PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 55 (12.993)
Trst, četrtek, 10. marca 1988
Soglasen sklep preiskovalne komisije
Sodna obvestila za Nicolazzija Darido in Colomba
RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija se je včeraj odločila: njeni člani, poslanci in senatorji, so soglasno sklenili, da pošljejo bivšim ministrom Nico-lazziju, Daridi in Vittorinu Colombu obvestilo o sodnem postopku. Ta sklep so sprejeli po dve uri in pol trajajoči razpravi in po uvodnih poročilih, ki sta ju podala demokristjanski senator Antonio Ando in komunistični senator Nereo Battello. Komisija bo sedaj odločala o postopkih, o preiskovalnih ukrepih, o dnevnem redu zaslišanja obtožencev, o drugih obtožencih, ki so povezani s škandalom o »zlatih zaporih« in o zaslišanju številnih prič.
Ob koncu včerajšnjega zasedanja komisije je predsednik, liberalec Egidio Sterpa, na kratki in improvizirani tiskovni konferenci poudaril, da je bil sklep sprejet soglasno, dodal pa je, da meritorno ne more odgovarjati na vprašanja, kajti vezan je na preiskovalno tajnost. Vsekakor je Sterpa sporočil, katere priče bo preiskovalna komisija zaslišala. Gre za milanskega industrijca De Mica, ki je s svojimi izjavami sodstvu razkril škandal, za bivšega Nicolazzijevega najtesnejšega sodelavca Di Palmo, za bivšega tajnika socialističnega ministra Signorileja Rocca Traneja, za nekatere funkcionarje, pa tudi za bivšega podtajnika Scamarcia. Preiskovalna komisija je tudi zahtevala od sodstva dodatno dokumentacijo. Sterpa je še dejal, da bo komisija delala s polno paro in da bo ožja skupina pregledala vse gradivo.
Po včerajšnjem sklepu sta bivša ministra Darida in Vittorino Colombo izrazila željo, da bi bila čimprej zaslišana z namenom, da pojasnita svoje stališče. Nico-lazzi pa je lakonično dejal, da ima prvič v 64 letih opravka s pravico.
Pomembni rezultati ameriških primarnih predsedniških volitev
Bush prepričljiv zmagovalec Med demokrati izstopa Dukakis
Predsednikov namestnik se že veseli dokončne kandidature za Belo hišo
Kemp, predvsem pa demokrata Simon in Hart, veliki poraženci torkovih volitev
TQN L0
Veliki zmagovalec v republikanskem taboru Bush z ženo	(Telefoto AP)
NEW YORK — Na včerajšnjih primarnih volitvah v 20 od 51 ameriških zveznih državah je na republikanski strani nadvse prepričljivo zmagal podpredsednik George Bush, na demokratski strani pa še vedno nihče od šestih kandidatov ni prevzel vodstva, izoblikovala pa se je vodilna trojka, ki jo sestavljajo guverner države Massachusetts Michael Dukakis, črnski voditelj Jesse Jackson in senator Albert Gore iz države-Tennessee.
Po včerajšnjih volitvah je podpredsednik Bush izjavil: »Tisti, ki je zmagal na današnjih volitvah, bo naslednji ameriški predsednik, torej bom novi ameriški predsednik.« Dobršen del ameriškega tiska odločno podpira to njegovo predvidevanje, saj si je na »supertorku« priboril večino možnih delegatov republikanskega tabora in pustil antagonista Dola daleč za sabo. Podpredsednik Bush je namreč zmagal kar v 16 do 17 držav, v katerih so volili republikanci. Njegov največji nasprotnik senator Bob Dole je zmagal samo v eni državi (Misso-uriju, ki meji na njegov rodni Kansas), to pa mu ni bilo v veliko tolažbo in korist. Od 753 razpoložljivih delegatov, ki bodo na konvenciji stranke formalno odločali o republikanskem predsedniškem kandidatu, si je Bush priboril 571 delegatov, senator Bob Dole pa samo 100. Daleč za njima dvema pa je prisopihal bivši TV evangelist Pat Robertson, ki je bil dele-žel le pičlih 10 delegatov. Kandidat Jack Kemp je izgubil sleherno upanje, saj je lahko Bushu in Dolu odgriznil 4 delegate. Za republikansko predsedniško nominacijo je potrebno 1139 delegatskih glasov.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sedaj bo zakon spet romal v poslansko zbornico
V senatu odobrili finančni zakon
DUŠAN KALC
RIM — Italijanski parlament prehaja iz ene skrajnosti v drugo. Potem ko ni bilo križevemu potu finančnega zakona v poslanski zbornici ne konca he kraja, se je v senatu vsa zadeva zasukala nenavadno hitro. Najprej so se stranke, tako večine kot opozicije, po nekem tihem dogovoru izognile skušnjavi, da bi toliko pretrpeli dokument obremenile z novimi popravki in se omejile na minimum. Nato pa je senatna skupščina že sinoči, veliko pred predvidenim rokom, dokončno spravila pod streho to obveznost.
Čeprav se finančni zakon s pospešenimi koraki približuje cilju, divjajo krog njega še vedno silovite polemike. Prva zadeva dejstvo, da je zakon treba spremeniti, da bi se ob prihodnji razpravi izognili vsem tistim postopkom, ki so med letošnjo razpravo prinesli tolikšno zmešnjavo.
Druga polemika pa se je razplamtela okrog minireforme pokojninskega sistema INPS, ki ga uvaja v poslanski
zbornici popravljeni 21. člen finančnega zakona. Vik in krik, ki so ga s tem v zvezi zagnali veliki italijanski podjetniki s predsednikom Confindustrie Lucchinijem, pooblaščenim upraviteljem Fiata Romitijem in predsednikom Olivettija De Benedettijem na čelu, češ da bosta prekoračenje pokojninske mere ter priključitev pokojnin dinamiki delavskih plač hud udarec za gospodarstvo ter nepremostljiva ovira za uresničevanje politike zaposlovanja, je izzval ostre reakcije sindikatov, ki so trdno odločeni, da pokojninske pridobitve branijo za vsako ceno.
Včeraj se je glasu braniteljev minireforme pridružil glas ministra za delo, socialista Rina Formice. »Bolje bi bilo, če bi gospodje Lucchini, De Be-nedetti in Romiti odkrito povedali, je polemično dejal Formica, da jih INPS in upokojenci nič kaj dosti ne zanima-
jo, ker so vedno črpali in nameravajo tudi v prihodnje črpati sredstva Ustanove INPS za dopolnilne blagajne in druge olajšave in da jih zanimajo ugodnosti dopolnilnih pokojnin.«
Morda že konec tedna, po odobritvi finančnega zakona
KD naj bi s formalno zahvalo Gorii dejansko odprla novo vladno krizo
RIM Do odprtja vladne krize bo na pobudo demokristjanov in republikancev prišlo verjetno prej, kot je bilo predvideno. Pred koncem tedna bosta obe veji parlamenta dokončno odobrili finančni zakon in začelo se bo torej tisto »razčiščenje«, ki ga vsi zahtevajo. Včeraj je predsednik vlade Goria odšel na Kvirinal, uradno z namenom, da predsedniku republike poroča o zasedanju vrha NATO, vendar je bilo vsem jasno, da je šlo predvsem za dogovarjanje o času in postopku formalnega odprtja vladne krize. Kljub temu, da tajništvo demokristjanske stranke vztraja pri stališču, da se mora razčiščevanje začeti s formalnim odstopom vlade, pa druge skupine v stranki relativne večine vztrajajo, da razčiščenje samo po sebi še ne pomeni odprtje krize. O tem bo vsekakor odločalo strankino vodstvo, ki se bo sestalo v petek ali v soboto. De Mita bo na tej seji predstavil svoje programske predloge za »močno« vlado. Po De Mitovih željah naj bi se to zasedanje končalo z zahvalo Gorii za opravljeno delo, torej posredno s pozivom predsedniku vlade, naj nemudoma odstopi. Že krožijo prva imena o novem kandidatu za predsednika vlade. Novosestavljena struja, ki jo zastopajo Gava, Scotti in Forlani, je mnenja, da bi moral novo vlado voditi De Mita in vztraja pri tem, da ni mogoče od socialistov zahtevati obveze, da bo vlada trajala do konca mandatne dobe. Na ta način bi, po mnenju predstavnikov te struje, prišlo do stvarnejšega zavezništva med demokristjani in socialisti z namenom, da bi izvajali program brez dolgoročnih zapadlosti. Po drugi strani demokristjan-ska levica in še zlasti De Mitovi zavezniki vztrajajo pri tem, da morajo socialisti sprejeti »močno« vlado. Tako je včeraj strankin podtajnik Bodrato dejal, da je vmesno obdobje, ki ga je zahteval Craxi, končano in da je sedaj treba sestaviti
vlado, ki bo trajala do konca zakonodajne dobe in ki bo v svojem programu imela tudi reforme inštitucij, ne da bi zaradi tega pozabila na druga gospodarska in politična vprašanja. Tudi Andreotti se opredeljuje za to stališče, pa čeprav ne prikriva svojih pomislekov in prav zaradi tega nakazuje časovno bolj omejen program, vlado, ki naj bi trajala leto dni, do evropskih volitev, z namenom, da pride v tem času do odobritve reforme inštitucij.
Novi socialdemokratski tajnik Cariglia, ki ga je včeraj popoldne izvolil centralni komite PSDI z 88 glasovi (samo tremi več od najnižjega potrebnega števila), je že dejal, da je na razpolago za sodelovanje v taki »močni« vladi. Socialisti pa zaenkrat molčijo. Craxi očitno čaka, da demokristjani razkrijejo vse svoje karte, medtem pa je omilil polemiko na levici s tem, da je Avanti pohvalil »jasnost, s katero tovariši pri Unita dan za dnem natančno poročajo o dogajanjih, ki razburjajo komunistični Vzhod«. Glede na propad sovjetskega vzorca se socialistični dnevnik sprašuje, ali ni bila ideja socialdemokratskega reformizma plodnejša od komunistične, kajti to naj bi izhajalo iz sedanjega stanja. Tudi komunisti gasijo ogenj in podtajnik KPI Occhetto v glasilu KPI poziva Craxija, naj pomisli, da s tem, da megli vlogo Togliattija in Nennija, dejansko uveljavlja stališče tistih, ki pravijo, da je bil edini oče italijanske demokracije Alcide De Gasperi, kar je seveda neresnično. Po mnenju Occhetta vprašanja sodelovanja naprednih sil ni več mogoče predstavljati kot odprave sporov preteklosti, ampak gre za sposobnost odgovora na nove probleme, ki se pojavljajo v sodobnem svetu. Tudi v tem je mogoče razumeti vabilo Craxiju k sodelovanju.
G. R.
Nogomet: kvalifikacije za olimpijske igre
Z zmago proti Nizozemski Italija vse bližja Seulu
□ □ □
Košarka: Cihona ni nadoknadila zaostanka
Real Madrid zasluženo osvojil Koracev pokal
□ □ □
Košarka: danes v pokalu prvakov
Tracer - Orthez in Aris - Partizan
Več mrtvih pri poskusu ugrabitve letala v SZ
MOSKVA — V torek je prišlo do poskusa ugrabitve sovjetskega letala TU-154, ki je letelo na progi Irkutsk-Kurgan-Leningrad. Ugrabitev so preprečile sile javnega reda, pri spopadu z ugrabitelji pa so umrli ena izmed stevardes, trije potniki in večina ugrabiteljev. Preživele ugrabitelje naj bi po sporočilu agencije Tass aretirali.
V sporočilu, ki je prišlo šele dan po poskusu ugrabitve, sovjetska tiskovna agencija Tass ne navaja števila ugrabiteljev in tudi ne kraja, kjer je prišlo do napada. Sporočilo še navaja, da so ugrabitelji želeli odleteti v tujino.
Pred tem poskusom ugrabitve je septembra leta 1986 skupina 7 vojakov skušala ugrabiti TU-134, vendar se jim je poskus ponesrečil. Takrat sta umrla dva policaja, dva potnika in dva ugrabitelja.
Italijani v Jugoslaviji razprava v deželnem svetu
NA 5. STRANI
Vojna prestolnic še traja
Raketna obstreljevanja Bagdada in Teherana se nadaljujejo: prizor je iz Bagdada, kjer je pod ruševinami hiše umrlo več ljudi	(Telefoto AP)
• Volitve
Medtem ko kitajska vlada ni dala velikega poudarka tibetanskim neredom
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Na demokratski strani tudi tokrat nihče od šestih demokratskih kandidatov ni prevzel vodstva, nastala pa je vodilna trojka, ki jo sestavljajo Duka-kis, Gore in Jackson. Od 1455 delegatov, ki so jih demokrati volili na velikem torku je Dukakis dobil 357 glasov, Jackson 348, senator Gore pa 324. Kongresniku Gephardtu so določili 98 preferenc, ostala dva demokratska kandidata, senator Paul Simon in bivši senator Garry Hart, pa si delita volilno polomijo, saj nista bila deležna niti enega samega delegata.
Kot sodijo ameriški volilni analitiki, si je senator države Massachusetts Michael Dukakis, ki je zmagal v treh strateško pomembnih državah - Texas, Florida in Massachusetts - priboril le malenkostno prednost, ki je zdaleč premajhna, da lahko kakorkoli vpliva-na njegove nadaljnje rezultate.
Posebej dobro se je včeraj odrezal tudi črnski voditelj Jesse Jackson, ki je zmagal v 5 državah. V južnih državah, kjer so se črnci še pred dvajsetimi leti morali boriti za svoje osnovne državljanske pravice in kjer je bila doma segregacija, je Jackson dobil 8 odstotkov glasov, kar kaže na to, da se njegova volilna baza širi iz izključno črnega prebivalstva tudi na druge etnične in rasne skupine ameriškega prebivalstva. Jackson je namreč dobil več belih glasov, kot so jih med ameriškim temnopoltim prebivalstvom zbrali vsi ostali demokratski predsedniški kandidati skupaj. Po objavi volilnih rezultatov je Jackson izjavil, »da rezultati dokazujejo, da je ameriška javnost zdaj zrelejša, kar mi bo omogočilo zmago na predsedniških volitvah.«
Dobro se je uvrstil tudi najmlajši letošnji predsedniški kandidat, 40-letni senator Albert Gore iz države Tennessee, ki je svojo predvolilno kampanjo usmeril skoraj izključno na južne države, kjer je njegova najmočnejša volilna baza. Zmagal je v štirih državah. Izrazito slabe rezultate pa je dosegel kongresnik Dick Gephardt, ki je padel na četrto mesto. Gephardt, ki se je s propagiranjem tako imenovanega »ekonomskega nacionalizma« na volitvah v državah Iowa in New Hampshi-re prebil v ospredje, se utegne v primeru, če prihodnji teden na volitvah v severnih industrijskih državah ne bo dosegel vidnejših rezultatov, posloviti od tekme za demokratsko predsedniško nominacijo.
Tudi po torkovih volitvah ostaja tekma za demokratsko predsedniško nominacijo še naprej skoraj povsem odprta. Ce se bo sedanji pat položaj nadaljeval, oziroma če nobenemu od demokratov ne bo uspelo preiti v prepričljivo vodstvo, bo sklep o demokratskem predsedniškem kandidatu padel šele na konvenciji stranke, ki bo julija v Atlanti.
Na republikanski strani si je podpredsednik Bush zagotovil več kot solidno prednost pred ostalimi kandidati. V primeru, da bo senator Dole klonil tudi na volitvah v severnih industrijskih državah (začenjajo se prihodnji teden) in v nekaterih drugih ključnih državah, se bo moral verjetno posloviti od tekme za predsedniško nominacijo. Dole je včeraj pozval bivšega TV evangelista Pata Robertsona in kongresnika Kempa, naj se odrečeta predsedniški tekmi v njegovo korist. Glede na izredno veliko prednost, ki si jo je Bush pridobil na včerajšnjih volitvah, verjetno Dolu tudi to ne bi veliko pomagalo. Do izredno prepričljive zmage Busha na včerajšnjih volitvah, na katerih so izbrali približno tretjino vseh delegatov, je prišlo le nekaj tednov potem, ko se je Bush s porazom, oziroma z drugim mestom na volitvah v Iowi, v bistvu boril za svoje politično preživetje. Po splošnem prepričanju Bushevega pohoda k republikanski predsedniški kandidaturi skorajda ni mogoče več preprečiti, onemogoči ga lahko samo serija najbolj grobih političnih napak. Kljub temu, da 34 odstotkov Američanov še vedno meni, da Bush ni razkril vseh resnic o svoji udeležbi v tako imenovani iran-contras aferi pa bi javno mnenje, če bi velikotorkove volitve bile že predsedniške, podprlo njegovo kandidaturo, saj v njem vidi predvsem Reaganovega najbolj priljubljenega sodelavca, Reagana pa he morejo izvoliti več...
V protikitajskih manifestacijah v Tibetu izgubilo življenje 16 menihov in policaj
Kitajska policija je v Lhasi nastopila dokaj trdo (Telefoto AP)
PEKING — Kitajske oblasti niso nič uradnega sporočile o sobotnih in nedeljskih hudih neredih, ki so se dogodili v glavnem tibetanskem mestu Lhasi. V protikitajskih manifestacijah med budističnimi menihi in policijo je bilo po neuradnih poročilih ranjenih nekaj stotin manifestantov, kar 16 budističnih menihov in en policaj pa so umrli med sobotnim napadom na Joh-kangov tempelj. Neki anonimen poročevalec je včeraj iz Lhase telefonsko sporočil, da je položaj zelo napet, saj več tisoč vojakov stalno straži vse mestne predele. Predstavniki tibetanske deželne vlade niso hoteli včeraj v telefonskem pogovoru poročati o trenutnem položaju v Lhasi, uradni komunike pa govori le o sestanku med nekim avstrijskim alpinistom in tibetanskim podtajnikom komunistične partije Raidijem.
Poznavalci kitajske stvarnosti poudarjajo tudi dejstvo, da ni bilo po sobotnih in nedeljskih krvavih spopadih
v Lhasi še nobenega uradnega komunikeja, ki bi krivil za pretekle nemire tibetanskega verskega voditelja Dalajlamo, ki se je marca leta 1959 zatekel v Indijo. Nekateri trdijo, da so kitajski vladni možje načrtno »bojkotirali« podrobnejše poročanje o nemirih, ker želijo usmeriti vse napore v ekonomske reforme, ki so bile sklenjene na preteklem 13. kongresu kitajske komunistične partije. Ta molk pa je najverjetneje tesno povezan z uradnim obiskom zunanjega kitajskega ministra Wu Xueqiana, ki se v teh dneh mudi v Združenih državah Amerike. Ameriški Kongres je namreč v preteklih mesecih med drugim obsodil kitajsko vlado nespoštovanja človeških pravic v Tibetu, zato bi lahko prevelika reklama sobotnih in nedeljskih nemirov močno oškodovala uspešni zaključek pogovorov o velikih ekonomskih koncesijah Kitajski med ameriškimi in kitajskimi političnimi predstavniki.
Na otoku Sao Tome spodletel udar proti predsedniku Da Costi
SAO TOME — Po poročilih tujih agencij se je včeraj skupina okrog 40 oboroženih ljudi skušala izkrcati v pristanišču Sao Tome in izvesti državni udar, ki so ga preprečile predsedniku Pintu Da Costu zveste enote. Po teh poročilih je prišlo do bojev, v katerih naj bi bilo nekaj napadalcev mrtvih, vladne sile pa so kmalu obvladale položaj.
Predsednik' otoške državice Sao Tome in Principe (nekaj več kot sto tisoč prebivalcev, meri 964 kvadratnih kilometrov in je sestavljena iz otokov Sao Tome in Principe v Atlantskem oceanu v zahodni Afriki) je po radiu pozval prebivalstvo, naj ostane mirno. Po nekaterih novicah naj bi državni udar poskušala izvesti ena od desničarskih opozicijskih skupin, nacionalna odporniška fronta, ki je podobno kot druge opozicijske skupine dobila zatočišče na Portugalskem. Predlani so se opozicijske skupine na Portugalskem združile v ohlapno opozicijsko demokratsko koalicijo, ki naj bi po mnenjih dela opazovalcev ogrožala
vladavino vladajočega gibanja za osvoboditev Sao Tomeja in Principa, ki je na oblasti od razglasitve politične neodvisnosti leta 1975, ko so portugalski kolonialisti zapustili strateško pomembna otoka.
Iz dosedanjih izjav ni znano, ali so v zadušitvi poskusa udara posredovale tudi angolske enote, ki bojda skrbijo za varnost na otokih. Res je, da je bivša portugalska kolonija (izvoz kakava prinaša 90 odstotkov dohodkov, poleg tega izvažajo še nekaj kave in kopre) deset let po razglasitvi neodvisnosti doživljala gospodarski zastoj in celo nazadovanje. V zadnjih letih govorijo o prvih občutnejših uspehih v gospodarskem razvoju, ki so povezani z di-verzifikacijo kmetijstva, razvojem ribolova in z začetki turizma. V Sao To-meju bi se namreč radi otresli mono-kulturnega gospodarstva, ki je značilno za celo vrsto afriških držav, in razvili različne kmetijske panoge, kar naj bi privedlo do tega, da jim ne bi bilo več treba uvažati hrane. Poleg
tega imajo v načrtu, da bi do leta 1990 dosegli deset tisoč ton pridelka kakava, kar bi bilo toliko kot pred neodvisnostjo (v začetku stoletja je bila otoška državica prva proizvajalka kakava na svetu).
O resnejših političnih trenjih v Sao Tomeju doslej ni bilo slišati, leta 1985 pa je ljudska skupščina dr. Manuela Pinta Da Costa vnovič izvolila za predsednika. Pinto Da Costa je na tem položaju že od neodvisnosti, v eni večjih vladnih rošad pa je predlani svojega brata Tomeja Diasa Da Costa postavil za obrambnega ministra (prej kmetijstvo), Frederigueja Bandiera Minezesa pa za zunanjega ministra. Opazovalci v teh spremembah niso videli znamenj večjih notranjih nesoglasij in političnih pretresov, marveč so jih označili kot utrjevanje predsednikovega položaja, ki tudi na mednarodnem področju vodi uravnoteženo politiko sodelovanja z Zahodom in Vzho-
dom.	AVGUST PUDGAR
Odprtje arhivov italijanske partije
RIM — Komunistična partija Italije bo odprla svoje arhive javnosti. Zgodovinarji bodo tako imeli vpogled v dokumente partijskega vodstva, centralnega komiteja in večjih krajevnih federacij od osvoboditve do leta 1958. Za nekatere dokumente pa bodo to možnost raztegnili do leta 1962.
To je včeraj sporočil ravnatelj Inštituta Gramsci Giuseppe Vac-ca, ki je poudaril, da želi KPI s tem prispevati k osvetljevanju zgodovine italijanske partije. Pobudo o odprtju arhiva je sprožila komisija za kulturo KPI v sodelovanju z Inštitutom Gramsci. To odločitev bodo danes obrazložili predstavnikom tiska na tiskovni konferenci, ki bo opoldne na sedežu KPI v Ul. Botteghe Oscure. Poleg Vacce in odgovornega za kulturna vprašanja pri osrednjem vodstvu stranke Giuseppa Chia-romonteja bodo na konferenci prisotni tudi zgodovinarji Paolo Spriano, Giuseppe Boffa, Valentino Garratana in Bruno Peloso.
(dk)
Umrl Kurt Kiesinger
BONN— Včeraj je po daljši bolezni umrl 83—letni bivši nemški kancler Kurt Georg Kiesinger. Veliki nemški kr-ščanskodemokratski politik, ki je leta 1969 prepustil mesto kanclerja socialdemokratu Willyju Brandtu, se je rodil leta 1904 v Ebingenu. Po uspešno zaključenem univerzitetnem študiju prava se je po končani drugi svetovni vojni popolnoma posvetil nemškemu političnemu življenju.
Kurt Georg Kiesinger je bil kancler za časa velike koalicije med združenjem krščanskih strank CDU-CSU in socialdemokratsko stranko SPD, ki je bila na vladi v ZRN od leta 1966 do leta 1969.
Abdič obtožen grabeža
SARAJEVO - - Bivši predsednik poslovodnega odbora Agrokomerca Fikret Abdič se bo zagovarjal tudi za kaznivo dejanje grabeža, Makija Pozderac pa za spodbujanje takega kaznivega dejanja. To so navedli v včeraj vloženi obtožnici, ki so jo predali višjemu sodišču v Bihaču in ki navaja še imena 13 sodelavcev Abdiča v njegovih transakcijah gradnje hiš, izdajanje posojil brez obresti in gotovine.
