘letni oddih -vseh naših članov. Letovalci se prijavljajo v vse večjem številu, ¡Posebno priljubljen je DOM V POREČU. Letošnja -sezona je to ponovno potrdila. (Razprodane ■so vse® razpoložljive ¡kapacitete v domu te ¡izven. Ostale so le itri šobe ¡izven doma in ito ®d žl.avgu-sta dalje. Sezono bomo podajali ¡še -v mesec .■september. 'Možnost letovanja je torej le ¡še obrsk in letni oddih. ■»NEUES JftBUZ&CSLAND« Doslej -najpomembnejša pogodba o sodelovanju med TBROESS®S©NSA W JUNT9U '1967 DE Izvrš. '% ¡Rotacijski ¡stroji 138,1 -Montaža števcev ¡MB ,5 (©brat stikal 103,1 SKteoakusiiiiEa 86,7 Telefonija •96,4 .Urni mehanizmi .802,9 -Orodjarna 96,5 Naprave 183,4 Produkcija .delov .89,3 Vzdrževanje 105,5 Skupaj 102,4 ne .dovoljujejo bistvenega, preseganja plana. DE »KINOAKUSTIKA« tudi v juniju -rii izpolnila svojih proizvodnih .obveznosti; .pretežno .iz objektivnih.¡razlogov. .Projektorjev za mor---malni *£ilm ni -bilo izdelanih v predvideni količini zaradi «motorjev in sestavnih delov ,iz produkcije, ki so prepozno dospeli. Prav .tako ni «bilo Jkablov in projekcijskih. žarnic iz uvoza, zato je izpadlo nekaj projektorjev. Nekaj izpada je bilo «tudi «pri <®jače-valnih napravah zaradi, pre- ■ pozno , dospelih -potenciometrov. Izgotovljenih tudi ni bilo ¡treh jpegretralonm-, ker ®o «tablice -od «Saturnusa -do-«pele išele predzadnji dan. OBRAT ATN -v «preteklem «na v ¡tanek .-med WS Elek- DE »ROTACIJSKI STBO- .tr.o-Appanale .pa Združenim JI« so v preteklem mesecu. _____________ , ...... . podjetjem »ISKRA« v Kra- močno presedli «predvideno Tm---'-cu 'h "izvršil predvidene nju CSlovenija'tj. ©oporočna proizvodnjo, --vendar bi bil % ’Prolzv°3'rfl?. Izpad je nastal pogodba, ¿ki začne veljati,dne preseganja lalHko še -malen-, predvsem -zaradi tega, . ker 1 januarja \9tiS ¡in «ve«ja do «kontno -višji« (če me bi ibilo kooperant ni dobavil 'lesenih leta 1975, predvideva koope-- rtSžasv piti ¡montiranju ¡strojev delov za posredovalno mizo ¡racijo ¡pri M skupinah iizdel- iEVS-06. ¡Roleg «tega pa ¡so bi- 'In -zaradi neddbave Stikalni- kav. «Sklenatev pogodbe «je .te tudi težave «z težap za 'kov KS-d5. ^se -večje težave ktediiila po ivečm-esačnih; teme- SM&SKt, ki so iz ¡uvoza pre- nastajajo -v .(bddlovalhici, ki Jdcti-h ltehiiičn»Tgcssp«daiiskih pazao jpnspeh. "očrvidno ne napravi. tbliko, ra-ziistkavah db posebnem apo- DE «»MONTAŽA ŠTEVCEV« 'kot bi montaža lahko arbsor-števanju «razpoložljivih ;ztaog- je dosegla lep uspeh. Pri 'hirala. Vsekakor ‘bo potrebno Jjiuasti in perspakti,vnaga enotarifnih je, podobno kot' -pristopiti k tremu prdblemu eazvoja .obeh združenih pod- prejšnje mesece, planirano z novimi organizacijskimi jfity. «ISKRA« je $ 13 ždm- proizvodnjo presita, «dvota- •uferepi, ki bodo omilili na-ženiiui .tovarnami in ČBIODO ritnih pa izdelala tbliko,- kot zaposlenih največ je jugöslo- je ¿bilko planjrnanih. Eri pro-■vansko podjetje elektronske izvodnji števcev so bile teža-mdustrjje. -ve le -z ogrodjem, večji pro- veflen-o nesorazmerje. 'Posebno skrb bo 'treba posvetiti •gdlvaniki, ker težave, 'ki «se -(Dalje na 6. strani) Profil prodajalca tehničnega blaga — poznati mora svoje izdelka, — imeti mora dar -opazovanja in .¡smisel za raziskovalno del«, — biti mora dober ¡analitik in dober ¡strateg, znati mora analizirati ljudi. Kelaika «splošna iuteligenca je neobhodna za. večino teh Široka javnost redko vidi rabiti im izkoristiti. Kadar prodajalca tdhmčnega blaga: zaključuje prodajo, jo to ,po-toda ran je močan Sstetor na navadi prodaja velikih raz-torišču trg«ovsfeega pošlova- «merij. Toda pred dokončnim r,ja. fQn .utira pot novim pro- .zaključkom pogodbe ra proizvodom .ali metodam ¡ali no-- -da ji je bilo dolgo obdob je vim rabam že -obstoječih iz- tehničnega raziskovanja in delkov. ¡Ponavadi dela za pro- vzgajanja kupca, izvajalca in «zvečine ..obiskuje Takšen prodajalec je v ve-nabavljače, distribirter je «in čini -primerov «končal tehniške veletrgovce. .Je «eden od naj- sate. Mimo tega je -šel prej- prodajalcev, 'halje plačanih prodajalcev. kane .skozi praktično iaohraz- Prodajalec tehničnega blaga Prodajalec tehničnega blaga' bo v sami -tovarni, ki je ti»- mora pisati posebna poroči-1 «ali «industrijskih proizvodov jda leto rili več, nate pa «so la, M mu .zadajajo precej de-lahko prodaja velike naprave, «ga ¡šele pripustili k delu v la v prostih večernih ¡urah. gradbeni material, k-emikab.- prodaji. .S pomočjo teh poročil ob- je in .zdravila, pisarniške Eaul «Eranco, direktor .¡od- vešča svojo centralo o asazme-•stroj.e «in drugo tehnično bla- «dedka «za ¡razvoj prodaje v «ralh te © situaciji v ttovar-,go. Imeti mora ¡precej «domi- podjetju Air ¡Reduction iCean- mah, ki «uporabljajo «njihove •šljije, da bi mogel dojeti, na pany, navaja posebne zalite- proizvode, -aK ra pomanjklji-«kakšen način bi se mogli -nje- ve, ki jih mora zadovoljiti .vostih -ter .uspehih določenih govč proizvodi najbolje «lipo- prodajalec tehničnega blaga: .proizvodov. Mogoče mora pi- Borci iz tovärne »Aparati« so Stališča sirvilikalnega odbora organizirali tovariško srečanje »Eleitimlmie« do vprašanj I ■ Sončno junijsko - soboto pred svojim' praznikom so člani zveze borcev MOV iz tovarne električnih, aparatov organizirali tovariško .srečanje na Travni gori nad Rib-nieoi na> Dolenjskem-. S- tem. srečanjem so. nadaljevali1 vsa-koibtn:® tradicijo, da pobite za' dane borca v naravo, dri obndfe' spomine' na- partizanske dni in da si v sproščenem, tovariškem! pogovoru začrtaj® naloge, ki; jih, kot nekdanje borce,, obvezujejo, v nadaljevanju, junaških in' ievoiucionarmh» izročil- naših partizanskih, borce»; Na. srečanje: so Stani zveze povabili ■ tudi predstavnike ostalih, diaižbenopolitičnih on* .ganizacij; v tovarni in: predv sifavmka- vodstva tovarne. Vsi udeleženci' srečanja so-se odpeljali fo Turjaka-, kjer je bil kratek počitek — in- že so bili obnovljeni posamezni spomini, od. bitke- pl zmage prt turjaškem gradu. do. za-kljiuiáhih. borb pañi Piavi Gorici,, .kjer se .je, pravzaprav končal bolni' pohod’ prve slovenske artilerijske'brigadfe v bitki za osvoboditev Ljubljane;. Vendar čas, ni, dovoljeval pohodov-’ po poteh; spominav. zai^aia- je- harmo- nčkai »Ilfej brigade-..