fnsarati ga sprejemajo in valj* natopita vrsta:
,4 ar., če sc lisk« Ikrat,
l-o ,f «	O	~ -
l*i o )t o	n k
Pri večkratnem tiskanji se ..<us primerno imanjša
Rokop Isi
se ae vračajo, uefranknvana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravniStvc a oninistracija) in ekspedicija na velikem trgu Ir. štev 9, II. nadstropji.
Po pošti pre;emen velja ■
Za celo leto . . 10 ul. — kr. Za pollota	■ •	o „ ,r
Za četrt leta . g „ 50 J
V administraciji veka Za celo leto	.	.	8	gl	40	ki
Za pni Jota	4	gl)	„
Za četrt leta	.	.	2	,,	10	,.
V Ljubljani na dmn pošilja,, velja OU kr. več na leto.
Vredništvo na velikem trgu k št 9, v II. nadstropji,
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Na razpotji.
Star prijatelj se je pri nas poslovil. Poglejmo še enkrat za njim in prevdarimo, kar nam je dobrega prinesel, kar nam je hudega učinil. Zatonilo je v morje večnosti 1. 1882. in ž njim vse nade, vsi upi, katere je gojil, vse zlo, katerega se je bal ubog Adamov rod. Občnih zleg, občne vesoljne vojske ni bilo v pretečenem letu, vendar se je na političnem nebu tu in tam hudo bliskalo in gromelo. —V večnem Rimu vidimo še zmirom naslednika sv. Petra, jetnika, v Njega gradovih. Vlada, ki mu je obljubila prostost in neodvisnost, sega mu v pravice, ter ga čuva z nezaupljivim očesom, kakor poglavarja, občnemu redu nevarnega. Kjer glava trpi, tam udje niso zdravi, in tako je stanje katolikov v Evropi, tako se jim godi po vsem svetu. Tu in tam tiho preganjanje v imenu države in omike, zopet drugej unanje silovitosti, povsod pa nekaka nezaupljivost do cerkve in njenih naprav. Izjeme pravila le potrjujejo. Sicer so nam v najnovejših časih bolj vesele reči pripovedali iz Vatikana zastran pogodbe z Rusijo; ako se ta vesela vest potrdi, smemo bolj veselih časov vča-
iravijo s tujo besedo socialdemokratizem11 ali po naše družbena druhalovlada ali lju-dovlada. Kar se na tihem snuje, se strahovito prikazuje na zunanjost, v silovitih de-.anjih, v napadih na vladarje, v oskrunjeni svetišč, v ropanji in goljufiji do imovitih. — Vlade bi rade to zlo potlačile in zatrle, a z unanjimi lepili se ne da odpraviti notranja trohnoba in gnjilost; pravega pripomočka, ki bi tukaj pomagal, nočejo se poslužiti, zato se tudi zlo čez dalje bolj razširja, gnjiloba zrak okužuje in ljudstva spridi. Dokler so ljudje vseh stanov krščansko živeli, socialnega vprašanja ni bilo, pri socialnem vprašanji ni treba v prvi vrsti misliti na delavce, ki odpovedujejo delo, in zahtevajo manj dela, pa večs plačilo, to so le unanji prikazki, zlo tiči velike globljeje, v samopridnosti; človek, naprej postavljeni in podložni, se ne zave svojih dolžnost do Boga, in tudi do bližnjega ne, in to je socialno vprašanje ali bolje socialno zlo.
L. 1882 nam ni prineslo vesoljne vojske. Take vojske se boji ves svet, in iz strahu pred njo ima prosto roko, kdor je najdrznejši in se čuti naj močnejšega, in to je sedaj Anglež. Ni se menil za Evropo, šel je v
'kati za katoliško Cerkev v vzhodni Evropi. Egipet in tam po svoje mir naredila, drugi,
Izgled Rusije bode vplival na sosedno Prusko, kakor pred na slabo, na zatiranje, tako sedaj na prostost. Sicer pa vidimo po vsi Evropi družinski red spodkopan, nevarnost enaka o preselovanji narodov preti Evropi in nje omiki, nevarnost je tolika veča, ker je sovražnik v sredi med nami, po naših ulicah hodi, z nami za mizo sedi, imenujejo ga na Ruskem nihilizem, drugod mu pa
vzlasti Francozje, gledajo sedaj za njim, in se čudijo njegovemu drznemu postopanju. „Beati possidentes11 si misli Anglež, tu sem, in se ne umaknem. Sicer je pa vsa Evropa od nog do glave oborožena, vlasti govore o miru, včasih kedo zatrobi v vojni rog, a brž se izgovarja, da je to storil le za razvedrilo drugim, in zopet je vse mirno! Taka je bila Evropa pretečenega leta, gla-
dina je bila na videz pokojna, a v globočini je vrelo, se kuhalo in tudi pene na kviško poganjalo, mislimo tukaj na Irsko, Francosko, Rusko in na gibanje socialistov, ali kakor se jim že pravi, po Nemškem, Avstrijskem in Laškem.