Višje javno tožilstvo v Bihaču je tudi sporočilo, da bo po koncu preiskave proti obtoženemu Abdiču in drugim proučilo škodljive posledice, ki so nastale na uvozno-iz-voznih poslih in odločilo o morebitnem kazenskem pregonu tudi na teh temeljih, (dd)
Mikulic o nujnosti sprememb v gospodarskem sistemu SFRJ
BEOGRAD — Ko je govoril o nujnosti sprememb v gospodarskem sistemu, je predsednik jugoslovanske zvezne vlade Branko Mikulič na včerajšnji prvi seji za njegovo reformo poudaril, »da smo v zadnjih letih soočeni tudi s širjenjem skepse, da bomo uspeli v obvladovanju krize. Mnoge pobude in predlogi, še posebej iz organov federacije, naletijo na odbojnost, destruktivno kritiko, njihovi predlagatelji pa političnemu etiketiranju in diskvalifikacijam.«
Na ta način se, je dejal Mikulič, širi nezaupanje v institucije sistema, in devalvirajo njegov ugled doma in v tujini. Posamezniki in skupine ponujajo tudi alternativne platforme družbenoekonomske in politične ureditve v Jugoslaviji. Ti posamezniki in skupine, je poudaril predsednik ZIS, odklanjajo socializem, samoupravljanje in federativno ureditev jugoslovanske skupnosti. Naša naloga je, da na
osnovi dolgoročnega programa in na temelju sklepov 13. kongresa ZKJ predlagamo reformo gospodarskega sistema.
V nadaljevanju je Mikulič dejal, da bodo poiskali takšne rešitve, ki bodo sprejemljive za sedanji položaj in pogoje. Pri tem jih bo vodilo tudi dejstvo, da z dolgoročnim programom in drugimi dokumenti nekatera vprašanja niso celovito dodelana, kot je primer s finančnim vprašanjem, še posebej denarno kreditni in bančni sistem.
Niti po petih letih od sprejema dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije nismo uspeli narediti kakega resnega koraka naprej v obvladovanju gospodarske krize. Nasprotno, je rekel Branko Mikulič, njena žarišča se še celo reproducirajo, krizni položaj, še zlasti na nekaterih področjih, pa se poglablja.
Izrael se še ni izjasnil o Shultzovem mirovnem predlogu
JERUZALEM — Ožji kabinet izraelskega ministrskega sveta je včeraj obravnaval mirovni predlog ameriškega državnega sekretarja Georgea Shultza. Konkretnega zaključka ni bilo, saj je pet ministrov glasovalo za Shultzov mirovni načrt, pet pa jih je bilo nasprotnih oziroma so se zavzeli za določene spremembe tega načrta. Zvedelo se je tudi, da se laburisti, ki podpirajo Shultzov načrt, niso sprijaznili z neodločenim glasovanjem in bodo zato verjetno že v nedeljo predlagali vladi, da spiet glasuje o Shultzovem predlogu.
Kot je povedal zunanji minister Peres, bo Jichak Samir obiskal Washington kot vodja stranke Likud in ne kot predsednik vlade. Kot je znano, je Šamir že posredoval Američanom nekatere dodatne predloge v zvezi s Shultzo-vim mirovnim načrtom, kar naj bi bil pogoj za njegov sprejem.
Včerajšnji dan je na zasedenih ozemljih minil v znamenju številnih demonstracij in splošne stavke v znak protesta proti sionizmu. Stavko je oklicalo tajno vodstvo Palestincev. Včeraj so v ostrih spopadih med palestinskimi manifes-tanti in izraelsko vojsko utrnila še tri mlada življenja. Najhujši neredi so bili v begunskih taboriščih v bližini Rama-laha, kjer sta bila ubita dva mlada Palestinca, tretji Palestinec pa je bil včeraj ubit v bližini Hebrona.
Na sliki: Glavno orožje Palestincev je še vedno kamenje (AP)
Za Tatare morda vrnitev na Krim
MOSKVA —' Kot zanimiva protiutež armensko-azer-bajdžanskim obmejnim trenjem je prispela iz Moskve vest, da se bodo »zaslužni« Tatari lahko v kratkem vrnili na Krim. O zaslužnosti bodo odločali delovni kolektivi, Tatarom pa je bila tako prvič uradno priznana krivica, ki jo je po koncu vojne zagrešil Stalin, ko je Tatare obtožil, da so bili kolaboracionisti in jih je zato dal prisilno izseliti s Krima.
Glasnik sovjetskega zunanjega ministra Gerasimov se je včeraj še vedno obširno posvetil Sumgaitu, kjer je še vedno v veljavi policijska ura, število žrtev nacionalističnih izgredov pa je z 31 naraslo na 32. Gerasimov je izjavil, da je v Azerbajdžanu ponovno zavladal mir, tovarne redno obratujejo, prebivalci naj bi se vrnili v službo, popustila pa naj bi tudi napetost med Azerbajdžanci in Armenci, ki živijo onstran državnih meja Armenske SSR.
Glas Armencev, ki se dviga v tujini, predvsem v Parizu, kjer biva precej visoko število armenskih emigrantov, poroča o neverjetnih nasilnih akcijah. Število mrtvih naj bi bilo zaskrbljujoče, Armenci pa naj bi bili žrtve pravih kriminalcev, ki so menda pobijali starce in mlade nosečnice.
Zadnji v nizu škandalov, ki so pretresli povojno Italijo
Desetine milijard podkupnine v aferi z »zlatimi zapori«
Prvič pojav »skesanega p odkup o vale a« Preiskava se je začela v Genovi sedaj je v rokah parlamentarne komisije
SANDOR TENCE
Franco Nicolazzi, bivši minister za javna dela in do ponedeljka, 29. januarja sekretar PSDI, dve milijardi. Cle-lio Darida, demokristjan, bivši pravosodni minister, 175 milijonov. Vittori-no Colombo, KD bivši minister za pošte, več kot eno milijardo. Gaetano Scamarcio, socialist in nekdanji podtajnik na pravosodnem ministrstvu, nekaj več kot 300 milijonov lir. To so štiri najbolj znane politične osebnosti, ki so z večjo skupino visokih ministrskih funkcionarjev, birokratov, parlamentarcev in javnih upraviteljev v prvi osebi vpletene v škandal tako imenovanih »zlatih zaporov«. Afera, ki v teh dneh močno pretresa državo in ki spet postavlja v ospredje žal vedno aktualno vprašanje politične korupcije in odnosa med politiko in gospodarskimi posli v t.i. javne namene.
Škandal so prvi odkrili genovski sodniki, preiskava pa se je hitro razširila še na Rim in na druga večja mesta. Z afero se trenutno ukvarja tudi parlamentarna preiskovalna komisija, neke vrste »posebno sodišče« za ministre, ki bo verjetno v zelo kratkem času sestavila obtožnico proti Nicolaz-ziju, Colombu, Daridi in Scamarciu. Škandal, ki ima velike razsežnosti, je razkril »skesani gradbenik« Bruno De Mico, nekdanji delegirani upravitelj gradbenegja podjetja CODEMI, človek, ki naj bi neposredno podkupoval
ministre, podtajnike in njihove sodelavce. De Mico, 40-letni milanski »yuppy« se lahko ponaša z zelo hitro in uspešno kariero ter z uglednimi in vplivnimi prijateljstvi. Njegova vila pri Comu je bila večkrat prizorišče srečanj in sestankov na visoki ravni, na katerih so sodelovali tudi znani politiki in podjetniki. Milanski Corriere della Sera je napisal, da je bil med njegovimi prijatelji tudi Craxi, kateremu naj bi De Mico tudi nekajkrat posodil osebni helikopter. Delegirani upravitelj je vse podrobnosti škandala razkril genovskim sodnikom, priobčil zapisnike in dokumente, magnetofonske zapise.ter celo računalniške diskete s šiframi vseh tistih, ki so bili na »plačilnem seznamu« gradbenega podjetja. Govori se o sedemdesetih ljudeh, v glavnem funkcionarjev ministrstev za javna dela in za pravosodje.
Režiser, če ga lahko tako imenujemo, vsega škandala, pa naj bi bil Gabriele Di Palma, nekdanji glavni ravnatelj ministrstva za javna dela, bivši socialist, danes socialdemokrat, prijatelj in eden najožjih Nicolazzijevih sodelavcev. Njegovo prijateljstvo z nekdanjim sekretarjem PSDI je staro 30 let. Njegova kariera na ministrstvu za javna dela pa je bila bliskovita. V roku nekaj mesecev je postal glavni ravna-
telj, kar je sprožilo ostre in upravičene proteste ter celo stavko vodilnih funkcionarjev, ki jih je Di Palma skoraj čez noč prehitel. V torek so italijanski sodniki izdali proti njemu zaporni nalog z obtožbo, da je vzdrževal stike med podjetjem CODEMI in ministrstvom, pri čemer je seveda »zaslužil« lepe milijarde. V škandal je vpleten tudi Rocco Trane, nekdanji osebni tajnik socialističnega ministra za prevoze Signorileja, ki je bil nekaj časa v zaporu zaradi afere o preosnovi letališča v Benetkah. Tudi v tem primeru je šlo za korupcijo politikov in upraviteljev, ki so v zameno za odkupnine »olajšali pot« nekaterim gradbenikom.
Podjetje CODEMI je s pomočjo mastnih podkupnin dobilo v zakup gradnjo številnih zaporov širom po polotoku, od tukaj tudi škandal o »zlatih zaporih«. Vse se je začelo v Genovi septembra leta 1981, ko je ministrstvo za javna dela v sodelovanju s pravosodnim resorjem razpisalo natečaj za gradnjo novega zapora za mladoletnike. Država je za izvedbo tega načrta sprva nakazala milijardo in pol lir, na dražbi Si je seveda delo zagotovil De Mico, sedem let pozneje je ministrstvo že potrošilo 20 milijard, zapor pa ni še končan. Podjetje CODEMI je sodelovalo tudi pri gradnji novega zapora v Comu. Ministrstvo je takrat dalo na razpolago 12,5 milijarde lir, stavba pa
bo na koncu stala državo več kot 27 milijard. Na črni listi so tudi zapori v Bustu Arsiziu, v Milanu (moderni zapor v predmestju Opera), v Veroni, v Vicenzi in v Tolmeču, kjer bi morali za gradnjo nove kaznilnice sprva potrošiti 22 milijard, v resnici pa so bili zaključni stroški za celih 10 milijard lir višji.
To je samo doslej poznana plat škandala, tudi zato, ker je podjetje CODEMI prej in pozneje sodelovalo tudi pri gradnji nekaterih posebnih zaporov, v katerih so zaprti nevarni zločinci in teroristi. Sodniki sumijo, da si je De Mico tudi v tem primeru utiral pot s pomočjo podkupnin, preiskava o teh nejasnih poslih pa je komaj na začetku. Glede afere »zlatih zaporov« sodnikom sploh ni še uspelo kvantificirati vsega škandala, to se pravi koliko denarja so pravzaprav De Mico in nekateri kolegi gradbeniki izplačali ministrom, njihovim sodelavcem in funkcionarjem. Govori se o dvajsetih milijardah, nekateri pa celo namigujejo, da je »vrednost« teh umazanih in ilegalnih poslov krepko presegla 100 milijard lir. Ves ta denar je baje že na varnem v Švici, kjer naj bi imeli podkupljeni politiki in funkcionarji, ki seveda zavračajo vse obtožbe in se proglašajo za nedolžne, vsi svoje tekoče račune.
Franco Nicolazzi, Cleiio Darida in Vittorino Colombo
V senci framasonov spletk in milijard
Aferam Italcasse, Lockheed, črnih skladov IRI in prostozidarske lože P2, če omenimo samo tiste najbolj znane, so se sedaj torej pridružili še »zlati zapori«; Nova nadaljevanka v seriji zagonetnih in grenkih državnih »telenovel«, katere protagonisti so bili in so politiki, ki so si z umazanimi posli prilaščali denar oziroma v zameno za podkupnine »pomagali« temu ali onemu prijatelju ali prijateljski ustanovi.
Zgodovina korupcije v Italiji sega v prva povojna leta, kvalitetni skok, če ga lahko tako imenujemo, pa so škandali zabeležili v drugi polovici sedemdesetih let z afero Lockheed. Skupina podjetnikov in odvetnikov je podkupila tedanjega obrambnega ministra Tanašsija (PSDI) ter mu svetovala, da prižge zeleno luč za nakup popolnoma nepotrebnih in vrh tega še zelo dragih Lockeedovih transportnih letal C-130. Afera je romala v parlament in na ustavno sodišče, ki je prvič v zgodovini republike obsodilo socialdemokratskega ministra Tanassija, ki je preživel nekaj časa v zaporu, a so ga kmalu izpustili in ga izročili socialni službi. Med afero je odstopil tudi tedanji predsednik republike Giovanni Leone.
Zgodovino prostozidarske lože P2 pa bo treba še napisati. Pred kratkim se je pod policijskim nadzorstvom vendarle vrnil v italijanske zapore ustanovitelj in voditelj te framasonske lože Licio Gelli, ki pa se še ni odločil, ali bo sploh sodeloval z italijansko pravico. »Prečastitljivi« ima gotovo marsikaj zanimivega povedati o vlogi in o rovarjenju P2, zato se gotovo marsikdo boji njegovega zasliševanja.
Kot zadnjo pa je treba omeniti še afero črnih skladov družbe IRI. Sodniki so ugotovili, da je državna družba vodila dvojno knjigovodstvo. Prvo ob belem dnevu, drugo pa tako rekoč na črno. S temi sredstvi (govori se o tisoč milijardah lir) je IRI razdeljeval denar političnim strankam, zlasti silam vladne večine in MSI. Sodniki so tedanje voditelje IRI že postavili na zatožno klop, ne morejo pa jim soditi dokler parlament ne privoli na formalno preiskavo. (st)
Vprašanje Gorskega Karabaha in trenja med Armenci in Azerbajdžanci dramatično pokazali na etnično raznolikost SZ
Petnajst republik in vrsta avtonomnih pokrajin in okrajev
Rešitev nacionalnih problemov pogoj za demokratizacijo družbe
RADO GRUDEN
Perestrojka sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova je pred kratkim odkrila novo veliko nevarnost, ki grozi tej največji socialistični državi. Gre za nacionalna vprašanja, ki so z vse večjo demokratizacijo sovjetske družbe ponovno postala izredno aktualna in lahko predstavljajo eno glavnih ovir na poti velikih sprememb, ki jih je napovedal in tudi začel uresničevati Mihail Gorbačov.
V državi, kjer živi več kot sto narodov, predstavlja rešitev nacionalnega vprašanja enega glavnih problemov. O tem se v sovjetski družbi doslej ni dosti govorilo in v uradni terminologiji ta problem sploh ni obstajal, pa čeprav je ponekod že večkrat prišlo do narodnostnih demonstracij, ki pa so jih vedno pripisovali »sovražnim in huliganskim elementom« in naj torej z narodnostnim vprašanjem ne bi imele nobene zveze.
Do večjih nemirov je prišlo tudi avgusta lani v pribaltiških republikah ob obletnici podpisa pakta o nenapadanju med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo, ko je bila tudi dogovorjena priključitev baltiških držav Sovjetski zvezi.
Do najhujših narodnostnih manifestacij pa je prišlo zadnje dni februarja v Sumgaitu v Gorsko-Karabaški avtonomni pokrajini, ki upravno spada pod Azerbajdžansko SSR. Povod za demonstracije je bila odločitev pokrajinskega sovjeta Gorsko-Karabaške AP, da se odcepi od Azerbajdžana in se ponovno Priključi k Armenski SSR. Prebivalstvo Gorsko-Karabaške avtonomne republike je namreč večinoma armenske narodnosti in katoliške vere, medtem ko so v Azerbajdžanu v večini muslimani.
Prišlo je do hudih neredov, ki so jim sledile tudi množične demonstracije v glavnem mestu Armenske SSR Erevanu, kot podpora zahtevi rojakov v Azerbajdžanu. V Sumgaitu je morala posredovati tudi vojska, v spopadih med pripadniki armenske in azerbajd-
Z zadnjih demonstracij v armenskem Erevanu
žanske narodnosti pa je po uradnih podatkih umrlo 31 oseb, nekateri pa trdijo, da je bilo mrtvih 70.
Uradna Moskva je zavrnila zahtevo pokrajinskega sovjeta Gorskega Karabaha, na mestu prvega sekretarja pokrajinskega CK pa je Rusa zamenjal Armenec. Za nerede so obtožili ekstremiste, ki s svojo »sovražno dejavnostjo« ogrožajo dosedanje pridobitve na tem področju.
Epiloga v Gorskem-Karabahu še ni, toda povsem jasno je, da Moskva ne more dovoliti nikakršnega spreminjanja meja posameznih zveznih enot, saj bi to pomenilo takojšen plaz zahtev po podobnih spremembah, česar pa najbrž ne bi bilo več mogoče ustaviti s političnim prepričevanjem.
Vse hujša nacionalna vrenja kažejo, da se bodo morali v Moskvi spoprijeti še z marsi-
katero podedovano težavo, če nočejo, da nacionalna vprašanja postanejo pravi eksploziv, ki grozi sodobni sovjetski družbi. Preveč je narodov, ki še vedno trpijo posledice stalinističnih preganjanj. Ti vse pogosteje dvigajo glavo in kažejo znake novega prebujanja nacionalne zavesti.
Novo sovjetsko vodstvo obravnava te probleme precej drugače kot prejšnja, pri tem pa se najbrž tudi zaveda, da je prav ustrezna rešitev nacionalnih problemov morda bistveni pogoj za nadaljnji potek demokratizacije celotne sovjetske družbe. Če Gorbačovu in njegovim somišljenikom to ne bo uspelo, obstaja resna nevarnost, da bodo v SZ spet prevladale konservativne sile, ki so ponekod še vedno precej močne in ne skrivajo nostalgije po ne tako davnih časih, ko je bila SZ precej drugačna, kot je danes ali pa kot naj bi bila jutri.
Nacionalno vprašanje v Sovjetski zvezi že dolga desetletja uradno ne obstaja več, temelj za njegovo »rešitev« pa naj bi predstavljala tudi administrativno-poli-tična ureditev Sovjetske federacije. Ta je razdeljena po principih narodnosti, s tem da so največji narodi dobili svoje zvezne republike, ostali pa po številčnosti avtonomne republike, avtonomne pokrajine in končno nacionalne okraje, ki pa obstajajo le v največji zvezni republiki Ruski SFSR.
Zveznih republik v SZ je petnajst in sicer: Ruska sovjetska federativna socialistična republika RSFSR, Ukrajinska SSR, Estonska SSR, Litvanska SSR, Beloruska SSR, Gruzinska SSR, Moldavska SSR, Latvijska SSR, Turkmenska SSR, Azerbajdžanska SSR, Armenska SSR, Kazahstanska SSR, Kirgiška SSR, Tadžiška SSR in Uz-beška SSR.
Rusko SFSR sestavljajo nato Karelska, Komi, Baškir-ska, Tatarska, Udmurtska, Marijska, Čuvaška, Mordov-ska, Dagestanska, Kabardino-Balkarska, Kalmiška, Se-verno-Osetinska, Čečeno-Inguška, Burjatska, Tuvinska in Jakutska avtonomna republika, medtem ko sta v Gruziji Abhaska in Adžarska, v Azerbajdžanu Nahiče-vanska, v Uzbekistanu pa Karakalpaška avtonomna socialistična republika.
Tudi avtonomnih pokrajin je največ v Ruski federaciji, in sicer Adigejska, Gorsko-Altajska, Hakaska, Židovska, Karačejevo-Čerkeska, v Gruziji je Južno Osetin-ska, v Tadžiški SSR je Gorsko-Badahšanska in končno v Azerbajdžanu Gorsko-Karabaška avtonomna pokrajina.
Najnižja stopnja nacionalne in administrativne samostojnosti pa so nacionalni okraji, ki jih je deset in to le v Ruski SFSR. Razprostirajo se na skrajnem severu evropskega dela države, v Sibiriji in na Daljnem vzhodu. Gre za izredno velika področja, ki pa so zelo redko naseljena s sibirskimi in paleoazijskimi narodi.
V skladu z velikostjo posameznih zveznih enot pa so »razdeljene« tudi pravice posameznih narodov. Logična je torej ugotovitev, da ima v SZ daleč najbolj priviligi-ran položaj ruski narod, ki je najštevilnejši, Rusom sledijo večinski narodi v posameznih zveznih republikah, nato pa se te pravice manjšajo v skladu s položajem na številčni lestvici posameznega naroda v okviru republike oziroma pokrajine.
Seveda pa je treba pri vsem tem upoštevati, da te pravice zadevajo le določeno jezikovno in kulturno samostojnost narodov, medtem ko skoraj ne moremo govoriti o politični, še manj pa gospodarski samostojnosti posameznih narodov, saj o teh zadevah odločajo centralni državni organi v Moskvi, (rg)
svojo »popotovalno biblijo« sem v Tabrizu kmalu našel poceni hotel in delil svojo sobo z nekim Irancem, ki je bil precej vsiljiv, kar naprej mi je nekaj čvekal v farščini ter kazal proti stranišču. Zato sem mu takoj dal vedeti, da ni naletel na pravega človeka, vendar brez uspeha. Imel sem ga že čez glavo in sem se odpravil na sprehod po mestu. Težav z večerjo nisem imel, kajti Tabriz je trgovsko središče Irana in deluje dosti živahnejše kot pa Mako. Trgovine in restavracije so zvečer odprte do enajstih in so kar dobro založene z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter izdelki. To so predvsem preproge in ročno izdelani predmeti iz brona in srebra, ki zaman čakajo na tujce. Na ulicah je polno prodajalcev z majhnimi vozički, kjer prodajajo razne predmete za vsakdanjo rabo.
Zjutraj sem v neki zanikrni restavraciji hotel pokusiti kakšno njihovo domačo specialiteto in odločil sem se za ovčje možgane, a sem jih le s težavo pojedel med roji muh. Opazil sem, da je v skoraj vseh restavracijah na voljo enaka, že pripravljena hrana, ki jo na žareči plošči nekoliko segrejejo in servirajo s tradicionalnim, palačinkam podobnim kruhom. Jedi so navadno razni kebabi, možgani in krompir, vse skupaj precej oljnato ter postano in človek kar izgubi voljo po hrani. Zato ni čudno, da sem v nekaj tednih shujšal za deset kilogramov. Seveda se ne da dobiti nobenih alkoholnih pijač, tudi piva ne, lahko piješ le z vodo pomešano mleko, nalito v steklenice coca-cole (Tudi to poleg oranžade lahko dobiš v nekaterih restavracijah). Sprva se mi je zdelo takšno razredčeno mleko v prahu precej ogabno, vendar sem se ga kmalu navadil, saj sem ga imel priložnost piti v hišah, kamor sem bil povabljen. Sprva sem pil že zaradi vljudnosti, kasneje pa sem ugotovil, da v tisti vročini deluje zelo osvežujoče ter sem ga naročal tudi med obedi.
-g- jr o sem s težavo skušal pojesti ovčje možgane, je k mizi pristopil moški srednjih let JL in me v angleščini vprašal, če lahko prisede. Vljudno je počakal, da sem pojedel ter nato kar naravnost vprašal, če sem pripravljen zamenjati nekaj dolarjev, za katere mi je takoj ponudil normalno črno ceno. Sprva sem se obotavljal, saj sem se spomnil Alijevih nasvetov, vendar se mi je zdel kar pošten. Povedal mi je, da je trgovec in da namerava čez nekaj tednov odpotovati v tujino. Zamenjal sem mu 20 $, to je bilo v rialih že kar precej denarja, in če prište-jem še prejšnjo vsoto, mi je to zadostovalo za celotno potovanje po deželi. Ponudil se mi je, če mi lahko razkaže mesto ali mi pomaga na kakršenkoli način. Ker je Tabriz eno pomembnejših mest, sem ga vprašal, če je bilo mesto kaj bombardirano, na kar mi je pritrdilno odgovoril ter me popeljal k dvema stanovanjskima
Obisk v Homeinijevem Iranu (2)
Podtalen
odpor
proti
diktaturi
BORUT KOS
Stražar revolucije med manifestacijo v Teheranu
poslopjema, porušenima pred kakšnim mesecem.
Pričakoval sem na kupe ruševin, ker mi je povedal, da je v prvem napadu izgubilo življenje petdeset ljudi, v drugem pa sedemdeset, naletel pa sem na popolnoma očiščeno okolico in le delavci, ki so znova gradili poslopje, so bili znak, da se je pred časom tam nekaj zgodilo. Obe iraški raketi sta zadeli stanovanjski poslopji v samem središču mesta, le sto metrov od mojega hotela, kar je bilo zame, nevedneža o sposobnosti modernih orožij, zelo natančen zadetek, če upoštevamo, da je Tabriz precej oddaljen od iraške meje.