«• in. že m kotnSiiji; adfirzeiii ase. Ottfc-nek v - Ribnica*. odi tod! pa, p ® Ifepi gozdni! potni (fot zbornega mesta; na- pri jetno- in- sončno tmavnaio jas®- blizu planinskega doma na; Travm! gpri. Že ob. urejevanju. prostora, jfe barmani,ka; nadaljevala: z borbenimi im narodnimi me-liodijami, razpoloženje: je Mb na višku in- vse ptsdvi--dfene priprave so. Bife hitro dbkončane; Oglasiih se je pe-sem, nato pa je predsednik ZB iz tovarne, tov. Habat pozdravil vse navzoče in jim zaželel vse najboljše za praznik ter prijetno počutje, ©jjrel je spomine- na- slavne d!ni; naše- narodno-osvofeodik ne borbe, na- izlkušnje; kate1- na- pomoč. »Aparati«;- Udeleženci tovariškega srečanja, pred odhodom iz Ljubljane ■ Sindikata® organizacija v »EleMroiHe&anikisc-- ne- mora Soglašati1 ž- nbbemmiodpuščav njem. Slanov 'sindifefh, dokler za prizadete, ni urejena nadaljnje« zaposlitev oziroma poiskana ustrezna, nestteH? Takšno- stališče sindikata - bo v praksi angažiralo vse odgw-vorne dSslavGe' k iskanju rtaj-boljših. rešitev. . re. so- si pridobili- naši borci in ki' jih morajo danes v izgradnji' socializma- ih- nripo*-rih. za. uresničitev družbene, in j gospodarske reforme še izpopolnjevati in biti vedno, v pridihi vrstah- bitke- za lepšo» bodočnost naše domovine Jedrim, in. preprostim besedami so- vsi; navzoč! navdušeno zaploskali, prav tako pa) so pozdravili» tudi- drugega govornika* sekretarja- osnovne organizacije; ZIC, tovariša. Karla Lazarja; Tudi Otu je v. imenu vseh-, družbenih, orga.-nizacij v tovarni zaželeli prt jatna,. srečanje vsem članom ZB,, čestital' jim je k prazniku in. obenem, izrazil .upanje; da bodo tud! v nadaljnjem delu njihove organizacije imele, čim več uspehov. te-Ifel. je; naj bodo prav člani ZB s svojim delovanjem-zgled' mlbjšim generacijam naših delavcev; ki' naj- jim prenašajo' svetle vzglede iz naše nedavne zgodovine, saj so' bili njen: aktivni ustvarjalci' ih’ so tudi dkbes njeni' najbudnejši stražarji. Pbseb-n-o je to, potrebno, prav dandanes, ko imperializem dviguje: glavo; tako- na- naših) majah,. kot. v. najklizji soseščini — kjer je na bližnjem vzhodu zanetil pbžar, ogpazil min in začel napad nat vse nat prodne sile v svetu.. Toda. v-ss na* družbene organizacije trdilo podpirajo našo državno; politiko, ki obsoja agresija im podpira, aktivno» koelfc-. sisteneo. — to» trdno, fronto, pnotii imperializmu: SrieErimjje se je nartril.jsvafi» s: pesiiiiijj®,. gjbshoj, tekmovanji. iiu zabavo?.. Seveda; jje bde» preskrlMjeM®- tudi; z® estafe dobrote; Mi nat sračanju: ne smeji* manjka®!,— za. sočen, prigrizek in: dobro kapljico, Tafeo ses je zabava; potegnila. v/ pozne; popoldanske; ure-—v' odličnem: to-vanisltom: razpofcženju Harmonika; je; vriskala-, tudi: bolj poskočne viže tu!- s® se vrteli nekateri: par! — tam» zopet so'- tekmo-1 vali balinarji, ali strelci' — na* drugem kraju pt» s®, prepevali; ali obujali spomine.,.;. Res lep dani je- razpoloženje obdržal do konca, na naj-lepšem višku — in tudi zvečer ob vrnitvi' v Ljubljano,, ni bilo v avtomobilih konca-petju ib veselju. Vsem udeležencem srečanja bo- vsekakor1 ostal ta dan med najprijetnejšimi spomini.. P: Vjzadh.jjem |času je otežko*-čeno zaposlovanje mladine ih absolventov raznih šol. Odpiramo malo delovnih mest. Vodi se: politika; ohranitve; za— sedfemfc detavnr&i mest Tak® B® :fe nadriDj® ostala» velika: naslika» medi zahtevana in: dejansko» izobnazb® za: delovna» mesta;, kara ni: v koris t, nadhiij}-njpmui razvoju».. fiemia-ffi da* hi poslovna,, p®-. litilca» pole» prižadfevanj'; zal. ekonomičnost,, morala*, stre— inetl' tudi: za- usteezno» število* delovnih; mest; Zmanjševanje, števila1 zaposlenih, ni za1 .n®-.' »redno. družbo- in laik» vodi; v ekononjsko; stagnacijo; : Delovne: organizacije spre?-», jpmajo delavce po: večmi ml-. »mo- Zavoda, za-, ž-apnslo.vani]®' (60;%) Pri temi so- pomembna* poznanstva. priporuuilrijkih-zveze;, medtem ko socialni; po- . ložaj ni vedno; v ospredju. Menimo,-, da. se mora; zaposlovanje izvajati, prek-. Zavoda,.’ ki; mora; izdelati kriterije;, kjer naj . imajo ob; enakih* StroKonvih. kvalitetah pred- nost. socialno:- ogroženi kandidati. Takšno».politiko bi. morale voditi tudi komisije za sprejemanje - delavcev. Bolj kot. . število-, nezaposlenih jje zaskrbljujoče to*, da* j® med iicz-apoalEnimi: veliko: število mfanaBy. M, si! šefe tl rednmi dfelbmi začnejo:- ustvarjati:, žlv-ljjenjšte pogoj,e. Er! sprejemanju! bn morali gnudbosta® upoštevate pnarihi® naufih dfe-lavKev;. Phav- tako: j* teeba stremeM za* tein- , dri ne- bodlo upnkBjpnKii v dsEdvrcemi naK-marjjui. ts ob* spr^jjstEjju! uifegw gaspudaiDske- in: djužbene; ws-tima» je M’® jasno;, dri Kri ob njihovem) delovanju: nuj.no pmbajato; db; prelirvaujai dri-lovnu- silfe.- iz: one- dej.avnosti v drugo). Eta«- tete® je bilb uagCaBerro',. dri se; mora» to- iz>-v. a juti: v skladbi tl vsebih® ma-šega, driižfteno-polšiftčri^p šC-: stemaj oh-: sodtetovanju< in, po»-muči-'družbenih- institucij: Zri-to menimo,, dri bo tako; kot že do sedaj, prihajhlo do zmanjšanja zaposLsuhi v* eni delovni organizaciji* iir oiwat-no. Ne morenra pa najti, soglasja*. da» je. odpuščanje;, edina-. pot za pocenijBv ,poalo-vanja,. in da: se ljudem, M jifc prizadenejo: razni ukrepi reorganizacij; us1 nudi občut- saU tudi. obširno poročilo* o določenem, tehničnem proizvodu za samega, kupca.. Ta prodaj alec je morda prebil nekaj tednov v podjetju bodočega» kupca-, pri. čemer je opazovali in analiziral vso-možnost! — preden je- napravil; zanj, poročilo; Poročil® za-patencialhega kupca1 je ena-Jasvredno; prodajni ponudbi. W pripravah za» poročil® ponavadi. pomaga1 centrala- njegovega podjetja-, kr je seznanjena s- situacijo» iz. njegpvih: kratkih- poročil: Prodajalec mora* jemati v poštev tudi kredite® sposob-isost kupna*, včasih, pa- tudi. izterjati» neplačane; račune-. Etodajalee tehmcnEga) blagai ima: ponavadi, visoko,—profesionalno» stališče db* prodrijjg;. Agent zavarovalnice,, tel prodaja police življenjskega zavarovanja, tudi visoko ko- tiia, v tem pogledu. Oba, lahko prideta db? mnogih zaupnih. neslužbemtt poročil o strankah, kajti, brez takšnih podatkov ne morejo prodati tiste), kar jp* ljudem dejansko» potrebno» Bolj kot. vsi drugi morata* prodajalec teh-ničnega blagri ali agent: zavarovalnice molčali» kot sfinga» o»- privatnih-, in: poslOvnih-zadevah; svojih» strank. Ptodajalec- tehuičreega- blaga* mora) imeti, strokovno; izobrazbo; toda tudi njegova osebnost je- n-ena.vadho» pomembna-, Bi. 9, Wllaon: iz dicuž&riza) proizvodnjo) Goodi-jieaar Tire- and) Rubber je anketirali oknog I5S? nabavnih: referartov im zahtevali, dri "id-gpvorilp» na» vpnasaujg;. »Eb-izkusit-e: se- spomnit! najboljšega jTrodh-jalba, ki zastepa-katerokoli podjetje in vas obiskujoč1 nato' nam povejte», zakaj- ’sodite o njem-, da je najboljši?« Večura rrabavitilr'referentov ni postavila strokovno znanje na. pr.v»a mesto,. Za njjh jc bila najpomembnejša osebnost prodajalca»;, njegovo vžlvljaraje v dar.e- okoliščine» Njihova, poročila- .so bila pol na- takšnih; atributov:" obziren, zanesljiv, prijazen) pošten,, iskren.. Ermlajrilec tehničnega, blaga- ni: primoran,, dri s& prt Bliža: strankam poln» laskavih besedi, Prav tako- mu ni po ttebno-; da* hi,-jih. osfepTjeva, s; svojim» šarmom, medtem ki jih; nagovarja za nakup. Ve Eko ved j.