V naši širji domovini Avstriji vendar 1. 1882 ni bilo neplodno, mnogo se je že storilo, in pot je nadelana, po kateri se more vspešno korakati v blagor in prid države, in nje narodov. Posredni davki, colnina, so sicer nekaj povišani, a videti je, da se bode sčasoma vendar le doseglo ravnotežje v državnem gospodarstvu. Obrtnijska postava je sprejeta v državnem zboru, na videz se komu to-le majhno vidi, ako pa pomislimo, da je srednji meščanski stan poleg kmetijskega steber države bomo spoznali, kaka pridobitev je taka postava za državo. Sicer ne mislimo, da bi s tem prišel raj na svet, zmirom bode veljalo : „v potu svojega obraza, boš jedel svoj kruh11, a s to postavo bode vendar preskrbljeno to, da bode delo redilo moža, in da od dela pridnih rokodelcev ne bodo samo oderuhi imeli koristi, delavci pa le žulje. Za drugo, kar ima še konservativna stranka na programu, je pod sedanjim ministrom vse pripravljeno, konservativna stranka bode, kakor pričakujemo, s pogumom šla na delo, a modra, in previdna vlada jo bode v tem podpirala, da se iztrga Avstrija iz krempljev modernega a lažnjivega liberalizma.
Kar pa krepi našo širjo domovino, kar koristi narodom v Avstriji, to ne more biti na škodo naši ožji domovini, našemu slovenskemu narodu. Zraven želja in teženj,
„0 starosti človeškega rodo“.
Spisal Ivan Šubic.
,,Ljubljanski Zvon" II. leto, 12. svezek str. 760—754.
(Dalje )
Naj zadostuje za jeden pot! Oddahniva si dragi bralec tukaj nekoliko! Kaj ne, da je to mojstersko dokazovanje in sklepanje. Pisatelj govori tako odločno, tako apodik-tično, da bi nevešči bralec res mislil, da je sklep, kterega je pisatelj napravil, res kar pribit, popolnoma gotov, da od nobene strani ni moč ničesar oporekati.
„Pred 14 tisoč leti je toraj v Egiptu na vsak način že človek živel“.
Od mladih nog vajeni smo bili slišati, da je Adam živel pred kakim 6000 leti; sedaj pa vidimo pred seboj črno na belem, da je pred 14 tisoč leti v Egiptu človek že na vsak način živel! — Toda počasi, dragi moj! Dandanes ne smeš se več postavljati na stališči onih priprostih ljudi — v spodnjih krajih nekje ki so živeli v trdnem
prepričanji, da so vse pripovedke, novelice in kar je enacega natisnjenega v ti ali oni knjigi, da je vse to gola istina. Ko so kasneje izvedeli, da je vse to večinoma izmišljeno, so se silno hudovali, pa — kaj so
teli! —-
Tudi pri nas ne velja in glede tacih isov, kakoršen je pred nami ležeči, — če av je uvrsten znanstvenim spisom —, ne re več veljati rek, na kterega se naše ldstvo tako pogosto sklicuje, kadar hoče či, da je kaka novica popolnoma gotova koč „saj je tiskano11.
Toda preidimo po tem oddihljeji k stvari, atančneje preiskavanje nam bo pokazalo, i je podlaga Homerjevega računa v mar-kterem oziru nedostatna in da ni govoriti nikakih gotovih rezultatih, ktere hi nam , preiskavanja podajala. Prvič je že koj eba vprašati, zakaj da bi bili Egipčani oščo ali podstavo ravno za 0'39 metrov oboko v tla (vložili)? Zakaj bi je ne bili oblje ali pa plitveje? Kaj opravičuje ravno globokost? To je gotovo čisto samohotno, )l* ako vzamem, da so jo globokeje zako-
pali, se je manj blata naplavilo in potem je tudi opeka stareja; ako so jo pa plitveje zakopali, se je več blata nabralo in opeka je mlajša.
Dalje računa Horner (in g. Šubic za njim), da so se pri Ramzesovem kipu koj potem, ko je bil postavljen, jele naplavine nabirati in posedati. Tedaj pred 3215 leti jele so Nilove naplavine že Ramzesov spomenik zasipati. Je li verjetno, da je kralj Ramzes svoj spomenik postavil na tako slabo zavarovano mesto, kamor so naplavine vsako leto segale? Videti je, da je naš pisatelj kaj slabega spomina. Par vrstic više nam pravi, da so bili „že ob Herodotovem času Egipčani prisiljeni monumentalne svoje stavbe varovati z nasipi, da jili niso zasule nanošene plasti11. Sedaj pa, ko govori o Ramzesovem spomeniku, je na to opombo čisto pozabil. Zakaj bi bil pa ravno. Ramzesov spomenik od vseli zapuščen? Ni li verjetneje, da je bil kraj, kamor so spomenik postavili, tako izbran, da je bil varen pred Nilovimi naplavinami? Ni bilo li mesto Memfls, pri kterem je spomenik stal, tako
vsi državi in vsem narodom občnim imamo tudi Slovenci svoje posebne želje, gojimo svoje posebne nade, a ne na kvar marveč na korist Avstriji, katera je mnogoštevilnim narodom občna domovina.
Kar je nam na korist in hasek, ne more biti na kvar in škodo drugim narodnostim; v Avstriji, kamor spadamo, bi tudi mi radi vživali jednakopravnost z drugimi narodi, ker imamo tudi jednake dolžnosti spolnovati, jednake bremena prenašati kakor drugi narodi, recimo kakor Nemci, ki so mislili, da so prvorojeni v državi in imajo tedaj pravico druge zatirati. — Naša narodna stvar le počasi napreduje, a modrost vladaijeva nam je porok, da dosežemo sčasoma vendar le to, kar nam po božjih in človeških postavah sliši, ako si le sami ne zapravimo svoje sreče, in tega, tega se je zelo, zelo bati.