Med sprehodom po mestu sva prišla do ene glavnih ulic, kjer je bil promet ustavljen, na pločnikih pa so se začeli zbirati ljudje. Zvedel sem, da bodo ta dan demonstracije proti krutemu pomoru otrok in žensk v Meki, ko so le-ti demonstrirali proti ameriški politiki, nakar je policija brez opozorila začela streljati na množico ter pobila več deset ljudi, med njimi največ žensk in otrok.
eveda takšne priložnosti nisem hotel zamuditi. Stopil sem s pločnika in zagledal najprej prvo skupino s transparenti, megafoni ter zastavami, nato drugo,
tretjo, vse pa so se pomikale proti križišču, kjer naj bi bil center demonstracije. Vsaka skupina je imela svojega govorca, ki je spodbujal množico k skandiranju in kmalu je nastala prava zmešnjava, tako da se ni dalo ničesar več razločiti. Na improviziran oder, okrašen s Homeinijevimi slikami in zastavami, je stopil star mož z dolgo belo brado ter kakršni dve uri spodbujal množico k dviganju pesti in skandiranju. Čeprav mi je možak, ki me je spremljal, skušal prevesti gesla, ga v splošnem hrupu nisem mogel razumeti.
Med zastavami, dvignjenimi pestmi in raznimi transparenti sem videl tudi nekaj takšnih v angleščini, kot n. pr. »Smrt Ameriki, Sovjetski zvezi in Izraelu« ali »Uničimo velikega Satana«, na tem je bil narisan Reagan v podobi strica Sama. Mislil sem, da se bo zbralo več ljudi, saj sem doma videl posnetke raznih demonstracij in imel občutek, da jim prisostvuje nekaj deset tisočglava množica, tukaj pa se je zbralo le kakšnih tri ali štiri tisoč ljudi. Bili so pretežno starejši ljudje, z dolgimi bradami, ženske v tradicionalnih oblekah in otroci, drugi pa so nemo spremljali zborovanje.
Ker sem vedel, da je to ena pomembnejših manifestacij v Iranu, sem se začudil, da se je ni udeležilo
večje število ljudi. Dobil sem odgovor, ki sem ga pravzaprav tudi pričakoval: ljudje niso več tako zaslepljeni z idejami islama ter vsak dan spoznavajo, da živijo pravzaprav vedno slabše, zato so sedanje demonstracije, v primerjavi s tistimi pred petimi ali več leti dosti manjše. Demonstracij se udeležujejo predvsem starejši ljudje, v družinah katerih je bil islam tudi v šahovih časih dosledno spoštovan, nato svojci ubitih vojakov in drugi prizadeti. Kasneje sem zvedel, da bodo televizijske posnetke s te demonstracije poslali v svet, tako da jih bodo spretno zmontirali s posnetki iz časa evforije, ko jim je prisostvovalo veliko več ljudi.
Med številnimi ljudmi, pa naj so bili mlajši ali starejši, sem naletel le na dva, ki sta na moje standardno vprašanje »Kako je z življenjskim standardom po revoluciji« odgovorila, da je sedaj bolje. To sta bila starejša možaka, ki ju novi režim ni motil, kajti celo življenje sta živela v skladu s starimi islamskimi zakoni in sta bila vesela, da je postalo življenje takšno, kot ga predpisuje koran. Seveda sta bila prepričana, da se bo življenjski standard kmalu dvignil, ker jim to pač stalno obljubljajo. Že iz prvih besed intelektualcev, tihotapcev, trgovcev ali preprostih ljudi je bilo čutiti odpor proti Homeinijevi
vladavini. Prvi so se pritoževali nad zmanjšanim obiskom turistov, katerih praktično ni; ukvarjali so se v glavnem s prodajo artiklov za tujce, sedaj pa brez upanja posedajo pred svojimi trgovinami in čakajo na boljše čase. Študentje pa le s težavo pridejo do univerze, ker morajo biti, kot bi pri nas rekli, »moralno-politično stabilni«, kar pomeni dosledno spoštovanje vseh zakonov, a tudi učni program je bolj naravnan na politiko (religijo) kot pa k ustvarjalnim smerem. Ker vedo, da obstaja popolna blokada informacij, so me mnogi prosili (kakor tudi zatirani Kurdi v Turčiji), naj sporočim ljudem, kako bedno živijo v popolni diktaturi, kakršne, po pravici povedano, doslej še nikjer nisem srečal.
■ ^ redno sem se odpravil v Tehe-J ran, sem hotel v središču
mesta obiskati bazar, za ka-_L terega pravijo, da je eden največjih in najbolje založen v Iranu. Že v ulicah na poti k pokritemu bazarju je bilo polno majhnih trgovin, kjer so trgovci prodajali pretežno izdelke za vsakdanjo rabo, in to kar na sredi pločnikov. V samem bazarju, ki je zaradi svoje velikosti res vreden ogleda in kjer se človek brez težav izgubi v spletu hodnikov in vrvežu, pa so na prodaj najrazličnejše stvari, med katerimi so me najbolj zanimale preproge. Zato sem se večino časa zadrževal v posebej določenem mestu, pravzaprav na dveh velikih dvoriščih s številnimi hodniki, kjer so bile prodajalne postavljene v treh nadstropjih. Tukaj se lahko dobi preproge vseh vrst od nekaj metrov velikih, do manjših (zidnih) z najrazličnejšimi motivi. Bazar se vseeno ne more primerjati s suki v Alepu ali Damasku, vendar se človek v oddelku s preprogami lahko zadrži nekaj dni, kajti perzijske preproge so izredno bogato dekorirane in motivi se le redkokdaj ponavljajo ter ro res prava paša za oči.
Ker sem zvedel, da so najbolj cenjene preproge izdelane v Širazu, mestu v centralnem delu dežele, sem se odločil, da bom raje tam kupil kakšno manjšo zidno preprogo, kajti kjub črni menjavi so cene zelo visoke, kar je tudi razumljivo, saj so vse ročno narejene in za izdelavo srednje velike preproge je potrebno nekaj mesecev vztrajnega dela. (Na žalost so bile v Širazu ravno tako drage, vendar sem tam vseeno kupil kakšen meter in pol dolgo preprogo srednje kvalitete za samo 10 S, kar mi je uspelo le zaradi vztrajnosti in prijateljskega prepričevanja drugih trgovcev, ko sem se pogajal z lastnikom neke prodajalne. Drugi prodajalci so mi zaupali, da z vsem barantanjem takšno preprogo najceneje prodajajo za 25 $ in trgovec, pri katerem sem jo kupil, me je dobesedno vrgel iz prodajalne, saj sem ga s svojim tarnanjem o prazni študentski denarnici nadlegoval kakšni dve uri, kar ga je pripeljalo na rob živčnega zloma).
(Nadaljevanje sledi)
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	H/K Benetke
5.10	K Benetke §
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Tu-rin □
6.22 K San Dona di Piave § (1) (4)
6.50	E Benetke-Rim; spalni vagon Moskva-Rim (2)
8.00	H Benetke
8.52	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke §
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim *
12.40 H Benetke
13.42	K Portogruaro §
14.10	H Benetke
16.10	E Benetke - Milan
17.00	H Benetke
17.25	K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce)
18.53	K Benetke §
19.30	K Portogruaro §
19.45	E (Simplon express) Mestre— Rim-Miian-Domodossola-Pariz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz)
20.24 H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (pogradi 2. raz. Trst-Turin, spalniki in pogradi
2.	raz. Trst-Ventimiglia)
Zimski vozni red vlakov
Velja od 27. septembra 1987 do 28. maja 1988
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke §
1.50	H Benetke
6.55	K Portogruaro
7.32	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ventimiglia-Trst, pogradi 2. raz. Turin-Trst)
7.50	K Portogruaro §
8.13 E Rim-Bologna-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Pariz-Do-modossola-Milan-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Žagreb)
9.33	H Benetke §
10.15	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.14	H Benetke 13.06 K Portogruaro §
13.30	E Milan-Benetke
14.25	H Benetke 15.28 H Benetke
16.20	H Benetke §
17.52 H Benetke
19.10	H (Benetke express) Benetke
19.55	K Portogruaro §
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Rim-Mestre *
21.45	B (Tergeste) Turin-Mestre □
23.10	K Benetke
23.49 E Rim-Benetke (spalniki Rim-Moskva) (3)
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
* - samo 1. razred z obvezno rezervacijo
§ - samo 2. razred
(1)	- samo do Portogruara od 21. 12.
1987 do 9. 1. 1988 in od 31. 3. do 6. 4. 1988
(2)	- ne vozi ob petkih in sredah
(3)	- ne vozi ob četrtkih in sobotah
(4)	- ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-MOSKVA-ATENE-SOFIJA Odhodi iz Trsta
0.22 H Opčine-Zagreb-Budimpešta-Moskva (spalniki Rim-Moskva) (2)
9.42	E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zag-reb)
13.35	K Opčine-Ljubljana § (1)
18.28 H Opčine-Ljubljana § (1)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Atene-Sofija (spalniki in pogradi 2. raz. Be-netke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene; pogradi 2. raz. Benetke-Sofija) (3)
5.10
8.32
9.46
16.38
19.05
Prihodi v Trst
E Moskva-Budimpešta-Zagreb-Opčine (spalniki Moskva-Rim)
(4)
E (Benetke express) Sofija-Ate-ne-Beograd-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beog-rad-Benetke, pogradi 2. raz. Ate-ne-Benetke, pogradi 2. raz. Sofi-ja-benetke) (3)
H Ljubljana-Opčine § (1)
H Ljubljana-Opčine § (1)
E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz) * 1 2 3 4
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah in 3. 11., 8.,
25. in 26. 12. 1987; 1. in 6.1., 4. in 25. 4. 1988
(2)	- ne vozi ob četrtkih in sobotah
(3)	- ne vozi ob nedeljah in ponedelj-
kih
(4)	- ne vozi ob sredah in petkih
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SAL-ZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.02	H Videm
5.55	H Videm-Trbiž §
6.05	H Videm §
7.02	H Videm
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj
10.35	K Videm §
12.20	H Videm-Trbiž
13.05	K Videm-Karnija §
14.05	H Videm
14.35	K Videm §
16.35	K Videm §
17.45	H Videm-Benetke (1)
18.05	K Videm §
19.23 H Videm
21.10	H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj -Miinchen
23.15	K Videm §
Prihodi v Trst
1.00	K Videm § (2)
6.20	K Videm § (1)
7.02	K Videm §
7.59 H Benetke-Videm (1)
8.42	H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm 9.27 H/K Videm §
10.25	H Videm 11.40 K Videm §
14.14	H Videm
14.55	K Videm §
15.22 K Videm §
16.44	H Videm
17.45	K Videm §
18.56	K Videm §
19.42	H Trbiž-Videm 20.58 K Videm §
22.12 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Videm
24.00	K Videm §
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- vozi samo na dan po prazniku
K - krajevni vlak
B - brzec	E - ekspresni vlak
H - hitri vlak
Deželni svet soglasno odobril poročilo predsednika Biasuttija
F-JK bo odslej pozorneje sledila problemom italijanske narodnosti
TRST — Dežela bo zelo pozorno sledila vsem potrebam italijanske skupnosti v Jugoslaviji, bo prilagodila finančne posege in bo ob potrebi posredovala tudi pri osrednji vladi. Važno je, da vsakdo opravi svojo nalogo in je pozoren za potrebe in probleme narodnosti, ki bo preživela le ob stalni solidarnosti matične dežele in ob primerni gmotni in kulturni podpori. Tako je končal svoje včerajšnje poročilo o stanju italijanske narodnosti v Jugoslaviji predsednik deželne vlade Biasutti.
Biasutti, ki je pripravil poročilo na zahtevo deželnega sveta, je v svojem ekspozeju izhajal iz nedavnih dogodkov, ki so pritegnili pozornost italijanskega in mednarodnega javnega mnenja na probleme italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Sedanje težave, je dejal, izhajajo iz jugoslovanske gospodarske krize (SFRJ je bila zaradi tega prisiljena omejiti javno podporo tudi nekaterim ustanovam Italijanov) in iz narodnostnih napetosti zlasti na Kosovu, ki so izzvali vrsto zveznih ukrepov. V teh pogojih je skupina mladih intelektualcev s peticijo zahtevala od jugoslovanskih oblasti doslednejše spoštovanje pravic narodnosti. Pobuda je močno odmevala v vsedržavnem tisku. Omenjene zahteve je sicer večkrat postavila tudi Unija Italijanov za Istro in Reko, akcija mladih pa je bila učinkovitejša. Ta vprašanja, je dejal Biasutti, so bila na dnevnem redu nedavnega srečanja s predsedstvom Unije. Srečanje je bilo zelo tvorno in konkretno in temu stiku bodo sledili še drugi.
Kot neposredni partner republik Slovenije in Hrvaške in kot članica skupnosti Alpe-Jadran mora Furlanija-Julijska krajina spodbujati obmejno sodelovanje ob ovrednotenju vloge manjšin in v tem okviru mora zahtevati, da se vsi angažirajo v doslednem
uresničevanju te politike. Zato Dežela namerava odigrati novo in učinkovitejšo vlogo v odnosu do sosednjih republik.
Biasutti je poudaril, da sta italijanska država in Dežela doslej naredili dokajšen napor v korist italijanske skupnosti v Jugoslaviji, vendar to ni bilo dovolj za zajezitev sicer počasne asimilacije. Zato je treba narediti veliko več in v tem okviru so potrebna dodatna gmotna sredstva za okrepitev stikov med narodnostjo in matico. Nevarnost asimilacije pa bo, po Biasutti-jevih besedah, mogoče preprečiti samo, če bo mogoče razviti tudi druge posege, zlasti gospodarskega značaja, ki naj jamčijo narodnosti konkretno možnost razvoja. Poleg pobud za šolo in kulturo je treba spodbuditi v okviru manjšinske skupnosti nove gospodarske pobude, ki naj jamčijo pripadnikom narodnosti nove možnosti zaposlitve. »Narodnost lahko ohrani svojo integriteto in narodnostno istovetnost ter se izogne nevarnosti razpršitve in asimilacije le ob novih pogojih gospodarske rasti.« Do tega spoznanja so prišli soglasno na nedavnem srečanju med zastopniki Dežele ter Unije Italijanov, ki je že predlagala vrsto pobud, ki bi lahko imele konkreten učinek.
V tem okviru ima lahko velik pomen nedavni sporazum, ki sta ga podpisala Goria in Mikulič, Dežela pa se bo morala zavzeti, da bodo finansiranja namenjena predvsem obmejnemu pasu, kar bo tudi v korist italijanske narodnosti. »Samoumevno je,« je dejal Biasutti, »da bo treba upoštevati potrebe Italijanov tudi pri izkoriščanju postavke 30 milijard lir, ki jih je predvidel finančni zakon v korist slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.« Dežela bo morala pozorno slediti pobudam države v tem okviru, »da bi lahko čimprej izkoristili
omenjena sredstva ob pravilnem upoštevanju potreb obeh manjšin.«
Po Biasuttijevem mnenju se scenarij, v katerega se vključuje razprava o stanju italijanske narodnosti, lahko zdi zaskrbljujoč, po drugi pa lahko nakazuje tudi ugodno perspektivo za vlogo manjšine same. Pogoj za uspešno akcijo pa sta solidarnost in podpora političnih sil narodnosti. Deželna vlada v tem okviru potrjuje obvezo, da bo napela vse sile za izboljšanje odnosov s sosednjimi deželami, ki so temeljni predpogoj za mirno sožitje in razvoj vseh skupnosti.
V razpravo so posegli predstavniki vseh političnih skupin, ki so se v bistvu strinjali z ekspozejem predsednika Biasuttija. Svetovalec SSk Drago Štoka je osvojil poročilo, pripomnil pa je, da bi postavka 30 milijard lir morala služiti izključno za kritje potreb slovenske narodnostne skupnosti. Pozitivno oceno je dal tudi zastopnik PD Cavallo, ki je opozoril na vlogo manjšin v naših krajih. Socialist Zanfagnini je poudaril, da mora dežela zahtevati še bolj važno vlogo v odnosu s sode-njimi republikami in se je zavzel za krepitev sodelovanja med tržaško, ljubljansko ter zagrebško univerzo, komunist Tonel pa je poudaril nujnost hitrega ukrepanja in pomen krepitve vezi s SR Slovenijo in SR Hrvatsko.
Ob koncu je deželni svet izglasoval resolucijo. Prvi del, ki odobrava Bia-suttijevo poročilo, je bil sprejet soglasno; ob drugem delu, ki je zahteval okrepitev posegov na kulturnem področju in preučitev možnosti pobud na gospodarskem področju, so se vzdržali predstavniki LpT in MSI; ob tretjem delu pa je glasoval proti predstavnik SSk, ker ni bil črtan pridevnik »velika« v zvezi z zaskrbljenostjo o usodi Italijanov v SFRJ, LpT in MSI pa sta se vzdržala.
Na sedežu deželne svetovalske skupine
Srečanje med KD in SKGZ o manjšinski problematiki
TRST — Na sedežu svetovalske skupine deželnega sveta so se včeraj predstavniki Slovenske kultur-no-gospodarske zveze iz treh pokrajin sestali z deželnim tajnikom KD Brunom Longom.
Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je uvodoma opozoril na nekatera odprta vprašanja Slovencev v Italiji in poudaril pričakovanja, ki temeljijo na odprtem ozračju, ki je prišlo do izraza med državniškima obiskoma predsednika Mikuliča in Gorie kot tudi iz izjav predsednika deželne vlade Biasuttija o možnostih reševanja odprtih vprašanj Slovencev. Žal pa prihaja do nekaterih nesprejemljivih dogodkov, kot je zapostavljanje slovenščine pri cesti terana, zavračanje slovenskih prošenj tudi s strani dežele, primer prof. Sama Pahorja in podobno. SKGZ pa je sodno postopala proti sestavljalcem znane brošure s stra-motilnimi gesli, ki je bila objavljena ob shodu Istranov.
Palčič je v zvezi z volitvami izrazil zaskrbljenost, da bi prišlo do volilne kampanje, ki bi imela zlasti v Trstu podobne nacionalistične značilnosti, kot jih je imela lani.
Osrednji del razgovora pa je bil posvečen globalnemu zaščitnemu zakonu, stališču KD v tej zvezi in nekaterim kritičnim vprašanjem slovenskih osrednjih kulturnih ustanov, kot so Slovensko stalno gledališče, Glasbena matica, zasebna šola v videmski pokrajini in druge. V tej zvezi je predsednik Palčič opozoril na sredstva, ki so predvi-
dena v finančnem zakonu in ki niso izkoriščena. Omenil je tudi nekatere spodbudne primere v videmski pokrajini in zaključil svoje obsežno in poglobljeno izvajanje z izrazom pričakovanja, saj se ponovno prebuja zavest, da je treba reševati odprta manjšinska vprašanja in tako utrjevati politiko omikanega sožitja.
Deželni tajnik Bruno Longo pa je ponovil znano stališče, da je KD sestavila svoj zakonski osnutek in da ga vztrajno zagovarja. Tokrat ga ni vložila v parlamentu zaradi prepričanja, da mora vlada izdelati svoj osnutek, kar pa je treba narediti v ozračju uravnovešenih zahtev, saj je treba doseči soglasje vseh vladnih sil.
Pri tem je - po njegovem mnenju - odločilno ozračje soglasja in razumevanja in skupna volja, da se najde uravnovešene rešitve. Glede sredstev, ki so predvidena v finančnem zakonu, pa so tokrat namenjena za Slovence v Italiji in za Italijane v Jugoslaviji in je treba najti hiter in učinkovit zakonski način, da se ta sredstva primerno porabi ob soglasju celotne slovenske narodnostne skupnosti. Tajnik Longo je ponovil obvezo KD, da bo aktivno prispevala k reševanju odprtih vprašanj Slovencev v Italiji v skladu s svojimi načelnimi stališči. Dogovorjeno je bilo, da bodo nekatera konkretna vprašanja poglobljena na prihodnjih srečanjih, na katerih bodo prisotni tudi parlamentarci KD iz F-JK.
V slovenskem delu Tržaškega zaliva lahko lovita le dve ribiški barki
IZOLA — Bolj ko se raziskava o ugotavljanju količin in življenja rib, školjk, mehkužcev in drugih organizmov pri dnu morja v Tržaškem zalivu bliža koncu, bolj se potrjuje hipoteza, da bi v slovenskem delu Tržaškega zaliva brez bojazni izlova ribolov lahko čez vse leto opravljala le ena ribiška barka s tehnologijo globinske mreže in ena barka, ki bi z dredžo - ramponom -nabirala školjke.
Raziskovalci morske biološke postaje pri Inštitutu za biologijo ljubljanske univerze in razvojnega oddelka portoroške Droge so pred dnevi s pomočjo ribičev na barkah Trska in Biser končali tudi z zimskim ribolovom oziroma jemanjem vzorcev živih bitij ob dnu Tržaškega zaliva. Raziskava namreč predvideva vzorčenje v vseh štirih letnih časih, torej enoletni ciklus, doslej pa so z mrežo in dredžo dno v slovenskem delu Tržaškega zaliva prečesali že v poletnem, jesenskem in zimskem obdobju. Za dokončanje »terenskega« dela ostaja torej še spomladansko vzorčenje, ki bo predvidoma v maju. Podatke bodo nato računalniško obdelali na podlagi najnovejše metodologije, ki jo je lanskega decembra izdal FAO. S tako obdelanimi podatki pa bodo prišli tudi do končnega cilja raziskovalne naloge, ki naj bi predvsem pojasnila, kolikšen je dejanski fond pridncnih rib, školjk, mehkužcev in drugih živali in kakšen obseg ribolova si v tem delu Tržaškega zaliva lahko privoščimo, ne da bi ogrozili in porušili naravnega ranovesja.
Kot je povedal Aleš Bolje iz portoroške Droge je zimsko ribarjenje samo potrdilo domnevo, da je pomanjkanje kisika pri dnu morja v lanskem
septembru dobesedno zadušilo vso populacijo školjk jakobovih pokrovač (cape sante) ob obalnem pasu od rta Ronek in v vsem Koprskem zalivu, medtem ko se je ta vrsta školjk obdržala na območju med Piranom in Savudrijo. Zaradi hitrejše regeneracije te tržno zelo zanimive vrste školjk pa so predlagali, da bi do nadaljnjega prepovedali nabiranje školjk z dredžo v vsem slovenskem delu Tržaškega zaliva.
Druga značilnost je, da so se po septembrskem pomanjkanju kisika v zalivu znova pojavili moli in osliči in da so se v tem zimskem času te ribe tudi drstile. V globinsko mrežo pa pri nobenem potegu niso zajeli cipljev.
Aleš Bolje še dodaja, da je bilo letošnje leto glede klimatskih pogojev tudi na dnu morja izjemno, tako da bo raziskava, ki jo opravljajo, lahko bila dragocen vir za vse kasnejše študije življenja ob dnu Tržaškega zaliva, ki doslej še nikoli ni bilo sistematsko raziskano.
IZTOK UMER
AHTEN — V nedeljo se bodo v kraju Salan-dri pri Ahtenu spomnili partizanov brigade Osoppo, ki so 22. marca 1945 padli v gozdu Ban. Svečanost, ki se bo začela ob 10.30, prirejata krajevna sekcija ANPI in Občina Ahten, ki je častni član borčevske organizacije, ob 40-letnci italijanske ustave. Odvijala se bo ob spomeniku, ki ga je videmska sekcija ANPI postavila v spomin na padle borce. Po pozdravu župana Enza Degana in predsednika ANPI Federica Vincenza bo spregovoril poveljnik brigade Osoppo dr. Alvise Sa-vorgnan di Brazza.
Obala in Kras računata na italijanske kredite
KOPER — Tudi na Obali in Krasu, torej na tistem območju, ki je najbližje Italiji, so na medobčinski gospodarski zbornici zbrali projekte, ki se bodo potegovali za ugodne kredite, o katerih sta se pred dobrim mesecem dogovorili Italija in Jugoslavija.
V prvi skupini s področja komunalne^ infrastrukture, sta predvsem dva načrta - gradnja ceste od Škofij do Dragonje, za kar bi potrebovali 86 milijonov dolarjev, (oziroma za najnujnejši del od mejnega prehoda Škofije do Kopra - 45 milijonov dolarjev). Druga infrastrukturna naložba je dograjevanje objektov za oskrbo z vodo, za kar bi potrebovali 103 milijone dolarjev. Samo tako bi obalnemu območju omogočili, da odpravi težave s cesto in vodovodom.
Za italijanski kredit pa se potegujejo še: Lama Dekani za program pohištvenega okovja, Droga Portorož za program gojenja belih rib in pripravo zmrznjene ribe, Tomos Koper - cilinder za motorje z notranjim izgorevanjem, su-rovci za motorne gredi, proizvodnjo zobnikov in nov tip avtomatike, Hoteli Palače - prenova spomeniško zaščitenega hotela lux kategorije, Mercator tozd Trgoavto Koper -30 računalnikov PC Olivetti 240 za informacijski sistem v maloprodaji, Adriacommerce Koper - obdelovalni stroji za obrate drobnega gospodarstva in MPI Kras Sežana za linijo za predelavo mesa. Škupaj bo območje predložilo projekte za približno 208 milijonov dolarjev.
