NARODOPISNO POPOTOVANJE
61. Smlednik: Kako so živeli v času med obema vojnama
Kulturno umetniško društvo Smlednik je letošnjega februarja izdalo zanimivo knjižico, katero bo moral prebrati vsakdo, ki se zanima za zgodovino ali narodopisje tega kraja. Publikacija nosi naslov ,,Smlednik, Kako so živeli", ter je rezultat etnološke raziskave, ki so jo opravili člani društva že pred mno-gimi leti.
Na začetku se seznanimo z boga-to zgodovino Smlednika in okoli-ških vasi, potem pa gradivo preide na glavno temo raziskave. Vrli Smlejci so si zadali nalogo predsta-viti življenje svojega kraja med obe-ma vojnama. Vsak od njih je razi-skal eno izmed krajevnih zanimivo-sti. Tako najdemo v knjižici zapise o prehrani (Fani Tršan), gospo-darstvu in fantovskih družbah (Lojz Tršan), o razvoju vaške hiše (Bojan de Reya), o noši (Silva Pogačar), vzgoji (Cveta Barbo) ter družin-skem življenju (Zvone Strojan). Na-dalje beremo še prispevke o slovstvu ter plesu (Barbara Jenko), pravnih normah (Srečko Ciglič), dodana pa sta še izvlečka iz župnijske in šolske
kronike, ki po svoje zanimivo osvetljujeta tisti čas ter dopolnjujeta podaike, zbrane na terenu. Po za-slugi mladih zagnancev se lahko vr-nemo v Smlednik in njegovo okoli-co ter si v spomin pričaramo čase, ko je bilo življenje povsem drugač-no od sedanjega.
Toliko o vsebini knjižice, zdaj pa še nekaj besed o njeni oblikovni plati ter o tem, kako je do njenega izida sploh prišlo. Gradivo je bilo namreč zbrano že leta 1980, ko je bila raziskava opravljena in javnosti predstavljena v Celju na prireditvi Naš klub 80 ter leto kasneje v Por-torožu na Prazničnih dnevih sloven-ske folklore. Člani KUD-a so želeli rezultate raziskave obelodaniti tudi v knjižni obliki, vendar je društvo
zašlo v notranje težave, te pa so bo-trovale neuresničitvi njihove zamisli. Šele po dolgih letih jim je končno uspelo in pred nami je prva publika-cija o narodopisju tega kraja, obe-nem pa doslej tudi edina z območja naše občine.
Kar pa pri knjižici moti je njena izvedbena plal. Ne gre namreč za ti-skano delo, pač pa le razmnožen tipkopis. Na spodnjem koncu vsake strani se nahaja reklamni oglas, ki dekoncentrira bralca. Objavljena knjižica obsega komaj 40 strani. Vsi, ki poznamo bogato zgodovino Smlednika in okolice si lahko pred-stavljamo, da so raziskovalci zbrali veliko več podatkov kot nam jih v knjižici podajajo.
Na neprijetna dejstva v zvezi z
oblikovno plaijo smledniškc publi-kacije pa prizadevni avtorji niso imeli nobenegn vpliva. Od občinske kulturnc skupnosti, ki bi morala z vsemi močmi podpreti to izvirno de-lo, so dobili le dvajset starih milijo-nov pomoči. Da, prav ste prebrali. Dvajset siarili milijonov. Že če bi se odločili, da svoje rezultate fotokopi-rajo, bi Smlejci za naklado 500 izvodov, v takem šievilu je knjižica namreč izšla, potrebovali vsaj pol stare milijarde. Tako so se KUD-ovci morali obrniti na pomoč k ra-znim delovnim organizacijam in po-sameznikom. Tu so imeli več sreče, posebno ko je goričanska tovarna celuloze za knjižico darovala ludi ves papir.
Smledniška knjižica o življenju v preteklosii je po devetih letih torej izšla, čeprav v okrnjeni obliki. Mor-da pa bo kdaj le prišel čas, ko bomo doživeli njen ponatis, kakršnega so si prizadevni raziskovalci tudi zaslu-žili. Pri tem mislim na lično knjigo v nakladi vsaj 1000 izvodov, ki bo po pcstrila turistično ponudbo tega kraja in dopolnila zgodovinske raz-prave o njem. Opremljena bo s sta-rimi fotografijami, ki so jih mladi raziskovald našli med ljudmi in ti-stimi, ki danes razkrivajo narodopi-sno podobo tega kraja. In kar je najbolj pomembno. Predslaviti nam bo morala zbrano gradivo v celoti, z vsemi vaškimi zanimivost-mi, ki so nam jih avtorji spričo pro-storske stiske morali zamolčati.
Andrej Mrak