56. številka.
Ljubljana, v petek 8. marca 1895.
XXVIII. leto.
izhaja vsak dan nrfer, iziinSi nedel e in praznike, ter veha po posti prejetima za avstro-ogerske dežele za vrc leto I Ti f<ld., /a pol lota s. t»ld . /.a četrt leta l tri d, za jeden mesec l gld. 4<   kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., z:t četrt leta .'1 ejd. 30 kr, za jeden mesec, I  j:ld. 1 * * kr. Za poSiljatije Da doni računa se po 10 kr.
na meneč, po       kr. /a četrt leta. — /a tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina Kna&a, Za oznanila plačuje se i-d fitiristojme pvthšvrstt po \\ kr., če se oznan lo jedenkrnt t'skti, po 5 kr., če se dvakrat, in p>  I kr . 6fl se trikrat ali vsfikrut tiska *      Dopisi naj se i/.vole fnmkirnti. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in u p i a v n i š t v o je na. Kongresne n' trgu št. 19, i' 11 i ;t v 11 i ', t v 11 naj bo blug'»> olijo posijati naročnine, reklamac je, n/mnda. t. j. vse ;wl rum i^t ra ivne sivari.
Davčna preosnova.
m.
Splošna d o h i t k o v i n a.
Ta davek bo moral plačati vsakdo, ki kaj dela in se od tega živi. Izvzeti bodo le : zavodi, ki morajo polagati javen račun; ljudje, ki dobivajo za svoje delo gotovo plačo ali mezdo; kmetovalci; državna podjetja; delavke, ki delajo doma ali po hišah pa brez pomočnic; tinti, kmetovalci, ki se bavijo 8 postranskimi deli, a ne vedno, nego le časih ; tisti, ki se bavijo s hišno industrijo, a le če nimajo tujih pomočnikov; tisti, ki poučujejo po hišah ali se bavijo po*! ran.sivi g pisateljevanjem in ne zaslužijo s tem na leto več kakor 30 gld ; končno tisti, ki se sami — brez pomočnikov bavijo s kako obrtnostjo, da se deloma prežive, pa niso v »tanu te obrtnostj jedno izviševati.
Dobrodelna ali obče koristna podjetja, ki do-na.sajo le jako malo dobička ali celo nič, se bodo smela oprostiti dobitkovine in takisto, a le za dobo jednega leta, bodo smele davčne komisije odpustiti davek tudi posebno siromaškim obrtnikom, ki delajo ali sami ali imajo samo jeduega pomočnika, oziroma vajenca.
Vlada bo vsako leto določila, koliko mora dati dobi t ko vina v celi državi. Doslej ni bilo tako in so davčne komisije določevale dohitkovino kakor so hotele, no meneč se za končni rezultat. Za prvi dve leti se je določilo, da bo morala dobitkovina nesti 17,732.000 gld. Ta svota se bo vsaki dve leti, a Je do  1. 1907,  povečala za 2-4 odstotkov.
Dobit kovino plačujoči davkoplačevalci se bodo razvrstili v štiri razrede. V prvi razred bodo spadali tisti, ki bodo plačevali več kakor 1000 gld. dobitkovine na leto; v drugi razred tisti, ki bodo plačevali dobitkovine več kakor 150 in manj kakor 1000 gld ; v tretji razred tisti, ki bodo plačevali od 30 do 150 gld.;  vsi  drugi  pa v četrti razred.
Cela država se bo razdelila na davčne okraje. Tak okraj bo navadno tak. kakor je okraj dotične trgovinske zbornice. Dohitkovino plačujoči davkoplačevalci se bo-io v vsakem takem okraju združili v davčne skupino in sicer hod> vsi davkoplačevalci jeduega davčnega razreda združeni v jeduo tako skupino.    Vlada bo izračunala,   koliko dobitkovine
mora plačati dotični davčni okraj oziroma dotična davčna skupina in na podlagi te določhe hodo potem posebno komisije odmerjale dohitkovino za vsakega posamičnika.
Toke dobitkovine odmerjajoče komisije se bodo sestavljale v vsakem davčnem okraju in sicer za vsako davčno skupino posebe. Predsednika iu polovico članov vsake take komisije bo imenoval finančni minister, polovico članov pa bodo volili davkoplačevalci sami
Na čeln vseh teh komisij bo deželna komisija za odmerjanje dobitkovine. Polovico članov teh komisij bo imenoval iinančni minister, polovico pa bodo x- # > I i 1 i deželni zbori in picer izmej dobitkovine plačujočih prebivalcev in oziraje se na člane vseh štirih davčnih razredov.
Člani posameznih davčnih skupin in sicer I in It. davčnega razreda volili hodo svoje zastopnike v dobitkovinsko komisijo neposredno in takisto tudi člani III. in IV. davčnega razreda, a samo v mestih, ki BO z;<se okraj, povsod drugod p.i posredno tako, da bo na 120 davkoplačevalcev prišel jeden volilni tttOŽ. Glasovalo se bo z listki. Voliti so bodo mogli samo vsaj 24 let stari dobitkovino plačujoči moški. Vsak izvoljenec bo moral volitev vzprejeti, voljen pa 00 za dobo štirih let. Vsako drugo leto izstopi polovica članov ; tiste, ki izstopijo po preteku prvih dveh let, določi žreb.
Pri določevanju dobitkovine bo v prvi vrsti gledati na to, da se pokrije glavna svota, oziroma svota, katera se je odmerila davčni skupini. Ta davčni skupini odmerjeni znesek se bo razdelil na potamne davkoplačevalce, Komisija se bo morala ravnati po povprečnem dohodku, kateri daje dotična obrt in nje določba bo navadno veljala za dve leti. Omejena bo njena prostost v toliko, da bo zakon določil zneske, katere bode morala odmeriti. Dobitkovina bo znašala ali 1*50, ali 2—, 2 50, 3'—, 4—, 5-—, ti —, , 10—, 12—, 15—, 18- — , 21- — , 24-—, 28 —, 32 —, 30.—, 40"—, 45—, 50—, 55 —, 00—, 70 —, 80*—, 90*—, 100—, 120 —, 140 —, 160 —, 180 —, 220—, 200—, 300 —, 340 —, 400 —, 400—, 520.—, 580 —, GG0 —, 740 —, 820 —, i)00 —, 1O0O — 1100—, 1200' —, 1300—. Nadalnji dobitkovinski postavki rasejo vedno za 200 gld.
Določila  s«  ho  dobitkovina na podlagi izpovedi, katero bo moral storiti vsak davkoplačevalec.
V tej izpovedi bo moral zapisati: kako obrtovanje izvršuje in kje, v kak.h prostorih je izvršuje in na koliko je cenjena stanarina od teh prostorov, koliko ima pomočnikov, kako glavnico j« založil v svojo obrt iu kolika je glavnica, s katere pomočjo jo izvršuje, število in kakovost Strojev itd. Ta izpoved se bo morala storiti ali pismeno ali U»tno. Akti bi kdo sam te izpovedi ne storil, sestavila hi se uradoma. Predsednik davčne komisije se bo uveril o resničnosti navedeb in eventuvalno zaslišal izvedence in zaupnike, če pa treba, si tudi sam Ogledal natančno dotično obrt. Trgovskih knjig du-tičnikovih pa ni smeti pregledati, če prizadeti tega sam ne pouud . Komisiji bodo morala na roko iti tiuli županstva, da hi se pa ne sumilo o poštenju zaslišanih izvedencev in zaupnikov, bo davčna komisija imela pravico zahtevati, naj 86 ti pri sodišči zaprisežejo.