Ob tem je Leopold Gorjup, predsednik obalnega izvršnega sveta Koper povedal, da bodo na medobčinski gospodarski zbornici naredili tudi določeno izbiro in nekatere projekte označili kot prednostne. Seveda na Obali računajo, da bi moralo imeti to območje določeno prednost pri dodeljevanju kreditov, saj iz osimskih sporazumov izhaja, da bosta »obe strani poiskali vse možnosti za izboljšavo obmejnega prometa, zlasti na turističnih območjih«.
BORIS ŠULIGOJ
KPI začela izbirati kandidate
TRST — Deželni in federalni komiteji KPI so v teh dneh začeli postopek za izbiro kandidatov, ki se bodo predstavili na deželnih in občinskih volitvah. Deželni komite je odobril dokument (ki so ga ratificirale sekcije), s katerim je določil kriterije za sestavo list. Me temi je predvidena znatna prisotnost kandidatk na listah (vsaj 30 odstotkov) in izvolitev vsaj treh žensk v deželni svet.
V tem času so v teku seje federalnih komitejev, ki evidentirajo kandidate. Slednje bodo izbirale sekcije v obliki primarnih volitev in sicer z neposrednim in tajnim glasovanjem za kandidate, ki se bodo predstavili na občinskih in pokrajinskih volitvah. Glede kandidatov za deželni svet pa bo sestavljen zapisnik.
Rezultate tega posveta bo ocenil neposredno deželni komite, ki bo sestavil liste za vsa okrožja. Te liste bo nato posredoval federalnim komitejem v odobritev, nato pa jih bo dokončno odobril deželni komite.
Deželno tajništvo KPI poziva vse člane, naj se v čimvečjem številu udeležijo volitev. Deželni komite za potrditev kandidatnih list pa je bil sklican za 28. marec. Seje se bo udeležil tudi Massimo D Alema, ki v vodstvu KPI odgovarja za organizacijo.
ZIM-ŠIM z bogatim sporedom
TRST - Pred dnevi smo poročali, da prirejajo delavci podjetja Jadran iz Sežane tretjo izvedbo športnih iger uslužbencev maloobmejnih podjetij. Od samega začetka je nastopala tudi zamejska združena ekipa, katere jedro so sestavljali uslužbenci Tržaške kreditne banke, kjer deluje dobro organiziran športni krožek. Letos pa bodo Prav oni odsotni, ker poteka istočasno italijansko državno prvenstvo bančnih Uslužbencev, na katerem mora TKB braniti lani osvojene pokale.
To pa še ne pomeni, da ne bi mogla ZZE nastopiti in se dobro odrezati. Pri SDGZ je prijavljenih dovolj tekmoval-cev in tudi izletnikov, ki se bodo pomerili v družabnih igrah. Jadran je Prav te dni sporočil vsa navodila. Beli vlak bo odpeljal iz Sežane 12. marca, °b 7. uri zjutraj. Po prihodu v Bohinj-sko Bistrico se bodo tekmovalci podali na Koblo, kjer je središče dogajanja.
To odhodu iz Nove Gorice, bodo morali udeleženci v vlaku odgovarjati J1® razna vprašanja, ki so bila v preteklih letih osredotočena na zimsko ?Portno tematiko. Kaj bo letos? To je “6 tajnost, a zaradi tega priporočamo manom ZZE, da vzamejo s seboj smučke in tudi enciklopedije, specializira-116 publikacije in seveda tudi kanček sreče. Najboljši smučarji se bodo pomerili v veleslalomu; predvidene so razne starostne kategorije, tako da bo
lahko sleherni tekmovalec prišel na svoj račun.
Jadranovci so letos prikazali dokaj iznajdljivosti pri programiranju družabnih iger. Navsezadnje zakaj ne bi uvajali nove športne panoge, ki bodo morda prišle v bodoče v poštev za razširjene zimske olimpijske igre. Potek dogodkov v Calgaryju je namreč dokazal, da prihajajo na plan nove športne panoge, torej ne smemo vreči puške v koruzo, ampak moramo angažirati vsa sredstva javnega obveščanja (mednarodna seveda), pridobiti velike mednarodne sponsorje in zadeva bo čisto gotovo stekla.
Letos je predvideno ekipno tekmovanje v slalomu v zračnicah, kar je tehnično izboljšana izpeljanka lanskoletnega smuka dvoseda v zračnicah. Sledila bo hitrostna tekma v vrečah: ni jasno ali bo proga speljana po ravnem ali ne, ampak to je le obrobni detajl. In končno pride v poštev še nogomet na snegu: veliki asi usnjene žoge se potijo po blatnih igriščih, tekmovalci ZIM-SIM pa bodo še korak pred njimi.
Kdo bo zmagal? Predvidevanja so preuranjena, prireditelji pa bodo na Kobli organizirali tudi športne stave. Predviden je nagradni sklad in kdor bo uganil razplet iger ne bo samo slaven ampak tudi bogato nagrajen. (OK)
Slavisti obiščejo Benečijo
SD pripravlja za ponedeljek, 14. marca, popoldanski izlet v Benečijo; najprej bodo obiskali šolski center v Špetru, kjer imata sedež slovenski vrtec in osnovna šola, sledilo bo srečanje s študenti in kulturnimi delavci, ki se na tem področju ukvarjajo z jezikovnimi vprašanji.
Privatna osnovna šola v Špetru je velik korak naprej v prizadevanjih za obstoj in razvoj slovenskega prebivalstva v Benečiji, zanimiv pa je tudi kot pojav dvojezično zasnovane šole, torej šolski model, kot ga ne poznamo v Trstu in Gorici. Za otroke, ki izhajajo večinoma iz italijanskega okolja, je bil najprej ustanovljen dvojezični vrtec, nato pa - kot logično nadaljevanje - dvojezična šola. Učni programi so seveda isti, kot na državnih šolah, le učni jezik je dvojen, vezan na učno moč, zaradi česar poteka pouk zjutraj v enem jeziku, popoldne v drugem, vsak teden pa se zaporedje zamenja.
SD meni, da bo izlet zanimiv ne le za člane društva, da lahko zanima vse pedagoške delavce, učitelje in profesorje, ki se v našem prostoru ukvarjajo s to problematiko, saj se tudi pri nas že marsikatera šola srečuje z vprašanjem, kako utrditi funkcionalno dvojezičnost učencev, ki prihajajo iz italijanskega okolja. Beneška izkušnja je v tem pred nami in nam ima marsikaj povedati tako o teoretičnih izhodiščih, kakor tudi o praktičnih rešitvah.
Udeleženci izleta iz Trsta in Gorice se bodo peljali z osebnimi avtomobili. Zbiranje na šoli v Špetru (nasproti županstvu) bo ob 15.30. Prijave sprejemata J. Povše 0481/21169 in V. Tuta 040/299632.
Razorožitev kot sinonim razvoja
Razorožitev kot sinonim razvoja: s tem geslom se bo odvijalo tematsko srečanje, ki ga deželna svetovalska skupina Proletarske demokracije prireja v soboto, 12. t. m., v videmski Palači Kechler. Na srečanju, ki se bo začelo že ob 9.30, bodo sodelovali deželni, državni in evropski predstavniki stranke, v obravnavo pa bodo posegli še predstavniki raznih italijanskih, slovenskih, nemških in koroških organizacij, ki se zavzemajo za mir, razorožitev in sožitje.
S tem srečanjem si deželno vodstvo Proletarske demokracije prizadeva, da bi prišlo do ponovne, predvsem pa treznejše obravnave treh nadvse perečih vprašanj v zvezi z militarističnimi posegi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Prva ugotovitev je ta, da odpira dogovor med ZDA in SZ o omejitvi števila jedrskih izstrelkov vrsto novih vprašanj v zvezi s ponovnim zapolnjevanjem nastale "obrambne praznine". Kljub pozitivnim ocenam tega dogovora pa pomeni le-ta tudi razorožitveno dejanje, do katerega je prišlo brez upoštevanja kakršnekoli mirovne strategije. O tem in o sedanjih evropskih smernicah na področju vojne industrije bosta spregovorila Jiirgen Mayer, predstavnik nemške skupine zelenih, in Alberto Tridente, evropski poslanec PD.
Poleg širšega in splošnejšega obravnavanja bo na dnevnem redu tudi tematika izrazito krajevnega značaja. Deželni svetovalec Giorgio Cavallo, član Mešanega paritetnega odbora za vojaške služnosti Giacomo Viola in predstavnik državnega tajništva stranke Stefano Semenzato bodo na sobotnem srečanju analizirali vlogo, ki jo bo ob sedanjih militarističnih načrtih morala prevzeti Dežela. S predlogi o novem obrambnem, sistemu, ki naj bi zamenjal prejšnjo t. i. pasivno obrambno strategijo, se bo namreč njena vloga znatno spremenila. Preventivni obrambni posegi, ki jih nova strategija upošteva, so po mnenju PD v jasnem nasprotju z osnovnimi načeli, na katerih temelji sedanji deželni razvoj.
Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev izrazili zadovoljstvo
Občinski odbor ni odobril lokacije poštnega središča pri Kolonkovcu
Nevarnost, da bi na Kolonkovcu razlastili nadaljnje obdelane in obdelovalne površine za gradnjo poštnega centra, je trenutno nekoliko pojenjala. Tržaški občinski odbor namreč na svoji torkovi seji ni odobril predloga o takšni lokaciji. Toda s tem ni povsem in dokončno odpravil možnosti, da bi do omenjenih razlastitev prišlo, saj bo treba poštni center naposled nekje vendarle zgraditi in dokler ni alternativne rešitve za njegovo namestitev, ostaja pač veljaven prvotni predlog, kot sta med drugim včeraj podčrtali Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev.
Ministrstvo za pošte je nalog za uresničitev poštnega razdeljevalnega centra v Trstu poverilo podjetju Ital-poste. Le-to je kaj kmalu izdelalo predlog za njegovo namestitev: center naj bi zgradili na področju med Cesto Brigata casale in Ulico Gravisi. V ta namen naj bi razlastili dva hektara sedmerim lastnikom, ki se vsi razen enega preživljajo z vrtnarstvom. Najbolj prizadeto bi bilo posestvo Marče-la Debelisa, enega izmed največjih tržaških vrtnarjev. Omeniti tudi velja, da gre za površine, ki so v tržaškem občinskem regulacijskem načrtu namenjene kmetijstvu.
Tržaške kmečke stanovske organizacije in še zlasti Kmečka zveza so že od dne, ko se je problem zastavil, napravile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi omenjene razlastitve preprečili. Predstavniki Kmečke zveze so se v ta
namen med drugim srečali s tržaškim županom Staffierijem in odbornikom za urbanistiko Vattovanijem, ki sta se na pogovorih strinjala, da ni najbolj posrečena izbira lokacije prav na območju, kjer je vrtnarstvo na Tržaškem še najbolj razvito. Odbornik Vattovani je to stališče potrdil, tudi ko je pred dobrima dvema tednoma obiskal De-belisovo kmetijo. O zadevi je tudi 4. t. m. vložila vprašanje skupina KPI v tržaškem občinskem svetu.
Na pritisk ministrstva za pošte pa je tržaški občinski odbor moral vendarle zadevo postaviti na dnevni red. V skladu s poprejšnjimi izjavami župana Staffierija, a tudi vsled odločnih prizadevanj odbornika Jagodica, pa odbor, kot uvodoma rečeno, predlagane lokacije poštnega centra ni odobril, ko je o
njej razpravljal na svoji torkovi seji. To odločitev je Kmečka zveza pozdravila v brzojavki, ki jo je včeraj naslovila županu. V njej izraža Staffieriju priznanje za dosledno zadržanje, hkrati pa poziva njega in njegov odbor, naj v okviru svojih pristojnosti napravita vse, kar je v njuni moči, da bi se našla alternativna lokacija, ki bi ne prizadela že tako šibkega tržaškega kmetijstva. Podobno brzojavko je Staffieriju poslala tržaška Zveza neposrednih obdelovalcev.
■ V Domu Jakoba Ukmarja pri
Domju bo jutri ob 19.30 kongresno zborovanje upokojencev. Dnevni red predvideva uvodno poročilo in razlago kongresnega dokumenta, razpravo in volitve.
Delavci UIL o položaju v Iretu
v kovinarski sindikat v podjetju in podčrtali
Uslužbenci tržaške tovarne IRET, vpisani CCdL/UILM, so na skupščini razpravljali o položaju nujnost skupnega posredovanja deželnega odbora in krajevnih parlamentarcev pri pristojnih ministrstvih za zunanje zadeve in za industrijo, da bi odstranili vse ovire na poti k ponovni oživitvi proizvodnje v podjetju. V ta namen bi moralo deželno odborništvo za industrijo izpolniti obvezo, da skliče sestanek s krajevnimi parlamentarci za koordiniranje pobude pri vladi.
Tiskovno poročilo s skupščine delavcev UIL polemizira z vodstvom podjetja ter dodaja, da se UIL ne namerava vmešavati v vprašanja okrog družbene strukture, da pa meni, da bi vstop novega partnerja lahko prispeval k rešitvi krize in k preprečitvi zaprtja Ireta.
pismi uredništvu
Šolniki: Zakaj se nismo v celoti pridružili stavki
V članek »Še vrsta izrazov solidarnosti pa tudi nestrpnosti do Pahorja«, ki je bil objavljen v Vašem dnevniku v soboto, 20. februarja, na 5. strani, se je vrinila neljuba pomota. Pismo, ki naj bi ga poslal Sindikat slovenske šole, smo v resnici poslali podpisniki sedanjega in seveda tedanjega pisma. Z njim smo podpisani hoteli obrazložiti svoje stališče in ravnanje ob obeh stavkah, ki ju je Sindikat slovenske šole sklical v podporo boju prof. Sama Pahorja. Ker je še vedno slišati nekaj pomislekov in negodovanja nad tem našim početjem, naj ponovno obrazložimo, zakaj se nismo mogli stavki pridružiti v celoti.
1.	Stavka je bila za 11. in tudi za 16. februar napovedana tako, da šola ni bila v stanju obvestiti staršev, da utegnejo učenci, ki so mladoletni, ostati brez varstva. V primeru stavke bi torej morala nižja srednja šola, na kateri delamo, poslati mladoletnike nezavarovane na ulico.
2.	Zakonski predpisi določajo namreč, da mora osebje v nekaterih primerih, kadar je npr. oklicana kaka nenadna stavka, z nadzorstvom jamčiti varnost zaupanih mladoletnih dijakov do zaključka rednega pouka, pa čeprav bi se isto osebje hotelo pridružiti stavki. Tak nenavadni primer sta bili obe stavki zaradi načina, kako sta bili sklicani. Tu ne gre samo za vprašanje časa, da se starši namreč pravočasno obvestijo o prekinitvi pouka, ampak predvsem za jrroglasitev stavke po prvi učni uri. Ce so učenci, ki obisku-
Proslave ob 8. marcu bodo na sporedu tudi danes in v soboto
Ženske še praznujejo svoj dan
Proslave 8. marca niso končane ter se bodo odvijale tudi v prihodnjih dneh.
Naj se v tokratnem poročanju o praznovanjih mednarodnega ženskega praznika še posebej zaustavimo pri proslavi, ki je bila preteklo soboto v Kulturnem domu na Proseku. Organizator proslave je bil amaterski oder J. Štoka, sodelovale pa so pri njegovi izvedbi ženske s Proseka in Kontovela, fantje in moški, torej vsi, ki so želeli, da bi ta dan potekal lepo, prijetno, a tudi nekoliko drugače, kot sicer.
Res je, da so imeli na proslavi mlado govornico Nadjo Švara, ki je povedala nekaj, kar obeležuje 8. marec in naloge, ki čakajo žensko v njenem boju za svoje pravice, slovensko ženo pa tudi v boju za dosego globalnega zaščitnega zakona. Res pa je tudi, da je bil kulturni program tako pripravljen, da je, zaradi svoje vsebine, iskrivosti in izvirnosti, presenetil in navdušil vse. Organizatorji so namreč imeli v gosteh dramsko skupino iz Boljunca, ki se je predstavila s svojim skečem »Izberi si par«, in skupino plesne šole KD F. Prešeren, ki se je predstavila v izredno lepih oblačilih in s spletom latinsko ameriških plesov.
Za največje in najprijetnejše presenečenje pa je na prireditvi poskrbela skupina dijakov znanstvenega liceja v Trstu. »Prešernovi metuljčki« si je dala ime. Predstavila pa se je z baletno točko, v kateri so bili baletke seveda fantje, oblečeni v baletne tutuje. Nihče si ni predstavljal, kaj pripravljajo in kako bo vse skupaj izpadlo. A od trenutka, ko so se pojavili, pa do konca nastopa, so želi salve smeha in takšno navdušenje, da je občinstvo glasno zahtevalo ponovitev.
Celotna izvedba proslave, ki se je zaključila z družabnostjo, pri kateri so ženskam stregli fantje in moški, je pokazala, da je tudi to način proslavljanja 8. marca in da je morda to tudi pot, ki bi jo morali mladi in morda tudi amaterski oder in druge podobne skupine ubrati, da bi imeli med občinstvom uspeh, kar je vedno tudi predpogoj, da se neka dejavnost razvije in seveda tudi obdrži pri življenju.
O zaključku proslav 8. marca v Bo-Ijuncu smo na kratko že pisali. Nismo pa posebej omenili nastopa domače dramske skupine KD F. Prešeren. V torek se je domačemu občinstvu predstavila z dvema prizoroma: s kvizom »Mizica pogrni se« in s skečem, oziroma s parodijo na televizijsko oddaji »Izberi si par«. Svoj delež na prireditvi so imeli tudi Veseli godci, kot gostje pa so bili na večeru tudi člani posadk dveh sovjetskih ladij, ki so v teh dneh v tržaškem pristanišču.
Tatjana Turko, ki dramsko skupino vodi, je bila tudi tokrat vodja, režiser in tudi ena glavnih igralk v obeh prizorih, za katera je napisala tudi tekste. V prvem prizoru je nastopilo kar deset igralcev in igralk: poleg Tatjane še Peter Komar, Edvard Žerjal, Miran Klun, Katja Komar, Nadja in Magda Švara, Ingrid Žerjal, Laura Kofol in Nevia Švara. V drugem skeču so nastopili: Tatjana Turko, Nadja in Magda Švara, Ingrid Žerjal in Miran Klun.
Vsebina obeh je bila povezana z znanimi televizijskimi oddajami, le da je avtorica prvo povezala, v vprašanjih in odgovorih, na našo problematiko, tako kar zadeva slovensko stvarnost tu pri nas, kot tudi stvarnost v dolinski občini. Le nekaj je bilo v obeh prizorih dialektalnih vložkov, ostali teksti so bili v slovenščini. Vse to je prav gotovo pomenilo novost za domačo publiko, ki je bila navajena, da se je domača dramska skupina predstavljala le v narečju ter samo z domačo, vsakdanjo problematiko. Tokrat so morali udeleženci pozorneje slediti tekstu, če so hoteli razumeti razne bodice in osti, ki so letele zdaj sem, zdaj tja. Prav ta pozornost do povsem novih tekstov, kot tudi oddaljenost nastopajočih od občinstva (pred odrom je bil velik prostor puščen občinstvu za ples) sta bila morda vzrok, da ni bilo po koncu nastopa tako velikega aplavza, kot so si ga pridni igralci in njihova voditeljica pričakovali in tudi zaslužili. To pa ne pomeni, da niso Bo-Ijunčani zadovoljni s svojo dramsko skupino in da si ne želijo še njenih nastopov; morda ne pri mizah, ob pitju in plesu, ki pač ne dovolita primerne zbranosti pri poslušanju takšnih tekstov in prizorov. Prepričani smo, da bo imela skupina z obema prizoroma
prav gotovo uspeh, kjerkoli bo še nastopila, tudi pred svojo domačo publiko.
Danes bodo imele svojo proslavo tri pomembne organizacije: Društvo slovenskih upokojencev, Zveza vojnih invalidov in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja. Proslava bo ob
17.30	v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu z nastopom zbora Jadran iz Milj, recitacijami Mire Sardoč in govorom Anice Udovič. V soboto bodo priredile družabni večer ženske iz Mačkolj. Prireditev bo v Srenjski hiši, nastopil pa bo ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, (ni)
V torek v dvorani tržaškega občinskega sveta
Nacionalistična nestrpnost tudi ob ženskem prazniku
Mednarodni praznik žensk bi moral biti resnično praznik vseh žensk, ne glede na razlike v jeziku, veri, političnem prepričanju itd. Toda v Trstu se žal dogaja, da se tudi ob takšnih priložnostih pojavlja tista stara nacionalistična nestrpnost, ki je v zgodovini povzročila že toliko gorja. V mislih imamo torkovo srečanje žensk v tržaški občinski palači, kjer se je sicer v nastopih marsikatere govornice veliko poudarjal pomen miru in sožitja, kar pa ni preprečilo, da je del ženskega občinstva zapustil dvorano, ko je predsednica zahodnokraškega rajonskega sveta Anamarija Kalc spregovorila v slovenščini. Takšen beden zaključek sicer svečane proslave na tržaški občini meče na celotno prireditev veliko senco, ki bo ostala v spominu marsikatere udeleženke. Res žalosten 8. marec!
jejo nižjo srednjo šolo, pač že na šoli, smo jih šolniki dolžni nadzorovati prav do zaključka pouka.
3.	Na naši šoli je bilo v četrtek, 11. februarja, 53 in v torek, 16. februarja, 25 učencev. V četrtek ni nihče imel podpisane izjave staršev, ki bi pooblaščala ravnateljstvo, da v primeru stavke dovoli otrokom, da zapustijo šolske prostore. V torek pa je imelo podpisano potrdilo le nekaj otrok.
4.	V četrtek je stavkal en profesor, ki se je med obveznimi urami omejil na nadzorovanje učencev. V torek so stavkali trije profesorji, in ker je število prisotnega osebja omogočalo nadzorstvo nad prisotnimi dijaki, so le-ti ostali v razredih do zaključka rednega pouka.
5.	Upoštevajoč omenjena dejstva, smo se podpisani odločili, da se sicer večina izmed nas formalno ne pridruži stavki, da pa eno (16. februarja stavkajoče učno in neučno osebje) oziroma dve (kdor ni stavkal 11. in 16. februarja) celodnevni plači položimo na že dalj časa obstoječi tekoči račun št. 1650/91 pri Tržaški kreditni banki, ki je namenjen »Skladu za dvojezičnost«. Ta sklad je ustanovil sam prof. Samo Pahor 2. januarja 1975 z denarjem, ki so mu ga v znak solidarnosti poklonili kolegi, ko se je 13. decembra 1974 moral pred tržaškim sodiščem zagovarjati zaradi zahteve po javni rabi slovenskega jezika. Podčrtati velja, da je ta sklad prof. Pahor ustanovil z namenom, da bi služil za kritje stroškov tudi ob drugih sličnih priložnostih in ob pobudah drugih posameznikov, ki bi si na podoben način prizadevali za uveljavitev slovenščine v javnosti.
Ta popravek pošiljamo sicer z zamudo, ker smo namreč pričakovali, da bodo odgovorni pri Vašem dnevniku sami odpravili napako oziroma neskladje, saj je naše pismo, ki je bilo objavljeno pod podnaslovom »Od Sindikata slovenske šole smo prejeli naslednje pismo«, pravi tujek v zgradbi članka. Poleg tega je bilo tudi pričakovati, da se bo oglasil sam Sindikat slovenske šole, ki je bil neposredno vpleten v to zadevo, ne da bi bil o kakršnem koli našem pismu predhodno sploh obveščen.
(sledijo podpisi)
Vseh šolnikov ne gre strpati v isti koš
V svojem pismu uredništvu PD z dne 9. marca t. 1. »Postavimo se na trdna tla in razmislimo, kam plovemo!« se Anamarija Kalc rahlo obregne ob slovenske šolnike, pri katerih ni sklep pokrajinske uprave, da pošlje na mestne slovenske šole italijanske socialne delavke, izzval ogorčenosti in sprožil borbo za reševanje tega problema.
Ker Anamarija Kalc, zaradi položaja, ki ga ima, prav gotovo pozna vsa ozadja in korake, ki so jih naredili nekateri šolniki tako z dopisi kot z živo besedo na sestankih, menim, da bi bilo bolj pravično, če ne bi strpala vse šolnike v isti koš.