® vredno1 to* da j< resen:, pjajeten.. človek, ki s! zelo p»rizadfeva, da bi pomagal potencialnemu, kupcu pri reševanju njegovih prohle-. mov. Philip K. jb- bil prodrijalb.e Zdravil) štmdešetletirlk, kr je končal- visoko šolo in- se’ specializiral " za farmacevta. Ko ga je podjetje- poslalo na ..praktični, tečaj za prodajalce, so se ga skoraj: vsi odtekli, sodeč,, da gre, za brezupen primer; V tistih, časih so polagali posebno pozornost spo-sobnosti govora pred množico ljudi (kar prodajalcem dejansko' . ni bilo potrebno), Philip K. pa je bit preveč skromen in -boječ, da- bi vstal in govoril, pred množico» Na vso-»1 srečo, pa so gri obdržali v1 služb! tudi pozneje- in po nekaj letih je postal najboljši prodajalec. Philip K. je človek, ki rad razmišljal in rešuje probleme, ne. zna pa -klepetati. Bajec je; toda odlikuje še po svoji ustrežljivosti. Pomaga kupcem;' pr! reševanju njihovih prdblfeni-ov' in išče» .načine, kako bodo na;|s)n'oti*r('e:iel uporabili. proizvode; njegove firme. Stranke - dejansko zavračaj® blago, ki ga» nudijo, »najočar-Ijiv.ejsi« prodajalci njihove firme ih čakajo, dri prida Philip K., da jim pojasni, vse podrobnosti o izdelkih in. jjm pokaže,, kako jih je treba rabiti. . Ta izvrstni, prodajalec, nima veliko samozaupanja, kot vidiinb iz njegovega profila. Ima* pa veliko smisla za prodajo. Ta lastnost ga usposablja — skupaj» z njegovo izvrstno- obveščenostjo, sposobnostjo, presojo; družabnostjo in. prenicLjiV-OStj o. — za najproduktivnejšega člana podjetja. Kot ulični prodajalec bi verjetno povsem odpovedal'. oletne športne ISKRA Športna prireditev v okviru ZP — »ISKRA« je dobro uspela, že sam podatek, da je bilo 350 nastopajočih, nam nazorno kaže, da je zanimanje za šport v naših organizacijah na višini. Razveseljivo je tudi to, da se je udeležilo te prireditve veliko število organizacij (tovarn) ZP, čeprav niso vse nastopale v vseh disciplinah. Izrez zaključne slovesnosti III. poletnih športnih iger ZP »Iskra«. — Sekretar ZP Pavle Gantar (desno) kot zastopnik gen. direktorja izroča pokal tov. Berložniku, zastopniku zmagovalne ekipe iz »Elektromehanike«. — Levo: tov. Franc Hutter, predsednik sindikalnega odbora ZP, ki je bil iniciator teh iger REZULTATI TEKMOVANJA MALI NOGOMET Tekmovanje v malem nogometu je bilo na igrišču NK Sava v Tacnu. Nastopilo je 8 ekip. Iz predtekmovanja, ki je bilo v soboto, so se plasirale v finale naslednje ekipe: Elektromehan. Kranj, Avtoelektrika Nova Gorica, Aparati’ Ljubljana. Ekipa ZZA se je kot prireditelj in zmagovalec II. poletnih športnih iger plasirala v finale brez predtekmovanja. Rezultati v predtekmovanju Bo bili naslednji: Avtoelektrika : Avtomatika 5:0 Aparati : PSO'filiala Zagreb 4:1 Kakšne kvalitete naj ima dober prodajalec? Mnogo različnih vrst prodajalcev, z ustreznimi spo- TEN : Avtomatika 7:0 Elektromehanika : sprejemniki 5:4 Avtoelektrika : TEN 4:2 V finalu so bili doseženi naslednji-rezultati: Apatati : ZZA 3:0 Elektromehanika : Avtoelektrika 1:0 ZZA : Elektromehanika 0:1 Avtoelektrika : ZZA 3:0 Finalna tekma med ekipama Aparati in Avtoelektrike je bila pri rezultatu 1:1 prekinjena, ker je ekipa »Aparati« zapustila igrišče, ko je sodnik dosodil proti njim kazenski strel (deveterec) in izključil njihovega vratarja zaradi grobega prekrška nad igralcem ekipe »Avtoelektrika«. Ker je. ekipa »Aparati« odigrala do prekinitve manj kot polovico finalnih tekem in ker ni hotela odigrati še tekmo z ekipo »Elektromehanika« je vodstvo tekmovanja skupno z ostalimi vodstvi tekmovanja sklenilo, da se ekipo »Aparati« diskvalificira v finalnem tekmovanju. V končni razvrstitvi finalnega tekmovanja je 1. me- ■ sto osvojila »Elektromehanika« iz Kranja, 2. mesto »Avtoelektrika« iz Nove Gorice, 3. mesto ZZA in 4. mesto »Aparati« iz Ljubljane. Ostala mesta so zasedle naslednje ekipe: 5. mesto TEN Ljubljana, 6. mesto »Sprejemeniki« Sežana, 7. mesto PSO Filiala Zagreb in 8. mesto »Avtomatika« Ljubljana. ODBOJKA Tekmovanje v odbojki je tudi bilo na igrišču NK Sava v Tacnu. Nastopilo je 6 ekip. V predtekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: ZZA : Elektromehanika 0:2, Avtoelektrika : Sprejemniki 2:0, TEN : Elektronika 2:0, ZZA : Avtoelektrika 2:0, Elektronika : Elektromehanika 0:2. V finalu so bili doseženi sledeči rezultati: ZZA : Elektromehanika 2:0, TEN : Avtoelektrika 1:2, Sprejemniki : Elektronika 2:0. V končni razvrstitvi je brez poraza osvojila 1. mesto ekipa ZZA Ljubljana, 2. mesto »Elektromehanika« Kranj in 3. mesto »Avtoelektrika« Nova Gorica, 4. mesto TEN. Ljubljana, 5. mesto »Sprejemniki«. Sežana in 6. mesto »Elektronika« Horjul. KEGLJANJE Kegljaško tekmovanje je potekalo na 6-steznem kegljišču Doma »Maksa Perca«. Nastopilo je 10 ekip v disciplini 6 X 100 lučajev mešano. Doseženi rezultati za ekipno tekmovanje so se. šteli tudi za uvrstitev posameznikov. Nastopajoče ekipe so zasedle naslednja mesta: Pri posameznikih (nastopi-; lo je 50 tekmovalcev) so med najboljšimi naslednji tekmovalci: 1. Jože Farkaš, PSO 444 podrtih kegljev, 2. Anton Česen, »Elektromehanika« (442), 3. Milan Zevri-ik;': ZZA (419), 4. Milan Ravnič, Aparati (417),, 5. Jože Zevnik, Elek-e tromehanika. (417), 6. Jože Plestenjak, . Elektromehanika; (415), 7. Ciril Petrovčič, ZZA (407), 8. Ivan Kranjc, El ek-, tromehanika j (406), 9. Jože Antolič, »Elektromehanika« (398), 10. Franc Cotič, Usmerniki (398). NAMIZNI TENIS Tekmovanje v namiznem tenisu je bilo v telovadnici osnovne šole Prule. V ekipnem tekmovanju je nastopilo 7 ekip. 7 ekip je nastopilo v namiznem tenisu Mesto Ekipe Podrti keglji 1. »Elektromehanika« 2445 2. ZZA Ljubljana 2340 3. »Aparati« 2215 4. »Usmerniki« 2175 5. »Avtomatika« 1980 6. »El ektromo tor j i« 1962 7. TEN Ljubljana 1955 8. »Avtoelektrika« 1851 9. »Sprejemniki« 1772 10. PSO Ljubljana 1747 Rezultati v predtekmo-. . vanju: Elektromehanika : TEN 5:0, Elektronika : Instrumenti 5:0, Avtoelektrika : Instrumenti 5:0, ZZA : Elementi. 5:4, Elektronika : Avtoelektrika 5:1. Rezultati v finalu: Elementi : Elektronika 5:3,' Elektronika : Elektromehanika 0:5, Elementi : Elektromehanika 15, ZZA : Avtoelek- sobnostmi, da bi uresničili volumen prodaje, ki znižuje etroške proizvodnje in distribucije. Prodajalec naj ima mnoge druge kvalitete, ne samo dar zgovornosti in zabavanja občinstva. Modernemu prodajalcu so pogrebne vsakovrstne kvalitete. Veliko pravil mora poznati, da bi dosegel uspeh pri občevanju z ljudmi, da bi jih mo--gel vzgojiti in jih pripraviti ha odločitev za nakup. Večji del teh pravil se je treba naučiti: veliko od teh sposobnosti in veščin pa se da izpopolniti z lastnim delom. Prostor za mah nogomet so uredili kar na travniku Pri kegljanju je nastopilo kar 59 tekmovalcev trika 5:0, TEN : Instrumenti 5:4, Instrumenti : ZZA 0:5, ZZA : TEN 3:5, Avtoelektri-ka : TEN 0:5. . V končni razvrstitvi je 1. mesto zasedla brez poraza »Elektromehanika«, 2. mesto »Elementi« Ljubljana, 3. mesto »Elektronika« Horjul, 4. mesto TEN Ljubljana, 5. mesto ZZA Ljubljana, 6. mesto »Avtoelektrika« N. ■ Gotica, 7. mesto »Instrumenti« Otoče. .. V tekmovanju žensk posamezno so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Vera