.mx 4ea: .*t (7pd IS3709ST	•	>•	'	£	omiB
Poštnina platana v gotovini	amtemmauum	««■ t nima* aMMtsaMMbi m.**...«u.nan«»
iflvre- TnrAiici/i i ict
Naročnina za	H ■■■»	K	JS	H0	H	H H	H	Uredništvo
celoletno 180 Din, za'Meta	■	WW^.	'Bk-ejST	HH	H	IH.  BH   JM KB	Je v Ljubljani v GregorM-
90 Din, za */* leta 45 Din,	^ H KL	W WUS ■	H	UH ||P	W	Cevi ulici 23. - Rokopisov
mesetoo 18 Din; za lno-	ne vračamo. — Račun prt
zemztvo: 210 Din. - Pia- *	.	..	.	m m _ ..	a	.	v	.	počt. hranilnici v Ljubljani
Ca in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, Industrllo• obrt in denarništvo St. 11.953. — Tel tt. 25-tt
Izhaja StriS	Liubllana.	letrtek	JSSTS.	1‘50
Sankclie ostaneio
Svet Zveze narodov je odbil vse zahteve Italije in posledica tega je, da ostanejo sankcije v veljavi najmanj še en mesec dni. Na vsak način so razlogi, ki so napotili Svet zveze narodov do tega, za današnje politične razmere v Evropi že skoraj junaškega koraka, vsega upoštevanja vredni, ker je resnica, da gre za to veliko vprašanje, ali je varnost manjših držav še mogoča ali pa je manjša država že naprej izgubljena, če jo napade močnejša. Pod tem vidikom je sklep Sveta Zveze narodov tudi z našega stališča ne le razumljiv, temveč bi ga morali naravnost pozdraviti.
Toda le pod enim pogojem, če se namreč misli s kolektivno varnostjo tako resno, kakor to vprašanje zasluži. Ves dosedanji način izvajanja sankcij pa tega vtisa ni dal in v tem je tudi glavni razlog, če sankcije niso rodile omega uspeha, kakor se je pričakovalo. Sankcije so namreč imele le ta učinek, da so Italiji nad vse nagajale, da so poleg tega občutno škodovale zlasti manjšim državam, ki iso izvajale sankcije, da pa Italije dejansko niso prav nič znatneje ovirale, da ne bi mogla doseči svojega cilja in celo več, kakor je pred meseci upala.
Če bi se te sankcije tudi v bodoče izvajale tako, kakoT doslej, potem se res ni izplačala lepa g€wta, ki jo je izvršil Svet Zveze narodov, ker bodo po enem mesecu razlogi v zopelmi neučinkovitosti sankcij še povečali zadrego in tudi blamažo ženevske institucije. Predvsem pa absolutno ne bo mogoče pripraviti do nadaljnjega izvajanja sankcij one države, ki imajo že danes nad vse občutno gospodarsko škodo od sankcij. Zato je prav resna nevarnost, da se bodo sankcije zaradi svojega neučinkovitega izvajanja nehale kar same po sebi. Že se tudi čujejo prve izjave raznih držav, da ne bodo več izvajale sankcij.
Da imajo sankcije kakšen smisel, potem se morajo izvajati pač malo drugače, kakor so se pa doslej izvajale. Zlasti pa ni mogoče trpeti, da bi se z raznimi ugodnostmi podpirale še one države, ki so kršile solidarnost evropskih držav in ki še v povečanem obsegu dobavljajo Italiji vse blago, ki ga iz sankcijiskih držav ne more dobiti. Da na pr. nagraja Francija Avstrijo z večjimi tarifnimi in carinskimi ugodnostmi, kakor pa jih ima Jugoslavija, tega mi nikdar ne bomo razumeli. Po našem mnenju mora zato biti naša minimalna zahteva, če že morajo sankcije veljati še nadalje, da bo Francija v bodoče dajala Jugoslaviji tako velike prednosti, kakor jih priznava Avstniji, Avstriji pa v svoji zunanji trgovini odkazala to mesto, Iti ga ima sedaj Jugoslavija. Od te minimalne zahteve pač ne moremo in ne smemo odstopiti. Kajti če se ta naša zahteva ne lizvede, potem je v tem jasen dokaz, da ni one dobre volje v Pariza in Londonu, ki bi tam morala biti. Zakaj pa bi rad kijmb temu in le v svojo Škodo še naprej paradirali s svojo dobro voljo?
Prav tako tudi ne moremo razumeti, če se prepoveduje v Dalijo izvoz predmetov, ki »o za vojno industrijo brez pomena, predmete pa, ki so vojni industriji neob-bodno potrebni, pa prosto Izvažajo. In če morejo iti strupeni pli-
ni skozi Sueški prekop v Afriko, zakaj ne bi smela iti tudi živina in naš les skozi Sueški prekop v Afriko. Če se že sklenejo sankcije, potem se naj tudi izvajajo, v svoji sedanji obliki pa res nimajo smisla, kakor je aneksija Etiopije dovolj jasno dokazala.
Pa še nekaj bi pripomnili. Ves zapadni evropski svet, ki je najbolj interesiran pri sankcijah, je z denarjem tako založen, da ne ve kam z njim. Ali je morda to res preveč zahtevano, če bi manjša država, ki so jo ispravile sankcije v najtežjo gospodarsko situa-
To nedeljo se začne v Beogradu kongres jugoBlov. trgovstva. Splošna in vedno večja stiska vse jugoslovanske trgovine je zahtevala ta kongres in zato bo tudi kongres zgovoren dokaz, kako propada trgovina, ker se ne upoštevajo njene tudi najbolj elementarne potrebe. Odločen protest proti sedanjim razmeram, proti slabi gospodarski politiki bo zato beograjski kongres in zadnji opomin, da se že enkrat začno reševati tudi gospodarska vprašanja ali pa mora propasti vse.
Teden dni kasneje pa bo v Beogradu drug kongres, ki bo podal čisto drugačno sliko. Na tem kongresu ne bo ne pritožb in ne govora o krivicah, na tem kongresu bo le prostora za vesele konstatacije, ker to bo kongres nabavljal-nih zadrug drž. nameščencev. In v resnici bo mogel kongres teh zadrug ob svoji 15 letnici razgrniti samo skoz in skoz razveseljivo bilanco in se s ponosom potrkati na prsa, da so bile nabavljalne zadruge edine, ki jim ni kriza zadala niti najmanjše rane, temveč jih celo dvignila. Na tleh je naše kreditno zadružništvo, brez pravih uspehov naše produktivne zadruge, cvete in razvija pa se nabav-ljalno zadružništvo. Jasno je, da pa tudi nabavljalne zadruge ne bi mogle zapeti te vesele pesmi, če jim ne bi velikanski privilegiji dali oni močan oklep, ki ga tudi najtežja gospodarska kriza ne more prebiti. Ti privilegiji so tista čudežna moč, ki so dvignili nabavljalne zadruge, zlasti pa one drž. nameščencev, in samo tem privilegijem gre zasluga, Če bodo mogli voditelji nabavljalnih uradniških zadrug govoriti o svojih uspehih. Prepričani pa smo, da baš o teh privilegijih ne bodo govorili, ker je pač nehvaležnost plačilo sveta.
V resnici pa bodo mogli voditelji nabavljalnih zadrug povedati na kongresu v Beogradu nad vse razveseljive številke. Da navedemo nekaj številk tudi mi.
Število članov uradniških nabavljalnih zadrug je naraslo v 1. 1985. za 11.540 na 128.435. Savez in vse zadruge so poslovale v glavnem le z lastnim kapitalom. Tako je znašal veelrv Š^u.natevijuMh zadrug dif. nameščencev včlanjenih zadrug
obratni kapital 235,2 milijona dinarjev,
za 23,29 milijona več ko v 1. 1034. Lastna sredstva zadrug so znašala od te vsote 80,2, od Saveza pa so si izposodile 75,2 milijond Din. Vse blago so odstopale zadruge svojim članom povprečno s 7'2% režijskih stroškov, kar je z ozirom na njih privilegije, obseg poslov
cijo, dobila v nadomestilo za svojo težko gospodarsko škodo iz tujine nekaj cenenega kapitala, da bi z njim oživila svoje gospodarstvo in s tem izravnala izgube zaradi sankcij? Le nekaj teh milijonov Iz zapadnih dežel po obrestih, ki eo tam običajne, in bilo bi pri nas konec vse krize našega denarništva I Ali je ires za nas dosegljiv tuji kapital le takrat, kadar moramo zanj plačevati tako ubijajoče drage obresti, kakor pri izkoriščanju naših rudnikov? Saj na vse zadnje tudi za zapadne sile ni vseeno, kako so njih zavezniki gospo-
ter še njih občekoristni značaj pač zelo visok odstotek.
Cisti dobiček zadrug je znašal 4,8 milijona Din, za 153.000 več ko v letu 1934. Kreditne zadruge pa so imele poleg tega še 1,5 milijona čistega dobička.
A tudi obseg poslov nabavljalnih zadrug se je stalno širil. Imajo že svoje mline v Molu in Adi in moka iz teh mlinov uživa posebne davčne ugodnosti Zadružna gostilna v Beogradu se stalno širi, še bolj pa zadružni hotel v Beogradu. Leta 1929. je imel Savez 8 sob z 20 posteljami, leta 1935. je imel že 94 s 186 posteljami, a tudi to število je že davno premajhno in bo letos ta zadrui. hotel znatno povečan. Tudi internat za učence je ustanovil Savez in ta internat ni niti poceni, ker morajo starši, člani zadrug, plačevati za gojence tega internata po 650 Din mesečno.