Pino Pečenko
Vrednost zaplenjenega mamila se suče okrog pet ali šest milijard lir
V pristanišču zaplenili pet kg heroina
Vrečke s heroinom so bile skrite v dvojnem dnu bencinskega rezervoarja
Tržaški finančni stražniki so v ponedeljek zaplenili eno od največjih količin heroina, ki je v zadnjih letih bila namenjena v Italijo skozi tržaško pokrajino. Na range roverju, ki je prispel v tržaško pristanišče s turškim trajektom, so namreč odkrili več kot pet kilogramov čistega heroina vrste brown
sugar, ki bi ga na črnem trgu prodali za pet ali šest milijard lir. Lastnika avtomobila še niso prijeli, kaže pa, da so mu organi javne varnosti že za petami.
Čeprav je bila vest o zaplembi večje količine mamil znana že v torek, so finančni stražniki spregovorili o poteku akcije šele včeraj na tiskovni kon-
ferenci. Avto je prispel v Trst že v torek, 1. marca, s turškim trajektom Ibrahim Baybora, ki pripluje v naše pristanišče dvakrat na teden. S trajektom je prispelo v Trst skupno 19 vozil, osemnajst tovornjakov in čisto novi range rover rdeče barve z italijansko evidenčno tablico. Ta je že ob izkrcanju ladijskega tovora vzbudil pozornost finančnih stražnikov, saj je bilo edino vozilo brez voznika. Na trajektu je bilo namreč osemnajst potnikov — šoferjev težkih vozil. Nihče od njih pa ni bil odgovoren za avto, ki so ga pred dvema tednoma vkrcali na trajekt v turškem pristanišču Deringe blizu Iz-mira. Kljub temu pa so avto izkrcali in ga parkirali znotraj pristaniškega območja ter čakali na lastnika. Ker ga ves teden ni bilo na spregled, so se sumi finančnih stražnikov še zaostrili. Tako so se v ponedeljek zjutraj v dogovoru s pristaniškimi cariniki končno odločili, da pregledajo range rover in razkrijejo njegove morebitne skrivnosti.
Finančni stražniki so skrbno pregledali vozilo, o kakem nedovoljenem in protizakonitem tovoru pa vsaj na prvi pogled ni bilo ne duha ne sluha. Tako so se odločili, da avto razstavijo. Z vozila so sneli glavne šasijske dele, hkrati pa so ga pregledali tudi s pomočjo izurjenih psov. Vedenje le-teh pa je bilo zelo protislovno: ovohavali
so prednji in zadnji del avtomobila, a njihove reakcije niso bile odločne. Zaradi tega so finačni stražniki že podvomili v svojo akcijo. Kljub temu pa so se odločili, da napravijo še zadnji poskus: poklicali so tehnike iz mehanične delavnice. Ti so razstavili vse dele avtomobila in ugotovili, da ima bencinski rezervoar dvojno dno. Ko so odstranili kovinsko ploščo, s katero je bilo pokrito dno, so zagledali deset belih vrečk ovitih v najlonsko folijo. Prav skrbna embalaža in vonj po bencinu sta namreč premotila pse, da niso mogli zavohati heroina.
Test za mamila je takoj potrdil sume: vrečke so vsebovale skupno 5.225 gramov najboljšega heroina vrste brown sugar. Ko bi ga razpečevalci pomešali z drugimi snovmi, bi lahko pridobili kar 25 kilogramov mamila. Obogatili pa bi se za več kot pet milijard lir.
Prav razpečevalcev pa preiskovale) niso še izsledili. Po vsej severni Italiji so sprožili lov na lastnika avtomobila, ki je verjetno tudi lastnik mamila, in na njegove pajdaše. Ker so preiskave še v teku, pa nam njihovih imen niso hoteli izdati. Znano je le, da je lastnik rdečega in dragocenega range roverja doma iz Lombardije. Preiskavo vodi namestnik državnega tožilca Coassin.
Barbara Gruden
Tržaški raziskovalci se vračajo z uspešne ekspedicije na Antarktiko
V Tržaškem geofizikalnem observatoriju v teh dneh vlada izredno zadovoljstvo. Uspešno se je zaključila italijanska ekspedicija na Antarktiko, pri kateri je Observatorij sodeloval s svojimi raziskovalci in tehniki, pa tudi s svojo ladjo »Exploro«, ki jo je kupil od neke nemške družbe tik pred odhodom, tako da doslej ni prišlo niti do zamenjave zastave. Ladja s svojimi potniki je že priplula v Novo Zelandijo, tržaški raziskovalci in tehniki pa so včeraj odleteli proti domu. Prvi obračuni pravijo, da je ekspedicija dosegla veliko večino ciljev, ki si jih je zastavila.
Prav v teh dneh pa v Observatorij prihajajo dobre vesti tudi iz Rima. Vlada je namreč po dolgih zavlačevanjih in odlašanjih odobrila zakonski osnutek, ki predvideva njegovo reformo. Po novi zakonski ureditvi bo Observatorij lahko nastopal deloma tudi kot zasebno podjetje. Poleg tega bo odslej prejemal vsako leto 4 milijarde lir rednih državnih prispevkov, kar mu bo omogočalo vsestranski razvoj.
Priprave na »Pomlad v Trstu«
Pred nekaj dnevi se je formalno ustanovil odbor za pobudo "Pomlad v Trstu”, katere organizator je Tržaška občina. Poleg pravnika Giordana so bili prisotni predstavniki vseh javnih in zasebnih ustanov, ki nameravajo pobudo podpreti. V vodstvu odbora so bili imenovani za predsednika odbornik Sergio Pacor, dr. Ouirino Cardarelli in odbornik Giorgio Salvagno pa za podpredsednika. Pobudo sta podprli tudi Pokrajina in Trgovinska zbornica. Novi odbor je tudi obravnaval program pomladanske pobude in v tem okviru dokončno določil, da bosta 10. aprila v Vili Engelmann predstavitev tulipana Amadeusa in koncert Mozartove glasbe. Osrednja točka programa pa bo cvetlični happening umetnikov Alpe—Jadrana, ki bodo v Barkovljah ustvarili vsak svojo cvetlično gredo.
Delno izpraznjena bolnišnica Gregoretti
Predsedstvo KZE je objavilo obvestilo, da so v bolnišnici E. Gregoretti delno že izpraznili oddelke za kronične bolnike, da so vse ostarele bolnike trenutno namestili v en sam oddelek iste bolnice in da so za telesno onemogle kronične bolnike začasno opremili posebni "zaščiteni" oddelek.
Sorodniki bolnikov, ki so še v bolnišnici, za katere pa so zdravniki ugotovili, da se lahko vrnejo domov, so vabljeni, da se oglasijo pri zdravstveni enoti in da čimprej (v 30 dnevih od prejetja pisnega obvestila) poskrbijo za nadaljnjo namestitev bolnikov (v družini ali domu za ostarele). Odgovorni organi so Občini Trst posredovali v vednost seznam imen bolnikov E. Gregoretti, ki morajo zapustiti bolnišnico, ki pa potrebujejo nadaljnjo oskrbo v "zaščitenem" socialnem domu.
V drugi polovici marca
Tržaška pokrajina prireja posvet o politiki za mlade
Pristaniška ustanova naročila načrte za Staro prosto luko
Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče je sklenila poveriti družbi Polis (Operativni načrti za lokalizacijo naložb za razvoj) nalogo, da prouči in pospešuje umestitev podjetniških dejavnosti iz trgovskega, finančnega in storitvenega sektorja na področje Stare proste luke, z namenom, da se povečajo pristaniške dejavnosti, zlasti na naprednih področjih. Ustrezno pogodbo sta podpisala predsednika luške ustanove Mic-hele Zanetti in Polisa Enrico Ran-done.
Specializirana družba, ki so jo ustanovili junija lani (zavarovalna družba Assicurazioni Generali ima v njej 40 odstotkov delnic, prav toliko jih ima Fiatinpresit, medtem ko je ostalih 20 odstotkov v lasti družbe Finporto) bo morala v čimkrajšem času izdelati predloge za splošni podrobni načrt o uporabi Stare proste luke, pri čemer bo morala upoštevati tri glavne usmeritve: polno ovrednotenje novega opremljenega terminala Adria terminal, izkoriščanje ugodnosti proste luke in ureditev območja za vodenje pristaniških dejavnosti, z vsemi potrebnimi visoko tehnološkimi storitvami.
Tiskovno sporočilo pristaniške ustanove na koncu poudarja, da ta pobuda sodi v okvir splošnejšega načrta, ki ga AUTP zasleduje že vrsto let, za rekvalifikacijo in razvoj luških površin, pri čemer so že izvedli nekatere temeljne pobude, kot je dokončanje Osmega pomola in začetek del na Adria terminalu in na Trajanskem nabrežju.
»Politika za mlade« se glasi naslov vsedržavnega posveta, ki se bo pričel v četrtek, 17. marca, ob 9. uri v kongresnem centru na Pomorski postaji in ki ga Tržaška pokrajina in Zveza italijanskih pokrajin (UPI) posvečata mladinski problematiki. S tem posvetom želita prireditelja ugotoviti, katere so svetle in senčne plati institucionalne politike za mlade in najti nove smernice za učinkovitejše družbene posege. Hkrati pa bi morala biti to prilika za soočanje različnih krajevnih pobud ter za začetek boljšega in rodovitnej-šega sodelovanja med krajevnimi upravami.
Okvirna tematika, o kateri bodo spregovorili v četrtek, bo »Mladinska realnost: identiteta, pričakovanja, potrebe«. To temo bodo dopoldne razvili z vidika javnih ustanov in s pomočjo statističnih izsledkov. Naslova prvih dveh poročil sta namreč »Za strategijo povezav: od kompleksnosti do načrta« in »Številnost in raznovrstnost mladinskih izbir in vedenj«. Popoldne pa bodo o tem spregovorili mladi, ki se bodo udeležili okrogle mize »Politična subjektivnost in mladinsko udejstvovanje«. Predvidena je prisotnost številnih predstavnikov mladinskih političnih, verskih in družbenih gibanj.
V petek pa bodo skušali ugotoviti, katere so glavne smernice učinkovite politike za mlade. Udeleženci posveta se bodo dopolne porazdelili po skupinah, ki bodo poglobile različna vprašanja o vključevanju mladih v družbeno tkivo. Eno skupino bodo sestavljali tudi mladi, ki nimajo uradnih predstavnikov na posvetu. Popoldne pa bosta sledili poročili o »Evropski politiki za mladino« in »Posegih pokrajine
v korist mladine: izsledki raziskave na pobudo UPI«.
Osrednja prireditev bo sobotna okrogla miza o »Strategiji povezanosti med ustanovami za mladinsko politiko«. Udeležili se je bodo podpredsednik komisije za kulturo in mladino pri Evropskem parlamentu posl. Gustavo Selva, članica komisije za kulturo in šolstvo pri poslanski zbornici posl. Laura Fincato, predsednik Konference predsednikov dežel Gianni Bazzanel-la, predsednik Zveze italijanskih pokrajin Alberto Brasca in predsednik Vsedržavnega združenja italijanskih občin sen. Riccardo Triglia.
Posvet se bo zaključil s predstavitvijo listine UPI za mladinsko politiko, sklepno besedo pa bo imela minister za posebne zadeve sen. Rosa Russo Jervolino. Prireditelji so poskrbeli tudi za dva družbena večera: v četrtek bo v športni palači ob 21. uri glasbeni recital skupine »Don Bosco '88«, v petek ob isti uri pa bo Angelo Baiguera v Kulturnem domu predstavil tržaške mladinske glasbene ansamble.
Seje rajonskih svetov
Rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija se bo sestal jutri ob
19.30	na sedežu v Ul. Paisiello 5/4. Na dnevnem redu je med drugim razprava o šolski problematiki, občinskem proračunu za leto 1988 in o pravilniku mestnih muzejev za zgodovino in umetnost.
Jutri se bo ob 20. uri v Ul. Roncheto 77 sestal tudi rajonski svet za Škedenj in Čarbolo. Na dnevnem redu bo med drugim sprememba avtobusne proge
Od štirih hudo ranjenih je eden še vedno v smrtni nevarnosti
Še neznani vzroki požara na Trgu Panfili v katerem je zgorela 64-letna Tržačanka
Grozovit požar, kakršnega ne pomni tržaška črna kronika zadnjih let, je v torek ponoči zahteval življenje 64-let-ne Marie Giselle Svagel in nevarno opekel 50-letnega Alberta Migliaccia ter 80-letno Luiso Trobez. Rešilec Rdečega križa ju je danes zjutraj odpeljal v videmsko bolnišnico. Tam je namreč poseben oddelek za zdravljenje hudih opeklin. Migliaccia so plameni oplazili po obrazu, vratu in nogah. Njegovo stanje je izredno resno, zato so si zdravniki pridržali prognozo. Vse pa kaže, da se je izboljšalo stanje Luise Trobez. Okrevala naj bi v 40 dneh, če seveda ne nastopijo komplikacije. Ostala ranjenca, 48-letni Gu-ido Pierguidi in 67-letni Bruno Meola, pa nista več v smrtni nevarnosti. Včeraj popoldne so ju premestili iz oddelka za oživljanje v oddelek za splošno medicino. Pokojnica in ranjenci so bili pod nadzorstvom Centra za mentalno zdravje iz Barkovelj. Vseh petnajst oseb, ki jih je rešilec RK odpeljal v glavno bolnišnico zaradi zastrupitve z dimom in hudega šoka, pa so zdravniki že odpustili iz bolnice.
Gasilci doslej še ne vedo, kaj je povzročilo požar v poslopju na Trgu Panfili 1, ki je v nekaj minutah spremenil veliko trinadstropno stanovanjsko hišo v pravi pekel. Prvi plameni naj bi se po pričevanju lastnika penziona Germana pojavili približno pol ure pred polnočjo. V dveh urah izredno težavnega dela je gasilcem končno uspelo ukrotiti plamene, na kraju nesreče pa so ostali do 5. ure zjutraj. Zaradi izredno gostega in zadušujočega dima so morali gasilci delati z dihalnimi aparati.
Reševalci so se na kraj nesreče vrnili okrog 7. ure zjutraj in se ponovno Prepričali, da ni več nobene nevarnosti za požar. Pogorišče v poslopju na Trgu Panfili so si natančno ogledali tudi izvedenci sodne policije. Namestnik državnega pravdnika Coassin je Uvedel preiskavo, ki naj bi ugotovila vzroke katastrofe. Iz uničenega stanovanja v drugem nadstropju so preiskovalci odnesli plinsko pec, ki jo bodo natančno pregledali v svojem laboratoriju. Kaze namreč, da je prav ta povzročila požar. Seveda pa ne gre izključevati tudi drugih domnev. Možno lp, da je v stanovanju zagorelo zaradi Sigaretnega ogorka ali kratkega stika. Sele čez štirideset dni bomo lahko izvedeli, če je plinska peč res kriva za silovit požar. Preiskave bo vodil tržaški leteči oddelek z dr. Padulanom na čelu.
Upravitelj poslopja Marcello Sini-guglia si je včeraj zjutraj z izveden-cem ogledal pogorišče. Gmotna škoda naj bi znašala okrog 200 milijonov lir, ce seveda k temu ne prištejemo vrednosti pohištva, ki je v celoti pogorelo. Plameni so hudo razdejali notranje Prostore sto let starega poslopja, struktura hiše pa je ostala skorajda nepoškodovana. Zunanji opazovalec /'crjetno sploh ne bi opazil, da se je tam le pred nekaj urami odigrala tragedija Nadstropje, kjer se je razplamtel ogenj, je povsem uničeno, v tretjem nadstropju pa so precej poškodovana štiri zasebna stanovanja.
»Ko smo prihiteli na kraj nesreče, so se iz oken gorečega poslopja dvigali
Požar ie povsem uničil stanovanje, v katerem je živelo 13 oskrbovancev Centra za umsko zdravje v Barkovljah
skoro dva metra visoki ogenjeni zublji,« je povedal vodja gasilcev Flavio Perok. »Najprej smo morali rešiti preplašene stanovalce hiše. Nekateri so celo grozili, da bodo skočili na cesto. Pripravljeni smo bili, da jih prestreže-mo s platni. Stanovalce, ki so stali pri oknu, smo spravili na varna tla s pomočjo posebnih lestev. Ko smo delo-
ma pogasili plamene, smo se povzpeli po stopnicah do drugega nadstropja in odnesli ranjence iz stanovanja. Tu smo našli tudi povsem zoglenelo truplo ženske. Ogenj ji je spremenil v pepel roke in noge, njenega obraza pa ni bilo več mogoče spoznati. Zenska se je verjetno šele v zadnjem trenutku zavedela, kaj se dogaja, dim pa jo je zadušil, še preden je prišla do vrat.«
Lastnik penziona Germana, ki je v prvi osebi doživel silovit požar in sodeloval pri reševanju stanovalcev, je bil pripravljen obnoviti dogodke torkove strašne noči. »Kakih dvajset minut pred polnočjo je pozvonil pri meni Guido Pierguidi, eden od stanovalcev drugega nadstropja. Starček je oskrbovanec Centra za mentalno higieno, nekoliko bolehen je in ima precejšnje težave pri hoji. Mislim, da je za pot od drugega nadstropja do mojega penziona porabil dobrih deset minut. Medtem so se plameni seveda še bolj razvneli. Povedal mi je, da je v gornjem nadstropju menda razneslo plinsko peč. Stopil sem iz svojega stanovanja, da bi pogledal, koliko resnice je v njegovih besedah, a že na stopnišču me je zajel močan in zadušujoc dim. Ko sem opazil visoke ognjene zublje, sem se takoj vrnil v stanovanje in poklical gasilce, ki so z vključenimi sirenami privozili na kr$j nesreče že čez kakih sedem minut. Se pred njihovim prihodom sem za trenutek stopil na teraso. V oblaku dima sta na balkonu v gornjem nadstropju stali dve osebi, ki sta v brezumnem strahu hoteli skočiti na cesto. Zakričal sem, naj skočita na mojo teraso, ki je dva metra pod njima. Eden od njiju je za trenutek odšel v sobo in se vrnil z rjuho ter jo privezal na ograjo balkona. Po njej sta se skušala spustiti do mene. Prvemu je to še nekako uspelo, drugega pa sem moral dobesedno "ujeti" v zraku.«
Helena Jovanovič
Psihiater DelVAcqua o svojih oskrbovancih
»Kljub okoliščinam so ostali razsodni«
»Pokojna Gisella Svagel je bivala visoko na Kolonji, za Novo univerzo. Njena družina je bila srednjega sloja, tako da ji je omogočila študij. Do svojega osemnajstega leta je Gisella namreč obiskovala Akademijo umetnosti v Benetkah. Potem pa se je njeno življenje popolnoma zasukalo: oče je umrl, ona pa je živčno zbolela. Nekaj časa je bila v umobolnici, toda mati, ki je bilo izredno močno navezana.nanjo, jo je raje vzela v oskrbo na dom. Tam je Gisella živela več desetletij v
skoraj popolnoma odmaknjenem svetu. Ko je mati umrla, je Gisella ostala praktično sama. Ker se je po nekaj letih izkazalo, da tako ne more več naprej, je pred približno sedmimi, osmimi leti prišla k nam v Center za umsko zdravje v Barkovljah. Nekaj časa je živela malo tu, malo doma, nato pa smo jo vključili v stanovanjsko skupnost na Trgu Panfili, kjer se je prav dobro znašla s preostalimi gosti«.
Tako nam je pripovedoval o pokojnici psihiater Giuseppe DelFAcgua, primarij barko vij anskega centra, ki je stanovanjski skupnosti na Trgu Panfili sledil vse od njenega začetka pred 13 leti. Stanovanje je imelo 240 kv. metrov površine, v njem pa je živelo 13 oskrbovancev. Pet gostov je imelo svojo sobo, štiri ženske so si delile dve sobi, ena soba pa je imela tri postelje, a je v njej običajno živela le ena oseba. Poleg tega je stanovanje imelo lepo kuhinjo, dnevno sobo in sanitarne prostore. Celotno stanovanje so preuredili pred nekaj leti s pomočjo deželnega prispevka, tako da je res bilo prvovrstno in okusno urejeno. Pri tem je pomembno, zlasti glede vzrokov požara, da so električno napeljavo
obnovili pred tremi leti, plinsko peč pa pregledali jeseni.
Stanovalci so živeli precej samostojno, vsak dan pa so jim bili dodeljeni tudi trije bolničarji. Zadnji, večerni, jim je pustil telefonsko številko dežurnega bolničarja, ki jim je bil na razpolago ponoči. »Sicer so bili zelo mirni in samostojni, kot so med drugim dokazali prav v tem dramatičnem trenutku,« je poudaril DelFAcgua. To povsem drži, saj so sami sprožili alarm, niso zapadli v paničen strah, poklicali pa so tudi dežurnega bolničarja, ki je prihitel na Trg Panfili istočasno z gasilci.
Poleg oskrbovancev barkovljanske-ga centra sta se čez noč znašli brez strehe tudi dve družini. Ena se je začasno preselila k sorodnikom, štirje člani družine Kobau (starša in dva majhna otroka) pa si niso vedeli kako pomagati. Načelnik letečega oddelka Giuseppe Padulano je povedal, da so se v popoldanskih urah zglasili pri kvestorju Matteri in ga zaprosili, če jim lahko najde bivališče. Kmalu so izvedeli, da bodo vse dotlej, dokler ne bo njihov dom popolnoma preurejen, lahko stanovali v Hotelu Pošta.
št. 8.
Pevka Judy Moss v kavarni San Marco
V okviru glasbenih večerov, ki jih v zadnjih časih prireja zadruga San Marco, bo v petek, 11. marca, v kavarni San Marco jazz koncert angleške pevke Judy P. Moss. Pevka bo nastopila s triom, ki ga sestavljajo Daniele Bulfone, Alberto Deliini in Giovanni Maier. Izvajali bodo skladbe Cola Parterja, Georgea Gershwina in Rod-gersa Harta. Koncert se bo pričel ob 21. uri.
Z aprilom nov servis za poštne pošiljke
Na evropskem posvetu pošt in telekomunikacij (CEPT) so se uprave pošt Zahodne Evrope domenile, da bodo izboljšale svojo ponudbo. Italijanske poštne službe bodo že aprila začele uvajati nov servis EUROCOLIS. Prednosti tega so predvsem v hitrejšem poslovanju (paketi bodo dospeli v 4 do 6 dneh), poštne uprave pa bodo prevzele odgovornost v primerih izgube, okvare ali zamude. Za začetek bo nov način pošiljanja paketov veljal samo v poslovanju s Francijo in Švico, v kratkem pa se bo razširil po vsej Zahodni Evropi.
Negativen obračun upravljanja opernih ustanov
Računski dvor je včeraj poslal parlamentu poročilo o upravljanju opernih hiš in koncertnih dvoran v letu 1986. Sodba je precej negativna, saj je Računski dvor ugotovil, da je uprava trinajstih italijanskih opernih hiš, med katere prišteva tudi tržaški Verdi, izredno slaba. Omenjene ustanove so v letu 1986 unovčile okrog 500 milijard lir, porabile pa 489 milijard. Kar 80 odst. dohodkov so porabile za plačevanje umetnikov in svojih uslužbencev. Obenem se je v preteklem letu zmanjšalo število koncertov in opernih predstav. Predlani jih je bilo 6.173, lani pa le 5.995, kar pomeni 3 odst. manj.
Za tržaški Verdi je Računski dvor ugotovil, da so se prejemki znižali za 16 odstotkov (znašali so nekaj več kot 25 milijard lir), izdatki pa so se povišali za približno pet odstotkov (okrog 25 milijard).
■ Vsedržavno združenje za podelitev naslova viteza domovine (Associazio-ne nazionale per il conferimentb del titolo di Cavaliere della Patria), ki je nastalo leta 1984 za uveljavitev pravic italijanskih bojevnikov, ima svoj sedež tudi v Trstu, in sicer v Ul. XXIV Mag-gio 4. Kdor bi rad dobil ta naslov oziroma oznako bojevnika (combattente), ki med drugim omogoča prejem 30.000 lir poviška mesečne pokojnine INPS, se lahko oglasi na sedežu vsak ponedeljek od 10.30 do 11.30.
Natečaj na temo »Evropa in mladi« za študente dežel Alpe Jadrana
Deželni inštitut za evropske študije Furlanije-Julijske krajine (IRSE) je s pokroviteljstvom predsednika Evropskega parlamenta in podporo Konzorcija ljudskih bank FJK razpisal natečaj z naslovom »Evropa in mladi«, ki je namenjen študentom iz dežele FJK. Natečaj bo letos potekal že enajstič in na njem lahko sodelujejo tudi študentje iz dežel Alpe-Jadran ter otroci izseljencev iz FJK, ki živijo v državah Evropske skupnosti. Vsak udeleženec se lahko udeleži natečaja samo z enim izdelkom, ki mora dospeti na sedež Deželnega inštituta (IRSE, Ul. Cbncor-dia 7, Pordenon) do 30. aprila 1988. Skupaj z izdelkom morajo biti predloženi osebni podatki, in sicer: ime, priimek, naslov, kraj in datum rojstva, razred ali letnik fakultete, ime učitelja oz. profesorja, ki je eventualno spremljal delo, in kratek opis izdelka. Deželni inštitut je za letošnji natečaj določil štiri naslove, namenjene univerzi in višjim srednjim šolam, in štiri naslove, namenjene srednjim in osnovnim šolam.