Radelj. »Elementi», 2" Marija Ceru, »Elektromehanika«, 3. Ivanka Oblak, ZZA Ljubljana, 4. Darinka Bohinc, »Elektromehanika«. .STRELJANJE Streljanje je bilo izvedeno na strelišču ob Dolenjski cesti. V ekipnem tekmovanju je nastopilo 11 ekip.. - REZULTATI Mesto Ekipe Doseženi krogi 1. »Elektromehanika« 521 2 »Avtoelektrika« 498 3. »Aparati« 484 4. »Sprejemniki« 432 5. PSO Ljubljana 430 6. »Instrumenti« 416 7. »Usmerniki« 412 8. TEN Ljubljana 380 9. ZZA Ljubljana 374 10. »Avtomatika« 366 11. »Elektronika« ; ' 263 V tekmovanju moških posamezno (41 tekmovalcev) so bili med najboljšimi naslednji: : 1. Henrik Peternel »Elektromehanika« (133), 2. Franc Bukovnik, Elektromehanika (130), 3. Franc Naglič, Elektromehanika (130), 4. Danilo Hrobat, Avtoelektrika (129), 5. Marko Jeglič, Aparati (129), 6. Janez . Miklavčič, Aparati (128), 7. Jože Lombar, Elektromehanika (128), 8. Aleksander Lavrenčič, Avtoelektrika (124), 9. Jože Turelj, Avtoelektrika (124),, 10. Franc Černe, PSO, 124 krogov. V tekmovanju žensk posamezno so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Jožica Potokar, PSO, 122 krogov, 2. Tončka Novak »Usmerniki« (112), 3. Nika Orel, »Sprejemniki« (107), 4. Nika Bernetič, »Sprejemniki« (105), 5. Brigita Dolinar, »Avtomatika« (92), 6. Cilka Uršič, »Sprejemniki« (81), 7. Milena Škerlj, »Sprejemniki« (5X), 8, Irena Podlogar, ZZA, 41 krogov". V ekipnem plasmaju v vseh 5 disciplinah tekmovanja je 1. mesto zasedla »Elektromehanika« Kranj (495 točk), 2.' ZZA, Ljubljana (425), 3. »Avtoelektrika« Nova Gorica (420), 4. TEN Ljubljana pa 395 točk. Ostale tovarne, ki niso bile zastopane v vseh 5 disciplinah so zasedle na- slednja mesta: 5. mesto Sprejemniki Sežana (300 točk), 6. Aparati Ljubljana (265), 7. Elektronika Horjul (215), 8. Avtomatika Ljubljana (200), 9. Usmerniki Novo mesto v (155), 10. Instrumenti Otoče (145), 11. PSO Ljubljana (135), 12. Elementi Ljubljana (95). 13. Elektromotorji Železniki (75), 14. PSO Filiala Zagreb pa 70 točk Vsi nastopajoči so se dobro počutili in se dobro in športno borili ; za svoje organizacije, neljub izpad na nogometni tekmi pa je treba 'vzeti kot opomin, da take stvari jemljejo posameznikom ugled. Zaključek je bil slovesen in razgiban, zlasti ob razglasitvi rezultatov m ob podeljevanju priznanj za- dosežena 'mesta. Tu so so že neuradno dogovorili, da bodo prihodnje 4. poletne športne igre- ZP — ISKRA v Novem mestu' in to kar drugo leto, brez. večjega odmora kot je bil npr. sedaj. Pomanjkljivost prireditve je bila v.tem, da. so bila tekmovanja v posameznih disciplinah med seboj krajevno zelo oddaljena, kar je otež-kočalo obisk navijačem. No-vomeščani zatrjujejo, da te pomanjkljivosti v Nevam me. stu ne bo. Prav je, da se vsem nastopajočim zahvalimo za njihovo udeležbo in jih obenem vabimo, da se udeležijo 4. poletnih športnih iger ZP — ISKRA v Novem mestu! Prirediteljem, in ZZA pa so zahvaljujemo za uspelo organizacijo! Razgovor s predstavniki... (Nadaljevanje s 1. strani) ponovno dobavljali. Koliko časa bo še tako šlo? Kaj naj napravi naš kolektiv pri tem? Ce kdo ve, naj nam pove, hvaležni mu bomo. Takih in podobnih problemov je veliko, in; čeprav rešujemo naše notranje slabosti, ali bo to odtehtalo probleme, ki jih sami ne moremo reševati? Zavedamo se, ‘ da je večja proizvodnja vir blagostanja, v tej smeri bomo še bolj intenzivno delali, saj imamo vso podporo kolektiva, toda 'Veliko vzrokov , naših neuspehov je tudi drugje, zato je potrebno marsikaj najprej rešiti zunaj. VPRAŠANJE: Kako delovni ljudje v kolektivu sprejemajo to situacijo v tovarni in v naši družbi sploh? Kakšne zahteve postavljajo pred samoupravne organe in pred ostalimi organizacijami? SEKRETAR OO ZK TOVARIŠ PAVEL MERMOLJA: Naš delovni .človek je marljiv in. rad dela,. če zasluži. Zato postavlja marsikdaj svoje upravičene zahteve pi\ed organizacije, pred samoupravne organe in pred strokovne službe. Naša tovarna šele se- Varstvo pri delu v luči izobraževanja v »Aparatih« Temeljni zakon o varstvu pri delu, ki je izšel 1 1965, navaja v 67. členu, da so delovne organizacije dolžne skrbeti za strokovno izobraževanje iz tvarine varstva pri delu. Republiški zakon o varstvu pri delu pa predpisuje v 7. členu, da mora delovna organizacija opraviti občasne preizkušnje ali so tisti, ki vodijo, nadzirajo ali opravljajo dela dovolj usposobljeni za varno opravljanje, nadziranje ali vodenje dela. Postopek in način, kako še delavci poučujejo in vzgaja- V odbojki je prvo mesto osvojil ZZA jo iz tvarine varstva pri delu, oziroma kako se preverja in razširja ..znanje iz te tvarine, pa mora v smislu 60. člena temeljnega zakona predpisati vsaka delovna organizacija sama v internem pravilniku o varstvu pri delu. V zvezi z navedenimi zakonskimi določili so v Tovarni električnih aparatov z novim pravilnikom o varstvu pri delu, ki so ga sprejeli organi upravljanja v mesecu maju tega lista, predpisali v poglavju »Poučevanje in vzgajanje o varstvu pri delu« med ostalim tudi določilo, da morajo vsi delavci, posebno pa tehnični, vodstveni in vodilni" kadri v tovarni med delom dokazati, da 'obvladajo tvarino varstva pri 'delil ža svoje delovno mesto,. oziroma ; delovna mesta svojih podrejenih. ' V APARATIH So izvajanjd določil zakona .in .pravilnika o varstvu ipri delu začeli resno. V mesecu maju je služba za izobraževanje s sodelovanjem službe za varstvo pri .delu organizirala 16-urni 'seminar za vodilne in vodstvene delavce v tovarni. Tehnično izvedbo seminarja- je pripravil Biro za - izobraževanje pri Društvu var-(Dalje na 7. strani) daj občuti v večji meri pritisk gospodarske reforme; imam pa občutek — in ne samo (jaz, da še nismo uvedli konkretnejših ukrepov pril gospodarjenju v tovarni. Naši z delavci so v tej smeri pričakovali večjo 'razgibanost s s -strani . strokovnih , služb.' Vsi mi razumemo potrebo gospodarske reforme, delamo za njeno uresničitev in uspeh; vendar reševanje nekaterih problemov, .v tovarni'leži na' strokovnjakih in od njih zah-tevajo delavci polno angažiranost. -. VPRAŠANJE: Danes je borba za popolno afirmacijo neposrednega proizvajalca v ospredju«' Kako delajo komunisti v tej smeri? PREDSEDNIK DS: V naši državi šmo. se) odločili za samoupravljanje, zato mora biti ta odločitev za vsakogar zakon in nihče ga ne sme .samovoljno spreme-. niti ali obiti. Lahko trdim; da bomo vsi delali v tej smeri. SEKRETAR OO ZK: Komunisti morajo razumeti svojo novo vlogo v naši družbi. Kdor tega ne bo razumel; ga bomo morali izločiti iz na--, ših vrst, ker zavira napredek; 'OO mora postati idejni vodja in usmerjevalec afirmacije samoupravljanja,. saj ,se za-j vedamo, kam nas je že pri-i vedla birokracija. Le tako bomo imeli- . komunisti široko podporo delovnih ljudi. Opozoriti želim, da nas čakajo pri tem velike naloge. Najprej je treba rešiti problem odgovornosti, vendar naj o tem razpravljajo prvenstveno ' komunisti, posebno zato, kes je večina odgovornih delavcev v tovarni v ZK, ki jim morajo biti predvsem važne koristi tovarne in družbe; Pri tem se zrcali lhoralno-po-litična odgovornost vsakega komunista.