Pred letom dni je ustanovil Savez tudi svojo zavarovalnico, ki se dobro razvija. Seveda pa je tudi
dansko močni? Že iz tega egoističnega razloga bi mogli pomagati nam s cenenim kapitalom.
Kakor je naša iskrena želja, da se avtoriteta ženevske institucije v interesu miru utrdi, tako pa moramo reči, da se ne bo nikdar utrdila, če bodo manjše države morale le konstatirati, da so imele škodo, ker so se pridružile solidarnosti v Zvezi narodov zbranih sil. In pri sankcijah se je to izkazalo in zato smatramo za svojo dolžnost, da vse to poudarimo v hipu, ko se je odločilo, da se izvajajo sankcije še naprej.
premoženje Saveza stalno rastlo, da ima danes že samo nepremičnin za 34,463.347 Din.
Tako raste nabavljalno zadružništvo in postaja kapitalna sila, kakor jih je v državi inalo. Ne zavidamo nabavljalnim zadrugam tega razvoja, ker nismo med onimi, ki pravijo, da je smrt drugih življenje zanje. Tem bolj odločno pa moramo vprašati, kje je vsaj en tehten razlog, da se obdarja s privilegiji, ki gredo na račun vseh državljanov in tudi najbolj revnih, gospodarsko podjetje, ki je bogato in ki postaja vsako leto bogatejše?
Naj napreduje nabavljalno zadružništvo, kakor le more, toda na svoj račun in ne na račun celote. Milijoni dobička, desetine milijonov zbranega premoženja, ki bodo s ponosom razkazovani na kongresu Saveza nab. zadrug drž. nameščencev, krepko potrjuje našo zahtevo, da je treba napraviti vsem privilegijem nabavljalnih zadrug konec. In to svojo zahtevo ponavljamo!
zlasti pa je nujna redna zveza t Levanto. Tudi tarifna vprašanja se morajo urediti. Enako še ni varnostna služba dovolj dobro organizirana. 0 Ceričevem referatu se je razvila zelo obširna debata, v kateri so bili sprejeti skoraj vsi njegovi predlogi.
Konferenca se je popoldne še nadaljevala ter so bila razprav-Ijana vsa vprašanja, ki se tičejo ureditve sušaškega pristanišča. Na konec 90 bile sprejete na podlagi v debati ugotovljenih konstatacij rosoluiije, ki podrobno navajajo, kaj je treba v najkrajšem času storiti za napredek tega našega pristanišča. Upamo, da bodo v Beogradu s polnim razumevanjem sprejeli upravičene zahteve Srut-šaka.
»Nov silen dvig zaposlenosti v Dravski banovini«
V Sloveniji se sicer ljudje začudeno vprašujejo, kje je kdo zasledil pri nas ta silen dvig zaposlenosti in mnogi so tudi ogorčeni, ker smatrajo takšno trditev za zelo neokusen dovtip, toda v >Narodnem blagostanju« je zapisano tako in če tako piše »vodilna« jugoslovanska gospodarska re-vija, potem mora tudi tako biti.
In je seveda tudi tako, ker »Narodno blagostanje« to dokazuje na podlagi statističnih številk našega 0UZD. Prosimo vas, samo prepričajte se sami! V novembru 1985 je bilo pri 0UZD 82.109 zavarovancev, v marcu 1936 jih je bilo samo še 79.447, toda v aprilu 1936 jih je bilo že 83.371. Ali je mogoč še bolj jasen dokaz! V novembru, ko so bila zaradi mile zime še mogoča zadnja dela, je bilo število zavarovancev le za približno’ 1000 ljudi manjše ko v aprilu 1936, ko je bila stavbna sezona v polnem teku in ko čujetmo, da je v Sloveniji tudi vse polno javnih del. Ali morda hoče »Narodno blagostanje«, da bi bilo še v aprilu, mesecu stavbne sezone, manj zavarovancev ko v decembru in marcu? Ali so le pri »Narodnem blagostanju« takšni modrijani, ki se čudijo, če je v aprilu zaposlenih delavcev več ko pa marcu in februarju?
Naj zaito »Narodno blagostanje« pusti v miru pesem o slovenskem blagostanju, ker iz njegovih ust ta pesem še zlasti zelo nemilo doni in naj raje piše o blagostanju, ki ga razliva Bafa in tuji kapital čez Slovenijo, ker ta stvar mu očitno bolj leži.
Zaključek zagrebškega velesejma
V ponedeljek zvečer je bil zaključen zagrebški spomladanski velesejem, ki je bil, kakor druga leta, posvečen zlasti motornim vozilom. Uspeh sejma je prav znaten ter je bilo prodanih od 101 razstavljenih avtomobilov nič mapj ko 62 takpj na velesejmu, dočim bodo mnoge kupčije šele sklenjene. Manj je bilo prodanih motociklov, zelo dobra pa je bila kupčija s kolesi. Tudi razstavljale! na oddelku »Naše stanovanje in naš vrt« so z doseženim kupčijskim uspehom zadovoljni. Posebno pohištvo je našlo precej kupcev. Propaganda ženske mode z domačimi vzorci je doživela dober eppejem-Sploh je dosegel sejem dober kup-čijski uspeh. Obisk velesejma je bil V6e dni dober, obe soboti in nedelji pa naravnost izvrsten.
Za	napredekSušaka
Interminitterialna konferenca na Sušaku
V ponedeljek dopoldne je bila na Sušaku interministerialna konferenca radi ureditve raznih vprašanj, ki so važna za napredek sušaškega pristanišča.
Konferenco je otvoril trgovinski minister dr. Vrbanič, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da je iniciativa sušaških krogov za sklicanje te konference prišla v pravem času. Na konferenci se morajo obravnavati vsa vprašanja, ki se tičejo Sušaka in Hrv. Primorja ter s tem v zvezi tudi vsega zaledja Sušaka. Konferenca je bila sklicana v Sušak, ker se tu na terenu bolj jasno vidi, kaj je vse potrebno. Dosedaj se je za Sušak le malo storilo, vendar pa je Sušak po iniciativi svojih lastnih gospodarskih ljudi zelo napredoval. Sušak je danes ena naših najvažnejših luk, glede izvozne trgovine pa sploh na prvem mestu. Zato treba dati Sušaku vso podporo, da bo mogel svojo nalogo izpolnjevati čim bolje.
Kar se tiče sankcij, pravi minister, da te niso povzročile občut-nejših motenj v našem, gospodarstvu. (S tem mnenjem slovenski gospodarski krogi pač ne bodo soglašali. Op. ured.) S privatno iniciativo in akcijo vlade da so bila najdena nova tržišča, na katera je sedaj usmerjena naša zunanja trgovina. Pri pogajanjih z Vel. Britanijo in Češkoslovaško, da so bile dosežene dobre rešitve ter je bil P tem učinek sankcij ublažen. Te dni bodo tudi zaključena pogaja-
nja s Španijo in pričakovati je, da bodo mogli zlasti naši izvozniki lesa in jajc spraviti na španski trg večje količine ko dosedaj. Zato tudi ni vzroka za pesimizem. Končno je minister dr. Vrbanič izjavil, da se bo odkritosrčno zavzel za napredek Sušaka in njegove potrebe, da bo vestno proučil vse referate in predloge konference ter jih priporočil vladi v izv edbo.
Zupan Sušaka je nato opozoril na pomen Sušaka, ki ga je treba presojati tudi s splošno državnega stališča. Sušak je v naši državi prevzel ono vlogo, ki jo je preje imela Reka. To je treba spoznati tudi v Beogradu in zato treba su-šaško pristanišče usposobiti, da more obvladati promet, ki se v pristanišče usmerja. Sploh je potrebno, da se vsa naša gospodarska politika preorientira v tem smislu, da bi se bolj upoštevala obmorska lega naše države.
Obširno je poročal o razširjenju sušaškega pristanišča ravnatelj javnih skladišč Viktor Cerič. Železniška zveza z Martinščico bi veljala le do 900.000 Din, zgraditev zaprtih skladišč pa največ 10 milijonov. Carinsko postopanje bi se moralo poenostaviti Javna carinska skladišča pa se morajo razširiti Monopolsko skladišče na Rrajdici naj se premesti v Bakar, njegovi prostori pa prepuste javnim in svobodnim skladiščem. Pa-robrodne zveze je treba okrepiti,
Nabavlialnim zadrugam
tudi gospodarska kriza nil ne more
Občni zbor Trg. dobrodelnega društva »Pomoč«
bo v ponedeljek, dne 25. maja 1936 ob 8. uri zv. v Ljubljani, v dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva 27.
Dnevni red:
1. Poročilo uprave.
2. Poročilo nadzornega odbora o računskem zaključku za leto 1935.
3. Proračun za leto 1936.
4. Volitve nove uprave.
5. Slučajnosti.
Ako občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, je pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen neglede na število prisotnih članov.	Odbor.
zborom pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Mariboru ali pa v pisarni družbe.
Posojilnica v Logatcu ima 48. redni občni zbor v nedeljo, dne 24. maja ob 14. v posojilniški pisarni v Dol. Logatcu. Dnevni red običajen.
Dolnjelendavska hranilnica d. d.
v Dolnji Lendavi ima 63. letno skupščino dne 28. maja ob 15. v svoji posvetovalhi dvorani.