Za univerzo in višje srednje šole so naslovi naslednji:
1.	Evropska skupnost je izdelala dva nova programa, Erasmus in Comett, da bi omogočila medsebojno izmenjavo univerzitetnih študentov različnih držav in da bi spodbudila različne oblike, sodelovanja med univerzami ter med univerzo, industrijo in znanstvenim svetom. Pozanimaj se o namenih in oblikah teh programov in navedi možne načrte, v katere bi se lahko vključila tvoja sedanja ali bodoča univerza.
2.	Če se hoče Evropa vključiti v program reševanja lakote v tretjem svetu, ne more mimo znanstvene raziskave na področju proizvajanja živil. Pozanimaj se o dejavnosti Evropske skupnosti in Italije na tem področju.
3.	FJK ima zaradi svoje geografske lege in živahnosti podjetnikov različne ekonomske stike z državami Vzhodne Evrope in s Sovjetsko zvezo. Analiziraj dejavnost enega ali več podjetij, intervjuvaj kakšnega operaterja, ki je preživel dalj časa v omenjenih državah, o problemih in željah ljudi, ki jih je spoznal.
4. Evropski svet je proglasil Berlin za evropsko prestolnico kulture v letu 1988. Analiziraj preteklo in novejšo zgodovino tega mesta in ugotovi, katera pobuda v prid miru bi lahko nastala iz njegovega posebnega položaja.
Naslovi za srednje in osnovne šole:
1.	Tako kot ti, tudi drugi evropski šolarji preživijo precej ur pred televizijskimi zasloni. Pozanimaj se za programe, ki jim angleška, francoska, nemška, itd., mladina najbolj sledi.
2.	Predstavljaj si, da lahko preživiš vsak letni čas v različni evropski državi, Opiši s fantazijo, toda tako, da stvarno upoštevaš posamezne značilnosti vseh štirih dežel, ki jih boš obiskal: svojo hišo, prijatelje, šolo, prosti čas in druge tamkajšnje izkušnje.
3.	Izmisli si znak-simbol za Deželni inštitut. Znak naj bo tak, da se lahko natisne na majice, športne torbe in druge predmete, ki jih bodo prejeli nagrajenci natečaja.
4.	Evropske osebnosti s področja športa, umetnosti, kulture, politike, ki si jih spoznal preko televizijskih programov. Izberi si osebnost, ki naj ne bo Italijan, kateri bi podelil Nobelovo nagrado za simpatijo in napiši razglasitev z motivacijami za nagrado.
Predlagani naslovi so lahko izdelek posameznikov ali skupin, in to v katerikoli tehniki (napisano poročilo, likovni izdelek, fotografija, film...).
Inštitut je na razpolago za vse informacije in lahko posreduje bibliografije publikacij, ki so njegova last. Člani Inštituta in Evropske federalistične mladine so pripravljeni podrobneje obrazložiti naslove v tistih šolah, ki bodo to želele.
Najboljši izdelki bodo nagrajeni 29. maja 1988. Predvidene so tudi nagrade za učitelje in profesorje, ki bodo podprli delo učencev. Med nagradami naj omenimo prispevek za udeležbo na študijskem potovanju na sedež Eropskega parlamenta (Inštitut ga prireja v drugi polovici letošnjega junija), povratno letalsko vozovnico za eno izmed prestolnic E<js, prispevek za udeležbo na enoletnem tečaju tujega jezika pri IRSE ter več hranilnih knjižic.
Raziskava Dežele o strukturah za ostarele
Deželno združenje ustanov za socialne usluge Furlanije-Julijske krajine je pred kratkim zaključilo raziskavo o stanju in številu struktur v pomoč ostarelim, ki delujejo v naši deželi, ter ga predstavilo deželnemu odborništvu za socialne usluge. Raziskavo je naročilo prav deželno odborništvo, ki je želelo imeti točno sliko o številu in kakovosti že obstoječih ustanov, o njihovih urbanističnih, gradbenih in funkcionalnih značilnostih ter o njihovem organizacijskem sistemu. Glavni namen naročnikov pa je bil ugotoviti, kateri sloji ostarelega prebivalstva išče pomoči pri teh ustanovah.
Rezultati raziskave, pri kateri so sodelovali kvalificirani izvedenci, bodo v veliko pomoč deželnemu odboru, ki mora izdelati triletni načrt za potenciranje in obnavljanje družbenih uslug. Na ta način bo namreč mogoče primerjati sedanje stanje z načrti za bodočnost, kar je osnovnega pomena za načrtovanje uslug v deželi, kakršna je naša, kjer število ostarelih predstavlja eno tretjino celotnega prebivalstva.
Za boljše delovanje zavoda Rittmeyer
Tržaški odsek Italijanskega združenja slepih je skladno s pravilnikom zavoda Rittmeyer izdelal nekaj predlogov za boljše delovanje zavoda samega. Gre za ureditev prostora v zavodu, kjer bi lahko ostareli slepi živeli, za organizacijo poklicnih tečajev za slepe v sporazumu z Deželnim poklicnim zavodom (IRFOP), za ureditev rehabilitacije za telesno prizadete slepe, za ustanovitev centra za njihovo premikanje, za boljšo organizacijo posebno zaščitenega laboratorija, v katerem bi se lahko slepi ukvarjali z ročnim delom, za večjo zmogljivost središča za transkripcijo v braillu in za povečano reprodukcijo za hipovidce ter ustanovitev deželnega središča za zbiranje materiala za slepe. Odsek Združenja tudi meni, da je treba za uresničitev teh predlogov čim prej premestiti vrtec ter osnovno in srednjo šolo iz zavodovih prostorov.
koncerti
V	nedeljo ob 11. uri bo na sporedu v mali dvorani gledališča Verdi tretji NEDELJSKI KONCERT, ki ga bo izvajal komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Na sporedu bodo Mozartove skladbe.
Societa del concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 14. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert violončelista M. BRUNELLA.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
KOMORNI ODER Primož Kozak
AFERA
Režija: Dušan Jovanovič
Danes, 10. t. m., ob 16. uri RED I
________gledališča___________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 predstava SIK HEU-RES AU PLUS TARD (Colpo grosso) Stalnega gledališča iz Turina. Igrata Walter Chiari in Ruggero Čara. Režija Franco Gervasio. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Vas vabi danes, 10. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave
Igorja
Stepančiča
ZSKD iskreno čestita članici predsedstva
EVI FORNAZARIČ
ob diplomi na filozofski fakulteti.
razna obvestila
Operna sezona 1987/88.
Jutri, 11. t. m., ob 20. uri (red E/B) četrta predstava opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent Reynald Giovaninetti, režiser Giulio Chazalettes.
Jutri ob 18.45 bo v mali dvorani gledališča Verdi spregovoril o Puccinijevi operi BOHEME kritik in muzikolog Lorenze Arruga.
V soboto ob 20. uri (red A/H) premiera Puccinijeve opere LA BOHEME. Dirigent Tiziano Severine, režija Franco Pero.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 ponovitev Goldonijevega dela LA CAMERIERA BRILLANTE. V glavni vlogi nastopa Lauretta Masiero. Prodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti 2 - in pri blagajni gledališča uro pred predstavo.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ponovi za višje šole do sobote, 12. t. m., KRST PRI SAVICI.
razstave
šolskega centra v Novi Gorici je odprta razstava grafik in knjižnih ilustracij KLAVDIJA PALČIČA. Razstava bo trajala do 12. marca.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. marca slikar COLAUT-TI.
V	galeriji Palače Costanzi je odprta fotografska razstava TRST IN NJEGOVO OKOLJE.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - razstavlja do 18. marca slikar Ireneo RAVALICO.
V	galeriji Studio PHI - Ul. S. Michele 8/1 - bo do 26. marca odprta fotografska razstava, ki jo je pripravil PIERO ZO-PELLARI.
V	Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - je odprta do 15. marca razstava ročnih del miljskih žena, ki jo je pripravila ZŽI-UDI. Urnik: vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure; v nedeljo od
10.	do 12. ure.
čestitke
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu bivšemu predsedniku RUDIJU ŽERJALU za 75. rojstni dan in mu želi še na mnoga, mnoga leta.
KRUT obvešča, da se začne 17. t. m. tedensko plavanje v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Uk Cicerone 8/B, tel. 360324.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert pianista Dimitrisa Zgourosa iz Grčije, ki bo v soboto, 19. t. m., ob 20. uri na dvorcu Zemono pri Ajdovščini. Informacije po tel. 418605.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Sorelle, 1985; r. Margaret Von Trotta.
EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 Wall Street, dram., ZDA, 1987, r. O. Stone, i. M. Douglas, Ch. Sheen, D. Han-nah.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Lo striz-zacervelli, i. Dan Aykroyd, Walter Matthau, Donna Dixon.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 II mor-bido sapore delle labbra, porn.,
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Su e giu per i Caraibi, zabavni film.
PENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, Tom Selleck, Steve Gut-tenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazi-one fatale, r. Adrian Lyne; i. Micha-. el Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.30, 22.00 Dragnet - La retata, kom., ZDA, 1987; r. T. Manki-ewcz; i. D. Aykroyd, T. Hanks.
EDEN - 15.30, 22.00 Goduria carnale, porn., □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Piacere di čarne in tre dimensioni, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Opera, srh., It., 1987; r. Dario Argen-to; i. Claudia Marsillach, Urbano Barberini.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Balle spaziali,
kom., r. M. Brooks, i. M. Brooks, J. Candy, R. Moranis.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Missis-sipi blues, r. B. Tavernier ALCIONE - 16.30, 22.10 Shining RADIO - 15.30, 21.30 Le prestazioni di Vanessa, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 10. t. m., ob 18. uri na šoli GM, Ul. R. Manna 29.
Slovenski kulturni klub obvešča, da bo v soboto, 12. t. m„ ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu premiera odrske priredbe znanega Preglovega dela »GENIJ V KRATKIH HLAČAH«. Režija: prof. Lučka Peterlin-Susič, ki je delo tudi dramatizirala. Za glasbeno opremo bo poskrbel Štefan Bembi, za sceno pa grafik Edi Žerjal.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Zveza vojnih invalidov in Združenje aktivistov s Tržaškega ozemlja prirejajo PROSLAVO ŽENA danes, 10. t. m., ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Nastopata pevski zbor Jadran iz Milj in igralka SSG v Trstu Mira Sardo-čeva, v imenu organizatorjev bo spregovorila Anica Udovič. Vabljeni!
KD V. Vodnik iz Doline prireja v nedeljo, 13. t. m., revijo otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO. Prireditev bo ob 16.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
SKD I. Gruden in ŠD Sokol priredita DRUŽABNI VEČER jutri, 11. t. m., ob
20.30.	Vabljeni vsi člani in prijatelji.
Ob priliki 8. marca priredi Zveza žena iz Mačkolj DRUŽABNI VEČER v soboto, 12. t. m. , ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Gost večera bo ŽPZ I. Grbec iz Skednja.
V	nedeljo, 13. t. m., bo nastopil v bar-kovljanskem društvu, Ul. Cerreto 12, KITARIST IGOR STARC. Začetek ob 18. uri. Vabljeni!
V	Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu bo v ponedeljek, 14. t. m„ ob 20.30 govoril prof. Anton Stres na temo O CEM CERKEV NE SME MOLČATI.
izleti
Srenja Boršt priredi v soboto, 19. marca, enodnevni izlet v Verono na mednarodni kmetijski sejem. Prijave sprejema Marjo Zahar (tel. 228481) do nedelje, 13. t. m.
Slavistično društvo priredi v ponedeljek, 14. t. m., izlet v Benečijo z ogledom šolskega centra v Špetru in srečanjem s tamkajšnjimi kulturnimi delavci. Prevoz z osebnimi avtomobili. Zbiranje pred šolo v Špetru ob 15.30. Za informacije in prijave: J. Povše, tel. 0481/21169 ali V. Tuta 040/299632.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 20. t. m., izlet na sneg v Arnoldstein. Cena prevoza 13.000 lir. Za vpisovanje tel. na št. 69297 ali 411635.
II.	zimske igre Sklada M. Čuk bodo v nedeljo, 20. t. m. SK Devin obvešča, da se vpisovanja nadaljujejo v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 10. marca 1988
40 MUČENCEV
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.04 - Dolžina dneva 11.38 - Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 9.02.
Jutri, PETEK, 11. marca
KRIŠTOV
PLIMOVANJE DANES: ob 0.12 najvišja 36 cm, ob 7.49 najnižja -26 cm, ob 14.21 najvišja -3 cm, ob 17.06 najnižja -5 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
7,3	stopinje, zračni tlak 1015,5 mb raste, veter 23 km na uro sever, vlaga 25-od-stotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Antonio Puntel, Fran-cesco Riccardi, Matteo Fiorentini.
UMRLI SO: 83-letni Francesco Duda, 93-letni Giusto Scranni, 73-letni Bruno Delise, 83-letni Eugenio Macca, 85-letna Adele Rutar, 61-letna Anita Starz, 68-let-na Bianca Vidal, 65-letna Maria Valenta, 79-letni Rodolfo Pači, 62-letna Maria Os-trouska, 65-letna Celestina Hrastic.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 7., do sobote,
12.	marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
OPČINE - Trg Monte Re, 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
___________prispevki__________________
V	spomin na Manšueta Fondo darujeta Dana in Boris Možina 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega Manšueta Fondo daruje družina 200.000 lir za Dom J. Ukmarja, 100.000 lir za Etnografski muzej,
100.000	lir za KD I. Grbec in 100.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Skednja.
Namesto cvetja na grob Emilije Starc daruje Irena z otroki 30.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Pepija Lipovca darujeta Nada in Uča 20.000 lir za Sklad M. Cuk.
Ob 11. obletnici smrti Otona Berceta darujejo vsi njegovi 100.000 lir za Sklad Oton Berce.
V	spomin na Slavka Štreklja daruje Ivanka Kralj (Gabrovec 39) 25.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Lizeto Albi in Emilijo Puntar darujeta Laura in Livio Gulič
20.000	lir za SD Kontovel.
Ob 15. obletnici smrti sestre Valerije darujejo Justina Furlan 15.000 lir, Boris Čuk 15.000 lir ter Dionisio Gherbassi
15.000	lir za pihalni orkester Breg.
V	počastitev spomina Manšueta Fonde daruje družina Sigulin 50.000 lir za Sklad za dvojezičnost.
V	spomin na nono Viktorijo Čuk daruje Zmaga z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah.
V	spomin na mamo Viktorijo Čuk daruje sin Miro Čuk 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah.
V	počastitev spomina ljubljene mame Emilije Rustje daruje družina Rustja in Polduzzi 25.000 lir za Dijaško matico in
25.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Milan Milič daruje 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na drago Viktorijo Bogateč vd. Germek darujejo Roža Košuta, Ladi in Liča (Kadekovi) 20.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna iz Križa.
Namesto cvetja na grob Pepija Lipovca darujeta Ivanka in France Resinovič
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Demetrija Lo Giudice darujeta Štefanija in Silvija
100.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Vittorio Bogateč vd. Germek daruje Vartka Puntar 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Manšueta Fondo darujejo Mira, Marija in Darinka Šuman 30.000 lir za Dom J. Ukmarja.
V	spomin na Manšueta Fondo daruje družina Furlani 30.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 6. obletnici smrti brata Milana Kosmine darujeta družini Kosmina in Trampuž 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Viktorije Kralj daruje Ljudmila Jogan 10.000 lir za Sklad M. Cuk.
V	spomin na Manšueta Fondo daruje Vilma Sancin-Sefič 30.000 lir za Dom J. Ukmarja v Skednju.
Namesto cvetja na grob pok. Manšueta Fonde daruje Kristina Merlak 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Manšueta Fondo daruje Modra Rinzner z družino 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Slavka Štreklja daruje družina Škrk (Salež 61) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda in 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Manšueta Fonde daruje Angel Škrk 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Josipa Volpija darujeta družina Grilanc 20.000 lir ter Anica Grilanc 20.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na nono Viktorijo darujeta Gizela in Berto 25.000 lir za sekcijo KPI Z. Kralj iz Trebč in 25.000 lir za Sklad Dela.
mali oglasi
OSMICO je odprl Just Škrlj - Salež 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Dušan Guštin v Repnu št. 22. Toči belo vino in teran.
PRODAM motorno kolo gilera arizona RX 125, črne barve, letnik 1986. Tel. 225017 po 15. uri.
PRODAM prikolico roller progres, dolgo 4,75 m, za pet oseb, v dobrem stanju. Tel. 225297.
PRODAM vespo primavera, cena po dogovoru. Tel. 229347.
PRODAM 4 kolesa vespe 125 mod 64 z motorjem ter motorno kolo Tomos, letnik 1983 potrebno popravil za skupno
150.000	lir. Tel. 229246.
50 CM visoke sadike Cedrus deodara prodajam po ugodni ceni. Tel. 003865/31276 od 18. do 20. ure.
V SOBOTO, 5. t. m„ zvečer sem v bližini Kulturnega doma (Ul. Fortuni, Gambi-ni) izgubila ženska očala za vid. Prosim najditelja, naj se zlasi na tel. št. 578117.
IZKUŠENA izložbena aranžerka in prodajalka z znanjem italijanskega, slovenskega, srbohrvaškega in angleškega jezika išče delo. Tel. od 17. do 20; ure na št. 572149.
IŠČEM vajenca - elektrikarja, 16-17 let starega. Tel. 229100
menjalnica			9. 3. 1988
Ameriški dolar		..	1223.—-	Japonski jen		8.—
Nemška marka 		735.—	Švicarski frank 			 890.—-
Francoski frank		216 —	Avstrijski šiling			 104,—
Holandski florint 		653.—	Norveška krona 			 193.—
Belgijski frank		34,—	Švedska krona			 204.—
Funt šterling		..	2240,—	Portugalski eskudo ..	8.—
Irski šterling		..	1940,—	Španska peseta			 10.—
Danska krona		190,—	Avstralski dolar 			 860 —
Grška drahma 		8,—	Debeli dinar		0,81
Kanadski dolar 		950.—	Drobni dinar		0,81
oHh/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
utrinki iz naše preteklosti
boriš kuret
Drobna črna kronika
Sleparija na škodo okrajene bolniške blagajne. Včeraj popoludne je bil v svobodni luki aretovan 31-letni težak Josip S., stanujoči na Martežinu (Scala Santa). S. je bil namreč v svoji knjižici bolniške blagajne ponaredil blagajnikov podpis. Vsaki težak, ki hoče dobiti delo, mora namreč imeti knjižico bolniške blagajne v redu, imeti mora plačano udnino za ves teden; a S. ni bil plačal udnine. Da bi pa vendar dobil dela, je bil sam ponaredil v knjižici blagajnikov podpis. S tem je pa zakrivil goljufijo na škodo bolniške blagajne. Temu dejstvu so pa njegovi gospodarji prišli včeraj na sled in so ga takoj izročili policiji.
* * *
Na izhodu iz svobodne luke so bili areto-vani včeraj popoludne: 62-letni težak Pavel M., stanujoči v ulici Ghega, ker je jmel pri sebi 2 kg kave, — 56 letni težak Josip S., stanujoč v ulici del Bosco, ki je tudi imel pri sebi 2 kg kave — in — tudi ta, ker je imel pri sebi ravno toliko kave — 20 letni težak Peter C., stanujoči v ulici del Molin grande.
Vstavljeni po finančnih stražnikih na izhodu, so bili preiskani. Kakor že povedano, se je našlo pri vsakemu njih po 2 kg kave, vsled česar so bili izročeni redarjem, ki so jih odvedli k policijskemu oficijalu Schabl-u. Ta jih je vzel na zapisnik, a potem jih je dal odvesti v zapor.
(Edinost, z dne 29. 4. 1905)
Za 70 kron perila. Včeraj popoludne je bil aretovan čevljar Fran Rossi, stanujoči v ulici Malcanton št. 7, in sicer na zahtevo Marije Zul-min. Ta poslednja je namreč Rossiju pred enim mesecem poverila v shrambo en zaboj perila. Ko je pa predvčerajšnjim šla k Rossiju pd zaboj in je tega na svojem stanovanju odprla, je kon-statovala, da manjaka iz zaboja nič manje nego za 70 kron perila.
* * *
Smrt na delu. 51-letni zidar Ivan Krstnik Martelli, doma iz Butrio v Italiji, je delal na gradnji hiše na vogalu ulic del Belvedere in Cecilija. Včeraj v jutro ob 7. uri in pol, ko je delal a odru v drugem nadstropju, je pa nesrečni mož padel z odra. Njegovi tovariši so takoj priskočili k njemu, pobrali so ga od tal nezavestnega: nesreč-
než je imel hudo rano na desnem sencu. Zdravnik se zdravniške postaje, ki je na telefonični poziv prišel na mesto nesreče, je pa konstatoval, da je mož že mrtev. Truplo nesrečnega delavca je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu.
* * *
— Se eno človeško življenje je bilo včeraj žrtev dela. 40. letni Aleksander Camburis, kurjač na parniku »Proteo«, kateri parnik je usidran v svobodnej luki pred skladiščem št. 14, je sinoči, kmalu po 9. uri pal s krova parnika v notranje prostore (štivo) istega. Drugi mornarji istega parnika so priskočili k nesrečnežu in ga nesli s parnika na bližnjo strežnico obrežnih čuvajev (pilotov). Od tam so pa telefoničnim potom pozvali zdravnika se zdravniške postaje. Pri-šedši k nesrečnežu, je zdravnik konstatoval, da si je revež zlomil desno roko v komolcu in da je bil tudi v notranjem težko poškodovan. Podelil mu je najnujnejšo pomoč ter ga dal potem odpeljati v mestno bolnišnico. A ko so nesrečnega moža prinesli v vežo bolnišnice, jim je revež tam umrl. Truplo njegovo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu.
(Edinost, z dne 30. 4. 1905)
* * *
Poskus samomora v pijanosti. 32 letni Ru dolf Ščuka, stanujoči v ulici Fonderia št. 5, se ga je bil včeraj predpoludne pošteno nalezel. V pijanosti je pa začel počenjati vsekovrstne neumnosti in slednjič je prišel do trdnega prepričanja, da mu ni več Živeti. Vsled tega si je hotel sam prerezati nit življenja. V to svrho je pograbil nož in si ga hotel zabosti v prsi. Nekdo, ki je bil pri njem, je pa zgrabil za nožjn mu ga slednjič iztrgal iz rok. O tem si je pa Ščuka porezal dva prsta leve roke.
(Edinost, z dne 3. 5. 1905)
h „SANUS“ »
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. C0MINI, Trst Barriera 28
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Pripomočki za posebno vzgojo
Na področju publikacij v zvezi s posebno vzgojo za mentalno zaostale, učno težavne in vedenjsko problematične otroke ima nedvomno vodilno mesto središče Centra studi M. H. Erickson iz Trenta.
Središče izdaja v italijanščini štirimesečno revijo Insegnare ali' handicappato (Učiti prizadetega učenca), ki je pomembna znanstvena revija te vrste in pravzaprav nepogrešljiv pripomoček za preverjanje in posodabljanje znanja vsem vzgojnim psihologom, pedagogom, pomožnim učiteljem in izvenšolskim vzgojiteljem za prizadete.
Za revijo je značilno, da je povezana z najbolj znanim sorodnim periodičnim znanstvenim tiskom v svetu in prinaša zato na svojih straneh najširšo in najsodobnejšo informacijo o problemih vzgoje prizadetega otroka.
Središče M. H. Erickson pa se ne omejuje le na izdajanje te revije. V svojem programu ima celo vrsto knjig, ki se razčlenjeno ukvarjajo s posameznimi motnjami in obravnavajo probleme učno težavnega učenca, nudijo pripomoček za funkcionalno diagnozo sposobnosti prizadetega učenca, poučujejo, kako izvajati zgodnjo intervencijo pri otroku z Downovim sindromom, kako izvajati program utrjevanja šolskih sposobnosti in razvijanja socialnih odnosov.
Prav gotovo pomeni vzgoja in izobrazba mentalno zaostalih oseb posebno težavno vrsto dela, ki je po svoje tudi privlačno. Za tako delo so
potrebna posebna človekoljubna nagnjenja, ki nas približajo prizadeti osebi. V svetu si je že zdavnaj utrlo pot prepričanje, da taka nagnjenja še niso dovolj za specifične probleme vzgojnoi-zobraževalnega procesa pri prizadetem učencu; da so le opora za strokovne sposobnosti, ki jih lahko dosežemo na znanstven način.