Pri določbi dobitkovinsko »vote, katero mora poknti kaka davčna skupina, sln>.ila bo za podlago Svota, katero so člani te komisij i plačali letos na dohitkovini in dohodarim 1. iu II. razreda. Od tega kontingenta se bodo določali popusti. Razdelitev tega kontingenta na pnsamne davkoplačevalce ae bo vršila vsako leto.
Za celo državo se bo sestavila na Dunaju kontingent na komisija. Polovico njenih članov ho imenovala vlada, polovico pa bodo volili tisti člani deželnih dohitkovinskih komisij, katere je izvolil deželni zbor. Vsaka dežela bo imela svojega zastopnika, in sicer ga bo izbrati iz dobitkovino plačujočih davkoplačevalcev. Mandat teh zastopnikov bo veljal sest let. Ta kontingent na komisija bo imela v rokah vrhovno vodstvo vseh komisij in bo odločilna glede vseh odmerjanja dobitkovine zadeva-jočih vprašanj.
Kadar bo komisija določila, koliko dobitkovine je posami'nikom plaćati, naznanil ho to davčni urad vsem prizadetim s plačilnim nalogom. Vse dohitkovino plačttjOČe osebe se bodo vpisale v poseben imenik, kateri bo pri davčnih uradih 14 dnij raz-gmen na vpogled. Pregledati ga bodo smeli le tisti, ki sami plačujejo dobitkovin >.
Dioti določbi dobitkovinsko komisije l»o smel
I^i^teks
Slikarjeva soproga.
Francoski spisal Oitave M i r b c a u.
Proti večeru se stresne umirajoča; zadnje grgranje dviguje njene prsi . . . mrtva je . . . Pred obledelim, vedno tršim truplom stoji tuge nasičen soprog, slavni slikar Basnez i u ne more pojmiti, da je prišla smrt tako hitro ugrabit ljubljeno ženo.
V treh dneh jo je pobralo! V treh dneh! Njo, ki je bila tako lepa, tako živa, ponosnega telesa, čistili, breznapačnih potez, njo, ki je uraela s tako spretnostjo in plastičnim gibanjem sedeti za uzorec bizantinskih cesaric, nimfe in svetnice, njo, ki mu J« za sliko „Smrt Agrippine" pridobila častno medaljo ...
Pred komaj jednim tednom je še pred njim h'žala tam na uzorčni mizi kot Kleopatra pod rumeno blestečo svilo v rudečih blazinah. Gotovo bi 81 bil s to sliko pridobil priznanje, morda celo sedež v akademiji . . . Morda!
Basne* vidi z duševnim očesom okroglost k ;k)m viseči, z zlatimi zapestnicami okovani roki,
mehke laoe, beli vrat ! In vse je proč, ugaslo, izgubljeno !
..Matilda, moja ljuba mala Matilda!" šepeta nesrečnik, govori vendar, reci mi, da ni res, da nisi mrtva ... ti me hočeš samo mučiti, biti mi za model Ofelije ali Julije ... ni res, ti nisi mrtva . . . živiš ... o govori vendar |*
Nagne se nad mrtvo ter ji poljubi usta. Mrzla strpnjenost njenih ustnic ga pretrese. Zgiudi se ob smrtnej postelji, zakoplje glavo v odejo in ihti.
„Moj Bog! Moj Bogi Resnica je! Mrtva je, ni uzorec za Ofelijo, ne bode nikdar več, nikdar več!"
Basnez ne vstrpi nikogar v mrtvaški sobi ; on sam čuje pri svoji soprogi in zaklene vrata pred nedobrodošlimi tolažniki. Sam jo preobleče in natrosi cvetja na njeno postelj: dišeči heli hezek, bele vrtnice in lilije.   Zdelo se je, da ona sredi snežno-
belega cvetja samo sniva.
-* * #
Slavni slikar ni imel sreče. Pretečeno leto je zgubil jedino dete, ljubkega, malega Jurčka, okroglo-ličnega, zlatokodrastega paglavčka, ki mu je žo prav resno sedel kot model za amorete in augelje. Nikogar več nima, da bi ga ljubil.  Osamljen je;
čuti se tako zapuščenega, da se mu je zapeljiva zdela misel, naj tudi on umre.
čemu naj bi tudi živel? Za koga?
Za njega nima nič veljave niti čustvo ego-ističnega veselja nad umetnostjo, nad mučenistvom pri stvarjenji, nad božanstveno navdušenostjo vzvišene prismodaiije, katero razžari polteni ukus, pogled na solnčnesvitlo morje ali v meglene daljave ter pričara darila in odlikovanja pred razburjeno fantazijo.
Tu na strani ljubljene soproge hi najraje legel k večnemu počitku. Njegova soproga, njegova nedovršena Kleopatra, ponosna Agrippioa . . . Moj Bog, moj Bog ! In tu na tej sliki gleda poredno iz oblakov in cvetlic njegov mali .Iniček kot Amor s tulom iu lokom.
Noč se približa in on utrujen vsled onemoglosti zaspi.
*   * »
Ko se vzbudi, je soline sipalo svoje žarke v mrtvaško sobo. Basnez si očita, da ga je premagala utrujenost.
BJaz sem zamogel spati, in ona, ona je mrtva ! Kaj bode zdaj z menoj . . . zdaj nimam ničesar več, prav ničesar! . . . Slikarstvo?4
vsak prizaderi davkoplačevalec rekurirati na finančno ravnateljstvo, oziroma na upravno sodišče, isto tako pa bo smel rekurirati tudi predsednik dobitkovinske komisije.
Dobitkovino ne bo več, kakor sedaj, plačevati za pol leta naprej, ampak le. za četrt leta, in sicer jo bo odšteti dne 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra.
Kdor bo začel izvrševati kako obrtovanje, od katerega je plačati dobitkovino, bo moral to naznaniti do samo kakor sedaj obrtnemu oblast;u, ampak tudi davčnemu uradu, dobitkovino pa bo moral plačati tudi za celo tisto četrtletje, v katerem je začel obrtovanje.
V lijaililjani. 8. marca.
Včerajšnji ministerski svet je trajal pozno v noč. Posvetoval se ;e o celjskem vprašanju in pa o uspehu potovanja kardinala grofa SohOnborna v Rim. Po nekaterih poročilih se je v mmisterskem avetu tudi bila sprožila misel, da odstopi vse mini-sterstvo, po druzih so pa le posamični ministri pretili z ostavko. Na borzi, kjer imajo dobre nosove, je vladala neka potrtost, kakor bi židje čutili, da ae bližajo h koncu že debela leta, katera so imeli pod Plenerjevim ministrovanjem. Kij gotovega pa sedaj še ne vemo, morila se položaj kaj pojasni v kratkem. Kar ae tiče Celja, bode pač vlada še skušala napraviti kak kompromis, prodno hode odstopila. Verojetno to ni, da bi vsa levica šta zaradi tega v opozicijo, ker njej gre vendar za vse večje koristi, ('epa nekateri izstopijo iz levičarskega kluba, pa to dosti ne škoduje, doki- r izstopivii poslanci glede udilne reforme ne začno delati vladi opozicij". V drugem vprašanj o vladi ni treba dvotretjinske večine, v tem je pa vsa levica precej jedina. Nevarnost za vlado tiči pač le v tem, če se konservativci in levičarji ne bi mogli sporazumeti glede volilne reforme.