2. redni občni zbor Jugosloven-ske tvornice za impregniranje lesa Guido Riitgers, d. d. v Hočah pri Mariboru bo dne 26. maja ob 12. v poslovnih prostorih družbe. Delnice treba založiti najmanj 6 dni
pred občnim zborom pri družbini blagajni v Hočah.
XV. redni občni zbor Obrtne banke v Ljubljani bo v četrtek, dne 28. maja ob 11. dop. v prostorih ravnateljstva, Gradišče 2. Delnice je treba položiti najmanj 8 dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki.
Juriča J. Zadravec;
Ljubljanski velesejem
Razstavni prostori I. kategorije na Ljubljanskem velesejmu so za
spomladansko prireditev, iki bo od 30. maja do 8. junija, že do zadnjega kotička oddani. Vse cenjene tvrdke, ki so imele namen razstavil na spomladanskem velesejmu, opozarja uprava velesejma, da je na razpolago le še nekaj mest II. vrste, ki pa bodo tudi v najkrajšem času oddana, ker se zgla-šajo vsak dan številni novi raz-etavljalci. — Spomladanski velesejem v Ljubljani bo torej z ozirom na veliko število razstavljajočih tvrdk in zbog množine razstavljenega blaga zelo zanimiv in bo nudil veliko izbiro.
Iz srede Vašega življenja bodo vzeti prizori, ki jih boste videli na modni reviji ljubljanskega velesejma, od 30. maja do 8. junija. Brhke in debele, stare in mlade dame in gospodje Vam bodo predvajali obleke, modeme in praktične ter v duhu našega naroda. Na živih modelih boste presodili, kako bi Vam stala tako im tako napravljena obleka n. pr. pri čajanki, v gledališču, pri poroki, v uradu, pri plesu, na turi. Prepričali se boste ne le o tem, kak vtis napravljate ob vsaki priložnosti primerno oblečeni na svojo okolico, ampak tudi o pomenu, ki ga ima vašemu delu prikrojena obleka za vaše lastno delovno razpoloženje.
Turizem — neodoljiva potreba vseh kulturnih Evropcev
Ako bi v naši domovini, obdarjeni s tisočerimi prirodnimi privlačnostmi za tujca, mogli letoviščarjem nuditi še primerna gostišča ob bregovih naših voda in na obronkih diivnih gorskih velikanov, kjer bi tujci prav nič ne pogrešali udobnosti svojih domov, bi s primernimi investicijami ustvarili čudeže.
Poglejmo si na gostinski razstavi spomladanskega velesejma v Ljubljani, od 30. maja do 8. junija, kaj bi se dalo z majhmim trudom in nevelikimi stroški ustvariti za razvoj našega turizma! Stotisoči, ki nam jih bodo pri nas pustili tujci, bodo obilno poplačali naše napore in pri današnjem pomanjkanju kapitalov mnogo doprinesli h gospodarski obnovi.
Rojaki, širom sveta, čujte klic svoje domovine! Vabijo vas vaši beli domovi sredi zelenečih polji v večnolepem okviru snežnih slovenskih planin, vabi Vas Ljubljana! Izkoristite priliko ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8 junija in posetite svojo domovino, obiščite razstavo slovenske '.tvornosti in iznajdljivosti. Z vele-sejemsko legitimacijo vam nudijo jugoslovanske železnice in paro-brodne družbe 50% popust, znižano vožnjo pa uživate tudi v: Avstriji, švici, Italiji, Grčiji, Bolgariji, CSR, Madjarski, Nemčiji, Poljski, Romuniji in Franciji.
Odkrita beseda o mlinski
tarifi
Ali se godi mlinom v Vojvodini nom v Savski in Dravski banovini ?
Občni zbori
>Drava«, lesna ind. d. d. v Mariboru ima redni občni zbor dne 23. maja ob 16. v,pisarniških prostorih, Meljska 91. Delnice treba položiti vsaj 4 dni pred občnim
Zadnje dni prinašajo nekateri vodilni hrvaški listi tendenciozne članke, ki so naperjeni proti mlinski tarifi, torej proti oni činjenicd, ki omogoča mlinom v severoza-padnem delu države pod najtežjimi okolnostmi obratovanje, — brez katere bi naše mlinarstvo moralo brezpogojno propasti.
Tako je zagrebški dnevnik >Ju-tannji list« z dne 7. maja t. 1. na strani 17 objavil članek, preko katerega ne more iti niti mlinarstvo dravske niti mlinarstvo se-verozapadne in centralne savske banovine.
Čudi nas, da list, ki slovi po svoji, informiranosti, zamore talko tendenciozne članke vobče priobčiti, to tem bolj, ker pri njih mora vsak gospodarstvenik na prvi pogled ugotoviti tendenciozni in nelojalni napad konkurence.
Seveda gornja ugotovitev ni in ne more biti dovoljni argument za prepričanje in za objasnitev pravilnega in pravega položaja naši javnosti. Bodi mi torej dovoljeno zavrniti v naslednjem gornje trditve z dokazi:
Diferenca med voznino moke in pšenice je upravičena iiz več razlogov, če že ne radi drugega, pa radi dejstva, da se tarilira blago različne vrednosti povsod različno. Tarifa za opeko ne more biti tako visoka kot tarifa za precizne istroje, ravno tako ne more biti tarifa za pšenico, ki je cenejša ko moka, isto tako visoka ko tarifa za moko.
Pa pustimo to. Vojvodinski mlini ugotavljajo v zgoraj citiranem članku, da se jim radi dejstva, da uživajo mlini na severozapadu države visoko tarifno zaščito, godi slabše kot našim mlinom. Da ni tako, evo primera, iz katerega je razvidno, da pri današnji tarifi pod istimi okoliščinami in istimi pogoji ne uživajo de facto mlini v naših krajih kljub znižani mlinski tarifi, odnosno kljub diferenciranju voznine med pšenico in moko nobenih privilegijev, saj to malo diferenco povsem odtehta izredno nizka specialna tarifa za izvoz krmilnih izdelkov, katere se poslužujejo mlini v Vojvodini. Vzemimo primer, da kupi mlin Mariboru 10.000 kg pšenice v Somboru, prevozi to pšenico iz Sombora v Maribor ter jo zmelje. Mdko proda v celoti v Mariboru, medtem ko otrobe odpremi skozi Št. Ilj v Avstrijo:
Za prevoz 100 q pšenice iz Sombora v Maribor plača 2.960 Din; iz teh 100 q pšenice izmelje 75 q moke, 23 q otrobov, medtem ko se 2 q razprašita.
Ker proda mlin v Mariboru moko na mestu, odpošlje preko Št. lija v Avstrijo le 23 q otrobov in plača za to po izvozni tarifi za otrobe po Din 2-70, to je 02 Din; mlin v Mariboru ima torej skupnih izdatkov Din 3.022—.
Mlin v Somboru kupi na mestu pšenico, jo zmelje ter odpremi od vagona odpadajočo množino 75 q moke po veljavni vagonski tarifi štev. 42 v Maribor, za kar plača (po Din 11-90) Din 2.542-50.
Nasproti temu odpremi 23 otrobov v Avstrijo preko Št. lija po izvozni tarifi za otrobe ter plača za to množino (po Din 1J.-90)
Din 273-75; mlin v Somboru ima torej skupnih izdatkov 2.816-25 dinarjev.
Kakor vidimo ima mariborski mlin skupnih stroškov Din 3.022, somborski mlin pa le Din 2.816-25, iz česar sledi, da pri istih okolno-stih in pod enakimi pogoji uživa mlin v Somboru napram mlinu v Mariboru kljub mlinski tarifi za pšenico šc redno ugodnost po Din 205-75 per en vagon — 10.000 kilogramov; v poštev prihajajoče razdalje so: Sombor—Maribor 500 kilometrov, Sombor—Št. Ilj 517 kilometrov, Maribor—Št. Ilj 17 km.
Ne bom še z drugim primerom utrujal javnosti, ugotavljam samo, da se pri primeru kakor zgoraj v relaciji Sombor—Ljubljana 479 km, Sombor—Jesenice 552 km in Ljubljana—Jesenice 73 km pokaže skoraj isti efekt, odnosno dokaže, da je tudi pri tej relaciji somborski mlin na boljšem od ljubljanskega za Din 221-60 pri vagonu od 100 q.
Kakor se iz teh primerov razvidi, ni sedaj veljajoča mlinska tarifa za pšenico samo upravičena, nasprotno, zaščita odnosno diferenca, ki jo uživajo mlini v naših pokrajinah, je še premajhna ter bi se ista v svrho izenačenja konkurenčne minožnosti in če radi pravičnosti sama po sebi morala celo zvišati za ca. Din 200-— pri vagonu.
S tem bi bilo dokazano, da je trditev o zaščiti našega mlinskega obrta in industrije netočna. Hočem pa izrabiti priliko ter navesti javnosti še nekatere druge bonitete vojvodinskih mlinov napram mlinom v dravski in severnem delu savske banovine, da se bo končno znalo, kako in kaj.
Poleg izrednb važne specialne tarife za izvoz krmilnih izdelkov, ki pride predvsem v poštev in v korist vojvodinskim mlinom, imajo ti na razpolago še vodna pota, ki so izdatno cenejša. Ta vodna pota omogočajo mlinom, ležečim v žitorodnih krajih, cenen prevoz njih produktov.