- Neposredni proizvajalci vidijo in občutijo; da osebna odgovornost še nima tiste domovinske pravice; ki bi jo- morala imeti, zato se ne smemo čuditi, če katera služba ali posameznik nimajo tistega ugleda, ki bi jim pripadal. Na vprašanje, kakšno medsebojno pomoč si nudijo med seboj samoupravni organi in družbeno politične organizacije pri svojem delu, so vsi omenjeni predstavniki poudarili tesno medsebojno sodelovanje. Mnenja so, da so -medsebojna pomoč, razumeš .vanje in sodelovanje edino garancija za uspeh. Gledišča; če so pravilna, morajo biti enotna. Ne sme biti mesta! razdoru in namerno različnim glediščem. Borba mnenj jo zdrava, vendar če kdo nima prav, mora to priznati in deš lati po pravilnih koncepcijah; K. V. Slučajno sem se srečal s starim znancem iz vojnih let. Sedla sva v gostilno, na kozarček spominov. Pri sosednji mizi je sedel zajeten, dobro oblečen gospod, očitno precej »pod paro«. Nekaj časa naju je opazoval, nato pa se je nepričakovano približal najini mizi in ponudil roko. Na sredincu je imel debel pečatni prstan Z inicialkami F. J. »Zdravo, gospoda tovariši. Se še kaj poznamo?«' F. J.? Pogledal sem mu v zaliti obraz in skušal razbrati poteze iz mladih let. Ni mi uspelo. »Vidim, da se ne poznamo več. laz sem France, France J... Nekaj malega smo bili skupaj v hosti. Se spominjaš Porazna, a?« Dezerter Da, to je on. V nočni borbi fe izginil. Samo puška je ostala na položaju in ogorek cigarete. Po- boju se je brigada premanila drugam in nikoli nismo mogli zvedeti, kaj je z njim. Sumili smo, da je dezertiral. »No, da, kaj me tako gledaš. Vidiš, jaz sem navzlic vsemu.časten človek —* nisem se potem priključil belim. Ne, Sel sem domov, za žico, in lepo v bolnico. Doštudiral sem in sedaf sem trgovski zastopnik. Sedaj šem živina, da veš! Vi ste pa pasli uši in se preganjali s Švabi. Ne, to ne gre. Važno je DISTANCIRATI SE o pravem času od vsega, kar je nevarno in nekoristno ...« Spogledala sva se s tovarišem. Verjetno sva oba pomislila eno in isto. — Možakar se je že tedaj znal distancirati! »že, že,« je dejal moj znanec, »toda v tistih časih smo take podvige imenovali drugače in jih tudi drugače nagrajevali. Ali ne?« »Ti si še vedno nepopravljiv idealist,« se je ustil debeluhar. »Pomisli, kakšno korist bi imeli od mene? Prvič, borba ni po mojih nazorih, samo zmedo bi delal na položajih. Drugič, ali nisem danes bolj koristen naši — kako se že temu pravi — družbeni skupnosti, kot pa če bi mi rasla trava iz nosu. Kajti danes sem spoštovana oseba. VIP, very important person! Tretjič...« »Tretjič, bil si in ostaneš navadno prase!« je planilo iz mojega tovariša in v očeh se mu je zabliskalo. Debeluh se fe pijano zakrohotal. »Ne zamerim ti... Zato, ker je tudi zame praznik ... žena je šla na oddih v moj vikend. Toda zapomni si: dezertirajo samo budale, pametni pa se samo nekoliko distancira... Vedno in povsod, v vojni ali navadnem življenju, v politiki ali gospodarstvu... To je posebna umetnost, DI-STAN-CI-RATI še, to velja!« Od njega je zavela sapa po kislem, po trohnobi. Pijano fe pomežiknil in set oddaljil po lokalu. »Tovariš«, je dejal znanec — »če se ta debeli meh ne bi pravočasno distanciral od mize, bi me zgrabilo in razbil bi mu gobec. Končno pa, saj je takih še več... Natakar, - še en kozarec močnega..'.« » Res, treba je znati! Pravočasno se distancirati od možatosti, poštenja in odgovornosti____Fuji Ljubo Obvestilo DOPISNIKE VABIMO, DA NAM CIMPREJ POŠLJEJO KRAJŠA POROČILA O POLLETNI PROIZVODNJI. BRALCEM SE OPRAVIČUJEMO, KER ZARADI NEPREDVIDENIH OVIR NISMO MOGLI NADALJEVATI ČLANKA »AKTUALNA VPRAŠANJA«. TO BOMO STORILI V NASLEDNJI ŠTEVILKI. UREDNIŠTVO Junijska proizvodnja v »Elektromehaniki« (Nadaljevanje z 2. strani) tu porajajo, občutijo vsi obrati tovarne. OBRAT URNIH MEHANIZMOV V LIPNICI je v tem mesecu napravil več kot je bilo predvideno, kar nam potrjuje, da je proizvodnja v tem obratu le stekla, kljub težavam, ki so nastale v prvih mesecih tega leta. DE »MERILNE NAPRAVE« so podobno, kot vše mesece do> sedaj, plan presegle .in proizvodnja teče brez večjih zastojev. Sestavnih delov iz produkcije in orodja iz orodjarne je bilo v juniju nekoliko manj kot prejšnje mesece, ostale proizvodne usluge pa so bile na približno isti višini. Predvidene proizvodnje po dinamičnem planu niso dosegli le rotacijski stroji in kinoakustika. Rotacijski stroji bodo v mesecu juliju ta % predvidoma zlahka presegli, saj so bili že v preteklem mesecu le malenkostno pod pianom. Tudi kinoakustika bo ta odstotek v juliju bistveno popravila, posebno, če bo stekla proizvodnja 8 mm projektorja. ŠESTMESEČNA PROIZVODNJA DE Vzdrževanje Skupaj 138,2 105,9 Rotacijski stroji Montaža števcev Obrat stikal Kinoakustika Telefonija Urni mehanizmi Orodjarna Naprave Produkcija delov Potrdilo o uspešnem delu v tovarni v letošnjem letu vidimo, če letošnjo proizvodnjo primerjamo z lansko po stalnih cenah. PRIMERJAVA PROIZVODNJE V PRVEM POLLETJU 1966—1967 (STALNE CENE) DE Izvrš. % Rotacijski stroji 103,S Montaža števcev 105,6 Obrat stikal 186,2 Kinoakustika 129,3 Telefonija 114,9 Urni mehanizmi 212,9 Produkcija 127,5 Skupaj 123,4 Izvrš. or /O 99,0 107.1 108,6 88,3 100,9 116.7 139.8 247.1 124.8 Iz tabele je razvidno, da so vse panoge povečale proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom. Za tovarno kot celoto znaša to povečanje 23 odstotkov in to skoraj z istim številom ljudi, kar ja nedvomno velik uspeh. Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl. inž. DOPUSTNIKI! PIŠITE NAM O POČUTJU V NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOVIH! UREDNIŠTVO ZAHVALA Kolektivu GPPP — obrata ATN se iskreno zahvaljujem za pozornost in darila,' prav tako tudi komisiji ZB za podarjeno knjigo ob odhodu v pokoj. Angelca Jelenc Odborovanje po britansko DELO V ODBORIH, KOMISIJAH IN KOMITEJIH JE POSEBNA UMETNOST — PRAVCATI MALI TEATER. V KATEREM IGRA VSAKA VLOGO Govori se, da so Britanci rojeni za sestanke in za delo v komisijah in odborih. .Delo v komisijah priteguje ljudi zato, ker so uspehi (vsaj teoretično) odvisni od diskusije in ne od ukazov od zgoraj. Tisto pa, kar je pri tem manj privlačno, je bolezen, od katere zboli večina ' odbornikov. Takoj pade v oči, da so člani odbora, ki šteje ponavadi devet ljudi, zelo modri, kadar ne sedijo v odibonni-šfcih klopeh, če pa so v njih in držijo sestanke, pa vsa modrost kmalu izhlapi. Dovolite, . da predstavimo - glavne osebe drame in njihove tipične lastnosti: Predsednik: naklonjen je zgovornim načelnim deklaracijam. Bega po dnevnem redu in pri tem ustvarja obilico pogojnih stavkov, grozi z ostavko m nenehno strogo OSEBA SVOJO POSEBNO opozarja odbornike, naj ne bodo nepristojni. Podpredsednik: precej bolj praktična oseba, ki je sposobna, da izrazi predlog dvestotih besed z dvatisoč ali dvajsettisoč besedami. Sicer pa sabotira dnevni red. Tajnik: prisoten je povprečno na vsakem desetem sestanku, navzlic vsem rotenjem predsednika. Pomočnik tajnika: vodi zapisnik, ki ga nikoli ne pokaže na naslednjih sajah. Prijazen je, umirjen, na splošno malce nesposoben. Blagajnik: njegovo obnašanje je nedosledno. Večkrat se zaljublja v ekstremistična načela in skače iz otožne molčečnosti, v strasten izliv duhovitosti. Trese .se zaradi vsake pare. Pomočnik blagajnika: molči kot zalit. Človek 's terena (odbornik brez funkcije) je človek, ki malo govori, pa tudi malo deda. Referent za tisk: spreminja razpoloženje kot kameleon. Zdaj turobno in užaljeno molči, da bi že naslednji hip vzkliknil: »Dovolj j.e tega zavlačevanja!