Banket poljskega kluba. Ker p' poljski klub videl, da se Madeyskemu močno maje stališče, je priredil njemu in pa ministru .Ja\vorskemu na čast banket, da jima pokaže, da jima popolnoma zaupa. Pri banketu je vladala lep i složuost, hvalili so koalicijo, Madevskega in Jaworskega. Ce je ta obed dosti položaj utrdil ministroma, novejša poročila ne kažejo. Sicer pa v klnhu ne vlada taka jedinost, kakor je pri banketu. Ciosp idje so baš te dni se bili sporekli, ker pri glasovanju o določbah kazenskega zakona, ki se tičejo prostozidarjev, niso vsi Poljaki jednako glasovali. Seveda ne smemo misliti, da se gospodje kmalu resno razpro, ker vsi dobro vedo, da bi mnogi d »Igo ne sedeli v zbornici, da niso složni proti Malorusom in jih ne podpira vlada.
Novi stranki na Češkem. <vški obrtniki nameravajo osnovati posebno obrtno stranko. V kratkem se snide shod obrtnikov, ki se bode o tej stvari posvetoval. Poslanec Ratej pa snuje novo kmetijsko stranko, katera bode imela pred vsem namen zagovarjati poljedelske koristi. Ratej je na shodu volilcev v Pis^ku razvijal program nove stranke. Namen stranke bode združiti vse domoljube na < eškem za delovanje za gospodarski napredek.    Ta stranka bode delovala  brez  vseh traz
Prezirno odkima.
„ Umetnost! Njej sem žrtvoval ljubezen svoje žene, svojega otroka . . . usmrtil sem oba . . . jasno je . . . kajti, kdo ve, ali se ni moja soproga prehladila, ko mi je sedela. Ne, ne, nič več o slikarstvu! Zdrobiti hočem paleto.
Bled, rudečih očij gleda Basnez svojo ženo.
„ Moral bi umreti ... tu, poleg nje . . . moral bi . . .
Počasi se izgubi iz njegovih očij izraz bolesti in v pogledu, ki je ravnokar napolnjen s strahom in solzami počival na m rt vej, se pojavi ona poz or-nost vseh vidnih živcev, s katero na pol odprto slikarjevo oko opazuje predmet, ki njega miče. „Kakošue barve, kakošne barve !a Počasi opiše s prstom krog  okoli čela lic in
ušes.
„.Je to lepo? To pač ne, ampak nežno, fino, moderno! — —u
Dotakne se koničastega nosu, nosnic, ki so se zdele kakor dve vijoličasti točki.
„Kako nenavadna senca — — —u
Opazuje senco skoraj prozorne, modrikaste rudečice njenega podbradka.
Oko mu je naglo hitelo preko las, čela in lic na s cvetlicami posejano obleko.  Stopi dva koraka
in bode prosta socijalnoga radikalizma. Zagovarjala bode zlasti kmetski stan, potegovala se pa v zakonitih mejah za avtonomijo češkega deželnega zbora. Sicer je pa stranka za občno volilno pravico z razmernim zastopstvom. Sicer je pa Ratej trdil, da stranka nima namena delovati proti političnim stjankam ; nam se pa le dozdeva, da se od nekod deluje na to, da bi se s snovanjem tacih gospodarskih strank polagoma podkopal temelj mladočeški stranki, ki zlasti vladi ni po volji. Mislimo pa, da vse prizadevanje ne bode imelo nobenega uspeha.
Boj proti krščanskim socijalistom. Konservativni listi prikrivajo, zakaj je šel kardinal grof Schonborn v Rim, ker vidijo, da je kaj malo upanja, da bi kaj opravil. Sicer naj pa stvar sučejo, kakor bočejo, nekaj resnice je pa le na tem, kar drugi listi poročajo o tem potovanju. Kakor se je sedaj pojasnilo, je misel, da se krščanski socijalisti tožijo v Rimu, se rodila v razsvetljeni glavi Mengerjevi, ta je zanjo pridobil Plenerja, finančni minister pa kneza VVindischgriltza. Ministerski predsednik je najpoprej poprosil dunajskega kardinala Gruscho, da se obrne v tej stvari v Rim. Ce se je kardinal obrnil, ne vemo, a potem je pa za linški shod došel krščanskim socijalistom bla-. oslov iz Rima. Sedaj je Kalnokv naročil veleposlaniku pri Vatikanu grofu Reverteri, da skuša pridobiti kardinale proti krščanskim socijalistom. Državni tajnik kardinal Runpolla je to preprečil. Naposled so se odločili, da pošljejo v Rim grofi Schonborna, a tudi sedaj ae kaže, da hode vlada imela le blamažo.
Opavsko vprašanje utegne za vlado postati še ravno tako neprijetno, kakor je celjsko. Tudi tukaj je vlada že obljubila (-ehom, da prevzame njih zasebno gimnazijo v lastno oskrb. Prvi korak je hotela že storiti s tem, da se nastavijo na tem zavodu nekateri državni profesorji, katere bi seveda država plačevala. Deželni šolski svet se je posvetoval o tej stvari in s b' proti d glasom zavrgel ta nasvet, dasi gaje zagovarjal sam deželni predsednik. Opavski župan jedino zaradi tega ni potoval na Dunaj k shodu mestnih odposlancev, da je mogel hiti pri tej seji deželnega šolskega sveta. Nemški listi pišejo, da se ta gimnazija nikakor ne sme po-državiti, kajti s tem bi se priznala češka posest v nemškem deželnem stolnem mestu. Dokler ta gimnazija ni podržavljena je še vedno upanje, da se odstrani ta madež z nemškega značaja Opave, potem bi pa to več ne bilo mogoče. Seveda bodo Čehi zahtHvali, da vlada izpolni dano obljubo.
Židovska debata v nemškem državnem zboru. Pred včeraj se je nemški državni zbor posvetoval o predlogu dveh poslancev, da se zabrani židotn priseljevanje v Nemčijo. Ta predlog je bil pred vsem naperjen proti poljskim in ruskim Židom. Pomenljivi pri tej debati sta dve stvari. Narodni liberalec Hasse je priznal, da je z narodnogospodarskega stališča predlog nekoliko opravičen, jeden prvih vodij katoliškega centra dr. Lieber se je pa odločno izrekel proti temu predlogu. Vidi se torej, da se tudi v Nemčiji kakor v Avstriji zbližujejo katoliški politiki in židje, kar je pač tudi znamenje časa.
nazaj, premeri rokam obseg, katerega bi zavzemal predmet na platnu in gre iz sobe.
Kmalu se vrne obložen s slikarskim orodjem, postavi stojalo in začne marljivo slikat*.
Ves dan se je poleg mrtvega telesa, ki je ležalo tam mej cvetlicami, čulo samo drsanje čopiča po platnu in od časa do časa pretrgana melodija poulične slikarske popevke, s katero je Basnez navadno spremljal svoje delo.
+ *
Drugo jutro oh prvem svitu začne nadaljevati z grozničavo hitrostjo svoje delo, proklinjajoč mej tem Matildin podbradek, kojega barve ni mogel zadeti.
„Ta vražji podbradek ne obdrži barve Včeraj je bil višnjevkast, danes je oražuorumen, in zdaj bode zelen. O Matilda, ti ne sediš več, kakor poprej, veš to? Levo lice ni več okroglo . . . Obrvi so vedno okorneji ... Za vraga, kako grdo . . ."
Basneza zmoti hitro vstopivši sluga.
„Kaj je? Saj sem ti vender prepovedal motiti me!u
„Milosti ji vi gospod, pogrebe i so tu." „Še tega seje mankalo. Pošlji jih k vragu!" n Ali   milohtljivi   gospod, . . . saj  je vender . . . zaradi madame."
Vojna mej Kitajem in Japonsko. Mirovna pogajanja mej Kitajem in Japonsko najbrž ne bodo imela še nobenega uspeha. Japonci zahtevajo, da jim Kitajci odstopijo del Mandžurije s Port Arthu-rom vred ali pa Formoao. Kitajci pa teh strate-gično in trgovinsko važnih krajev ne mislijo odstopiti, temveč bodo nadaljevali vojno, naj Japonci tudi pridejo do Pekinga. V Kitaju upajo, da bodo že evropske vlasti prisilile Japonce k prijenljivosti.