Preteklo leto je za nas kranjske Slovence, za nas v Ljubljani bivajoče zelo pomenljivo , ker po prestanku toliko let, po mnogem preziranji in brezobzirnosti je Ljubljana dobila zopet narodnega župana, moža, ki je že marsikaj skusil, in za domovino ne le govoril, marveč že tudi kaj pretrpel. Misliti bi sedaj bilo, ljudje, ki so se toliko trudili in borili, da pridejo do svojega cilja, bodo sedaj složni in enega duha delovali na korist občini, ki jih je izvolila. A že se prikaže star greh Slovanov, nesložnost, razpor in razkol, in kar neprijatelj ni mogel storiti, to stori osebno razžaljenje po domačinih! Brez strank ne more biti v državi, v mestu, v občinskem svetu, a s prizanesljivostjo se da marsikaj robatega pogladiti, marsikaj krivega poravnati!
Slovenija se je navdušila in si hoče postaviti svoj »Narodni dom11. Lepa vzvišena ideja, imeti tudi na zunanje znamenje zedinjenja! A še lepši je narodni dom, ki je postavljen in zgrajen iz živih kamnov, in delavnih udov, iz narodnjakov, ki žive in delajo za napredek naroda v gmotnem in duševnem oziru. Ako ima narodno poslopje dosti takih delavnih, vztrajnih udov, bode se povzdignil »Naroden dom11 na notranje in zunanje v čast in slavo narodu, ki ga je uniel postaviti. Gotovo se rodoljubje, ki so sprožili to vzvišeno misel, vse dobro pre-
| mislili in preudarili, preden so stopili s svojo stališča, in tako mislimo da bodemo Bogu
J idejo pred narod. — Ko sem že ravno pri poslopjih, in govorim o zidanji, o živih in mrtvih kamnih, mi pride na misel poslopje, katero se je letos postavilo v Ljubljani, ki sicer ne stoji v sredi Ljubljane, marveč v bolj samotnem in oddaljenem kraju, doli na vzhodu Ljubljane na Spodnjih Poljanah.
Gotovo so se vsi Ljubljančani uganili, da tukaj mislim na deško sirotišnico »Mari-anum", katero je postavil korar dr. Gogala s pomočjo blagih, umrlih in živih dobrotnikov. Kar so leta in leta nameravali, smatrali za nemogoče, to je gospod Gogala sam izpeljal, tu vam stoji poslopje, lepo da ne rečemo krasno, a vendar dobro uravnano poslopje; notri je vse polno živih kamnov, kakor ste se ravno kar prepričali, ki ste hodili gledati notri božični oratorij. In kaj pa sedaj hoče g. Gogala ? Mar zahteva, da bi kdo poslopje kupil in troske povrnil? — Darov bi se menda ne branil, a on ne zahteva, bolje rečeno, ne prosi drugega, da bi mu poslali rejencev v njegov zavod, in za to ne zahteva nič več od tega, kar so sicer tem siromašnim dečkom oziroma njih rediteljem in oskrbnikom na roke dajali — Kaj nič drugega? tega mu menda nihče ne bode odrekel, marveč ves svet učen in neučen, nemški in slovenski, bode hvaležno spoznal njegov trud, in storil vse, da se izpelje blagi na-
dali, kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega, in tudi narodu, kar smo mu j dolžni. Bog pa je, ki blagoslovi vse človeško delo, tedaj Bog z nami in z našim trudom!
Politični pregled,
V Ljubljani 1. januarja.
Avstrijske dežele.
Trgovinski minister, baron Pino pl. Friedenthal, je dobil red železne krone za svoje izvrstno delovanje. Dve leti jeuže, odkar je gospod baron v ti slavni službi, in uže se je zgodilo marsikaj važnega in koristnega, recimo le: čolni tarif, poštne hranilnice in prizadevanje, da država dobi v svoje roke železnice.
Red železne krone II. vrste je dobil deželni glavar tirolski, vitez Rapp in isti red III. vrste pa deželni odbornik dr. Graf.
Iz Cetinje se poroča, da sta se Turčija in Grnogora pobotali zastran mej, precej po grških praznikih bodo menda prehodili in določili meje, Turčija bode zarad pobotanja odstopila nekaj zemlje v okraju Lim sandšaka Novi Bazarskega.
Dunajski učitelji tudi ministerstvu pest kažejo, menda pa le v žepu. V petek so imeli zborovanje, in tam so odobrili ravnanje svojih zastopovalcev, ki so izstopili iz okrajne-
katerega je imel podvzetnik. — Ali ga šolskega sveta — zarad privolitve češke
men,
sem se mar zmotil ? — da bi se pač ne bil!
Pa glejte no, kam človek zabrede, ako hoče pregled starega leta sestaviti! No, toliko imam še pod peresom, da sam ne vem, kaj bi najpred povedal, kje bi se prav za prav lotil, kaj bi povedal, kako bi pisal, da bi vsem vstregel pa nikomu se ne zameril. Pa ker uže naprej vem, da tega ne bode mogoče, hočem odslej kakor dosihmal tako pisati, da bodem resnici in pravici vstregel, po slavnih besedah: »Sinovi moji, ljubite resnico, hčer božjo/ Ako Vam bode taka pisava vstrezala, bodemo ostali prijatelji v prihodnjem letu, kakor v pretečenem »Slovenec11 Vam noče mnogo obetati, a storil bode vse, kar je mogoče, da vstreže svojim čitateljem. »Narodne stvari11 ne bomo nikdar zatajili, a vse dejanje in nehanje bomo prevdarjali in presojevali v duhu kerščanske vere iz kerščanskega
postavljeno, da je reka ni mogla preplavjati? Ker ako bi bila reka Nil že pred toliko leti jela blato nanašati okoli Ramzesovega kipa, bi si morali misliti, da je bilo tudi mesto Memfis tvsako leto globoko pod vodo, kar pač ni moč verjeti. To smemo si pa tudi misliti, da so ponosni Egipčani že toliko gledali na svojo čast, da svojih veličastnih spomenikov niso pustili, da bi jih bilo blato zalivalo, vsaj dokler so se količkaj spominjali nekdanje svoje slave. Dokler je bilo mesto Memfis obljudeno, je bilo gotovo zavarovano pred Nilovimi preplavinami; bodisi že po svoji legi ali pa z umetnimi napravami. Mnogo bolj prav bo tedaj, ako rečemo, da je Nil tudi podnožje tega Ramzesovega spomenika še le takrat jel preplavljati, ko je bilo že mesto Memfis opu-stošeno, kar se je zgodilo okoli 500 let po Kristusu.