« Nihče ga ne posluša. Predsednik mu večkrat odvzame besedo. Splošna bolezen, za katero boleha tipičen odbor, je posodica teze, da je svrha odbora držati sestanke, namesto da bi na njih odločala, kaj in kako je treba ukrepati v zvezi s tem ali onim problemom. Podobno kot tisti bralec, ki v časopisu prečita uvodnik o vijetnatrtskam problemu in misli, da je s tam problem že rešen, si zamišljajo tudi mnogi člani raznih odborov, da je sestanek samemu sebi namen, ne pa sredstvo za uresničenje drugih ciljev. Ce je že temu tako, ali obstaja torej zdravilo za to bolezen; ali so odbori neozdravljivi in ali so metode za njihovo ozdravljenje? — Sodim, da obstajajo določeni osnovni principi za uspešno delo odbora. 1. Razmerje med praktičnimi in teoretičnimi razglabljanji mora biti devet proti eni. Na vsako teoretično misel mora priti v povprečju devet praktičnih predlogov. Člani odbora so bolestno naklonjeni filozofiranju, mnogi pa izražajo v svojih nastopih osenbo prizadetost. To je treba energično preprečiti, če je mogoče. 2. Močan in odločen predsednik je zlata vreden. (Seveda ni potrebno, da bi bil tudi telesno močan). On mora omejevati tiste, ki so preveč gostobesedni in se truditi, da usmerja diskusijo v praktično smer. Ce je predsednik slabič, v odboru hitro zavlada kaos. 3. Potreben je tudi spreten tajnik. Njemu id treba veliko odpirati ust. Če pa jih odpre, mora to storiti spiretno. Zelo pomembno je, da zna ločiti ljuliko od pšenice in da ne dopušča članom odbora, da bi zaplavali v stranske vode. 4. Za živo glavo se ne sme začeti razgovor o točki »Razno« prej, preden so storjeni sklepi v zvezi z drugimi točkami. 5. Ni dovolj samo izglasovati, da je to. ali ono potrebno izvršiti. Življenjske važnosti je sklep, kdo naj to stori, in v katerem roku. Na naslednjem sestanku ga je treba na to vsaj spomniti. 6. Člane odbora je treba vzpodbujati, da delajo »domače naloge«. Mnogi prihajajo na seje, ne da bi imeli najmanjši pojem o tem, kaj je po njihovi presoji treba storiti v Zvezi s predmetom, ki je na dnevnem redu. Z ozirom na dejstvo, da imajo v tem pogledu v glavi popoln vakuum, so pripravljeni sprejeti (po zakonu o zvezanih posodah) najbolj prismojen “predlog in zanj glasovati. 7. Tako imenovano kuloar-jenje ocenjujejo mnogi kot nemoralno. Dejansko pa je to zelo koristna aktivnost, če je Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov etiKtROMEHAMKA SKLEPI 8. SEJE UO (II. VII. 1967) • Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o finančnem stanju tovarne na dan 11. julija 1967. Q Upravni odbor je sprejet na znanje poročilo o izpolnitvi proizvodnje v juniju, po katerem je bil plan proizvodnje tovarne izpolnjen s 102,4 % oziroma v vrednosti 20,094.066 N din. O Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje za avgust letošnjega leta, z naslednjimi vrednostmi: — skupna proizvodnja 19,757.915 N din — eksterna proizvodnja 19,134.935 N din $ Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izvozu za junij 1967, ko je bil plan izvoza tovarne izpolnjen s 133,41 %; plan izvoza PSO za tovarno pa s 156,78 %. • Upravni odbor je obravnaval poročilo o stanju panoge rotacijskih strojev in ugotovil, da delo na tem področju poteka po sprejetih smernicah upravnega odbora ter uprave tovarne in da so se določene zadeve že izboljšale. Upravni odbor naroča vsem odgovornim službam in vodstvu panoge rotacijskih strojev, da se še vnaprej prizadevajo za rešitev problemov te panoge. 9 Upravni odbor odobrava tovarni pristop v članstvo društva varnostnih inženirjev in tehnikov v Ljubljani, in sicer z dvema članoma in skupno letno članarino 30 tisoč S din. ® Upravni odbor dopolnjuje svoj sklep 5. seje z dne 14. junija 1967, ki govori o stimulaciji za prodajo negibljivih zalog, in sicer tako, da za prodajo materiala pod 70 odstotno plansko ceno daje pristanek direktor tovarne in ne upravni odbor, kot je bilo z omenjenim sklepom določeno. @ V zvezi s sklepom prejšnje seje upravnega odbora, ki govori o pravici do počitniškega prispevka, je upravni odbor dobil ustrezno tolmačenje, in sicer: »Vsi delavci, ki imajo v koledarskem letu pravico do rednega letnega dopusta, imajo tudi pravico do počitniškega prispevka zase, neza- Varstvo pri delu... (Nadaljevanje s ,5. strani) postnih inženirjev in tehnikov v Ljubljani. Seminar je vseboval -naslednje- teme: ’ — organizacija ih izvajanje varstva prd -delu ter varstvena vzgoja, pravni predpisi s področja, varstv^a ljuidi jjri delu, tehnično varstvo pri de—, lu, — varna uporaba elektrike v proizvodnji. Prvotno je bil planiran, se-minar za 65 delavčev v dveh skupinah in sicer za: 5 vodilnih delavcev, 20 vodij oddelkov, 8 delovodij, 18 sku-pinovodij v moratažisiter 15 pred sestankom. Če nič drugega,'vsaj zmanjšujejo nevarnost' neskončnega diskufi- -ranja. Vzamemo ga lahko tu- : di kot nekakšno; dopolnilo »domače naloge«. 8. Kadar spoznate, da je nek predlog nesprejemljiv , ■(¡kor nima nobene zveze s problemom ali zaradi drugih , vzrokov), predlagate, da se ! da v preučitev' posebni podkomisiji, pod ; predsedstvom -samega .predlagatelja. V -de-- _ vetindevedešetih primerih od .stotih ste lahko prepričani, ' da ste ga na ta - ‘način .torpedirali. Najmanj kar je, ste "ha ta način skrajšalisestanek, kar je že .samo po sebi koristno. 9. sestanki naj bi. trajali omejen čas: ne več kot deset ur. 10. Britanski kabinet nikoli ne glasuje. Menim, da je to vzor, ki ga kaže posnemati, če pride do glasovanja, zma- § govalči ne morejo drugače, kot da se šopirijo, premaganci pa -si' tudi ne morejo pomagatigida bi ne biti jezni. 