Razen tega nam bežen pogled na zemljevid naše kraljevine pokaže, da ležijo mlini v Vojvodini centralno, da jim je torej omogočeno prodajati svoje mlevske izdelke bilo doma, 'bilo po vsej ostali kraljevimi!, posebno ugodno pa leže za naše pasivne kraje, za Bosno in Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro. Ze to dejstvo samo je, kakor rečeno, ogromne važnosti, ker jim je odprta možnost plasiramja svojega blaga po celi kraljevini, medtem ko je dana mlinom v dravski banovini iz tarifnih razlogov možnost plasiranja svojih izdelkov samo do ra-diusa ca. 75 km, izjemoma 100 km od sedeža mlina. Seveda se ta možnost plasementa razume samo za kraje, ki leže nasprotno naši žitnici, to je Vojvodini, — ker je prodajanje Maiga nazaj v smer, od koder je bila privožena surovina, samoobsebi umevno nemogoče.
Mlini v Vojvodini plačujejo tudi nižji davek na poslovni promet, ker ne plačujejo ta davek od vrednosti vozardne, kakor to morajo storiti mlini v dravski banovini. Vzemimo povprečno višino voza-rine z Din 3.300— per vagon po mlinski tarifi, znaša 5% od tega
Politične vesti
zneska (višina poslovnega davka) še Din 165-—, za kateri znesek so naši mlini h priori na slabšem.
Poleg tega plasirajo vojvodinski mlini, kjer se je v zadnjem času razvila intenzivna prašičereja in zbog bližine madjarske meje, kjer so otrobi stalno iskani, svoje otrobe loco za ca. Din 1000-— per vagon draže, kot mlini v naših krajih, kljub temu, da morajo naši mlini s pšenico samo privoziti ca. eno četrtino otrobov kot sestavni del pšenice, tako da izdajo v vozarim iza pšenico približno eno četrtino, to je Din 825'—, že za vozarimo otrobov. Ta diferenca znaša torej skupno Din 1.825-— v korist vojvodinskim1 mlinom in na škodo konkurenčne zmožnosti mlinskega obrta in industrije v naši ožji domovini.
Dasiravno ugotavlja »Jutamji list«, da je cena pšenici v naših krajih nižja od cene v Vojvodini, zavračam to ugotovitev z notico istega lista v isti številki, kjer navaja, da stane pšenica v Vojvodini Din 130-— per 100 kg, a pri nas odn. v Medjimurju Din 145— per 100 kg.
Če bi bilo to tako in če bi pšenica v naših krajih kvalitativno odgovarjala potiski in banatski pšenici, potem mlini v naših krajih pač ne bi dovažali pšenice iz Vojvodine ter bizbila torej vsaka izjemna tarifa za pšenico iluzorna. Vojvodinski mlini, ki leže na licu mesta, kupujejo pšenico direktno od producenta, kar seveda mlinom v naših krajih ni mogoče, zbog česar so prisiljeni kupovati pšenico iz druge, odnosno običajno iz tretje roke, kar seveda ceno isti znatno podraži. S prevozom pšenice v naše kraje nastaja kalo, ki gre v breme našega mlinarstva, medtem ko vojvodinski mlini kala ne poznajo, saj skoraj 100% pšenice nakupijo loco mlin.
Razen tega morajo naši mlini prodajati tudi manjšim odjemalcem moko franko njih postaja, plačujejo torej v svoje breme do-stavnino po visoki detajlni tarifi, medtem ko prodajajo mlini v Vojvodini po veliki večini moko kar z njih nakladalnih postaj kot vagonske pošiljke.
Vse to dokazuje, da je ravno nasprotno res, kar trde mlini v žitorodnih krajih in ■prepričan sem, da bo javnost odobravala sedanjo delno zaščito domačega mlinskega obrta in industrije, ker že iz strategičnih ozirov ne gre, da bi bila posamezna industrija centralizirana le v eni pokrajini naše države, medtem ko bi ista industrija v ostalih pokrajinah bila upropaščena samo zato, da se še bolj favorizirajo prve.
Kmkirzi - poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Kmetijske gospodarske zadruge z o. z. v Boh. Bistrici. Poravnalni sodnik dr. Štu-lar, poravnalni upravnik odvetnik Krištof. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Radovljici dne 15. junija ob 10. Rok za oglasitev do 10. junija.
Bolgarska vlada bo baje že ta teden izpremenjena in bo vstopil v vlado tudi prof. Cankov s svojimi pristaši.
Že v hipu, ko je bil povabljen etiopski delegat Volde Mariam, da se udeleži seje Sveta Zveze narodov, je bilo jasno, da Zveza narodov ne bo priznala italijanske aneksije Abesinije. Še bolj jasno se je to pokazalo na torkovi seji voditeljev glavnih delegacij, ko se je razpravljalo o nadaljnjem obravnavanju etiopskega vprašanja.
Baron Aloisi je zahteval, da Zveza narodov sploh več ne razpravlja o tem vprašanju, ker Etiopije ni več in jo more po aneksiji Etiopije zastopati samo delegacija, ki jo imenuje italijanska vlada. Nadalje je zahteval, da Zveza narodov prekliče proglasitev Italije za napadalko ter ukine sankcije.
Vse te predloge in zahteve italijanskega delegata so drugi delegati odbili in sklenili, da se sestane svet Zveze narodov dne 15. junija in da bo takrat definitivno sklepal o etiopskem vprašanju. To pomeni, da ostanejo sankcije še nadalje v veljavi.
Mussolini je takoj reagiral na ta sklep ženevskih krogov ter naročil Aloisiju, da zapusti z vso italijansko delegacijo Ženevo, ker je nadaljnje sodelovanje Italije z Zvezo narodov odveč. Baron Aloisi je to sporočil glavnemu tajniku Zveze narodov Avenolu ter nato z vso italijansko delegacijo -zapustil Ženevo.
V torek popoldne je imel Svet Zveze narodov sejo, ki se je Aloisi ni več udeležil, ker je že odpotoval iz Ženeve. Na seji je bila sprejeta resolucija, v kateri opozarja Svet na ugotovitve in sklepe, ki so bili sprejeti dne 3. oktobra 1935.
Z ozirom na resno pobudo italijanske vlade bo sklepal Svet o etiopskem vprašanju dne 15. junija. Končno poudarja resolucija, da ni nobenega povoda za izpremenitev ukrepov, ki jih je zaradi tega vprašanja izdal Svet Zveze narodov, kar pomeni, da ostanejo sankcije v veljavi.
Sklepi Sveta Zveze narodov so italijansko javno mnenje silno ogorčili, ker so v Italiji pričakovali, da bo z aneksijo Abesinije tudi konec sankcij. Te nade so se izjalovile, kar je posebno razočaralo gospodarske in finančne kroge Italije. Ti so namreč upali, da bo mogla dobiti Italija tuja posojila za eksploatacijo Abesinije. Ta posojila so Italiji tem bolj potrebna, ker je italijansko gospodarstvo zelo izčrpano. Italija bo zato morala sedaj sama najti sredstva za izkoriščanje Abesinije in Mussolini je zato že naročil korporacijam industrijcev, bančnikov in finančnikov, da nemudoma zberejo podatke o italijanskem kapitalu ter da izdelajo načrte za izkoriščanje Abesinije. Mussolini obljublja italijanskemu kapitalu največje koristi, če ostane v teh težkih dneh zvest fašizmu.
Tudi locarnske države so imele v Ženevi sestanek, ki se ga pa Italija ni več udeležila. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se vsi sklepi odgode, ker še niso zaključena poizvedovanja o nemški spomenici.
Konferenca za revizijo lozanske pogodbe bo dne 22. julija v Mont-reuxu v Švici. Konferenca bo razpravljala o reviziji vojaških klavzul. Večina držav je že pristala na predloge turške vlade.
V Ženevi zelo pesimistično presojajo nadaljnji razvoj dogodkov. Splošno se misli, da bo Italija sedaj definitivno izstopila iz Zveze narodov ter se začela pripravljati tudi na vojno v Sredozemskem morju. Po informacijah ženevskih krogov iz Rima, namerava Italija v kratkem proglasiti tudi aneksijo Albanije. V Etiopiji bo začela Italija sestavljati iz domačinov novo vojsko in ukaz o rekrutaciji je že izšel. To je tudi vzrok, da je bil Badoglio proti lastni želji imenovan za podkralja, ker je njegova naloga, da ustvari Italiji iz Abe-sinoev novo vojsko.
Napetost med Italijo in Anglijo narašča, in sicer zlasti zaradi že žaljivih napadov italijanskega tiska na Anglijo. Tako je angleška javnost zlasti ogorčena, ker pišejo italijanski listi, da je Anglija dobavljala Etiopiji dum-dum krogle. Angleški listi napovedujejo zato temeljit obračun.
Z izstopom Italije iz Zveze narodov angleški listi že računajo, nekateri pa so celo mnenja, da bosta Italiji sledile tudi Avstrija in Madjarska.
Veliko pozornost so vzbudila ponovna in dolgotrajna posvetovanja Litvinova in Becka. Cilj teh posvetovanj ni čisto jasen, kakor je v zadnjem času tudi sovjetsko stališče glede sankcij nejasno.
Nova egiptska vlada je sestavljena iz samih vafdlstov. Predsednik vlade je Nahas paša.