Dopisi.
Is Novega mesta, 4. marca. (Odmevi po državnozborski  v o I i t v i.)   Kakor mi vedno principijelno molčimo in ne delamo nobenih reklam pred našimi veselicami, niti popisov po veselicah in se tudi sicer ne pojavljamo, tako menili smo tudi o dovršeni državnozborski volitvi molčati. Toda mi obračamo,  „Slovenec"  in  „Dol. Novice" pa obrnejo.    Le članka v  teh  listih,  tikajoča se ravnokar dovršenih volitev, spravila sta nas iz zatišja. Naših razmer ne poznavajoč človek, prebravši „Slovenca" od zadnjega petka in naše „ljube" „No vice" z dne 1. t. m. utegnil bi misliti, da  je naše mesto pravi „Kldorado"   nove  „katoliške" stranke. Toda temu ni tako,  kajti od G l glasov, ki jih je gosp. prof Zupan pri nas prejel, bilo jih je 52 od mož, na katere sme narodna stranka vsaki čas računati. Sli smo brez posebne agitacije na volišče in   oddali  ted j spontano svoje  glasove — samostalnomu kandidatu Zupanu.    Pri  nas hvala Bogu nimamo „Slovenčeve" stranke. Ako bi g. Zupan le na njene glasove retiektovnl, prejel bi jih niti toliko, kolikor ima  prstov na obeli  rokah.   Da slovenski svet izve,  kako je naše meščanstvo, povemo mu, da je pri nas ogromna večina narodna; in ako izvzamemo duhovščino   katero  raznu jednega jako čislamo, je  pri  nas  le o klerikalcev.    Le ti sli bi zares čez ilm in strn za klerikalno stranko — ako bi je sploh   mogoče bilo pri nas sestaviti    Pač je poskusil nekdo, ki je tudi duševni oče člankov v „Slovencu" in „Dol. Novicah", razpor pri meščanih napraviti s tem,  da je začel  z  vzvišenega mesta proti Jiberalcem" ruvati. No, lekcija, katero je od višjega gospoda prejel, zaprla mu je sapo. Ker mu je tedaj zabranjeno s tega mesta gonjo proti nam, „preklicanim• liberalcem, nadaljevati, znositi hoče se pa vse kako. razliva sedaj svoj žolč po časnikih, ki so mu na  razpolaganje.  Bore  človek! Takemu mladeniču šli naj  bi  mi, v narodnem  boju osiveli možje, na limanice in pomagali kostanj iz žrjavice pobirati. Ne, nikdar! 01 njegovega hinavskega vabila obračamo se z gnevom in izjavljamo, da hoče naše glasilo prej kot slej ostati „Slovenski Narod", ki  sploh   ni   nikdar   po  prof. Zupanu   „udrihal" , ampak mirno  in  dostojno svoje  stališče pojasnil. Najmanj   „udrihal" je  pa  „Slov. Narod"   po prot. Zupanu  radi  tega „ker je — duhovnik".   To je očitna laž, katero so „ D o 1. Novice" za-trosile. Slednjič izjavljamo, da se naša narodna stranka  ne  identilikuje s  tistimi  možmi, ki  so v nemški kazini slavlje imeli   (Kakor po zadnji notranjski volitvi „Slovenčevci" v Postojini!  — Op. Btavčeva).  ProtestnjOČ odvrača od sehe tudi surove izraze, ki so se baje čuli, in hoče s starejšo duhovščino našega mesta,   kakor doslej  v  miru živeti. Diximus !
8#. /iitgorja ob Savi, (J. marca. (Odgovor.) V „Slovencu" od dne 5. t. m. je mej dnevnimi novicami tudi nekaj drobiža iz Zagorja ob Savi. Čudno, zares čudno, da se dopisniku vzlic hudi zimi, o kateri piše, ne ohladi kri, ne preneha hujskati in ne uboga svojega šefa, ki vedno govori o složnosti. Ko smo vsi z našim poštnim uradom zadovoljni, ga dopisnik s svojim drobižem tako oh
„Ah kaj. Dela imam še za najmanje dve uri. Zadržuj ljudi, daj jim vina, pokaži atelje, ali ne, slušaj
Slugi da znamenje, naj stopi bližje, potem pravi in poredno se mu znsveti obraz, v katerem si mogel spoznati Bohemijca iz mansarde iz nekdanjih časov :
„Reci jim, da so se zmotili v številki! Pošlji jih v drugo hišo!"
nAli milost Iji vi gospod!"
„Niti besede več . . . ven . . .!"
On slika dalje.
*
Ko s«* Basnez vrne od pogreba, zapre se v svojo sobo. Tu sedi motnega pogleda, nagubanče-nega čela, glavo naslonjeno na roki, dolgo pred svojo mrtvo soprogo. To je vse, kar mu je ostalo od ljubljene Matilde.
Ko se vleže noč, se on vzdigne.
„0! Natanko vidim, kaj bi bilo še napraviti na tem," šepeta s težkim vzdihom in otožno zre na prazno postelj, kjer je venelo nekaj pozabljenih cvetlic . . . „Da, da," pravi z globokim obžalovanjem, . . . „ako bi le imel tvoj model!"
sipa, da se mora vsakemu gnusiti in to temveč, ko kaj tacega piše mož, ki je komaj ]»rišeI k nam in smo ga že siti. Njegovo postopanje zlasti v šoli, nam je bilo dovolj povoda, da bi ga bili lahko pošteno obsojali, a prizanesli smo mn. ker nismo hoteli, da se nem očita, da vedno prežimo na župni dvorec. Dopisnik je s svojim drobižem pokazal, da se ravno tam vedno kuje, a to jima odločno odsvetujemo, ker drugače bodemo tudi mi katero rekli. Sapienti sat!
Iz Sežane, 7. marca. (Naša ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) imela je v nedeljo 3. t. m. svoj letni občni zbor. Kljub slabemu vremenu zbrale so se mnogoštevilno sežanske rodoljubkinje pri bivši blagajničarici gospej Franji Gulič. Lep je bil pozdrav gospe predsednice, lepo je bilo poročilo gospice tajnice, izvrstno je pa tudi poročala gospa blagajničarica o gmotnem stanju naše podružnice, na koje smemo biti ponosne. V novi odbor so bile izvoljene sledeče dame: 1. Prvo-mestnica gospa Zinka Rybar, namestnica gospa Antonija Gaberšček. 2. Blagajničarica gospa Marija Skrinjar, namestnica gospa Nežika Šrolfa. 3. Tajnica gospica Maša Dolenčeva, namestnica gospa Marija Pregel. Odbornici gospici Mici Smrd*d in Josipina Ozbič. Kof zastopnice pri veliki skupščini so izvoljene: 1. pokrov.teljnino podružnično zastopa gospa Mici Treo, II. pokroviteljnino pa gospa Zinka Rvbiif. Podružnico pa zastopajo gospa Pranja Gulič, gospa Nežika Stolfa in gospica Ivana Losej. A naša podružnica ima po raznih krajih svoje poverjenioe, kakor n. pr. v Štorjah gospioo Muni Delak, v To-inaju gospioo Ivano Lozej, v Divači gospico Drago-tino Ohrsnel. One jako marljivo delujejo v prid naši prekoristni družbi. Bodi jim na tem mestu izrečena prasrčna zahvala, ter prosimo jih nadalje, da hi bile vedno naši družbi tako naklonjene, da bi po svojih močeh nabirale udinj in daril. Gospa Franja Gulič odpovedala 8e je blugajništvu radi gospodarskih obzirov, jednako gospica Nežika Pi-tamic. Prelepa jim hvala za nju rodoljubno in požrtvovalno delovanje. Delujmo za milo nam domovino, da bodemo imele vsaj mirno vest, da smo svojo dolžnost izpolnile. — Nadoslavova —.