11. Člani vsakega odbora ■ bi še morali občasno sestaja- urejevalcev v strojni delavnici, Ker se je prvega predavanja zaradi raznih opravičenih vzrokov udeležilo manjše število delavcev od predvidenih, so se vršila predavanja za eno -skupino. Ker .letni čas iij primeren za izvajanje seminarjev, bo'seminar za drugo skupino ponovr.o izveden v jeseni. Predavanja je redno obiskovalo 39 delavcev. Po končanih predavanjih so hili izvedeni izpiti s pomočjo testov, ki so vsebovali 40 vprašanj. Od 34 prisotnih na testiranju jih 10 testa ni Opravilo pozitivno, zato so morali polagati, še ustmeni .izpit, katerega so ti v kakšni restavraciji -ali gostilni, ob dobri jedači in pijači. -Na ta način bi se pa jučinkgvitejšei £ odpravljale razne averzije, -ka jih poraja delo v odborih. Če opazujemo zgodovino človeških teženj,, da se- raj-' še prepričujemo z argumenti hot z .gorjačami, se-bomo prepričali, da je odbor ena od hajstarejših institucij. Končno, kaj je zakon drugega kot odbor dveh članov? Grki so diskutirali celo ko so jim bili Perzijci pred vrati. Afriški poglavarji niso samodržci, temveč predsedniki plemenskih zborov. Celo Kristus je imel odbor dvanajstih apostolov. NEW SOCIETY, London Epilog. Ni vse zlato, kar se sveti in'vsaka seja na kateremkoli nivoju pa tudi nekoristno delo ljudi, izbranih da zastopajo interese tistih, ki so jih izvolili v odbor. Pričujoči članek pa priča,, da yelja pregovor »Dela se Angleža!«* bolj za nas Jugoslovane, kot za njih same. M. L. vsi z uspehom opravili. vVseh 34 delavcev je prejelo potrdilo, -da so opravili izpit iz varstva pri delu splošnega Obsega, ki velja za dobo dvčh Het. Na koncu bi želel še .povedati, 1 da nas' ne sme zavajati misel, da so tovrstni seminarji, oziroma preizkušnje znanja iz varstva pri delu samo zato, da zadostimo zakonskim predpisom. Taki seminarji "tudi še zdaleč ne dajo kadrom, odgovornim za varnost pri delu tisto znanje, ki jim je potrebno za res učinkovito preprečevanje nesreč in obolenj v zveži z delom. Znanje vodilnih in vodstvenih delavcev — organizatorjev, tehnološkega in proizvodnega procesa ne sme biti • omejeno .samo na ozko pod- ■ ročje dejavnosti svojega delovnega mesta, "temveč mora sistematično zajeli' bistveno .gradivo s področja varstvene zakonodaje in vzgoje ter metode preprečevanja nesreč in obolenj.:«? zvezi z delom. Posebno prvo-nadrejeni, to so skupinovodje, urejevalci in delovodje ter mojstri imajo pri izvrševanju ¡varstva pri delu glavno nalogo, saj so ves delovni čas skupaj s svojimi podrejenimi ¡delavci, na katere imajo lahko največji vpliv zaradi svoje avtoritete, ki izhaja"iz njihovega poznavanja dela, znanja in izkušenosti. Neopazno med delom, na najučinkovitejši način, z vzgledom in poukom "vzgajajo svoje delavce. 'Skratka, skrb vseh vodilnih in vodstvenih kadrov mora biti dobro poznavanje in izobrazba iz tvarine varstva pri delu, ker le dobro usposobljeni lahko z uspehom poučujejo svoje delavce o varnem načinu opravljanja dela. ik . poslenega zakonca in za nezaposlenega otroka, kolikor ti nimajo rednih dohodkov. Pravico do počitniškega prispevka pridobi delavec obenem s pravico do rednega letnega dopusta v smislu pravilnika o delovnih razmerjih, vendar pa mora biti delavec član delovne skupnosti : Združenega podjetja Iskra 6 mesecev v koledarskem letu, da lahko uveljavi pravico do počitniškega prispevka.« Po navedenem citatu mora delavec izpolnjevati dva kriterija, da pridobi pravico do počitniškega prispevka, in sicer: — v koledarskem letu mora imeti pravico do rednega letnega dopusta in — mora biti v koledarskem letu 6 mesecev član delovne skupnosti Združenega podjetja Iskra. SKLEPI 4. ZASEDANJA DS (14. 7. 1967) O Delavski svet je sprejel na znanje obširno poročilo direktorja Prodajno servisne organizacije o tržnih razmerah na domačem in tujem tržišču ter o možnostih pla-smana naših izdelkov v prihodnosti. ® Delavski svet je po predlogu upravnega odbora potrdil spremembo gospodarskega plana tovarne za letošnje leto, pri čemer se zniža plan eksterne proizvodnje obrata stikal in se nadomesti s povečanjem plana eksterne proizvodnje v drugih obratih. • Delavski svet je potrdil predlog sekretariata Z P Iskra za vložitev pritožbe na ustavno sodišče SRS za uvedbo postopka o oceni ustavnosti in zakonitosti 65. ¡čl.- zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji, po katerem bi se morala tovarniška obratna ¡ambulanta najkasneje .do konca letošnjega leta pripojiti samostojnemu zdravstvenemu zavodu Kranj. ® Delavski svet je obravnaval pritožbe posameznih delovnih enot na sistemizacijo delovnih mest in v večini potrdil predloge komisije za prošnje in pritožbe, ki je vse predloge za spremembo podrobno proučila. Ti popravki veljajo s 1. 7. 1967, vzporedno s potrjenimi sistemizacijami. Za ureditev spornih primerov delavski svet pooblašča upravni odbor tovarne, da jih po ponovni proučitvi in predlogu strokovnih služb ter komisjje za OD, dokončno reši. ® Delavski svet je sprejel sklep, da se pri SDK Kranj vloži prošnja za podaljšanje roka predložitve periodičnih obračunov, in sicer: za L polletje do 29. julija, za 9 mesecev pa do 28. oktobra 1967. ® Delavski svet je potrdil PRAVILA za Samski dom, ki določajo interno organizacijo in poslovanje doma. ® Po predlogu upravnega odbora tovarne je delavski svet sprejel sklep, da se s 1. julijem 1967 vključijo v stimulacijo za vodstveni kader vsi urejevalci. Delavski svet smatra, da s tem problem zaslužka urejevalcev ni. dokončno rešen. Zato naj kadrovska služba do prihodnjega zasedanja delavskega sveta pripravi ustrezno analizo o zahtevnosti in odgovornosti posameznih delovnih mest urejevalcev. ® Delavski svet je potrdil predlog upravnega odbora za znižanje prodajnih cen za avtomobila Fiat 1300, ker ju po prvotno odobrenih cenah ni bilo moč prodati. Cena avtomobila z inv. št. 14347 se zniža od 1,500.000 S dm na 600.000 S din; cena avtomobila z inv. št.. 14348 se zniža od 1,700.000 S din na 1,000.000 S din. ® Po predlogu upravnega odbora tovarne oziroma komisije za likvidacijo ¡osnovnih sredstev je delavski svet odobril prodajo več zastarelih in za našo tovarno neuporabnih osnovnih sredstev. Ta sredstva je najprej ponuditi vsem organizacijam ZP Iskra, nato šele izvesti i javno licitacijo. Če prodaja ne bi uspela, je opremo treba demontirati in obdržati uporabne dele, ostale pa prodati kot odpadni material. @ Delavski svet je potrdil kooperacijsko pogodbo med VVB Elektroapparaie Berlin in Združenim podjetjem ISKRA. O Delavski svet je sprejel predlog obrata produkcije, da lahko zaposli na produktivnih delovnih mestih tiste dijake poklicnih in srednjih šol ter študente, ki so bili pripravljeni po obvezni enomesečni praksi ostati na delu še en mesec. S 'tem bi odpadlo nadurno delo na nekaterih kritičnih delih v produkciji. Osehni dohodek se jim prizna po pravilniku o delitvi OD, ki velja za redno zaposlene delavce. ® Delavski svet je sprejel na ¿nanje poročilo komisije za stanovanjska vprašanja o rezultatih razpisa za odkup stanovanj ter poročilo q razdelitvi sredstev za individualno gradnja. Komisija za stanovanjske zadeve naj do prihodnjega zasedanja delavskega sveta pripravi poročilo o reševanju problemov stanovalcev Savske Loke. ® Delavski svet je na prošnjo Planinske zveze Slovenije in po predlogu obrata stikal odobril Francu Ekarju izredni plačani dopust za odpravo na Pik Lenina (7134 m) v Pamiru, in sicer v času od 16. 