Ako je pa taka, (ki je, kakor sem dokazal, pač verjetneja od Šubicove), je Nil 3T1 metrov nanesel le v 1350 letih. Počez naplavila je tedaj reka v jednem stoletji namesto 96 "jm , kakor kaže Homerjev račun, po tem
verjetnejem računu 23 % v stoletji, tedaj več ko dvakrat toliko v stoletji. — G. Šubic v svojem spisu pride do rezultata, da se je svet »vsako leto povikšal za 10%,;“ to prišlo je v spis gotovo po pomoti in moralo bi se glasiti, da se je svet »vsako stoletje za 10 <jm. povikšal".
Neutemeljen je tedaj račun Homerjev, da je bilo blato, ki je pokrivalo podstavo Ramzesovega kipa, naplavljeno v 3215 letih. Kakor je neutemeljena ta praemissa, jednako neutemeljen je tudi rezultat glede naplavin sploh, kterega na to opira.
Neutemeljeno je dalje tudi to, da vpo-rablja poprečno debelost naplavin, ktero je izračunal pri Ramzesovem spomeniku, da vporablja to počezno visokost tudi pri naplavinah, ktere leže nad opeko. Naplavine Nilove niso nikakor tako jednakomerne, da bi se smele razmere, ktere smo na jednem kraji opazovali, kar meni nič tebi nič prenesti na druge kraje. Tukaj deluje le preveč postranskih in nepreračunljivih faktorjev, kar bom skušal še natančneje pokazati.
(Dalje prih.)
privatne šole. Rotreba sedaj kaže druge voliti, a tem se ima zatrditi, da naj se tako ravnajo, kakor odposlanci dunajskega mesta, ako ti ne vstopijo v okrajni šolski svet, tudi odbrani učitelji ne smejo.
V Križevcih je postal grško-katoliški škof v. č. gospod Elija Hranilovič, dosihmal korar in varuh škofije v Križevcih.
Vnanje države.
Srbska skupščina je sprejela šolsko postavo po vladnem predlogu, za načelo postavi je dietna šolska dolžnost. Vojni odsek je sprejel tudi z malo izpremembo vladni predlog, kar se tiče preosnove srbske vojne. Vojna dolžnost je dve leti v aktivni službi, Nabor je trojni, pervi je do t3U leta, drugi do 37 leta, tretji pa od 37 leta naprej. Kdor hodi v više šole, ali dostane izpit, ta služi v aktivni vojni le 5 mescev. Vojna bode razdeljena po okrajih, pomnožena za pet bata-lijonov pehote in pet eskadronov konjiče. Einačni odsek predlaga posebno ministerstvo za poljedeljstvo, kupčijo in obrt.
Gambetta je umrl 1. t. m.
Grof Wimpfeu c. kr. poročnik v Parizu se je vstrelil 30. decembra. Ob 10. se je z otroki peljal na sprehod. Proti polu dvanajstih je prisrčno otroke objel, stopil iz voza, naslonil se na ulici ob hišo in se v sence vstrelil. Že nekaj dni je bil zelo razdražen.
Izvirni dopisi.
Iz Vreuiskega-Britofa. (Gospod Francelj seje, a on naj tudi žanje.) V vsakem kraju se pripeti kaj novega, tako tudi v našem malem Komornu; tedaj sprejmi, dragi »Slovenec11, to malostuo, a za nas zelo razburjeno novico, katera se mora vsakemu poštenemu katoličanu studiti:
Na adventni praznik Matere Božje pusti nek imeniten postavodajalec g. Francelj, brez kakega županijskega dovoljenja v njegovi gostilni plesati, kar se je ljudem tako čudno in grdo zdelo, da je več od službe Božje mimogredočih proti hiši pljuvalo. O istem
času pa je zelo izstradan filozof — prešit v hlevu poginil. Dohtarski g. Francelj zaukaže kot dober šolski prijatelj, to mrhovino ravno pod šol. poslopje pokopati, mesto jo v njegov edini panj vtakniti, na katerega je preteklo šolsko leto med podukom pod šol. oknom za kratek čas bobnal, in kateri sedaj pod rebra kazočim ulnjakom trepeta. Da je prešiča iz pred šol. poslopja moral izkopati, se je temu dohtarju kmalo zaukazalo, zadostovala je k temu resna beseda c. k. žendarma iz Senožeč. Presunilo pa je vsakega človeka, kateri je videl, kako je bila ta mrhovina v zemlji spoštovana. Kupec zemlje jo je v podobi groba kril, in ta grob so na vseh štirih voglih kinčale cvetice, ravno po šegi tukajšnjih človeških grobov, zraven pa je še njegova dobra hči križ naredila. Svet se temu čudi, da se v tem stoletju v našem gnezdu kaj takega pripeti. No, jabelko ne pade dalječ j od drevesa. Kako skrbi za dobro izgojo otrok, kaže poseben primerljej. O nesreči spoštovanega Andreja D. sta se on in njegova hčerka prav nekrščansko izrazila: „Ha, ha! prav mu je, da se je pobil.“ To so krščan- j ski nazori in odreja otrok, da se Bogu vsmili! Človek obrača, Bog pa obrne. Spet imamo g. A. D., na Franceljnovo žalost, pa na naše veselje, zdravega sredi med nami.