Dnevne vesti.
V  Ljubljani, 7, marca.
— (Osebne vesti) Novoizvoljeni državni poslanec g. Višnikar se je dan08 odpeljal na Dunaj. — Mestni zastop črnomaljski je izvolil župnika nemškega vit. reda g. Viljema Wessela častnim meščanom.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Opo-zarjamo na današnjo predstavo Parinove opere „Urh, grof Celjski".
— (Drugi koncert Glasbene Matice".) Skoro v vsakem dosedanjem koncertu „ Glasbene Matice" je bila tudi jedna cerkvena skladba. Tej tradiciji ostaja zvesta „Glasbena Matica" tudi pri koncertu dne 11. t. m. izvajal se bode namreč, kakor je razvidno iz včeraj objavljenega vzporeda, iz slavnega Handlovega oratorija „Mesija" mešani zbor s spremljevanjem velikega orkestra: „Aleluja! Bog, naš gospod, vladar je mogočen". Oratorij seje prvič izvajal v Duhlinu 1. 1741., a zbog svoje divne krasote — „Mesija" se smatra za najbolje delo Hiind-lovo — ohranila si je skladba toliko popularnost, da se še dandanes izvaja vsako leto, sosehno na Angleškem. — Pleče de resistence koncerta pa bode vseka ko prva t očka, I) v o f a k o v a simfonija v D-dur. Velikega pomena je že to, da se je „Glas-bena Matica" sploh popela do vrhunca glasbene umetnosti, tlo absolutne simfoniške glasbe. Prvikrat se bode namreč od slovenske strani in pod slovenskim kapelnikom slovenskemu občinstvu podala simfonija, In pa še kakšna simfonija! V njej se kaže vsa Dvofakova klasiška dovršenost v obliki, njegova na narodno slovansko glasbo oprta izvirnost, njegovo blestečebujno orkestrovanje, sploh njegov veliki, iz sedanjosti nekako v bodoče čase že segajoči genij.
— (Nasadi vrb za pletenje.) Občinski zastop ljubljanski je izjavil, da prepusti ozemlje pod mestnim rastlinjakom na južno-zapadnem bregu tivolskega bajerja učni upravi na porabo, dokler ga bode potrebovala. Na tem prostoru, ki meri 14 arov, se hodo nasadile vrbe za pletenje košaric.
— (Živinski promet v Ljubljani in statistika za 1894. 1.) V pretečenem letu je bilo v mestni klavnici ljubljanski zaklanih: 4051 vol, 129 bikov, 55 krav, 776!) prašičev, 815b" telet, 2266 ovac, kozlov i. t. d ter 2988 kozličev in jagnjet. Za nezdrave konstantovalo se je 47 prašičev (na ikrah) in 10 se jih je do vedlo mrtvili v Ljubljano. Semnje v je bilo v Ljubljani v minulem letu 17. Razen teh sta bila vsak teden dva tržna dneva, ob katerih se je pripeljalo izključno le prašiče. Na me-eečns in letne semnje prignalo se je 4100 konj,
6820 volov, 4686 krav, 905 telet in nad 8000 prašičev. Kupčija je bila zelo živahna, zunanji trgovci so plačevali pitane vole zelo vis ko, a tudi na pol pitani so se drago prodali, in to večinoma na Tirolsko, v Švico, v Trst, na Moravsko, v Gorico itd. Kupčija s prašiči je bila istotako zelo živahna. Izvozilo so je zlasti mladih prašičev obilo in sicer: na Tirolsko, v Švico ter na Bavarsko. Na železničuih postajah, osobito na južnem kolodvoru bilo je lani po živinozdravniku ogledanili 20462 glav živine. Dovozih) bo je: 425 velike govedine in 11125 prašičev, izvozilo se je pa iz Ljubljane: 1966 govedi, 431 telet in 6515 prašičev. — Promet z govejo živino je bil dokaj živahnejši nego v prejšnjem letu ; razen volov dovozilo se je v Ljubljano 2600 pitanih prašičev s Hrvatskega in z Ogerskega, posebno pa obilo prašičev za rejo s Hrvatske in Bosne. Pokončalo se je pri konjaču : 11 konj, 2 kravi, 1 tele, 19 prašičev in 120 psov.
— (S strehe zdrčal) Raz Naglasovo hišo na Turjaškem trgu metali in kidali so včeraj opo-ludne delavci sneg. Kar podere [»laz snega jednega teh mož iu ga tira pred seboj po strehi nizdol. K sreči pa je bil privezan in pri tej „sreči v nesreči" je le do srede višine dospel, tam se ustavil in tako visel — mej nebom iu zemljo, dokler ga niso precej preplašenega potegnili zopet na streho. Sicer je pa sedaj po raznih hišah videti delavcev, ki kidajo sneg,  ne da bi biti privezani.
— (Vreme) se je dan zjasnilo in je soluce z čelo sijati precej toplo. Vsled tega je začel sneg kopneti in je nastala velika moča. Minolo bo pač še nekaj časa, predno izginejo poslednji sledovi letošnje zime.
— (Slovensko planinsko društvo) V nedeljo dne 10. t. m popoludne ob 4. uri bo v salonu Klinarjeve gostilne v Radovljici osnovalni zbor zi ustanovitev podružnice „Slovenskoga planinskega društva" za radovljiški okraj. Tega zbora se udeleži odbor osrednjega društva, ki vabi vse člane k zborovanju. Odhod iz Ljubljane ob 11. uri 50 minut dopoludne. povrat iz Radovljice ob 7. uri 47 minut zvečer, prihod v Ljubljano ob 9. uri 21 minut zvečer.
— (Zgorel) je včeraj zjutraj 77letni Jakob Čolnar v Jezici. Našli so ga v goreči postelji sežganega. Bržkone je bila peč preveč zakurjena in se je vsled tega vnela postelja.
— (Streha se je udrla) vsled velike množine finega  te dni   posestniku  Ivanu   Lončoku pri
j hlevu  v  Pievojah  t«-r je   bila   pokopana  pod raz-! vali nami vsa živina.   Jedno tele je bilo poškodovano, ost.do živino so rešili. Škode je 300 gld.
— (Trtna uš na Vipavskem ) Vedno bolj se širi ta uničevalni mrčes tudi po vinorodni Vipavski. Zasledili so zdaj trtno uš že na Gradišču pri Renčali na Goriškem.
— (Za slovensko gimnazijo v Celju| vložila je peticijo na državni zbor tudi občina G o-milsko v vranskem okraju.
— i Akad tehn društvo Triglav v Gradcu) priredi v soboto dne <». marca 1895, ob 8. uri zvečer svoje VI. redno javno zborovi: nje v „ Steni-felder-Bierhalle".
— (Občinske volitve na Voloskem > Kakor smo že javili, je hrvatska stranka pri občinski volitvi v III. razredu sijajno zmagali, dasi so združeni Nemci in Lahi, na čelu jim uradniki južne železnice, silovito agitovali za svo;<- kandidate m ]im ni bilo v to svrho nobeno sredstvo preslabo. V I. razredu je hrvatski stranki zmaga bila v naprej skoro zagotovljena v 11. razredu, pa je propadla. Vzhc teinu preide vodstvo  občine v hrvatske roke
— vPromet v Trstu) so je za osebe, prtljago in brzovozno blago zopet pričel z današnjim dnem. Mej Št Petrom in mej Reko še ne vozi nobeden vlak.