V te probleme in njihovo reševanje nas uvajajo priročniki F. Folgheraiterja Vedenjski problemi, Roberta H. A. Haslama Zdravniški problemi v razredu, Richarda M. Foxa Osnovne tehnike vedenjske metode ter delo Rogerja Mucchiel-lija Spoznati counseling (pomagalni pogovor).
Vzgojno delovanje mora torej biti strokovno in učinkovito, če naj udejani tiste družbene pravice, ki so jih prizadete osebe v novejšem času deležne vsaj na papirju. Med njimi izstopata pravica do vzgoje in socializacije.
Pospeševanje človeških odnosov lahko konkretno dosežemo le z razvijanjem novih sposobnosti in znanja (spretnost spoznavanja, življenjske spretnosti, delovne spretnosti, spretnosti družabnega obnašanja, izkoriščanja prostega časa itd.). Pri mentalno zaostali osebi pa moremo te procese umevanja uresničiti le s strokovnim in namenskim načrtovanjem in vodenjem.
Pomagajo nam lahko tudi strokovne publikacije središča iz Trenta, kot so delo M. Hansona Praktični vodič za poučevanje otroka z Downo-vim sindromom, E. Torzija Aclerja Pisanje: učni programi za prizadetega učenca, M. Snella in D. lanesa Funkcionalno branje za prizadetega učenca, W. Williamsa in drugih ter D. lanesa Praktična matematika za prizadetega učenca ter J. Gardnerja in sodelavcev Individualizirano vzgojno načrtovanje za prizadetega učenca.
Vzgojne zahteve mentalno prizadetih oseb se v veliki meri postavljajo kot problemi s posebno vsebino, na katere je treba odgovarjati s posebnimi odgovori. Ti naj ne bodo strokovnjaški, razločevalni ali ideološki in tudi naj se ne omejijo le na odgovore, ki jih narekujeta zdrava pamet in dobra volja. Realne potrebe oseb s problemi osvajanja znanja zahtevajo pravo kulturo posebnega posredovanja znanja, ki naj bo hkrati znanstvena in praktična ter taka, da bo znala razvijati nove vzgojnoizobraževalne službe. Skratka postavlja se zahteva po načrtovanju nove prakse posebnega vzgojnoizobraževalnega procesa, ki naj vključuje tudi socialne sposobnosti. V pomoč so nam lahko priročniki L. Kenta-Udolfa in E. Shermana Funkcionalni govor in McGinnisa, Goldsteina, Sprafkina in Gershawa Socialne sposobnosti. Posebna vzgoja postaja torej obnavljajoča se disciplina tudi na osnovi gibanja, ki je zajelo mednarodno prizorišče in temelji na modernih metodoloških prijemih, ki so jih po vsem razvitem svetu že temeljito preizkusili.
iiiiaiiiiil
tj:
lil
lili n

današnji televizijski in radijski sporedi
c
RAI 1
RAI 2
1 Jb^-
RAI 3
Ir RTV Ijubljana
TV Koper
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otr. odd.: Big!, vmes risanke
17.35	Rubrika: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Teste calde e tanta fifa (pust., ZDA 1978, r. Robert But-ler, i. K. Valentine, D. McGavin)
22.05	Dnevnik
22.15	Rubrika: Politična tribuna
22.55	Informativna oddaja: Zgodbe o filmu in emigrantih
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Rubrike: Prva izdaja, (9.00) Italija se prebuja, (10.00) Dobro počutje
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.35	Športna oddaja: Oggi šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di vivere
18.00	Nan.: II brivido delFimprevisto
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: II giustiziere a New York
19.30	Horoskop, dnevnik, vreme, šport
20.30	Film za TV: Piazza Navona
21.50	Nan.: Alfred Hitchcock - Laž
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
23.45	Košarka: Tracer-Orthez 0.25 Filmske novosti
0.30 Film: La ragazza di Madame Claude (kom., Fr. 1975, r. Edou-ard Molinaro, i. Mireille Dare)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec
20.30	Aktualno: Scenarij - Politika kot spektakel
21.25	Film: Fratelli nella notte (pust., ZDA 1983, r. T. Kotcheff, i. Gene Hackman, 1. del)
22.15	Dnevnik
22.20	Film: Fratelli nella notte (2. del)
23.10	Filmske novosti
23.15	Dokument.: A proposito di star 0.10 Dnevnik - zadnje vesti
10.00	TV mozaik in Šolska TV: Glasbena vzgoja, Zapisi za mlade -Janez Kuhar, Kulturna dediščina - Stari Grki v naših krajih
10.50	Film: Otočje v Zalivskem toku
16.25JVideo strani
16.40	Mozaik in Šolska TV (ponovitev)
17.30	Otr. odd.: Enajsta šola
18.15	Folklorna oddaja: Makedonske ljudske pesmi (mešani zbor TV Skopje bo pel ljudske pesmi v priredbi makedonskih skladateljev Stefana Gajdova, Trajka Kopljeva in Draga Supevskega, ki je tudi dirigent zbora)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Fanny in Alexan-der (dram., Šve. 1983, r. I. Bergman, i. E. Josephson, 1. del)
22.40	Dnevnik
22.55	Informativna oddaja: Jubilejna teveteka
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti
14.00	Košarka: Real Madrid-Cibona (finale za Koračev pokal, pon.)
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10	Špor: kronika in komentarji
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Biasutti o italijanski manjšini v Jugoslaviji TRST — Srečanje KD-SKGZ TRST — Zaplemba mamil TRST — Kaseta Da pa naco dragocen dokument o slovenski ljudski pesmi
19.30	TVD Stičišče
20.00	Dokumentarec
20.30	Tenis: polfinale za pokal Ebel Mayotte-Rensburg
22.30	TVD Novice
22.40	Športne vesti: Šport time
23.00	Športna oddaja: Juke Box
23.30	Šport: kronika in komentarji
[ jjjg CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Un cappello pie-no di pioggia (dram., ZDA 1957, r. Fred Zin-nemann, i. Eve Marie Saint, Don Murray)
17.15	Nanizanka: Aliče
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cingue del guinto piano, 19.15 I Jefferson
19.45	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Le due orfanelle (dram., It. 1954, r. Gia-
como Gentilomo, i. Myriam Bru)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film:	La formula
(krim., ZDA 1980, r. John G. Avidsen, i. George C. Scott, Mar-lon Brando)
22.50 Aktualno: News spe-ciali
23.30	Šport: golf
0.30 Nanizanki: Switch,
1.20	II Santo
Hf) ITALIA1 P
8.30 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman
10.20	Nanizanki: Kung Fu,
11.20	Agenzia Rock-ford
12.20	Nanizanki: Charlie's Angels, 13.20 Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Giochi destate (kom., It. 1984, r. Bruno Contini, i. Massimo Ciavarro)
22.25	Dokumentarna oddaja: Jonathan
23.25	Nanizanke: Hardcas-tle and McCormick, 0.25 M.A.S.H., 0.55 Alfred Hitchcock pre-senta, 1.25 Ai confini della realta
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gor-
don, 17.30 Giatrus,
18.00	Combattler 18.30 Moby Dick, 19.00 Mas-ters
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: La spia dal našo freddo (krim., VB 1967, r. Daniel Petrie, i. Dali-ah Lavi, Laurence Harvey)
22.30	Kviz: Colpo grosso 23.45 Šport: boks
0.30 Film
^ TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.00	Nadaljevanka: Eneide 18.15 Nadaljevanka: Melo-
dramma
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka:	Corpo
speciale Sandbaggers
20.30	Variete: Buinesere Fri-ul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Znanstveni tednik 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
\	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba; 9.20 Estetika; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 12.00 Ameriški portreti in srečanja (Helga Glušič); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Na goriškem valu; 15.00 Roman: Vojna in mir (7. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Sodobna družba; 15.45 Glasbeni telefon; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Naši toni.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Učenci glasbenih šol; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Ansambel Mihe Kralja; 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba;
22.30	Podoknica; 23.05 Lit. nokturno;
23.15	Popevke; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže in zanimivosti;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.40	Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Mladi glasbeniki;
19.30	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Lu-ciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost, 11.00 Srečanje;
11.15	Danes; 11.40 Popevka tedna;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Album;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj;
15.45	Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Glasba; 18.00 Video parade; 18.33 Bazar; 19.00 Zbori.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus (vodi DJ Bojan); 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-prodam-podarim, sledi Nočni glasbeni program.
Konec tedna zaključna dela za postavitev dvojnih tirnic
Na pobudo društva Lipizer
Slovenska glasbenika jutri v avditoriju
Svečana otvoritev nove proge bo 19. marca
Konec tedna bo goriška železniška postaja povsem mirovala. Od 22. ure v petek pa do 18.30 v nedeljo bodo povsem prekinili železniški promet na progi skozi Gorico. Vlake bodo nadomestili avtobusi tako v smeri proti Tržiču kot proti Vidmu. Uprava železnic zato opozarja na morebitne težave za potnike zaradi omejenega števila mest v avtobusih.
Vzrok za prekinitev železniškega prometa je v zaključku del pri podvojitvi proge med Mošo in Rubijami. Med dvodnevno zaporo bodo tako delavci lahko postavili še drugi tir in izvedli nekatera dela, ki jih ob rednem odvijanju prometa ne bi mogli. Slovesnost ob odprtju podvojene železniške proge, ki bo omogočila večjo prožnost v urnikih vlakov in odpravljanje nekaterih zamud v železniškem prometu, bo predvidoma prihodnjo soboto, 19. marca, ob 10.30. V programu je sprejem, svečanost pred obeležjem padlim in razstava o železniškem modelarstvu v Gorici.
O podvojitvi tirov na progi Tržič-Gorica-Videm je govor že dolga desetletja. Dvojni tir na tej progi je že bil tja do zadnjih vojnih let. Takrat so dvojni tir odstranili. Zaradi tega je prihajalo in seveda še prihaja do občutnih zastojev, saj morajo vlaki, tako potniški kot tovorni, ki istočasno vozi-
jo v obe smeri, dolgo čakati na nekaterih postajah. Svojčas so bili taki postanki v Krminu, Mošu, Gorici, Rubijah, Zagraju. Pred kakima dvema desetletjema so pričeli z deli za podvojitev proge. Zelo počasi so šla ta dela, saj so urejanju enega odseka sledila dolga obdobja nedela. Sedaj so dela v glavnem opravljena in, kot smo že prej omenili, bo uradna otvoritev dvotirne proge Tržič-Gorica-Videm čez teden dni. Lahko povemo, da so v zadnjih letih skoro docela uredili vprašanje železniških podvozov na delu proge med Gorico in Vidmom. Prehodov čez tračnice ni več. Veliko podobnih naprav so zgradili tudi na odseku med Gorico in Tržičem. Vendar pa bodo tu morali nekatere podvoze še zgraditi na vsem_ odseku med Zagra-jem in Tržičem. Še zlasti veliko težav v prometu je, ko spustijo zapornice na dveh cestnih prehodih v Ronkah.
Prosti strelci v Irzicu
Prosti strelci so se pojavili tudi v občinskem svetu v Tržiču. Na zadnji seji, v ponedeljek, je občinski svet zavrnil kar tri predloge ožjega odbora. V vseh treh primerih je šlo za poveritev
naloga raznim načrtovalcem, oziroma imenovanje raznih izvedencev. Ob glasovanju za poveritev naloga arh. Edinu Valcovichu je proti sklepu glasovalo 16 svetovalcev, 14 za, 2 sta se vzdržala. V tistem trenutku je bilo v dvorani 21 svetovalcev večine. Podoben je bil izid glasovanja za druga dva predloga.
Župan Porciani je dogodek označil kot tehnični spodrsljaj, ki naj ne bi imel politične teže in kot posledico prevelike odsotnosti v vrstah koalicije.
Menda naj bi bil pojav prostih strelcev usmerjen predvsem proti odborniku za javna dela Pacorju.
Solidarnost zelenih obsojenemu Giorgiju
Na goriškem sodišču je bil na osem mesecev zapora pogojno obsojen Luciane Giorgi, občinski svetovalec zelenih v Tržiču. Tožil ga je socialistični občinski odbornik v Tržiču Lombardo. Giorgi ga je namreč hudo kritiziral v nekem letaku, ker je bil Lombardo leta 1985 odbornik za urbanistiko in ostal še vedno predsednik gradbene zadruge Mondooperaio, ki je takrat gradila stanovanja tudi v Tržiču.
Liste zelenih v Gorici, Krminu in Gradišču so izrazile Giorgiju solidarnost.
Rok Klopčič
Koncerti, ki jih v goriškem avditoriju prireja gonško društvo Rodolfo Lipizer, imajo vsakokrat velik uspeh. To je dokaz, da so prireditelji našli pravi stik z goriško koncertno publiko, ki polni dvorano tako ob matinejah kot ob večernih koncertih. Ni moč istega reči o nekaterih drugih pobudah, ko vidimo, da presenečeni izvajalci igrajo skoro prazni dvorani, kar vsekakor ni v čast prireditelju.
Vsem /e še v spominu velik uspeh koncerta priznane slovenske pianistke Dubravke Tomšič. Na koncertu je tisti večer bilo zelo veliko italijanske in tudi slovenske publike.
Sedaj je na vrsti še drug koncert na katerem nastopata slovenska umetnika. Jutri zvečer bosta namreč koncer-
Zagotovila za začetek gradnje Osimskih cest
V Novi Gorici je bila včeraj razširjena seja Koordinacijskega odbora Izvršnega sveta Slovenije za izvajanje Osimskih sporazumov. Na seji so izčrpno preučili celoten sklop jugoslovan-sko-italijanskih odnosov ter oblike sodelovanja med državama. Glede konkretnih vprašanj, ki najbolj zanimajo območja ob meji, so obravnavali tudi priprave na začetek gradnje t. i. Osimskih cest. Rečeno je bilo, da se je predsednik jugoslovanske vlade med nedavnim obiskom v Rimu obvezal, da bo do gradnje teh prometnic čimprej prišlo v okviru izvajanja posebnega zakona o gradnji oz. modernizaciji cest, pomembnih za vso državo. Predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze Slovenije Milan Jelenc je obrazložil predlog omenjenega zakona, ki ga bosta kmalu obravnavali skupščini Slovenije in Jugoslavije. V osnutku je dan poudarek gradnji Osimskih cest, ki so enakovredne odsekom osrednje jugoslovanske ceste Bratstva in enotnosti. Jelenc je poudaril, da se bo gradnja Osimskih cest lahko začela v maju ali juniju letos, če bo seveda jugoslovanska vlada pravočasno zagotovila kritje svojega deleža stroškov, kot to določa osnutek omenjenega zakona. Povedal je tudi, da je ustanovljena mešana jugoslovansko-italijanska družba za gradnjo teh cest, Adrija, s sedežem v Trstu. Družba se bo v kratkem konstituirala in začela delovati. Jugoslovanska vlada je Osimske ceste uvrstila v seznam prometnic, ki bi jih delno financirala Evropska investicijska banka. V teku so skratka obsežne priprave, da bi se pred poletjem lahko začela gradnja
odsekov Razdrto - Čebulovica, Razdrto - Podnanos in Vrtojba - Selo.
Na včerajšnji seji so še obravnavali naloge za začetek uresničevanja programa gospodarske pomoči Italije Jugoslaviji, položaj italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter sprejeli predlog za prekategorizacijo mejnega prehoda v Neblem, ki naj bi dobil mednarodni status.
Marjan Drobež
Rock film L. Andersona
V okviru dokaj pestre filmske ponudbe letošnje pomladanske sezone Gorica kinema, ki se na pobudo Kino-ateljeja odvija ob četrtkih v Kulturnem domu, bodo nocoj predvajali film Laurieja Andersona »Home of the bra-ve«. Glavno vlogo ima v filmu glasba, kljub temu pa ga ne moremo označiti kratkomalo za glasbeni film, pač pa točneje kot avtorsko delo. Film so predstavili na lanskem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.
Laurie Anderson, ki tokrat nastopa tudi kot režiser filma, je priznani ameriški rock zvezdnik. »Home of the bra-ve« je torej film, ki je nastal ob njegovih koncertnih nastopih v New Jerse-yu julija 1985. Gre za neke vrste "cine-ma verite", ki nam prikazuje koncertne podvige sodobnega idola mlajše generacije. Posebno mesto ima pri tem koreografija in glasba, pri kateri izstopajo ekzotični zvoki japonskih tolkal in pa francoski šansoni. Ob samem Andersonu nastopata v glavnih vlogah še Paula Mazur in VVilliam Burroughs.
Ob osmem marcu na Pokrajini govor o ženskih vprašanjih
Soglasna resolucija proti spolnemu nasilju
Na seji pokrajinskega sveta, ki je potekala 8. marca, je bilo neizogibno, da je razprava, kljub zapletenim političnim vprašanjem, ki jih odpira razkol v vrstah republikanske stranke, zajela problematiko žensk v današnji družbi. Svetovalkam, ki na Pokrajini zastopajo ženski spol - Devetak in Di Dato iz vrst KPI, Mofferdin za PSI in odsotna Grinover za KD - so ob njihovem prazniku poklonili šop mimoz. Ob tem prazničnem poklonu pa je žensko vprašanje odjeknilo tudi v bolj problemskih razsežnostih.
Svetovalka Aleksandra Devetak je poročala o udeležbi na posvetu upraviteljic, ki se ga j e udeležila skupaj s kolegico Di Dato. Šlo je za zanimivo srečanje, je dejala, na katerem so si ženske iz vse Italije, ki na različnih ravneh delujejo v javnih upravah izmenjale izkušnje in informacije o različnih aspektih pri sorodnih problemih, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem delovanju in javnem nastopanju. Ob pozitivni oceni tega srečanja je svetovalka Devetak postavila tudi predlog: naj predsednik Cumpeta skliče komisijo za odpravljanje razlik in uresničevanje enakih možnosti med spoloma in naj se v ta namen vključi v letošnji proračun vsaj simbolična postavka enega milijona lir.
O ženskem vprašanju sta spregovorili tudi drugi dve svetovalki. Mofferdin (PSI) je podprla predlog, naj končno začne delovati komisija za enake možnosti med spoloma. Če doslej še ni bilo v tej smeri konkretnih premikov, naj bo 8. marec priložnost za začetek njenega delovanja. Predsednik Cumpeta je dejal, da soglaša s predlogom in da bo komisija čimprej pričela delovati.
Svetovalka Di Dato je med drugim predlagala resolucijo v zvezi dramatičnim in kot kaže naraščajočim pojavom spolnega nasilja nad ženskami. Resolucija je dokaj jedrnata. Naslovljena je na predsednika senata Spado-linija in poslanske zbornice Jottijevo z zahtevo, da se čimprej prične v parlamentu razprava o osnutku zakona proti spolnemu nasilju. Goriški pokrajinski svet je resolucijo podprl soglasno.
■ V tržiški ladjedelnici je bila včeraj enourna razčlenjena stavka po obratih. Protestno akcijo so oklicali v zvezi z napovedanim sestankom med ministrom Granellijem in predstavniki sindikalnih zvez iz naše dežele. Sestanek pa je odpadel zaradi težav v letalskem prometu.
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZiCD
vabi v torek, 15. marca 1988, ob 18. uri na slovesnost ob odprtju razstave del akademskega slikarja
IVA MRŠNIKA
v Kulturnem domu v Gorici
Trideset likovnic
S šopkom cvetja, spominsko medaljo in priložnostno pesmico Marie Tausa-ni, se je v torek zvečer, v goriški galeriji II Torchio odprla razstava likovnih del tridesetih umetnic iz naše ter drugih italijanskih dežel kot tudi iz tujine. Razstavo je vodstvo galerije priredilo ob ženskem prazniku, 8. marcu. Letos ni prvič, da je bila razstava prirejena. Prvič pa je razstava dobila mednarodni okvir. V tesnih prostorih galerije se je zbralo kar precej umetnic ter drugih ljubiteljem likovne umetnosti. Kot smo ugotovili ne gre za predstavitev likovnih del, marveč tudi za valorizacijo žensk, ki se ukvarjajo z literaturo. Maria Tausani je prav pred kratkim dobila laskavo priznanje na mednarodnem literarnem natečaju Faulkner, ki je bil v Rimu. Razstava bo odprta do 21. marca.
Pojasnjena dinamika nesreče
Zdravstveno stanje 37-letnega univerzitetnega profesorja Maurizia So-ranza, ki je na zdravljenju v bolnišnici na Katinari, je še zmeraj zelo hudo in se zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje.
Podrobnosti o nesreči še niso povsem pojasnjene. Po dosedanjih ugotovitvah je do nesreče prišlo okrog 19.15 na pokrajinski cesti, ki povezuje Moraro z državno cesto št. 56. V precej ostrem ovinku je avto, ki ga je upravljal Soranzo, zaneslo najprej v levo, nato pa ponovno v desno stran cestišča. Med prevračanjem, je šofer menda padel iz vozila in pri trem zadobil zelo hude poškodbe. V včerajšnji številki smo navedli, da je ranjenec iz Padove.
To tudi drži, saj ima tam še bivališče, vendar gre za Goričana. Pred kratkim je dobil zaposlitev na univerzi v Vidmu in prav v torek je imel prvo lekcijo.
Zamejski večer v Idriji
V Idriji bo danes zvečer zamejski večer. Prireja ga Mestni muzej v obnovljenem starodavnem idrijskem gledališču, ki se od novembra lanskega leta imenuje Filmsko gledališče. Na večeru bodo predstavili zamejsko pesnico in idrijsko rojakinjo Zlatko Obid Lokatos ter znano goriško pesnico Ljubko Šorli Bratuže-vo. Goriški filmski ustvarjalec Zden-
ko Vogrič pa bo predvajal svoj filmski zapis »Travnik: 20. maja 1984, ki ga bo komentiral prof. Aldo Rupel. Večer bo vodil Saša Martelanc iz Trsta, sodelovala bosta še Vili Makuc in Tomaž Pavšič. S to prireditvijo, ki sta ji pokrovitelja idrijska tovarna Kolektor ih tamkajšnja Krajevna skupnost, idrijski Muzej želi utrjevati kulturne stike tega mesta na severnem Primorskem z zamejskimi rojaki.
T. P.
KJJLTERNI
DOM
Mladinski krožek ZSKD - Gorica Kulturni dom
obveščajo, da se bo jutri ob 19. uri pričel
PLESNI TEČAJ
v Kulturnem domu.
Na prvo vajo lahko pridejo tudi tisti, ki jih stvar zanima, a se še niso prijavili.
Vlasta Doležal
tirala violinist Rok Klopčič in pianistka Vlasta Doležal.
Rok Klopčič je z uspehom koncertiral v raznih državah, pred leti je dobil tudi Prešernovo nagrado. Bil je tudi v žiriji na raznih festivalih. Poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo. Vlasta Doležal Rus, je diplomirala na glasbeni akademiji v Ljubljani, študij je izpopolnila v Avstriji in Nemčiji. Tudi ona je dobila Prešernovo nagrado ter poučuje na Akademiji v Ljubljani.
Na jutrišnjem koncertu, ki bo v avditoriju ob 20.30, bosta slovenska umetnika izvajala skladbe A. Sgatbe-ronija, S. Prokofjeva, A. Srebotnjaka, G. Gershmvina — J. Heifetza, N. Paga-ninija — K. Szymanovskega ter R. Ščedrina. Ljubiteljem glasbe se torej obeta lep užitek.
I razne prireditve
V	Kulturnem domu v Gorici bo jutri, 11. t. m., ob 20.30 predaval dr. Peter Skoberne o naravnih znamenitostih v Sloveniji. Predavanje bo spremljalo predvajanje barvnih diapozitivov.
V	Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 10. uri lutkovna predstava NORI ORKESTER. Pripravlja jo zveza slovenskih kulturnih društev, namenjena pa je otrokom osnovnih šol.
KŠD Danica na Vrhu vabi 17. marca na predavanje dipl. psih. Mirjam Dove-čar o medsebojnih odnosih v družini, spolni vzgoji v obdobju odraščanja in o odnosih med spoloma. Predavanje, ki ga društvo prireja v sodelovanju z delavsko univerzo v Novi Gorici, bo ob 20. uri v Športnem in kulturnem centru Danica.
razna obvestila
Sekcija SSk v Števerjanu vabi člane in somišljenike na zbor, ki bo v četrtek, 17. marca 1988, ob 20. uri v Sedejevem domu v Števerjanu.
Pobiranje davkov v Sovodnjah. Uslužbenec Goriške hranilnice bo v petek, 11. t. m., od 9. do 10. ure na županstvu, kjer bodo občani lahko plačali davke.