Iz Celovca, 28. grudna. Tukajšne „Freie Stimmen" divjajo zoper slovenske in češke poslance, ki so podpirali interpelacijo zavolj koroških šol. Ta fanatični list pravi, da se je dr. Vošnjak zbal (menda vrednika Ma-tschniga ali kali?) ter da si ni upal več interpelirati in stvar prepustil dr. Poklukarju. Potem zabavlja čez kranjske poslance in pogreva laž, da so slovenski kmetje dr. Zarnika na taboru v Vuhlah pri Grabštajnu s koli zapodili. Ker je to lažnjivo in razža-ljivo natolcevanje, zato bi dr. Zarnik prav storil, ko bi Matsclniiga tožil.
List pravi nadalje, da kranjski poslanci nimajo pravice, mešati se v koroške zadeve. Ko so se po nemški poslanci mešali v kranjske zadeve in interpelirali zavoljo prestav-ljenja Vestenecka, to jim je bilo pa prav!
Enega narodnega advokata bi mi tukaj zelo potrebovali. Kajti fanatično-nemška lista „Freie Stimmen'1 in „Suddeutsche Post" napadata in obrekujeta naše najboljše može; če bi pa hotel kteri od teh tožiti, neče nobeden tukaj snih advokatov pravde sprejeti, tako da imajo obrekovalci zmirom prav, če se še tako lažejo in še tako grdo psujejo!
Omenjeni list tudi resnico zavija in sklepa iz interpelacije, da hočemo mi nemški jezik popolnoma odpraviti iz šole, čeravno tega nikoli nismo rekli, ampak le povdarjali, da naj bo slovenščina učni jezik, nemščina pa naj se v viših razredih uči kot obligatni predmet. Toda Matsclmig stvar nalašč tako obrne, da bi le nemškutarje prav podkuril zoper nas, ki potem kmete obdelujejo in nas z najgršimi barvami slikajo. Tako ljudi z lažmi slepijo in zapeljujejo.
Poročam Vam tudi, da so zdaj začeli celjskega lisjaka, ki se tudi „Kmetski pri jatelj" imenuje, med naše kmete trositi. Kakor videti, je propaganda za ta list po celej Sloveniji razširjena. Naj toraj tudi rodoljubi ne počivajo in naj skušajo v vsako slovensko hišo kak naroden slovenski list zatrositi, da bodo nemškutarsko zalego od gnali! „Mir“ na primer je tako po ceni, da da si ga vsak bajtar lahko drži, kajti en goldinar na leto si vsak hlapec, vsaka dekla
lahko prihrani. Pa tudi drugi listi, kakor ,Gospodar", „Novice“ itd. so po ceni, naj bi se gledalo, da bi si vsaj gospodarji držali vsak po en slovenski list. Tako celjski lisjak ne bo nič opravil, in dobiček bo še to , da se bodo ljudje branju privadili, se izobražili, in to bo gotovo v korist slovenski literaturi, kajti kdor se navadi branja, bo potem tudi druge liste brati želel in slovenske knjige rad kupoval in prebiral.
Glasoviti Matschnig bo zdaj še en drug časnik izdajati začel, namreč „Biirger und Bauernfreund". Da v tem listu ne bo dru-zega, ko zabavljanje na slovenske težnje in psovanje gosp. prof. Einspielerja, to se tako že naprej ve. Nesramo je list „Freie Stimmen" napadal tudi č. g. fajmoštra MTeserja v Grabštajni; hotel ga je iz človeške družbe izobčiti in svetoval, Grabštajncem, naj s svojim župnikom, ki ga vsi čislajo, nič več ne občujejo in naj se ga izogibajo, kakor gobovega človeka. To vse za to, ker je gospod župnik pri zadnjih obč. volitvah osnoval med kmeti slovensko stranko. Govorilo se je, da je tisti nesramni sostavek zoper g. Wieserja spisal grabštajnski občinski pisač Ilič. Kazen pa ga je kmalo dohitela. Ker mu „pri računih ni šlo prav vkup", prijela ga je roka pravice in ga vtaknila v tak kraj, kjer so okna z železjem preprežene. Kadar ven pride, se bodo njega ljudje izogibali, kar je gosp. župniku privoščil! „Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade."
V zadnji številki je napadel ta predrzni list, ki sme počenjati, kar le hoče, tudi č. g. župnika Mudena v Kapli ter mu hudo zagrozil, ako se predrzne, za Slovence kako besedo ziniti. Gosp. Muden je pa moža dovolj, da se Matschniga ne bo vstrašil! Jaz mislim, da bo Matschniga tudi g. Sablačan tožil, ker ga je v predzadnji številki tako grdo prijel.
Sploh lahko rečemo: Pri nas je, kakor pod Auerspergom ali pod Giskro, nič bolje. Taki ljudje, kakor Matschnig in pajdaši, smejo naše slovenske može brez kazni in strahu zasramovati in obrekovati. Nobena gosposka ne stori stopine ne za Slovence.