— (Goldinarskih bankovcev) je bilo do konca minulega meseca 50,050.140 vzetih iz prometa, ostalo jih je torej še 6,933.221 komadov v prometu.
* (Osleparjeni trgovci) Neki grški slepar Salaman, prijatelj zaprtega Papacoste, je na Dunaj i sklenil z nekaterimi trgovci pogodbo, h katero je od njih za grško vlado kupil gotovo množino konopnega semena. Cena se je določila na 27 gld. za vreivo. Dotični trgovci so kupovali seme po celi državi in je plačevali jako dobro, misleč da narede itak dobro kupčijo. Salaman je prišel te dni k jednemu teh trgovcev in si od njega izposodil 6000 gld., potom pa odpotoval — kam, tega policija še ni mogla izvedeti, pač pa je dognala, da grška vlada ni nikogar pooblastila, kupiti na nje račun semen... Trgovci niso opeharjeni samo za teh 6000 gld , katere so grškemu sleparju posodili, nego imajo tudi veliko izgubo, ker so zanj kupljeno seme preplačevali računjajoč na velik dobiček.
* (Fovodnji na Ogerskem) Iz raznih krajev na Ogerskem se poroča o velikih povodnjih, ker je nastalo južno vreme in poleg tega še dežuje. Škoda je velika.
* (Ogenj v gledališči.) Dne 6. t. m. je nastal v gledališču v Lincu mej predstavo ogenj, ki je vpepelil garderobo. Občinstvo je zapustilo gledališče, nesreča se ni nobena primerila. Materijelna škoda je precej znatna.
* (Tassova tristoletnica.) V Italiji se delajo velike priprave, da se proslavi dne 25. aprila tristoletnica Tassove smrti. Mladi učenjak, profesor Angelo Solerti bode izdal tem povodom več vezkov svojih dolgoletnih študij o slavnem pesniku.
* (Poljubovanju sovražno policijo) imajo slavne Benetke. Ta policija je sicer jako tolerantna in se ne spodtika niti ob najpikantnejših prizorih ali resničnega poljuhovanja na odru ne trpi. Te dni je neka signorina C.isalis poljubila na odru igralca, ki je predstavljal nje ljubimca, poljubila ga je goreče, kakor je bil to ukazal pisatelj dotične igre. A slavna policija se ni menda za pisateljeve ukaze; policijski komisar je poklical grešno poljubovalko predse in signorina Casalis se je morala v kostumu odzvati temu povabilu. Nje opravičevanja niso nič izdala; komisar se ie postavil na stališče, da ae sme na odru vse povedati in namigniti, storiti pa nič takega, kar bi utegnilo ljudem razburiti živoe. Obsodil hi bil signormo na čutno globo, da ni ravnatelj s častno besedo potrdil, da je bil pO ljubljeni igralec nekaj dmj prej poljubil toženo signnrino in da mu je ta le vrnila nemilo za nedrago. Plačevanju dolgov se pa policija nikjer ne ustavlja in zato je tudi beneški policijski komisar odnehal in lepi signo-riui prizanesel.
* (l'rdoglav vojak) Neki alsaŠki novak je bil asentiran k pruski gardi Mož je tneuonit, in vera njegova mu brani, vzeti v roke kako orožje ali se celo vojskovati. Ko se mu je pri vojakih dala puška, je ni hotel vzeti, vsled česar je prišel v zapor. Po prestani kazni se je novic branil vzeti puško in moral je zopet v zapor. To se je od jeseni že večkrat ponovilo in vse kaže, da trdoglavi mož najbrž žive svoje dni ne pride iz zapora, seveda, če se ne izneveri naukom svoje konfesije.
•			1
	Slovenoi In Slovenka 1 ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda! ^ ____J,		
			
1			
— Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem. Izdal po naročilu c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko dr F. Ilonz, c. kr. okrajni komisar. V Ljubljani lS!L"j. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr & Ped. Baniherg. Str. 7'.I0. Cena v platno vezani knjigi :> gld . po pošti .'! gld. 21 kr. Ta skrbno in spretno sestavljena zbirka je namenjena za priročno knjigo udom šolskih svetov, administrativnim uradnikom, ki imajo opraviti uradno s šolo, in učiteljem na Iju 1-skih in meščanskih šolah, da morejo najti lahko in gotovo potrebna zakonska ali ukazna določila. Knjiga je razdeljen v ua tri dela: prvi obsega državne zakone in iniuisterske ukaze o ljudskem šolstvu, zlasti one, ki se nanašajo na kranjsko šolstvo; drugi obsega dotične deželne zakone za Kranjsko, tretji pa ukaze iu naredbe dež. šolskega sveta kranjskega. Posamni ukazi in razpisi, O katerih se je pokazalo še le po končanem natisu teh treh delov, da bi bilo vredno jih vzprejeti v zbirko, so zbrani v dostavku Zbirki je dodano kro-nologično abecedno kazalo. O knjigi se moremo le pohvalno izraziti in jo toplo priporočamo.
Brzoj SL^rl^e-
Dumij 8. marca. Pogajanja mej vlado in slovenskimi koalicijskimi poslanci so končana. So li slovenski koaliranci odnehali ali ne, ni zanesljivo znano, trdi se pa, da sta štajerska slovenska poslanca Uobič in Vošnjak odklonila vsak kompromis. Očitno je, da se vlada kaze vedno manj prijazno Slovencem. V nemških poslanskih krogih se pripoveduje, da bo vlada najbrž poskusila ustreči slovenski zahtevi administrativnim potem, to je z ustanovitvijo paralelk, nadeje se, da bi se potem o stvari ne razpravljalo v državnem zboru.
Dunaj 8. marca. V včerajšnji seji proračunskega odseka je posl. dr. Gregorčič govoril tudi o cestnih razmerah na Kranjskem in na Primorskem in tudi zahteval, naj vlada /boljša dohodke cestnih mojstrov.
Dunaj 8. marca. Poslanska zbornica je v današnji seji nadaljevala razpravo o davčni reformi.
Dunaj 8. marca. StaroČeški vodja dr. Rie^er je prišel danes v parlament.
Dunaj 8. marca. Nemški drž poslanec Tausche je zblaznel.
Budimpešta S. marca. Reka Maros je stopila iz bregov in poplavila vso okolico ter ponekod podrla železniški nasip. Škoda je velikanska.
Beligrad 8. marca. Srbski poslanik v Parizu, Miljutin Garašanin, pojde v kratkem v Darmstadt snubit za kralja Aleksandra he-
sensko princezinjo Sibilo. Dotična pogajanja so že dognana.
Rim 8. maica. Papež ni, kakor se poroča iz avtentičnega vira, ničesar ukrenil glede krščanskih socijalistov, ampak se bo odločil šele potem, ko bo pristojna kongregacija stavila svoj predlog.
Rim 8. marca. Ministerski svet je določil nove vol tve v poslansko zbornico na dan 21. aprila. Zbornica se razpusti najbrž še ta teden.
Posilimo.
V znani „zadružni zadavi', ki je morda .se v »poni in ti marsikateremu izniej čitateljev „Poslanih", svoj čas natisnenih v inseratnem delu tega lista, dostavil mi je tukajšnji mestni magistrat nnčelno-važno najvišjo ministerijalno odredbo, ki se v slovenskem prevodu glasi tako-le:
„Z odlokom z dni 18. aprila 1844, 5t. 6164, razveljavil je mestni magistrat razsodbo načelništva gostilničarje zadrugo v Ljubljani, s katero je le-ta temeljem §. 17 zadružnih pravil tukajšnjemu trgovcu in gostilničarju K. Predovieu naložila giobo v znesku 10 gld, in v11 <i rekama imenovana zadruge je impominano razve-ljavljajočo odredbo mestnega magistrata potrdila tudi visoka c. kr. deželna vlada glasom odločbe z dne H avgusta 1894, It 6061.