Denarstvo
Stanje denarništva v Vojvodini
V Vojvodini je bilo v' 1. letošnjem tromesečju 119 denarnih zavodov in zavarovalnic. Terjatve vseh teh zavodov so znašale koncem leta 1935. 926 milijonov Din, od česar odpade na kmetske dolžnike 416'7 milijona Din. Od teh dolgov je za 203 milijone neurejenih. Zapadle, a neplačane obresti za te dolgove dosegajo vsoto 16-2 milijona Din. Vse hranilne vloge znašajo v teh zavodih 723‘5 milijona Din, število vlagateljev pa 67.834. Vseh kmetskih dolžnikov pa je 53.787. 30 odstotkov vlagateljev ima samo vloge do 500 Din.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. maja navaja te izpremembe (vse številke v milijonih Din)
Skupna zlata in devizna podloga se je povečala za 8*6 na 1.516 49. Zlato y blagajnah se je povečalo za 4*2,'devize pa za 3'9 in valute za 0*5.
Devize, ki ne spadajo v podlogo,
so se povečale za 7'8 na 304'4.
Vsota kovanega denarja je narasla za 6-7 na 402*28.
Znatno so se znižala posojila, ki so skupno padla za 10T na 1.606'4. Nazadovala so menična za 9, lom-bardna pa za IT.
Razna aktiva so se povečala za 5'89 na 504*4. Druge postavke na aktivni strani so se izpremenile le malenkostno.
Obtok bankovcev se je znižal za 29*0 na 4.794*6. Narasle pa so obveze na pokaz, in sicer za 55*7 na 1.608*6. Obveze z rokom so se znižale za 10 na 50.
Razna pasiva so se povečala za 2*17 na 184*5.
Skupno zlato in devizno kritje se je povečalo od 30'38 odstotka na 30*43 odstotka, samo zlato pa se je znižalo od 29*30 na 29-26 odstotka.__
Odlog plačil je dovoljen
Hranilnici mestne občine Brežice za dobo 6 let od 14. marca 1936 naprej. Obrestna mera za stare vloge po 3%.
Hranilnici in posojilnici v Ločah pri Poljčanah za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 14. marcem 1936. Obrestna mera za stare vloge po 2 in pol odstotka.
Hranilnici in posojilnici v Šmartnem pri Litiji za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 30. aprilom 1936. Obrestna mera za stare vloge po 2%.
Ljudski hranilnici in posojilnici Sv. Miklavž pri Ormožu za dobo .reli let za dolgove, nastale pred 22. oktobrom 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2%.
Posojilnici v Logatcu za dobo
6 let od 28. decembra 1934 dalje.
Obrestna mera za stare vloge po
2 in pol odstotka.
•
Opozarjamo znova, da bodo po-čenši z 20. majem začele drž. blagajne in davčne uprave zamenjavati stare 1000 In 10 dinarske bankovce.
Portugalska banka je znižala obrestno mero od 5 na 4 in pol odstotka.
Etiopsko narodno banko bo prevzela Italijanska banka.
Kako	rešiti
gospodarska vprašania
Resoluciie	državne	konfer
zbornic v Nov
(Nadaljevanje.)
Vprašanje sankcij
Konferenca prosi kr. vlado, da se sankcije proti Italiji čimprcj razveljavijo, ker so te občutno zadele naše narodno gospodarstvo in naše brodarstvo, a so tudi odpadli vzroki za njih nadaljnje izvajanje.
Konferenca upa, da bo vlada s pomočjo Narodne banke olajšala izplačila naših terjatev v Italiji za preje izvoženo blago ter s tem omogočila, da naši izvozniki ne bodo oškodovani zaradi diferenc, ki bi nastale zaradi izpremembe valutnih odnošajev.
češkoslovaška bo povečala uvoz rud iz Jugoslavije
V češkoslovaški težki industriji vlada veliko zanimanje za rudarske proizvode Jugoslavije. Zlasti v zadnjem času se je znatno povečala v Češkoslovaški med gospodarskimi krogi akcija za pove Čanje uvoza rudarskih proizvodov iz Jugoslavije. To zlasti zato, ker bi potem mogla tudi Češkoslovaška povečati svoj izvoz gotovih izdelkov v Jugoslavijo. Zlasti bi hotela Češkoslovaška v večji meri uvažati iz Jugoslavije surovi baker. Težave pa dela borski rudnik, ki raje dobavlja bgker v Hamburg, da ga morajo Cehoslovaki naročati iz Hamburga.
O kontroli uvoza
Priznavajoč upravičenost izdanih odredb finančnega ministra z dne 6. aprila t. 1. o kontroli uvoza, prosi konferenca kr. vlado, da se poleg predvidenega odbora za uvoz ustanovi še posvetovalni odbor iz zastopnikov gospodarskih zbornic s ciljem, da se pravočasno odpravijo vse težkoče in preprečijo ev. škode, ki bi mogle nastati iz izvajanja tako dalekosežnih odredb. ko tudi zato, da bo dal posvetovalni odbor potrebna strokovna pojasnila za vsako panogo gospodarstva.
O pobijanju krošnjarstva
Državna konferenca trg. ind. zbornic ugotavlja, da se je protizakonito krošnjarjenje v naši državi tako zelo razširilo, da že ograža obstoj širokih trgovskih in ugostiteljskih krogov, in sicer tako na vasi ko v mestih. Ti krogi so že itak v nad vse težkem gospodarskem položaju. To nevarno širjenje krošnjarstva je posledica slabotnega in površnega izvajanja veljavnih zakonitih predpisov s strani občnih upravnih oblasti ter nejasnosti sedanjega pravnega položaja krošnjarjev na posameznih področjih države.
Da bi se protizakonito krošnjar-jenje učinkovito onemogočilo, je nujno, da se takoj izdajo pravilniki za izvrševanje VII. poglavja I. dela zakona o obrtih ter da se takoj izdajo občnim upravnim oblastim navodila, da najstrožc izvajajo zakon.
Končno je potrebno, da oblasti pred izdajo dovoljenj za krošnjarjenje zaprosijo za mnenje pristojne zbornice.
Obrtni zakon
Konferenca zbornic pozdravlja sklep trgovinskega ministra, da se končno vendarle izvede revizija zakona o obrtih, globoko prepričana, da se bodo pri tej priliki upoštevali že preje predloženi predlogi vseh trg. ind. zbornic v tem vprašanju.
Konferenca prosi g. trgovinskega ministra, da se pravočasno dostavi zbornicam načrt zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o obrtih ter ji da potrebni rok za proučavanje načrta, nato pa da se skliče v trgovinskem ministrstvu anketa z zastopniki intere-siranih ministrstev, pristojnimi banskimi upravami ter gospodarskimi zbornicami.
načelih načrt izpremembe veljavne uredbe.
Glede »Feniksa«
Naproša se kr. vlada, da čim bolj zavaruje v celoti terjatve zavarovancev pri zavarovalni družbi »Feniks«.
V ta namen treba zavarovancem omogočiti, da dospele premije vplačujejo pri Drž. hip. banki, zavarovancem pa, ki so zaradi nastalih razmer pri tej zavarovalni družbi zamudili, da plačajo pravočasno svoje premije, omogoči z naknadnim vplačilom ohranitev njihovih pravic. Prav tako prosi konferenca, da se odgodi plačevanje dospelih polic do končne ureditve stanja »Feniksa«. V zvezi s tem prosi konferenca kr. vlado, da se izvaja učinkovita kontrola zavarovalnic v naši državi.
Uredba o kontroli strupov
Konferenca zbornic smatra, da je treba čimprej izpremeniti veljavno uredbo o kontroli strupov, in sicer v tem smislu, da se izvzamejo iz omejevanja dovoljenj predvsem vsi oni predmeti, katerih učinek nima izrazitega značaja strupa ter da se omogoči v svobodnem prometu njih prodaja v polnem obsegu, kar je tudi v interesu narodnega gospodarstva.
Naloga iz zastopnikov zbornic sestavljene posebne komisije naj bo, da izdela o preje navedenih
Skupni davek na poslovni promet
1. Novo besedilo § 4. odst. 3. zakona o skupnem davku, po katerem se rabat sploh ne more odbijati od odmere skupnega davka, pomeni vsaj v tej stilizaciji pretiran fiskalni ukrep, ki nikakor ne računa z dejanskimi poslovnimi odnošaji, temveč le z zlorabami, ki jih je seveda treba pobijati. Zato bi se moral sedanji predpis, po katerem se mora rabat pribiti podlagi za skupni davek na poslovni promet brez izjeme, čimprej izpremeniti v tem smislu, da se dovoli odbijanje rabata, v kolikor se v resnici dovoljuje in če se giblje v določenih mejah, ki so navadne v dotični stroki. V nasprotnem primeru bi se plačeval prometni davek od neke imaginarne vrednosti, kar se pač nikakor ne bi moglo opravičiti.
Isto načelo je treba uporabiti tudi za bonifikacije, ki se dovoljujejo redno enkrat na leto, njih višina pa zavisi od velikosti letnega prometa.
2. Predpise o rabatu, o katerih je bilo govora v prejšnji točki, vsebuje že § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet, ki govori izključno o načinu plačevanja tega davka za blago, uvoženo iz tujine. V čl. 5. uredbe z dne 23. marca 1936, št. 3096/III je predpisano, da se mora enako postopati tudi pri plačevanju skupnega davka za blago, ki se proizvaja v državi. Takšna določba nima podlage v zakonu, kajti podlago skupnega davka za blago domače proizvodnje tvori odškodnina za izvršeno naročilo, bodisi da je bilo plačano, bodisi da je bilo kreditirano. To načelo pa ni bilo izpre-menjeno s finančnim zakonom za 1. 1936./37. Zato zahtevamo, da se čl. 5. citirane uredbe spravi v sklad z zakonom.