Iz Štajarskega, 27. decembra. (II. občni zbor slovenskega društva.) Na Štefanovo ob 3. uri popoldne je obhajalo Slov. društvo za Štajarsko svoj II. občni zbor v novih prostorih čitalnice Celjske. Celjskim nemškutarjem to seveda ni bilo po volji in zato je liotelj celjski župan dr. Nekermann zborovanje na vsak način motiti. Naznanjeni zbor je kar meni nič tebi nič prepovedal, ali predsednik Slov. društva dr. Kadaj je zoper to prepoved telegrafično rekuriral do c. k. namestnika v Gradcu, ki je takoj telegrafično zbor dovolil in celjskemu županu dolg nos poslal s tem, da je naročil c. k. okrajnemu glavarju, naj on pošlje vladnega zastopnika v zbor, čeravno bi sicer to pravico imel župan
Ker so se tako vse ovire naglo odstranile, začelo se je zborovanje o napovedani uri vpričo vladnega zastopnika viteza Ga-riboldi-ja in okoli 150 udov Slov. društva. Zborovanje je vodil predsednikov namestnik dr. J. Glančnik, ker je dr. Kadaj nenadoma bil zadržan za čas celega zborovanja v Celju ostati.
Ko je bil g. podpredsednik kratko razložil premagane ovire in predstavil vladnega zastopnika, dal je besedo dr. Vošnjaku, državnemu poslancu za Celjsko okolico, ki je to priliko porabil, da je svojim volilcem poročal o svojem in svojih tovaršev delovanji
v državnem zboru. V jako poljudnem črez eno uro trajajočem govoru je prav obširno razložil, kaj je do zdaj večina državnega zbora že storila, in kaj še misli storiti. S posebno zadovoljnostjo so poslušalci sprejeli poročilo o postavah, ki jih je državni zbor sklenil v prid kmetskim prebivalcem, zlasti razlaganje o polehčanju vojaške in šolske postave, ki se sme za gotovo pričakovati, in o vspehih za jednakopravnost v srednjih šolah in sodnijskih uradih.
Kmet in volilec J. Selič iz Pečovja, se je g. poslancu zahvalil za poročilo in za njegov trud v državnem zboru. Potem je govoril dr. J. Sernec, odbornik Slov. društva o šolskem vprašanju ter z živo in jasno besedo dokazal , da v ljudskih šolah na Slovenskem ni prostora za nemščino, vsaj v prvih razredih ne in da toraj na Spodnjem Stajarskem morajo ljudske šole biti slovenske. Nemški Schulverein in vsi, ki za slovenske otroke zahtevajo nemške ljudske šole, zavirajo izobraževanje slov. ljudstva in so njegovi neprijatelji, ne pa prijatelji, kakor se navadno imenujejo. Naposled je dr. Gregorec, vrednik „Slov. Gospodarja," nasvetoval resolucijo, da morajo potovalni učitelji štajarske kmetijske družbe slovensko znati in prošnjo na visoko naučno minister-stvo, naj se že 1883/4 naredijo na Štajerskih gimnazijah slov. paralelke, kar se je soglasno sprejelo.
Ko je bil še g. Urbanec in Ptuja priporočil resolucijo glede enakopravnosti pri sodnijah, kakoršno je Slov. društvo tudi v I. občnem zboru bilo sklenilo, je bilo zborovanje končano.
Slišalo se je poznej govoriti, da se je več kmetskih udov od zbora s tem odvrnilo, da so jih po mestu polovili in domu poslali češ, da zbora ne bo, ker je prepovedan. — Kljubu temu pa se vendar prav obilno število tudi kmetskih udov iz Celjske okolice zborovanja vdeležilo.
Zvečer so celjski narodnjaki v čitalni-ških prostorih priredili prav živahno veselico, ktere so se udeležili zunajni udje Slov. društva, kteri so se s polnočnim vlakom ali še le drugo jutro iz Celja odpeljali.
Slov. društvu pa Častitamo, da je tako srčno in srečno seglo vnajhujše nemčursko gnjezdo na Štajarskem.
Iz celjskega okraja, 28. decembra. (Nadzorovanje katehetov.) V drugi polovici oktobra seje okrajno-šolski sovet v Celji obrnil do prečastitega ordinarijata la-vantskega s prošnjo, da bi se naročilo vero-zakonskim učiteljem, naj tvarino, ki so jo bili učencem razlagali, zabeležejejo v šolski tednici. S posebnim pismom do posameznih župnikov seje o rečeni zadevi razodeti želji zadostilo. Šolska vodstva so pa od istega okraj-no-šolskega soveta dobila naročilo, naj mu do Božiča naznanijo, mar li so kateketje spolnili dotične rubrike v tednici. Da učitelji zapisujejo v tednico, tega jim ni treba do viših oblastij poročati. Saj tudi ni vzroka. Zadostuje, da se nadzorniku, kadar pride šole obiskat, predloži ista knjiga-tednica, v katerej se ob enem lahko pregleda kateke-tiška tvarina. No, glede rubrike katekizmu odločene mora šolsko vodstvo še posebič račun dajati! Čemu neki to ? Saj menda kakšen dr. Gregr ne bo prišel v novem izdanji s tožbo, da „duhovniki ne spolnujejo svojih dolžnošt" ?