Hekurzu, katerega je proti tej navedeni odločbi zadruga gostilničarjev vložila na visoko c. kr. minis'erstvo notranjih zadev, ki je pa taistega v kompetentno reSitev odstop do visokemu r. kr trgo\ inskemu ministerstvu, le-to ni moglo ugoditi, ki>r v postopanju K. Predoviča dejanski ni najti nikakega deistva, ki bi utemeljevalo katerokoli kaznivo nerednost v zmis u j;. 17 zadružnih pravil."
Toliko v stvarno pojasnilo.
Elija Predović, (2t>7) trgovec s prašiči v Ljubljani.
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti oteSuioče mišice in živce kiupčujoče, kot mazilo dobro znano .Moli - ovo francosko žganje in aol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih ptehlajenja. Cena st.-klcniri 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mučilo vsak dan lekarnar A. MOLL, e. in kr. dvorni zalagatelj, na DTJNAJI, Tuchlauben !>. V zalogah po deželi je izreeno zahtevati SIOLL-ov preparat, zaznamovan z var-uostno znamko in podpisom. "J   (4—4)
„Glasbena Matica44 v Ljubljani.
bi nič
"V pcnedeljek d.xio       marca t. 1.
v redutni dvorani.
Začetek točno ob 8. uri zvečer.
I ,ot<-rljiM- greekc 6. marca. V Pragi:       21,     32,     28,     12,     4 7.
Tujci.
7. marca.
Pri M«.nu : Frakel, Pelher, Oot.twald. Vahle, Konig, Ramer, Bukvić, Gelos z Dunaja. — Afmutli iz G rado«. — Schrciber iz Trsta. Schiitz, Zore iz Kočevja. — Pajn-no\ ić iz Zagreba. — Refeen iz Toplic. — Tovveles iz Pr*go.
Pri IIImII*! : Sternberg, Werthheim, Kichinger, Bran-in.i! n, Maikus, Wagner, Alscher, Rosne r /. Dunaja. — Ce*ky iz Gradca.  — Fiirnberg i/. Inoraosta. Višnikar iz Ribnice.
Umrli k<» v Ljubljani:
•i. marca: laza plam, Jarolym, zasebnica, 68 let. Kravja dobna št. 11.
Meteorologično poročilo.
Dan	Ča» opazovanja	Stanje barometra v mm.	1 em-perat ura	V* trovi	Nebo	Mo-brmtt v i.im.
7 marca	7. zjutraj 2, popol. 9. ivočrr	7:io-7 kr. 781*0 a«. 9	— 7 4° C i«a« c — 80* G	al. vrh hI. /ah. iil. zah.	obl. obl. obl.	ODO m.
Srednja temperatura —"I 1°, za r>-4° pod normalom.
^"CLn.aosIza. "borza.
dne 8. marca 180o.
Skupni državni dolg v notah     .... 101
Skupui državni dolg v srebru    .... lOo
Austrijsku ziatn renta....... tvfi
Avstrijska kronska renta -i'' . .            .   . 101
Ogtirska alatu renta 4°/0...... ia4
Ogerska krotmka n nt« 4t/0..... y«»
Avstro-ogerr k., bSBOUS delnica    .... 10»S4
Kreditne delnice......... 388
London v ista........... I V.'i
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   , 8(1
20 mark   ... ...... Vi
510 frankov.......... A
Italijanski bankovci........ 4»>
C. kr. cekini........... K
gld — ki.
, Wi ,
. 10 „
, M .
, 05 „
. 10 .
25 '0 35 OU 79 •Jo 80
Dne 7. marca 1895.
470 državne srečk« is I. I KM po *25f) gld. 1*1 gld. 25 kr.
Državne srečke \z 1. 18fi4 po 100 «rld..   . 198 , f.o ,
Donava reg. sreč. k p 5"n po 1O0 gld.   .   . 133 , 75 „
Zemlj. obC. avstr. 4l,J«/(i •••»t« st.-.fit. lisM    . P/3 , — „
Kreditne srečke po UM) gld..... 194 f 50 „
Ljubljanske srečke...... 2a , — „
Rudollove srečke po 10 cM.   .   .        .   . 23 , 75 .
Akcije aiiKlo-avstr. bank« po 2<><i gbt. .   . 72 , 25 ,
Trftmway-dni*.t. volj. 170 gld. a. v. 42t» . — „
Papirnati ruhflj ..... • » " 2 .
Zahvala.
Za premnoge dokaze sočutja, kateri so nam došli o bolezni in smrti našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očtta, brata in svaka, gospoda
Valentina Plehana
za nešte ilno udeležbo pri pogrebu izrekamo prisrčno zahvalo znancem in prijateljem od blizu in daleč, zlasti so iskrei o zahvaljujemo darovateljem vencev, gg. pevcem slavnega pevskega društva „Ljubljana* za nagrobnico, najbolj pa še onim, kateri so nas tolažili ob nujtuž'iejšem času bolezni sedaj v Gospodu počivajočega rajnika.
V Ljubljani, dne 8. marca 1895.
(£68) Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Za mnoge dok&M srčnega sočutja, ki se nam Je povodom bolezni in s erti nase iskreno ljubljene eoproge, odnosno matere, tašče m stare matere, gospe
Antonije Kobau
0, kr. carinskouradnega kontrolorja soproge
izkazovalo od toli mnogih stranij, kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebnem sprevodu in za darovane cvetice izrekumo tem po'ora svojo najprisrć nejao zahvalo.
V Ljubljani, dne 8. marca 1895.
(270)
Žalujoča obitelj
Od medicinskih avtoritet priporočevan
uteši  kanel), ruztvarja  »les*  kreplleu, neobhodno
(l.'Mi;—14)    potreben za rekunialeMcento (1360-14)
Jkx*da*_ _ '    " i 'T&K
MT MT
Dobiva so večinoma v vseh lek aituli. Glavna zaloga v LJubljani: Jo«. Maver, lekarnar.
Pristne ruske
gumijeve galoše
samo najboljše kakovosti
za deklice.....gld. 1.60
„ gospe . gld. 1.90, „ 2.20 „ gospode „ 2.80, „ 3,20
priporoča
Henrik Kenda
v Ljubljani.
Veste li
odkod prihaja v v»čini slučajev prezgodnjo postaranje, in to, da polt. vene m omlabuje? Skoro jedrno od tod ker so rabijo slaba polucna mila, ki be dob6 po nizki c-ni. 11 0J1 — 1)
Uporabljajte toiej, ako hočete priti v okoin takim neugodnim prikaznim, na-veš< ujočim starost, samo najboljša m Iu, zlasti pa dobrodojno, čisto, tolidno Doerlng-ovo milo ■ SOVO. To milo je kakor nobeno drugo
najboljše sredstvo za negovanje polti ln nje konserviranje.
Generalno zaslojistvu: A. Miiisrli & Co., Dunaj, L, Lugeck Nr. 3.
Dobiva se povsod po 30 kr. komad
C. tr. glavno ravnateljsivo avsir. drž, želeni!!.
Izvod iz voznega reda
T?-© 11 a."v-xi.&&iK odi X. oletoterat
NMlupno omenjeni prlh»t«l >l In n.ilul »ii.l cnai obusihmjI to > 0r*MinJ**i rajnkem cn*u. 8rednJ»erTO|iiitcl .''»u )« hrajuomn omu t bfttb Ijunl mk 9 minuti naprej.
Odhod iS LJubljane (jot. kol.)