3. Glede odbijanja skonta pri plačilu skupnega prometnega davka treba pojasniti, da se more skonto odbiti ne samb v primeru, da je dotični znesek'odbit od zneska fakture, temveč tudi v primeru, da je v fakturi predvideno dajanje skonta v določenem odstotku. V praksi se namreč dogaja, da carinske, odnosno finančne oblasti priznavajo odbijanje skonta samo v prvem, ne pa tudi v drugem primeru.
4. V čl. 3. uredbe z dne 23. III. 1936, št. 3096/III je treba črtati besede: »brez ozira ali se v fakturi ločeno izkazuje ali ne«. Kajti po današnji stilizaciji je odst. 1. čl. 3 te uredbe protisloven, poleg tega pa pomeni, da se bo del prejete nagrade, ki odpade na vrednost embalaže, dvakratno obdačil.
5. Po čl. 10. uredbe z dne 23. marca 1936, št. 3096/III je omogo-
čeno sklepanje individualnih in kolektivnih dogovorov o plačanju skupnega davka tudi onim davčnim zavezancem, ki morajo voditi knjige o opravljenem prometu. — Da se more izvesti ta reforma, ki je s stališča gospodarstva zelo koristna, naj finančno ministrstvo po zaslišanju zainteresiranih zbornic in organizacij nujno izda navodila, zlasti glede načina, kako se bo ugotovila davčna osnova za sklepanje takšnih dogovorov in kdo bo nosilec teh kolektivnih dogovorov.
6. Z ozirom na ponovno povečanje osnovne stopnje davka na poslovni promet ko tudi z ozirom na minimalen zaslužek pri velikem številu predmetov kolonialne stroke, je potrebno izpremeniti čl. 14., odst. 7 uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 14. marca 1931 št. 16.100/111 v tem smislu, da morajo nabavljalne zadruge državnih uradnikov brez izjeme plačevati skupni prometni davek pri uvozu. Ta zahteva je upravičena tembolj, ker za oprostitev ni nobene podlage v zakonu o skupnem prometnem davku.
7. V praksi se je zelo pogosto izkazalo, da je treba seznam luksuznih predmetov revidirati. Ta zahteva je sedaj, po povišanju stopnje luksuznega davka še zlasti utemeljena in bi zato bilo treba seznam revidirati, in to po zaslišanju zbornic in organizacij. Še posebej pa je ta zahteva utemeljena, ker je finančno ministrstvo v konkretnih primerih samo priznalo upravičenost te zahteve.
8. Ce se ne bi mogel odpraviti luksuzni davek na izdelke iz umetne svile, smatra konferenca, da bi se moralo plačevanje tega davka izpremeniti na ta način, da se plačuje od prediva, in sicer pri uvozu.
9. Konferenca mora tudi pri tej priliki naglasiti, da je sedanja višina skupnega davka na moko ne-razmerno visoka ter da se s tako visoko obremenitvijo zmanjšuje potrošnja pšeničnega kruha v naši državi. Brezpogojno je potrebno, da se z ozirom na interese naših proizvajalcev iz žitorodnih krajev ta davek odpravi ali pa vsaj zmanjša na minimalno mero.
Reforma davka na poslovni promet za žitarice in drva
V vprašanju davka na poslovni promet za žitarice in drva se konferenca soglasno izreka proti sedanjemu načinu plačevanja tega davka ter smatra, da je brezpogojno potrebno, da se pri vsem upoštevanju fiskalnih interesov omogoči bolj enostaven način plačevanja tega davka.
S tem namenom predlaga konferenca g. ministru nove načrte zakona o davku na poslovni promet za žitarice in davka na poslovni promet z drvmi, ki se naj v interesu gospodarstva ter v interesu fiska čimprej uzakonita.
Dobave - licitacije
Nabava stoječih blagajn. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje nabavo petih stoječih blagajn z direktno pogodbo. Pogoji v pisarni direkcije po ceni 10 Din. S 5 Din kolkovane in zapečatene ponudbe je treba predložiti ekonomskemu odseku direkcije najkasneje do 15. maja.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku javno zmanjševalno licitacijo za dobavo štirih 15 tonskih mostnih tehtnic in prestavitev petih obstoječih tehtnic mestnega dohodar-stvenega urada v skupnem uradno preračunanem znesku 246.000 Din. Ponudbe je vložiti do 23. maja do
9.	ure dop. pri gradbenem uradu, kjer se dobe tudi vse rasspisne podlage.
Uprava obče drž. bolnišnice v Ljubljani razpisuje za dobavo potrebščin do 30. septembra, odnosno premoga do 31. marca 1937 v skrajšanem reku 10 dni IH. ofert-no licitacijo, ki bo dne 25. maja za govedino, goveje vampe, bikovo meso, šunko in prekajena rebrca, dne 26. maja pa za mleko, sirotkino maslo in premog. Licitacije bodo vsakokrat ob-11. Natančnejši pogoji pri upravi bolnišnice.
Uprava drž. zdravilišča v Topolšici razpisuje n. pismeno javno licitacijo za dobavo drv v času od 1. junija 1936 do 31. marca 1937 na dan 22. maja, nadalje II. pismeno javno licitacijo za dobavo mleka in mlečnih proizvodov v času do 30. septembra na dan 22. maja in III. pismeno licitacijo za dobavo mesa v času do 30. septembra na dan 2. junija. Pogoji pri upravi zdravilišča.
Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 26. maja ponudbe za dobavo raznih barv, cinkovega belila, laka, sadre, krede itd. in do 10. junija za dobavo barv in raznega ličarskega materiala.
Gradbeni oddelek dir. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 19. maja ponudbe za dobavo nadomestnih delov za zapornice, razne železnine (vijaki, pločevina itd.), 2.000 kg lanenega firneža, raznega telefonskega materiala in 200 m3 mehkega lesa.
Licitacija za prevoz pošte
Ker se je v praksi pokazalo, da je sistem javnih licitacij, ki ga je v nasprotju z duhom in smislom § 82. zakona o obrtih za oddajanje prevoza pošte uvedlo ministrstvo pošte, škodljiv ne samo za interese avtobusnega prometa, temveč tudi za interese same države in pošte, prosi konferenca zbornic g. ministra za pošte, telegraf in telefon, da izvoli v sodelovanju z zbornicami in Zvezo avtobusnih podjetij revidirati določila poglavja VII. čl. 51 do 58 pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 15. maja 1935 v duhu in smislu § 82. zakona o obrtih ter neodvisno od predpisov zakona o državnem računovodstvu.
(Konec resolucij prihodnjič.)
Licitacije :
Dne 19. maja bo pri Upravi voj-no-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo raznega jekla, elektromotorjev za trofazno strujo ln raznih barv; dne 20. maja za dobavo 4.164 ton drobnega mrkega premoga in 1867 ton kockastega premoga, 150 m3 desk za čolne, raznega jekla, železne žice, železne pločevine in raznega železa; dne 22. maja za dobavo 800 kg usnja in 500 kg križplovanega usnja; dne 23. maja za dobavo 5000 kg kovinske žice; dne 25. maja za dobavo agregata z vodno turbino, 5 frezalnih strojev za les ter večjo množino Samotne opeke; dne 28. maja za dobavo raznih vijakov iz medi; dne 4. junija za dobavo impregniranega, lanenega in amerikan. platna ter sukanca; dne 5. junija za dobavo večje množine traku Iz bakra, 170 rezervoarjev za olje, rezervnih delov za mitraljeze in 10 kg azbestne vrvi; dne 8. junija za dobavo 5 dizel-lokomotiv.
Dne 28. maja bo pri ekonomskem odelenju direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo raznega elektro-materi-ala; dne 4. junija za dobavo raznega železnega materiala za elektrotehnične potrebe; dne 5. junija za dobavo raznih cevi in delov za elektrotehnične potrebe; dne 6. junija za dobavo raznih električnih instrumentov; dne 8. junija za dobavo električnih svetilk in raznih delov; dne 10. junija za dobavo elektromotorjev in transformatorjev ter cevi in delov za elektrotehnično instalacijo v delavnici Kraljevo; dne 15. junija za dobavo 1013.970 kg rebrastega peresnega jekla in 350 kg ploščastega jekla; dne 20. junija pa za dobavo 44.938 električnih žarnic. Omenjene licitacije bodo le za domače izdelke.
Dne 3. junija bo pri Upravi VI. oddelka vojnotehničnega zavoda v Kamniku ofertna licitacija radi nabave 65.000 kg raznega papirja za zavijanje.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)	______________
Že v 24 urah
barva, plasira in kemično snai! obleke, klobuke itd. Skrobl ln avetioliba srajce, ovratnike in maniete. Pero. suit. tnonga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-8. Selenburgova ul. I. Telefon a 82-7*.
Kai določa o minimalnih
Po vladnem načrtu bi veljala uredba za vsa industrij., obrtniška, trgov, in prometna podjetja (pomorstvo in rečni promet), rudarska, gozdarska, agrarna, ko tudi bančna in zavarovalna ter njim podobna podjetja brez ozira, če pripadajo ta podjetja zasebnikom ali javnim telesom, če se opravljajo stalno ali le začasno, da le zaposlujejo najmanj 10 oseb, h katerim se štejejo tudi vajenci.