7. do 31. 8. 1967. Izredni plačani dopust se mu šteje od dne, ko bo izkoristil svoj redni letni dopust. Športna dejavnost v Novem mestu Voe fotografiji sta posneti na partizansKem slavju. Ki ga Je priredila Komisija La v »fcieK-tromehaniki«. V prekrasnem naravnem okoljupri sončnem vremenu so udeleženci preživeli lep dan. Mladinski ples v »Iskri« Nekaj misli o ansamblu »Amperi« Zadnjo nedeljo v juniju je bdi v strelskem domu v Kranju mladinski ples, ki ga je organizirala mladinska organizacija Savska loka. Udeležba je bila velika. Mladino je zabaval ansambel »AMPERI«.. Mnogi, predvsem Iskraši, ti so bili na tem plesu; so naprosili, naj ansambel predstavim v našem časopisu. Kot rečeno, tudi storjeno. Ansambel AMPERI sestavljajo študentje: Cveto, Dore, Ivan in Stevo. Obiskujejo tehniško in poklicno Iskrino šolo. Igrajo beat in zabavno glasbo. Njihova sestava: — električne kitare in bobni. Omenim naj, da imajo- še trobento in harmoniko. Obiskujejo tudi glasbeno šolo v Kranju; so zelo nadarjeni. ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrije ža elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov na vračamo — Tisk klišeji: *CP Gorenjski tisk* Kranj Vprašala sem nekaj mladink iri mladincev kaj menijo o plesu in ansamblu? Po izjavah sodeč so zelo zadovoljni. Največje vprašanje pa je, zakaj nihče v naši tovarni ne poskrbi, da bi imeli v sobotah ples!? Predvsem se pritožujejo fantje! Pravijo, da ne morejo vedno posedati v lokalih. Jaz se popolnoma7 strinjam z njimi. Vprašam se, ali res ni nikogar, ki bi nas mlade razumel in nam pomagal? Morda bi se pa našel kdo? Na voljo nam je ansambel »AMPERI« Govorila sem z njimi, pripravljeni so, da bi igrali na mladinskih plesih v »ISKRI«. Prepričana sem, da bi bilo plesalcev dovolj. Lahko bi nam bil na voljo ISKRIN strelski dom v Savski loki, prepričana pa sem,, da bi bil tam sčasoma prostor premajhen. Na pomoč torej kličemo organizacijo ZM - ISKRA -Kranj. Predsednik ZM tov. Miran Rus bi lahko dal kako izjavo o namenu plesa. Omogočili bi skromen bife sadnih sokov. Tu obstaja tudi možnost, da bi ZM prišla do kakšnega dinarja, ansambel pa bi prišel v javnost. Tov. urednik, ne vrzite pisma v koš! Razočarana ne bi bila samo jaz, temveč vsi tisti mladinci, ki »držijo z menoj« in radi plešejo. Marija Resnik Kot vidite, pismo ni doseglo koša. Za mnoge bo to prijetno branje. Tov. Miran Rus, zdaj ste pa Vi na vrsti! Urednik Ce upoštevamo dejstvo, da naš kolektiv šteje ca. 100 ljudi in da posegamo v borbe s kolektivi z dolgoletno tradicijo, in s kolektivi, katerih Število zaposlenih šteje od 400—1000 delavčev — vidimo, da je Iskrin kolektiv Zelo marljiv in delaven tudi na področju telesne kulture. Letos v sindikalnih športnih igrah Novega mesta sodeluje več kot polovica celotnega števila zaposlenih, saj nastopamo v sedmih panogah športa, in sicer: kegljanju, odbojki, plavanju, streljanju, malem nogometu in vlečenju vrvi. O rezultatih še ne moremo govoriti, ker večina tekmovanj traja od maja do oktobra. Športniki našega kolektiva so zelo prizadevni in so veseli vsakega uspeha, ker se zavedajo, da igrajo z zelo močnimi nasprotniki, vendar posegajo v najvišja mesta. Močno bi si želeli sodelova- Zadeva urejena. Hvala za pozdrave: Želimo Vam dobro počutje pri vojakih. Lep pozdrav! Uredništva Pozdrav iz Niša Tov. urednik! Hvala za redno pošiljanje glasila »Iskra«, ki mi je informator o dogajanju v podjetju. Posebno sem vesel, ker obrat »Stikala« dosega tako lepe uspehe, ker sem bil pred odhodom k vojakom tam zaposlen. Trenutno obiskujem tečaj za avtoelektričarje. Ta tečaj je v Nišu in bo trajal štiri, mesece, kasneje bom odšel v tehnično edinico. Ob tej priliki Si prek glasila rad pozdravil tudi vse »Iskraše«, ki služijo vojaški rok, še posebno pa »tehničar-je«. Lep pozdrav vsem članom kolektiva in mnogo delovnih uspehov. Branko Tavčar V. P. 7197-VE-9 Niš — Srbija Kot vidite, so vaše želje izpolnjene. Veseli nas, da se pri vojakih dobro počutite.' Kmalu spet pišite, morda kar ha razglednici s panoramo Niša. Lep pozdrav! Uredništvo j j Apno — prvovrstno | I žgano po industrijski celi ’ ni dobavlja takoj na dom • ji in sprejema naročila za ¡ ¿ vse količine KŽK Kranj | — kooperacija. .Skladišče, | I Cesta JLA (pri Kernu), j tel. 22-145, I *———i i» ■ DOPISNIKI! Upamo, da niste vsi na dopustu. Ne pozabite nam čimprej pisati o življenju, delu in dogajanjih v vašem kolektivu. Pišite nam o delu sindikata, mladinske organizacije in samoupravnih organov. Ne pozabite na nacio-nalizatorje in na posameznike, ki s svojim delom zaslužijo vso pozornost. Priložite (po možnosti) fotografije! Pripravite predloge za sesianel dopisniiiov tednika »Iskra«. Uredništvo O novomeški športni dejavnosti v našem časopisu kaj malo pišemo. Imamo vtis, da v tem stočlanskem kolektivu šport in rekreacija ne obstoja. Vendar je stvar drugačna. 2e leta 1962, ko se je kolektiv šele začel zbirati, smo stari »Iskraši« začeli razmišljati, kako pritegniti k športu čim-več mladih ljudi. To ni bilo lahko, saj večina živi izven Novega mesta. Sindikat je organiziral mladino in tudi starejše člane kolektiva, ki so uredili poleg tovarne igrišče za odbojko, tako da so delavci, športniki med odmorom lahko igrali. Danes imamo odbojkarsko ekipo, ki ima za seboj že .zelo dobre rezultate. Na sindikalnih letnih igrah Novega mesta 1965 je odbojka dosegla, drugo mesto, letos pa so se plasirali v jesenski finale in upamo, da se bodo uvrstili kar pri vrhu lestvice. • Istega leta smo ustanovili kegljaško ekipo, ki danes šteje 16 aktivnih športnikov in ki z uspehom zastopa barve »Iskre« v Novem mestu. Strelska družina deluje že vrsto let na raznih tekmovanjih v Novi Gorici, Novem mestu in drugod. Iz Nove gorice so prinesli pokal Za doseženo drugo mesto, v sindikalnih igrah Novega mesta pa prvo mesto za ekipo. . Poleg teh, že omenjenih ekip, imamo še šahovski krožek, namizni tenis in ekipo za mali nogomet, kakor tudi najmlajšo ekipo plavalcev, ki je na svojem prvem nastopu leta 1966 zasedla v zelo močni konkurenci novomeških tovarn častno tretje— četrto mesto, na letošnjih sindikalnih igrah Novega mesta pa tretje mesto. nja s posameznimi Iskrinimi tovarnami, vendar nam to zaenkrat ne dovoljujejo pičla finančna sredstva sindikalne podružnice, ki financira vsa nastope. Organi upravljanja nam gredo na roko in nam pač pomagajo, kolikor je * v njihovi moči. 5. Simunovie Pisma bralcev Pozdrav iz Šabca Zahvaljujem se vam za redno pošiljanje glasila »Iskra«, saj mi je to edina in najboljša informacija o dogajanjih in novostih v našem podjetju. Ker sem prišel pred kratkim v drugo enoto in se je s tem spremenil moj naslov, jaz pa bi še vedno rad prejemal »Iskro«, sporočam uredništvu moj novi naslov. Lep pozdrav uredpištv» in vsem članom ¡kolektiva »ISKRA«. .»»«.¿¿o Medveš V. P.7716/20 Šabae