Oh IV. uri Jt min. po noel uiebul ». .!« tr Trbl», Cuui»bt>l, HuljMt, IV Iotco, KrausvnafeKtn, Ij)u)mo, «•«.■ St.lathitl T Aitunen, IM&l, (iei-:n. (len, Hii1ikivt:i.i, Ucii.I (!i.t./nll u» jcierii, Htiyr, Line, HuJai<.vlo>,, Pisanj, Mrtritlno »ure, F.»jcr, Kurlo«e t»ro, nMOm »ur«, Pmpo, liipiijo, Dun.i.i vi* A •11 h t <• n i n
Oh   M. url ti) min. tjtttml mviunl vlak v Noto mesto, Ko<'qt)o.
Ob 7. url 10 miti.. m«b«l vlak t Trhli, PanutMl, Bonak, (k-
lov«o, FrsuteiiB'oite, l.)ul>uo, nrinr.j, oa» Heletlial v Solnoi(ri»d, Iliru v1-. Atn*tRttnu.
Ob IV. uri i%ft »niti. ilojutluitn* MiMll »Uk » Novo moato, KoOavJt.
Oh tt uri SO »lir*. 4u)tnhMJn0 OMbBl vlak v 'l «■!■:.-, Poiii«)>qI, lo-ijiak, n«tov«u, Kr»nT.pimfuBtB, l.jubn«, Sctitltial, Ilutav.j.
Oh 4. uri ti ntin. /•"/>"'»•/..»■ oitHtinl vlak v TrlaU, Beljak, flolovpo, Ljubno, it/, SiO/.ili .i v H,.l;n>i<r.T.il, I, ...l-i J .ntnir., K*H uta j»«i«ru, lun mini. Kr.-Hiiui, Curili, <te:iero, i'.-.ri>, Sifvr, Mita, Onnimlnn, IaoM, Builojevicio, Visenj, Ms.ri.linp vtare, KifKr Friauoovp »aro, Karlovo vare, Prairo, l.lpsko, Dnnal rla Amatelten.
Oh J. uri HO min. nrrrrr mt>l*nl vlak v Novo inratu, Konaivj*.
Prihod v Llabljano Ottl. kol ).
Oh H. uri SS min. *)utrtO oaebnl vlak a !>im»J» vi*. Amatottea, Up-aije, Prav««, Frkiioovih varov, Karlovih vmov, K«ra, Miarijiuih vian.v
Plrnjia, Budejevio, Soluufrraila, In.....i. Stalna, • Jm mi i■., lachla, Ana,
eeea, 7>olla na jeseru, Lnid-OKatrina, i.jiii.inia:'-, Oobavca, Baljar:s>> Krmnaeiiafeatp l'rl.i>.n
Oh H. uri 19 min. tiufr.i) meaaiil vUk i/ Kočevja, Novega ineit*.
Of» 11. uri 'JI min. ,'ti/n'tu'inr oanhni vlaki » Ouuaja vi« Amatettea, Lilpaije, Prane, Kranuovlh varov, Karlovih vnrov, K/m, MartjinlL varov, Planja, nii'lnjavio, Holnoi(rada, Iituua, M.<> r.a, 1'iriza, Itoi.nve nuriba, Breuuino, Inoiuo.la, Zella na Jeaorti, l.nun-< r.itt >iua, I.J'ilmoaTia. Oolovua, liienaa, PonUbU. TrbiA*.
Oh v.   uri       t.tira. fiojtoluitnr me«ani vlak U Koćevj«, Novčara meit«.
ttt> 4. uri 4M min. po/ntlU'tnf naobni vluh a Dunaja, L)ubna>aiat 8elathalft. Raljaka, OeloVOak, Fr.inauiiafnatH, Pnnt«bla, Trbliat,
Ob V. uri 'J.l min. tvrrrr •>>.•*•• ttt vlak la Kooevjia, Novotra MoaU.
Oh tt. uri lit min »rer.r oaobni vlak a Ikunata prnko Afnotnltana 1» IJnl upi ... iiHtiakia, Celovita, P'intabln, Trhli«.
kol.
Odhod lz LJubljana (di
7. ur* HH min  mjutru.l        v Kamnik. >#      ,     OA      .       liitfHiluiln*   h „
aS.   .   SO    ,     nwpf „ w
Prihod v LJablJano (drž kol.).
O. uri SO mira. mjulnij       ta Kamnika I t.   ,    tS     „ tUtpoluitn* O.   „   a« irwr
0—55)
•K
dO-
Srajce za gospode
za koje so garantuje, da se dobro prilegajo, iz najboljšega materijalu, z gladkimi prsi po gld. 27'fiO, z v gube nabranimi prsi poglo, 29' — 12 komadov, prodaja promptno iz zaloge ali pa narejene po meri, kakor tudi najiineiAe iu najaolidnejo (1354—H)
v ovratnikih in manšetali,
Henrik Kenda, Ljubljana.
4C
„Kupuj pri trgovcu, a ne pri branjevcu!"
pravi star pregovor. To velja po vai pravici o mojem etahlieapmantu, kajti la t.iko velika proilujaliiicii, kiiki-ratia jo moja, ima viloci to«», tla kupnje jako velike iiinotini' bUif:i, ki jili plućiijo »proti v gotovini, in »aleil ilrugih ugodnlb Okollleia nUnlmaina utroške, ki ho potom v prid tudi kupcem.
Dratestni vzorci zasebnim naročiteljem zastonj ln poštnine prosto. — Knjige vzorcev i bogato vsebino, kaker-šnih doslej so ni Bilo, za krojače poštnine prosto.
Blago ss@l otelolse.
Peruvien ln doeking /a visoko duhovailno, potem bbipo, kakor je predpisano za e. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, gasilna društva, telovadce, livreje, nukno za biljarde in igralne mize, prsvleke za vozove. Največja zaloga štajernkc^a, koroškega, tirolskega lodna itd. za gospodo in goate po originalnih tovarniških cenah v tako veliki llberi, kakeršne ne more nuditi niti dvajseterna konkurenca.
Največja lmbera »urno tinela, trpc/.nega suknenoga blaga za gospo v najbolj modernih barvah. Blago, ki se da prati, potni plaidi od 4 — 14 gld., potem tudi VnniooVo nntPohSninO kakor pod&iv za rokave, alUlduBU jJUll DuSulllti gumbi, šivanke, konec itd.). ij*¥~ Ceni primerno, pošteno, trpežno, cisto volneno sukneno blago in no malovredne cunja, ki koma} toliko stanejo, kolikor iznaša zaslužek krojafcev, priporoča
T7" ZBrzvUl (Avstr. Mnnchester), Največja tovarniška zaloga sukna v vrednosti "„ milj. gld.
ittW  KMKpOMll|MH|>- I« |»r.»li p»\a*>i|u.
'1-1   Agenti in kmftn:nrji prodajajo  bvojo nič-MVarilO 1   vredno robo  često za ,,Stikarofsky-jevo blago". Da se prid« takim sleparijam v okom, ki so na 'kodo p. n. kupovalcem, javljam, da takim ljudom ne prodajam blaga pod nobenim pogojem. (Ii>-^)
Kri čistilne krogljice
no ae vselej atlajno oavedoclla pri ««bi»»»ttii|i
rlo« i'Mk*'K» tfle«a, aluttrnciii ftrlotlol, l»i>iuHii)UauJl alaitil du jotlij liil.
Ker lo zdravi o izdelajo lokama sunit, volja fikatljica samo 'JI kr., jednu zavoj s ri ikat-Ijicami I gl«l. a kr.
Doniva se pii (12o.'-l»
t lira lil u Triikoc%>-jti
lekarnarju v Ljubljani.
1'okIIJh m« m obratno |Mr»to.
Lekarna Trnk6czy v Gradci
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joeip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodu« Tiskarne*
006154