Podjetja so dolžna v roku 6 mesecev po uveljavljenju te uredbe skleniti kolektivne pogodbe z delovnim osebjem. Kolektivni dogovor skleneta poslodajalec in zastopnik zaposlenega osebja, kolektivni dogovor za eno stroko pa strokovne organizacije delodajalcev ter svobodne strokovne delavske organizacije.
Določila individualnih pogodb, če nasprotujejo kolektivnim dogovorom, niso veljavna.
Kolektivni dogovori morajo vsebovati: 1. delovni čas, dnevno, oziroma tedensko delovno dobo t natančno naznačenim začetkom in koncem dela za posamezne delavske kategorije ter tudi izmenjavo delavcev; 2. vrste, odnosno kategorije delavcev (nameščencev); 3. dnevni in tedenski odmor, ko tudi e v. letno plačani dopust; 4. višino plače, oziroma prejemkov z vsemi dodatki v denarju za posamezne kategorije delavcev in nameščencev, ki pa ne smejo biti nižje od minimuma, določenega s to uredbo; čas in način plačevanja, ko tudi točen rok izplačila po končanem poslu. V primeru akordnega dela morajo biti določene pogodbene cene za vsak predmet;
5. odpovedni roki in odpravnine v smislu veljavnih zakonitih predpisov, 6. vse drugo, o čemer se stranke pogode v mejah veljavnih zakonov.
Trajanje sklenjenih kolektivnih pogodb mora biti določeno za najmanj 6 mesecev ter se veljavnost teh pogodb stalno podaljšuje, če katera pogodbenih strank ne bi odpovedala pogodbe mesec dni pred potekom tega roka.
Pred dogovorjenim rokom more kolektivna pogodba prenehati samo v primeru prenehanja poslovanja v podjetjih, če je to povzročeno z materialnim položajem podjetja ali zbog elementarnih nezgod ko tudi v primerih, če se zaradi nagle izpremembe življenjskih pogojev (stroškov življenja) pokaže potreba sklenitve nove minimalne mezde (§ 19), a gre nova dnevnica, določena po kolektivnem dogovoru izpod tega novega minima Odpoved ih prenehanje kolektivne pogodbe mota delodajalec prijaviti pristojni banski upravi (inšpekciji dela), ki je to pogodbo registrirala, in sicer najkasneje v roku 5 dni po odpovedi pogodbe. To odpoved in prenehanje kolektivne pogodbe more javiti banski upravi tildi druga pogodbena stranka, to Je zastopniki delavcev in nameščencev, odnosno one
strokovne organizacije, ki so to pogodbo sklenile.
Minimalno mezdo določa ban,
odnosno upravnik mesta Beograda, po zaslišanju »Odbora za določevanje minimalne mezde pri banski upravi« za področje dotične banovine. Ta odbor more predlagati različne minimalne mezde za posamezna področja in posamezna mesta ter poedine gospodarske panoge.
Odbor za določevanje minimalnih mezd tvorijo: predsednik, ki mora biti pomočnik bana, šefi odsekov za socialno politiko, trgovino, obrt in industrijo, za kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo, zastopniki inšpekcije dela ter zastopniki delodajalcev in nameščencev. Predsednik odbora .povabi k seji 3—5 delodajalcev odnosno delavcev z liste odbornikov, ki jo potrdi ban, predlagajo pa delodajalske odnosno delojemalske zbornice po zaslišanju strokovnih delodajalskih ali delojemalskih organizacij. Zbornice morajo vpisati v sezname, ki jih predlože banu, osebe, ki jih predlagajo strokovne organizacije njih področij.
Če strokovne organizacije ne predlože banu zastopnikov delodajalcev in delojemalcev, dol)oči elane odbora ban po svoji volji. Ban mora imenovati te odbore najkasneje v enem mesecu po uveljavljenju te uredbe.
Funkcija članov teh odborov je častna, če pa so iz drugega kraja, imajo pravico do dnevnic in na
Povpraševanje po
v	tul
povračilo potnih stroškov na račun zbornic, na katerih predlog so bili imenovani.
Odbori za določevanje minimalne mezde morajo najkasneje mesec dni po svojem konstituiranju podati banu konkreten predlog o višini minimalne mezde za področje banovine, odnosno za posamezne gospodarske panoge. Ban pa mora nato najkasneje v 15 dneh razglasiti in predpisati minimalne mezde in jih objaviti v »Službenem listu« banovine, odnosno v »Službenih ndvinah«.
Pri sestavljanju predlogov o minimalni mezdi mora upoštevati odbor na eni strani minimalne življenjske potrebe nameščencev, na drugi strani pa tudi možnost njih plačevanja po podjetjih.
Da zberejo potrebne podatke se morejo odbori obrniti na pristojne državne urade in ustanove, ko tudi na gospodarske organizacije na področju banovine, ki jim morajo dati potrebne podatke najkasneje v 10 dneh, po potrebi pa tudi vsem posebnim odborom, ki se morejo po odločitvi bana ter po predlogu odbora ustanoviti pri posameznih okrajnih načelstvih in v katerih morajo biti zastopani zastopniki delavcev in nameščencev, odnosno njihovih strokovnih organizacij.
Odbori za določevanje minimalnih mezd morajo vsakega pol leta dostaviti banu svoje predloge o višini minimalne mezde.
Pred tem rokom more ban, če ugotovi, da to zahtevajo gospodarske razmere, zahtevati od odbora za določevanje minimalnih mezd, da mu predloži svoje mnenje, če je treba določeni minimum izpre-meniti ali ne in v katerem obsegu.
gajniških zapiskov za kritje kratkoročnih terjatev za samo 30 mi-ijonov šilingov. Dohodki zveznih železnic so sicer nekoliko nazadovali, toda so v skladu s proračunskimi računi in znižanjem tarif, s katerimi sta se hotela povečati turistični promet in izvozna delavnost. Polom »Feniksa« ni povzročil v Avstriji znatnejšega vznemirjenja, toda brez dvoma je zaradi tega poloma, kakor pravi delegat Zveze narodov, delovanje avstrijskih zavarovalnic v tujini zelo otežkočeno. Delegat je tudi objavil podrobne številke o »Feniksu«, ki pa so v glavnem že znane.
Doma in posvetu
peljanih z letali — okrepila svoje posadke v Palestini, ker se boji novih nemirov.
Novo špansko vlado je sestavil Barrios, dosedanji začasni predsednik španske republike.
Stavka v angleških letalskih delavnicah se vedno bolj širi ter je resna nevarnost, da se angleški oboroževalni načrt ne bo mogel izvesti do določenega roka.
Po madjarskih uradnih vesteh bo letošnja madjarska žetev rekordno dobra.
Tržna poročila
Stev. 5222/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje neposredno pismeno pogodbo m dan 8. junija 1936 za dobavo 1600 m jeklene žične vrvi 18 mm. — Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rndnika Velenje,
dne 12. maja 1986.
Stev. 5228/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika' Velenje razpisuje na dan 27. maja 1936 neposredno pismend pogodbo za nabavo 20.000 kilogramov portland cementa.
Direkcija dri. rudnika VetenjC dne li. maja
Les in lesni izdelki.
437 — Dunaj: leseni okviri in gospodinjski predmeti, zlasti za kuhinjo;
438 — Viterbo (Italija): doge za sode;
439 — Le Caire: ponuja se zastopnik za hrastov les, zlasti za hrastove furnirje in parkete.
Deželni pridelki:
440 — Szeged: konoplja;
441 — Hamburg: suhe gobe;
442 — Helsinki: lovorovo listje, divji šipek;
443 — Barcelona: ponuja se zastopnik za žitarice, grah in beli fižol;
444 — Basel: razni deželni pridelki.
Proizvodi sadjarstva:
445 — Helsinki: suho sadje;
446 — Leipzig: sadje, zlasti češ' pije;
447 — London: v žveplu kon-servirahe češnje z belim mesom jrez koščic, ki so se morale odstraniti z roko,
Proizvodi živinoreje, perutninar stva in ribarstva:
448 — BerMn: rokavice (dam ske) iz kože divjačine;
449 — Aleksandrija: klavna ži vina;
450 — Dunaj: kazein;
451 — Hajfa: na mokro soljene volovske kože.
Rudarski proizvodi:
452 — Le Caire: marmor v blokih in v zrnu;
453 — Dunaj: surov mavec. Razno:
454 — Dunaj: Neka dunajska tvrdka išče zveze z jugoslovanski-m producenti lesenih predmetov za gospodinjstvo, porcelanastih predmetov, narodnih vezenin, obutve, konzerv in podobnih predmetov, primernih za prodajo v veleblagovnicah v Združ. državah Sev. Amerike;
455 — Rabat (Maroko): ponuja se zastopnik za moške srajce in nogavice, emajlirano posodo, zrcala, steklo v ploščah, čaše; izdelke iz majoHke, .papirno blago, tekstilno blago (fin* prediva, moške in
ženske tkaninfe), igračke, kratko blago, konjsko opremo, vrvarske izdelke;
4B6 — La Vallette: ponuja se
zastopnik za kačkavalj v vrečah, mast, razne konzerve, žitarice, mlinske proizvode (pšenično moko), sladkor in riž;
457 — Casablanca: ponuja se zastopnik za vse proizvode;
458 — Duhaj: poolijeni ciana mid, ocetno kislino;
459 — Praga: zelen oniks, boksit, konzerve paradižnikove, ricinusovo cdje, .tehnično in medicinsko, zdravilno listje, destilati, suhe ribe (postrvi) zgodnje sadje;
460 — La Valletta: ponuja se zastopnik za čepice, cenene kožne pase za dame, perilo (srajce in žepni robci), stekleno blago vseh vrst, lesene izdelke za domače potrebe, stole, vpognjeno pohištvo, električne potrebščine;
461 — Solun: ponuja se zastop nik za vse predmete, zlasti za stavben les in fižol.