Pisatelj teh vrstic od začetka svojega službovanja kot učitelj naboženstva od leta
do leta vestno in natanko zapisuje razloženo tvarino kateketiško, a mora reči, da ga je globoko v srce speklo tako ostro in —kar se samo ob sebi razumeva — še nepotrebno nadzorovanje kateketov.
Domače novice,
V Ljubljani 2 januarja.
(Božični oratorij) je bil tudi v nedeljo (slovenski) in na novega leta. V petek pri nemški predstavi so bili navzočni gojenci Waltherjevega zavoda.
(,Seja mestnega zbora) je danes V torek 2. t. m., ker seje, napovedane na petek 29. pret. m., ni bilo; trije gospodje so bili pri porotni sodniji,
(Občni zbor ,,Sokola11 ljubljanskega) bode v soboto, dne 6. januvarja 1883.1. (v praznik sv. treh Kraljev) ob */2ll. uri dopoludne v društvenej telovadnici.
(Slavna kranjska hranilnica) je na prošnjo odbora društvu „Sokolu“ prepustila v brezplačno porabo realkino telovadnico. — S tem činom prihranjenih bode Sokolovi blagajnici vsako leto 200 gld., kateri so se morali plačevati kot najemnina za pretesne prostore dosedanje telovadnice. — Živijo!
(Veselica) na Silvestrov večer je bila v ljubljanski čitalnici dobro obiskovana. Spored se je točno zvršil. Radost je bila občna, in v takem veselem položaji smo prestopili iz starega v novo leto.
(Iz pred, porotne sodnije.) 22. t. m. je bila obsojena 28 let stara Jera Pogorelc, iz Lipelj logaškega okraja. Hotela je zažgati kozolec pekovske zadruge, iz maščevanja, ker v Ljubljani ni nikjer dobila službe. Obsojena je bila na 6 let težke ječe, poostrene s postom.
K smrti obsojen je bil kmečki fant Jože Prelesnik iz kamniškega okraja, ki je svojo mater ubil in ji hrbt preklal.
K smrti obsojena sta bila tudi kmečka tanta, Anton Bezlaj in Janez Pavčič, ki sta m. oktobra ubila žendarma Lengerja. Pavčič je rekel, da je žendarma ubil Anton Bezlaj, on pa je bil le navzočen; sodba je iztekla tako, da ima prvi obešen biti Pavčič, potem pa Bezlaj.
(Oberdank — dobrotnik loterijskih sester in bratov.) Znano je, da ljudje, ki svoje pičle groše v loterijo nosijo, radi sestavljajo po nenavadnih dogodbali številke in jih stavijo v loterijo. Tako so tudi stavili na Oberdanka, ki je bil te dni v Trstu obešen, nekteri št. 1, 3 in 31, drugi 1, 10 in 31 in zadeli so oboji in oboje, ker prišle so vse štiri številke, namreč 1, 3, 10 in 31. Tako je zadetih veliko tern, še več pa amb, in nesrečni Oberdank je tako še s svojo smrtjo škodoval avstrijski državni kaši, ki bo morala izplačati velike dobitke, a bil dobrotnik lotrijčanom in lotrijčankam, ki bodo pa svoje terne in ambe skoro gotovo prej ali slej v v loterijo nazaj znosili in znosile,in najbrž še pridali in pridale. Pomena vredno je pa to, da dozdaj številke nobenega obešenca še niso bile „srečne“.
Razne reči.
— Nekaj za pošto. Sl. januarjem vvedla se bode po poštah prav praktična naprava. Navadno pismo ni smelo dosihma teže biti od 15 gramov, sicer je bilo po dvojne plačati, namreč po 6 kr. v kraji in po 10 zunaj kraja. Sedaj sme pa tako pismo
težko biti 20 gramov. Pri večem pismu se pa šteje, kakor dosilnnal teža do 250 gramov. — Rodoljubi v P t u j i so tudi letos na
ročili 32 iztisov„Mira“. Posnemanja vredno. *) val pod vročim nebnim pasom okužujezrak,
— Spremembe d uh o vš čine v Ljubljanski škofiji: Župnijo Brdo dobi č. g. Alojzij Kumer, župnik v Lešah; č. g. Karol Kurent je prestavljen na Krko.
— Župnija Bakovšicaje razpisana 24. dec. p. 1.
— V Rep nje pridejo šolske sestre ter bodo osnovale dekliško šolo. Če bi kak vpo-ojeni duhovnik hotel tje priti, da bi vsaki dan maševal ter deklice v kršanskem nauku podučeval, naj se oglasi pri preč. škofijstvu.
Posvečuj praznike. Delavci iz Prosnice in okolice na Marskem so poslali prošnjo do državnega zbora za posvečevanja praznikov; v prošnji navajejo, da nedeljskega lela treba ni, ker tare zaslužek delavcem in se blaga toliko izdela, da ne vedo kam njim; delo ob nedeljili škoduje delavcu na duši in na telesu; podkopuje družinsko vez, ki je podlaga državi; počitek ob nedeljah obrtnijstvu ni na škodo; ako bi nastala kaka potreba, bi se lahko za to skrbelo. Počitek ob nedeljah pa tudi v gmotnem oziru delavcem ne škoduje, ker skušnja kaže, da niso tam delavci, kjer ob nedeljah delajo, nič na joljem, marveč na slabejem; počitek ob ne-Leljah stori človeka bolj vztrajnega, kar je njemu in družini na korist, Poslednjič nam kaže Angleško in Amerika, kjer ob nedeljah ne delajo, da dežela zarad počitka ob nedeljah ne peša. Zato prosijo delavci, da naj | se zostopnike ljudstvo ozirajo na take iz- “ naje, in potrebno ukrenejo.