Interesenti se naj za vse naslove obrnejo na Zavod za unapredjiva-nje spoljne trgovine, Beograd, Rat-nički dttm. V svojih vprašanjih naj navedejo vedno tudi številko, pod katehO jh navedena ponudba. Pri-:oročamo nadalje, da navedejo tudi količine blaga, ki jih morejo ponuditi, ceno blaga (frank© meja ali oif pomorsko pristanišče) ter kratek 6pis (	kvaliteto
tvrdk Zavod ne jamči, vendar pa se razume, d* vodi skrbno evidenco o firmah, ki jih navaja.
Ugodno gospodarsko finančno stanje Avstrije
Delegat Zveze narodov je poslal v Ženevo prvo poročilo o gospo-darskO-finančnem stanju Avstrije v prvem letošnjem tromesečju. Iz njegovega poročila sledi, da je gospoda rsko-finančno stanje Avstrl jb primeroma ugodno. Zaklfučn računi za piva dva meseca šo bil' za 35 milijonov šilingov bolj ugod di ko lansko leto in prvič Je po dolgih letih izkazan višek. «*- Do konca marca je bilo izdanih Ma
Maršal d’Esperey, ki je tudi jugoslovanski vojvoda, je dospel v Beograd, kjer bo te dni odkrit njegov poprsni kip. Zaslužnega francoskega maršala ob prihodu v Jugoslavijo iskreno pozdravljamo.
Nadzorstvo nad vsemi železniškimi gradnjami v Sloveniji, to je nad progo St. Janž—Sevnica ter nad trasiranjem proge Črnomelj Vrbovško, je poverjeno bivšemu ravnatelju ljubljanske direkcije in znanemu železniškemu gradbenemu strokovnjaku inž. Klodiču.
Konferenca stalnega turističnega sveta Male antante se je začela ta teden v Bukarešti.
Na prvi plenarni seji novoizvoljenega sveta obrtniške zbornice v Sarajevu je bil izvoljen za predsednika Gjulizarevič, za podpredsednika pa Luka Vrklč in Marko Zdrinušic.
Gradbena dela na unski progi so morali ustaviti, ker je 600 delavcev začelo stavkati. Za 13- do 15umo delo na dan so prejemali le po 13 do 15 Din.
Uprava Poštne hranilnice je sklenila, da zgradi v Sarajevu svo-o palačo.
Italijanski vojni minister je izdal dekret o demobilizaciji letnikov 1911 do 1913. Dekret je vzbudil velikansko senzacijo. Misli se, da hoče imeti Italija zaradi možnega oboroženega konflikta v Evropi čim več svoje vojske doma. Na drugi strani pa se demobilizacija pojasnjuje tudi s finančnimi težavami Italije. Kot prva bo i slana v Evropo divizija »Fusterla«. Istočasno pa so bili v Napolju vkrcani novi italijanski vojaki za Afriko.
V Nemčiji se zopet mudi itali janski kmetijski minister Rossoni,
ki se pogaja z nemškimi Indu strialci in finančniki zaradi izkoriščanja naravnih zakladov Etiopijg. Ker se sankcije nadaljujejo in ker zato Italija ne more dobiti zunanjega posojila, ne more tudi Italija sama izkoriščati teh zakladov. Vse visokodoneče besede fašistov te resnice ne morejo prikriti. In zato se obrača sedaj Italija k Nemčiji za pomoč.
Italijanski listi posebno zamer-Jajo gl. tajniku Avenolu, ker je objavil brzojavko etiopskega ce^ sarja, ki roti Zvezo narodov, na. pod nobenim pogojem ne prizna aneksije Abesinije. Italija, ki Jo je Zveza narodov proglasila za napadalko, ni le z nasiljem zavzela etiopsko ozemlje, temveč kršila tu di druga mednarodna določila. Vehementno napadajo italijanski listi tudi Edena, ker Je prečital pismo etiopskega delegata, ki pravi med drugim, da je Italija pretrgala pakt o Zvezi narodov, izvršila nad Etiopijo zločin ter nasto-'»ala na tako barbarski način, ki
Ljubljanski trg
Na trgu je dosti blaga in na trg prihajajo tudi vedno novi pridelki. Cene polagoma padajo za te novosti, ker se že začenja dovoz tudi iz južnih delov naše države. Tako se dobi grah že po 4 Din kg, enako se je pocenil tudi že novi krompir. Stari ima vedno manj kupcev, ker ne ustreza več njegova kakovost. Pesa je še vedno po 12 Din, kumare pa veljajo najcenejše 10 dinarjev. Mnogo je bilo na trgu tudi zeljnatih glav, ki so pa še drage. Zelo mnogo pa je na trgu domače salate, zlasti glavnate in berivke. Špinača se prodaja že po dinarju merica. Ni se pa še pocenila perutnina in se plačujejo piščanci po 25 do 30 Din par. Jajca pa imajo precej stalno ceno in se prodajajo po 18 do 20 jajc za 10 dinarjev.
Mariborski živinski sejem
Na sejem dne 12. t. m. je bilo prignanih skupaj 505 glav živine, in sicer 5 konj, 8 bikov, 123 volov, 356 krav in 11 telet. Povprečne cene so bile te: Debeli voli 1 kg žive teže od Din 3-50—4'75, pol-debeli voli od Din 3'30—3'50, voli za rejo od Din 2‘90—3'50, biki za klanje od Din 2'80—3, klavne krave debele od Din 2'75—3'50, plemenske krave od Din 2'50—3, krave za klobasarje od Din 1'75—2, molzne krave od Din 3—3'75, breje krave od Din 8‘25—8-75, mlada živina od Din 3—4, teleta od Din 4'50—5'50.
Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg od Din 8—10, volovsko meso II. vrste od Din 6—8, meso bikov, krav in telic od Din 4—6, telečje meso I. vrste od Din 8—10, telečje meso II. vrste od Din 5—6, svinjsko meso sveže od Din 8—12.
Mariborski svinjski trg
Na svinjski sejem dne 8. maja je bilo pripeljanih 250 svinj, cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 80—100, 7 do 9 tednov stari 115—145, 3 do 4 mesece stari 165—220, 5 do 7 mesecev stari 220—330, 8 do 10 mesecev stari 350—500, 1 leto stari 560—890, 1 kg žive teže 5‘50 do 7'—, 1 kg mrtve teže 7‘50 do 9‘50. Prodanih je bilo 76 svinj.
Radio Ljubljana
e nevreden civiliziranega naroda V mestu Gore se je sestavila nova etiopska vlada, ki je že stopila V stik z angleškim konzulom v mestu Gambela blizu sudanske meje. Nova vlada bo organizirala odpor proti prodiranju Italijanov.
Menelikov nečak Dagat Taje se baje bliža s 120.000 možmi Adls Abefoi, da si z odločilno zmago pribori za sebe etiopski prestol. V Hararju, kjer je prebivalstvo večinoma mohamedansko, so Italijani uvedli kot uradni Jezik arabščino mesto amharščine.
Novo špansko vlado je sestavil Ceuares Quiroga, ki je prevzel tudi vojno ministrstvo. Zunanje ministrstvo je prevzel Barcia. Nova vlada se le nebistveno razlikuje od
Delavski nemiri v Grčiji še ved' no trajajo, čeprav je bilo razglašeno cibsedno stanje. V Solun je grška vlada poslala bojno brodov je. Več sto mornariških strelcev pomaga sedaj vzdrževati v Solunu
^Število prebivalstva ZdrttSenih držav Sev. Amerike se je v zadnjih 5 letih pomnožilo samo za pol
mBrttanska vlada Je ha hitro robo — mnogo vojakov je bito pre-
retek, dne 15. maja. 11.00: Šolska ura: Skladatelj Vavken v besedi in pesmi (izvaja šola v Cerkljah pri Kranju; vodi upravitelj Josip Lapajne) — 12.00 Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Po daljnih tujih krajih (plošče) --14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.50: Zenska ura: Mladina in kriminal (gdč. Zlata Pirnatova) — 18.20: Fagot solo, izvaja Avgust Soparnik — 18.40: O stavki (Milan Valant) — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalha ura: Kulturni mesečni pregled — 20.00: Rezervirano za prenos — 21.30: Radijski orkester — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, dne 16. maja- 12 00: P1°*
  12 45: Vremenska napoved,
poročila — 13-00: Cas, obvestila — 1315: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo —t 18.00: Koncert Radijskega orkestra — 18.40: Pogovori s poslušalci -r- 19.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura: Smernice in težnje jugoslovanskega vjsgojeslovja (Josip Slavič) —• 2OJ0O: Potovanje od Novega mesta do St. Jerneja (Viktor Pirnat) — 22.00: Cas vremenska napoved, poročila — 22.16: Vesela glasba (Radijski orkester).
Izdajatelj
1 ..•	1	.ni	bilIl	dr	1-nm	rirss	tub«	tubarnn	»Merkur«,	d.	d„	njen	predstavnik	O.	Mlhalek.	vri
»Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Hess, urednik Aiesaanaer zeieznmr.
v Ljubljani.