S strahovitimi povodnjimi se poslavlja od nas 1. 1882. Bregovi velikih rek Dunava in Rajna in njih pritokov so poplavljeni, grozne povodnji se uže tretjo mt ponavljajo. — Žalostno se glase poročila dne 28. in 29. iz gorenje Avstrije, Po Ur-falir na levem bregu Dunava nasproti Linča se je po ulicah valila velika voda, v Linču so se mogli ljudje izseliti iz hiš blizo Dunava.
V Pragu so bile tudi niže ulice pod vodo, le s čolni so mogli od hiše do hiše.
Še lmja poročila prihajajo iz Porenja. Železnica ob desnem bregu Rajna (Niederlahn-stein, Oberkassel) je pretrgana. V Worms stoji več čevljev globoka voda po ulicah.
— „Pozor.“ piše, da je bila 27. decem-)ra p. 1. med 5. in 6. uro zjutraj pošta četrt ure zunaj Rume pošta oropana. Spremljevalec in postilon sta bila ubita; ukradenih je bilo 10.722 gl. iz poštnega voza.
na dan umrje po 10. Čuda ni, da je tam kolera, vsak veren (mohamedan) mora prinesti klavni dar, smrad od drobu toliko ži-
in božjepotniki zaneso bolezen po krajih, kjer potujejo.
Tržite cen« v Ljubljani.
30. decembra,
Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 30 kr.; domača 7 gl. 92 kr.; rež 5 gl. 77 kr.; ječmen 4 gl. 29 kr.; ajda 5 gl. 61 kr.; proso 5 gl. 44 kr.; turšica 5 gl. 44 kr.; oves 3 gl. 5 gld.
27 dec. Emil Juvan 1 mesec. Kajmund Gar-zaroli pl. Thurnlack 61 1., srčna napaka.
28. dec. Karl pl. Eus, oScial v pokoj!, 62 let, merlud. Karolina Griinewald, 69 let. mertud
XXI. i zk n z doneskov za spomenik dr- J. Bieiweisa vit. Trsteniškega
Prenesek iz XIX. izkaza 1510 gl. 70 kr Gosp. Modic Franjo, trgovec in
župan na Blokah . .	2 ,, — „
Gospodične Lavričeve na Blokah	2 ,,50 ,
Go p. Ševar Ljudevit, c. kr. poštni
administrator na Blokah -.	1	„	50	„
,, Modec Ivan, posestnik in
trgovec na Blokah ...	1	„	50	„
,, Jan Šimon, župnik pri sv.
Trojici........................ 1	,,	—	>t
„ Prijatelj Matija, kaplan na
Blokah......................... 3	,,	50	„
,, Kaplenik Ivan, župnik na
Blokah......................... 3	„	50	,,
Skupaj do zdaj 1525	gl.	70	kr.
— Na Švicarskem so zavrgli moranje za koze cepiti, zvezni sovet je to tudi odpravil za armado. Nekateri zdravniki so uže dle časa zoper cepljenje koz, trde, da se zdravim otrokom vcepijo bolezni, in da tudi cepljenje ne obvaruje človeka te bolezni.
— Velika nesreča se je zgodila Bradford na Angleškem. V bombaževi predilnici se je prekucnil velik dimnik, in padel je na tovarno, poslopje porušil, spod razvalin so izlekli 20 mrličev in 42 je bilo težko ranjenih. Večina ponesrečenih so otroci in žene.
— V Medini v Arabiji, kamor hodijo na božjo pot Mohamedani, je tudi letos, kakor navadno vsako leto kolera; poprek jih
vsim cerkvenim predstojnikom vošči podpisi.ua srečno in veselo novo
leto, in priporoča svojo bogato zalogo ^ mnogovrstnega blaga, posebno za bandera,
H baldahine etc. etc.	(2)
0	Ana Hofbauer.
0
Obče znane in izvrstne na Tržaški razstavi s srebrno svetinjo odlikovane
voščene sveče
iz čistega nepokvarjenega čebelnega voska
(9)	priporočata
P. in R. Seemann v Ljubljani.
Zaloga
novih klobukov
v glediščnih ulicah št. 6. Okrogli visoki klobuki iz klobučine
Filzhut, Cilinder), temno črni, najnovejši nošnja v Parizu po 4 gl. 50 kr.
Enaki klobuki zidani po 4 gl. 50 kr. Bruselski klobuki iz klolmčine (trdi
ali mehki, črne ali rujave barve v raznih podobah) 2 gl. 20 kr.
Vsakdanji klobuki (dobre tvarine in v raznih podobah) po 2 gl. 50 kr.
Klobuki dunajski, Z a o t r o k e itd. po prav nizki ceni 1 gld. 50 kr.
Naročila po poki izvršuje urno in
varno	13)
A. Fribošič.
*) Opravnjštvo „Slovenca“ sprejemalo take naročnine ter jih štvu ,Mira'* pošiljajo.
bode radostno točno opravni Vredn.
feiuuraflcn« dvnnrnc cent 2. januarja. Papirna rent* 76 30 - Srenerna rent* 77-05 — tiiatH rent« 94 75 — lSSOletno driarn.i nosoiilo 130.— Kreditne akeiie 262 60 - Lonaoi 119.26 - Ces. kr. cekini 6.61 -. 20-frankov 0-49.
Iaaajat ij :n odgovorni vrednik lOŽOf Jerič
j. BlaznTkovi nasledniki » Ljubljani