Duhovnija sv. Ivana v Gorici prireja ciklus teoloških predavanj. Danes, 10. marca, bo predaval dr. Drago Ocvirk na temo Laiki na sinodi in naloge po njej, 17. marca dr. Tone Štrukelj na temo Marija za danes, 24. marca pater Marko Rupnik na temo Marijina duhovnost v umetnosti. Predavanja bodo v Katoliškem domu s pričetkom ob 20.30.
Društvo krvodajalcev v Sovodnjah vabi člane in prijatelje, da se udeležijo vsedržavnega shoda krvodajalcev, ki bo 25. aprila v Parmi. Informacije še danes, 10. t. m., po telefonu 882043.
Seja rajonskega sveta v Štandrežu, napovedana za danes, odpade. Srečanje s predsednikom SDAG odvetnikom Cesa-rejem Devetagom bo v četrtek, 17. t. m., ob 20. uri.
SPD obvešča, da je še nekaj prostih mest v avtobusu za Nevejsko sedlo za nedeljo 13. marca.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.30 »Home of the brave«.
CORSO 18.00-22.00 »Tre scapoli e un bebe«.
VERDI 17.00-22.00 »Creepshow n. 2«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Marina e Messa-lina oggi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Una moglie per Johnny«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Lista smrti«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino, Verdijev korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 11. uri Cristina Pri-jon vdova Poretti, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče, ob 12.30 Matilde Čoretti vdova D'A16, iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče.
Na pevski reviji bo zapelo skupno 3.500 pevcev
Na Primorski poje 1988 40 zborov iz zamejstva
S prvima koncertoma v Gorici in v Piranu se bo v petek, 18. marca, začela letošnja pevska revija Primorska poje. Revijo, ki je že 19. po vrsti, prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske.
Primorska poje je že vrsto let najbolj množičen izraz pevskega udejstvovanja tostran in onstran meje. Svojo množičnost potrjuje tudi letos. Na Primorski poje bo tokrat sodelovalo skupno 124 pevskih zborov in skupin. Med temi bosta kot gosta nastopila tudi dva italijanska zbora, in sicer mešani pevski zbor Claret iz Trsta, ki bo zapel na koncertu v Trstu (9. aprila) in ženski pevski zbor Giuseppe Verdi iz Ronk, ki bo nastopil na reviji v Tržiču (26. marca). Kot gost bo tokrat sodeloval tudi moški pevski zbori iz Žabnic kot predstavnik Kanalske doline.
Iz zamejstva bo sodelovalo skupno 40 zborov. Ti so: moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, dekliški zbor Vesna iz Križa, ženski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, moški zbor Nediški puobi, mešani zbor KD Mačkolje, mladinska skupina Pinko Tomažič, mešani zbor Skala iz Gro-pade, ženski zbor Tabor z Opčin, moški zbor Vesna iz Križa, moški zbor Fantje izpod Grmade iz Devina, mešani zbor Štandrež, dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, moški zbor Mirko Filej iz Gorice, ženska pevska skupina iz Skednja, moški zbor Skala iz Gabrij, mešani zbor Hrast iz Doberdoba, dekliški zbor Devin, moški zbor Jezero iz Doberdoba, mešani zbor Pod lipo iz Barnasa, Tržaški mešani pevski zbor, mešani zbor Rupa-Peč, mešani zbor Lipa iz Bazovice, moški zbor Štmaver, mešani zbor Jadran iz Milj, mešani zbor Naše vasi iz Tipane, Ženska pevska skupina Stu ledi, Sovodenj ska dekleta, moški zbor Vasilij Mirk s Proseka-Konto-vela, mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj, ženski zbor Ivan Grbec iz Škednja, moški zbor Tabor z Op-
PRIMORSKO POJE
čin, moški zbor Valentin Vodnik iz Doline, pevska skupina Števerjanci, moški zbor Žabnice, moški zbor Fran Venturini od Domja, mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin, ženski zbor Prosek-Konto-vel, mešani zbor Slavec iz Ricmanj, mešani zbor Primorsko iz Mačkolj in mešani zbor F. B. Sedej iz Šte-verjana.
Skupno bo sodelovalo na reviji 3.500 pevcev in pevk.
Razpored revij Primorska poje 1988: petek, 18. marca: v Gorici in v Piranu;
sobota, 19. marca: v Teru, na Škofijah in v Ilirski Bistrici; nedelja, 20. marca: v Divači in v Pridvoru;
petek, 25. marca: v Vrtojbi in v Pivki;
sobota, 26. marca: v Tržiču, v Dobravljah in v Spodnji Idriji; nedelja, 27. marca: na Proseku, v Kobjeglavi in v Desklah; petek, 8. aprila: v Postojni; sobota, 9. aprila: v Trstu, v Dvorih nad Izolo in v Idriji; nedelja, 10. aprila: v Bovcu in v Podnanosu.
»Najkasneje ob šestih« z Walterjem Chiarijem
Straussova opera po TV tudi v SZ
Televizija postaja vse bolj nezamenljiv (ali vsiljiv) posrednik kulture in kulturnega dogajanja. V soboto zvečer ob 20. uri bo italijanska televizijska mreža iz ne-wyorškega Metropolitana neposredno oddajala opero Richarda Straussa Arianna na Naxosu. Opero, ki so si jo tržaški ljubitelji tovrstne glasbe lahko nedavno ogledali v gledališču Verdi, bo oddajala tudi sovjetska televizija: po predvidevanjih sovjetskih izvedencev naj bi si jo ogledalo kar 180 milijonov sovjetskih državljanov.
V postavitvi slovitega Metropolitana bo odpela naslovno vlogo Arianne Jessye Norman, Zerbinet-to pa bo poosebila Kathleen Bat-tle. Orkester bo vodil James Levi-
Po lanskem zelo uspelem Beckettovem »Koncu igre«, se je Walter Chiari v torek (na svoj štiriinšestdeseti rojstni dan) spet predstavil tržaškemu občinstvu v gledališču Rossetti. V okviru sezone Teatra Slabile je namreč v režiji Franca Gervasia posredoval »Najkasneje ob šestih« (menim, da je to prevod originalnega naslova »Six heures au plus tard«) sodobnega francoskega dramatika Marca Perrie-ra (1944). Perrier si v francoski in evropski literaturi šele odgrinja prostor pod soncem, saj je doslej napisal le dva dramska teksta, od katerih je prav »Najkasneje ob šestih« (1981) doživel v Parizu velik uspeh, saj je bil kar dve leti na repertoarju gledališča Lucernaire.
Stalno gledališče iz Torina je z Walterjem Chiarijem in Ruggerom Caro v obeh glavnih vlogah (drugih nastopajočih sploh ni) doseglo dva namena: uprizorilo je sodoben tekst, kar je redkost v italijanskih teatrih in prav gotovo bo beležilo s tem velik
uspeh. »Najkasneje ob šestih« ima vse rekvizite uspešnice — komedija je napisana brilijantno, ustvarja razkošje smeha, v istem mahu pa skuša opozoriti še na tanke niti čustvenih medčloveških odnosov. Zgodi se namreč, da je Gerard (Ruggero Čara) oropal neko igralnico, na begu pa se zaleti v hišo Gusa (Walter Chiari), podre zid in se znajde v spalnici šestdesetletnega samotarja, ki je v dveh letih izgubil najprej ženo, nato mu je policaj ubil še sina. Od tega trenutka naprej se začenja spletati mreža iluzij, čedalje močnejših čustvenih navezav, človečnosti in pogledov v prihodnost. Soočamo se s tragikomičnimi, melanholičnimi in sentimentalnimi situacijami, ki jih oba protagonista obvladujeta z dobršno mero
VValter Chiari in Ruggero Čara
artizma, čeprav se zdi, da predvsem Chiari pretirava s svojimi komičnimi poudarki.
Seznanili smo se torej s kratkočasnim delom, ki na koncu postreže v razpletu še s presenečenjem in ponovno smo odkrili »gledališkega« Chiarija. Resnici na ljubo je treba zapisati, da nas je bolj prepričal v Beckettu kot pa v torek, ko je skušal vso pozornost osredotočiti nase. Kljub temu pa so dolgotrajni aplavzi in ovacije občinstva dokazali, da je igralec zelo priljubljen in da so mu odpuščene vse manjše ali večje »napake«.
MARIJ ČUK
ne.
Koncert čelista Tomaža Severja
Za »ciklus mladih glasbenikov« je pretekli četrtek zvečer nastopil v dvorani Krožka za kulturo in umetnost mladi slovenski čelist Tomaž Sever, sicer prvi čelist simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Po začetnem študiju z očetom in potem na Akademiji za glasbo v Ljubljani s prof. Škerjancem, je študije violončela nadaljeval na konzervatoriju Čajkovski v Moskvi pri profesorjih Kaljanovi, Monighettiju in Čajkovskaji. Leta 1971 je dobil drugo nagrado na tekmovanju glasbenih šol v Beogradu. Nastopal je na Mednarodnem festivalu sodobne glasbe v Zagrebu, po raznih glasbenih središčih in snemal za jugoslovanske radijske in televizijske postaje. Ukvarja se tudi s pedagoškim delom.
Za svoj tržaški nastop je izbral tri Suite za čelo solo Johana Sebastiana Bacha in sicer Suite št. 3 v H-duru, št. 1 v G-duru in št. 5 v h-molu.
Izvajanje Bachovih instrumentalnih suit predstavlja za vsakega izvajalca izredno trd oreh, zlasti še na čelu, zaradi izjemnih tehničnih in interpretativnih zahtev. Vse tri izvajane suite so polne kontrastov v tempih in ritmih od hitrih do počasnih, veselih do dostojanstvenih. Tomaž Sever je vse težavnosti obvladoval z velikim tehničnim znanjem, obenem pa je polagal veliko pozornost na čistost in plemenitost zvoka, ki je prihajala do polnega izraza zlasti v počasnih in spevnejših tempih. Če pri tem upoštevamo, da je vse tri suite v skupnem trajanju skoraj uro in pol, odigral brez notne predloge, kar mu je omogočalo popolno interpretacijsko sprostitev, potem je bil v tem tudi dokaz njegovega izrednega spomina.
Ob tako kvalitetnem koncertnem nastopu je treba le obžalovati skromno udeležbo občinstva (ob pičli ali skoraj nični reklamizaciji v dnevnem tistu) obema pa izreči priznanje pobudnikom ciklusa, da znajo privabiti v goste tako kvalitetne izvajalce, (j. k.)
Pogovor z dobitnico Maroltove plakete Nadjo Kriščak
Tudi ples skupine »Stu ledi« skuša nuditi vpogled v narodove korenine
Na jubilejnem koncertu ob petnajstletnici tržaške folklorne skupine »Stu ledi« so Nadji Kriščak podelili Maroltovo plaketo. To je najvišje priznanje, ki ga namenja ZKOS tistim, ki so se izkazali na področju folklore, za dolgoletno delovanje in raziskovanje ljudskega izročila. Z nagrajenko smo imeli ta pogovor.
Kako je prišlo pred petnajstimi leti do rojstva tega otroka, ali bolje rečeno — šlo je za porod kar stotih ljudi...
Odg.: Prišlo je skoraj za stavo. Tedanji tajnik Slovenske prosvetne zveze je na sejah sitnaril, da nisem sposobna organizirati folklorne skupine v zamejstvu. Stavila sem, da bo do skupine prišlo in potem smo začeli na tem delati. Res, skupina je nato dobila domicil vDijaš-kem domu. Začeli smo zbirati ljudi, v glavnem dijaško-domce pa tudi druge, na primer bivše plesalce borštan-ske folklorne skupine. Nastala je skupina štirih parov in pol. Bilo je namreč pet deklet in sodelovali so štirje fantje. Vaditelj je bil iz Kopra.
Zakaj pa potemtakem Stu ledi?
Odg.: Do tega naziva je prišlo precej kasneje. Želeli smo »izvirno« ime, ki naj bi dokazovalo, izpričevalo našo prisotnost tukaj in smo izbrali po najstarejši pesmi oz. povabilu na plesišče: Stu ledi nej pride nuter. Tako je nastalo Stu ledi.
Še pred časom je bilo kar razširjeno mnenje, da je folklora nekaj drugorazrednega, čeprav izhaja in ute-nieljuje ljudske in narodove korenine. Kaže, da smo v zadnjem času Slovenci tudi to prerasli in spremenili odnos do tovrstnega izražanja. Domišljam si, da je za vsakim plesom veliko dela, da gre tu za velik napor In znanje. Kaj je torej folklora?
Odg.: Najbrž gre za več stvari. V prvi vrsti je lahko odnos do naše preteklosti, odnos do korenin. Ko ta pogled osvojimo, lahko tudi rečemo, da je ena izmed oblik združevanja, potem rekreacije in seveda ena od raznih oblik delovanja, ki jih imamo. Ta oblika lahko diši po naftalini, morebiti pa tudi ne, če ji odmerimo pravo mesto. Sem proti tisti folklori oziroma taki obliki folklore, ko se dekleta oblačijo v nošo, da stopajo do spomenikov. Sem pa za čimboljšo in temeljito reprodukcijo tistih naših starih običajev, ki pravzaprav niso niti toliko zastareli. Ti običaji imajo svoje korenine, vsebino, ki ni zastarela. Kar se pa delovanja tiče, moram reči, da je predvsem zaradi stroškovrelativno komplicirano (stroški za noše, proces kompliciranosti dela, saj so tu istočasno pesem, ples, glasba, običaji...). Dolgo let smo delali recimo na plesnem in glasbenem področju, zanemarjali smo običaje. Sedaj smo skušali to popraviti, tako da smo običaje poudarili.
Kje pa je vzgib, da se odločite za en ples namesto za drugega, in kako poteka proces dograjevanja plesov na vajah?
Odg.: To je spet komplicirano, ker skušamo usklajevati želje plesalcev in publike, ki so zelo različne in po navadi zelo visokoleteče, s tem, kar si lahko naša zamejska skupina dovoli. Poskušali smo postavljati srbske plese in muslimanske pa še druge, ki so plesalcem po navadi zelo všeč in seveda občinstvu. Ker pa je naša skupina slovenska in zamejska, je njena dolžnost ta, da prikazuje izročilo, ki ga drugi ne. Kljub temu bomo skušali vnaprej še vedno delovati v dve smeri. To se pravi, da bomo po eni strani vztrajali v tej naši »primorskos-ti«, po drugi strani pa bomo skušali zadovoljiti plesalce z zahtevnejšimi plesi, saj primorski plesi niso tehnično pretirano zahtevni. Glede postopka pa to — ko se odločimo za neki ples, ponavadi tudi na osnovi stroška za noše, zadolžimo članico ali skupino, da sledi prav nošam, druga skupina začne vaditi plese. To se ponavadi križa, ker nas ni toliko, da bi si popolnoma razdelili delo. Že dolgo let gremo na linijo, da vabimo koreografe iz Slovenije in Jugoslavije, s tistega konca, od koder je ples. Za domače plese ponavadi delamo koreografije sami s pomočjo strokovnjakov iz Ljubljane.
In odnos z občinstvom? Ali čuti zgodovino, korenine nekega plesa?
Odg.: Mislim, da občinstvo to čuti. Jasno je, da bo težje občutilo običaj muslimanskih deklet, ker nam je tuj, prav ob našem zadnjem koncertu pa so ljudje občutili, zavestno ali ne, da gre za nekaj našega. Tudi če niso poznali vsakega običaja, mislim, da so ga lahko doživljali.
Kot zadnje bi vprašal sledeče, kakšen ples bi označeval življenje zamejcev oziroma zamejce same?
Odg.: Ne vem, kakšen ples bi postavila na oder. Imam občutek, da zamejci že itak preveč plešejo... Pač pa bi zamejcem privoščila srečanje slovenskih ljudskih mask, in to od Kurenta do blumarjev in istrskih škoro-matov. Maske odganjajo zle duhove in kličejo pomlad. In morda bi nam zares uspelo izgnati zle duhove in priklicati vse tiste spomladanske sile...
Z Nadjo Kriščak se je pogovarjal MARIJ ČUK
Nova (6.) številka naše mladinske revije Galeb
Pred dnevi je izšla 6. številka naše mladinske revije Galeb. Tudi ta številka prinaša otrokom precej zanimivega branja od pravljic in zgodbic do pesmi,-pa tudi mnogo iger.
V pesmih imajo tokrat glavno besedo živali: mucke, lev in koza. Otroci se bodo lahko nato zavrteli v ritmu kola, se naučili zemljepisa ali pa veselo zapeli Bitenčevo pesem o rdečem balončku. Prebrali bodo pravljico Frana Milčinskega o mačehi in pastorki in zvedeli, kako sta Piki in Poki pisala šolsko nalogo. Galeb prinaša nadalje zgodbo o vitezu z žalostnim obrazom, zgodbico o burji; v športnem kotičku je predstavljen Calgary, mesto zimskih olimpijskih iger, med knjižnimi novostmi pa je zapis o Grafenauerjev! Majhnici in Ivanini odločitvi Eliške Horelove.
Tudi tokrat je več strani namenjenih prispevkom šolarjem, pa tudi strani ugank in zank sta bogati.
Pesmi in prozne prispevke bogatijo ilustracije. Na sredinskih straneh so barvne fotografije tržaških ladjedelnic v preteklosti in slike z razstave gob v Gorici. Na naslovni strani je tokrat risba Ricmanj, ki jo je narisal VValter Bembi, učenec 5. razreda celodnevne osnovne šole Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj.
Barvni pasteli Željka Bubala v tržaški galeriji Malcanton
i	yuiciiju ivia.ii_cuii.uii v luiuiintfiisKi unči je imela nekaj
časa v gosteh zanimivega mojstra. To je slikar prof. Željko Bubalo, ki prihaja iz Splita, kjer je diplomiral na likovni akademiji in kjer sedaj tudi poučuje. Na razstavo v Trst je dalmatinski mojster prinesel ducat svojih del, svojih barvnih pastelov. Razstavljena dela se odlikujejo po enotnem slogu in glede tega velja poudariti, da je Željko Bubalo dober risar, kar prihaja še posebej do veljave zato ker povzema resničnost ali z drugimi besedami se strogo drži stvarnosti.
In vendar moramo reči, da sta le dve njegovi deli resnični povzetek stvarnosti in sicer upodobitev stare matere ter upodobitev naselja, morda rojstnega kraja, to se pravi, da gost iz Splita sestavi svoje delo iz več motivov, ki jih strne v celotno kompozicijo. V nekaterih primerih se zdi, da gre za nekakšno vizijo ali simbolične izpovedi. Tako na primer v pastelu, kjer prikazuje priložnostno srečanje treh ljudi na ulici, ob strani pa je ženski obraz. Jo opravljajo? Morda hvalijo? Ali se o njej enostavno pogovarjajo? Drugo tako morebitno simbolno izpoved vidimo v pastelu - kompoziciji, kjer je mojster naslikal pred hišo na ulici pogreb-
*	—-'--j-; “jj'-	nuoiirvai pieu nibu na unči poareo-
ni sprevod, na ravni prvega nadstropja, na nekakšnem stopnišču pa stoji pol gola '	1 povedati, vsaj nakazati? Morda smrt, morda življenje?
O ie moister Bubalo strnil rrnrnii Hol L-ir>a	KU___
ženska. Kaj hoče s tem puveuau, vsaj naKazan? Morda smrt, morda življenje?
V eno kompozicijo je mojster Bubalo strnil gornji del kipa Grguru Ninske-mu, torej kipa slovitega škofa, ki je na Tridentinskem koncilu hudo napadel določene kroge, določene razmere v tedanji katoliški cerkvi. Ob njem je v isti kompoziciji figura vojščaka, ki vihti okrvavljeno sabljo, nekakšen handžar vendar po vojščakovi uniformi ne bi mogli soditi, da gre za Turka. Osnovo celotni kompoziciji pa tvori pol porušeno naselje. Nadalje sta tu dve kompoziciji- mlada ženska lebdi v zraku, pod njo je v morju ogrodje čolna, v ozadju pa obrisi središčnega dela Splita s slovitim zvonikom. V drugi kompoziciji pa vidimo starko, ki prede, v njenem ozadju pa nekakšno neurje na morju.
Navedli smo nekaj motivov, pravzaprav kompozicij, ki si jih vsakdo lahko po svoje razlaga, oziroma išče njihov smisel, njihovo sporočilo. Vsekakor drži, kar smo že ugotovili, da je mojstrova roka lahka in spretna, motivika pa kot vidimo, zelo raznolika in pogosto zagonetna. (Fre)
Učenci osnovne šole Karel Širok ob 10-letnici poimenovanja
Proslavo smo letos pripravili sami
Na osnovni šoli Karel Širok se vsako leto ob dnevu slovenske kulture poleg Prešerna spominjajo tudi mladinskega pesnika in pisatelja, po katerem je šola poimenovana. Tokrat je bila proslava tembolj občutena, ker so z dnevom slovenske kulture slavili tudi 10-letnico poimenovanja. Zato smo v uredništvu z zadovoljstvom sprejeli ponudbo, da bi del njihovih spisov in risbic objavili na straneh časopisa. Žal pa je prostor preskromen, da bi lahko objavili prav vse prispevke. Izbrali smo jih le del, čeprav bi bili prav vsi prispevki vredni objave.
Mama je na koncu rekla, da je bilo zelo lepo podano in da se je zabavala, ker je tudi precej razumela, čeprav ni sledila besedilu.
Irene Candian, 4. r.
Karel Širok
Karel Širok, po katerem je poimenovana naša šola, se je rodil v Šmartnem, v goriških Brdih 26. 10. 1889. Gimnazijo je obiskal v Gorici in Trstu, učiteljišče pa v Kopru. Najprej je bil učitelj, pozneje pa konzularni uradnik.
Denis Pussini, 5. r.
V dobi težkih političnih bojev na Primorskem se je za nekaj časa predal novinarstvu in pisal ognjevite uvodnike. Pa ga je spet zamikala glasba in sodeloval je v orkestrih.
Pisati je začel zelo zgodaj, še kot dijak. Lahko rečemo, da je bil K. Širok mladinski pesnik.
Napisal je štiri knjige, med temi tri pesniške zbirke, Jutro, Polžja hišica in Kapelica ter zbirka iz živalskega sveta Slepi slavčki.
Zadnje pisateljevo delo pa je povest Trije bratje in trije razbojniki, ki jo imam jaz doma.
Marinka Kodrič, 4. r.
19. marca 1978 smo šolo poimenovali po njem. Mama mi pravi, da sem bil najmlajši na proslavi. Fotograf Magajna me je tudi slikal pred kipom, ki je na hodniku naše šole.
Doma imamo njegovo knjigo Polžja hišica, ki je meni zelo všeč.
Tom Oberdan, 5. r.
Jaz in Prešeren
Če bi bil jaz Prešeren, bi bil čisto navaden človek, ker meni ni prav nič všeč pisati pesmi, čeprav mi zelo ugaja Prešernova Pod oknom.
"Luna sije, kladvo bije trudne, po-
u-

Cerkev sv. Marka
Bil sem kratek čas Prešeren
Na letošnji Prešernovi proslavi sem bil jaz Prešeren. Zamislili smo si, da bi predstavili pesnikova dela in življenjepis ne kot običajno, ampak živahneje.
Zato je bilo treba zbrati nekoga, ki bi igral vlogo pesnika. Vsak je želel biti Prešeren, zato smo se v igri kregali, končno pa so zbrali mene. Bil sem zelo ponosen, da so me klicali doktor. Ker sem nizke postave, se je pri vajah zdelo, da bo smešno, ker so bili vsi otroci večji od mene. Rekli so mi, da sem na predstavi tako lepo igral vlogo, da sem se jim zdel res kot pravi doktor. Učiteljica nam je pa povedala, da tudi Prešeren ni bil visok. Saj je napisal poezijo Soldaška, kjer pravi "pet čevljev merim, palcev pet", ki jo je na prireditvi recitiral Matija.
Niaz Zaina, 4. r.
Deklamirala sem poezijo Kam. Zbrala sem si jo sama, ker smo tudi proslavo sami pripravili. Predno sem se jo naučila, sem jo večkrat z učiteljico ponovila. Po dveh dneh sem jo znala na pamet. Ko sem jo deklamirala sem imela malo treme. Potem pa sem se opogumila in lepo in občutlivo deklamirala.
Ko se je proslava zaključila smo se vrnili v razred. Tam me je učite-• Ijica pohvalila; doma pa tudi mama. Bila sem zelo vesela letošnje proslave.
Irene Candian, 4. r.
Ko smo pripravljali proslavo, sem dobro poslušal in bil pri vseh vajah.
Dobro sem znal, a sem se na prireditvi sramoval, ker so bile tudi mamice. Učiteljica je rekla, da smo recitirali lepo in da smo bili zelo pridni.
Stefano Sulli, 4. r.
Prvič na Prešernovi proslavi
Letos, osmega februarja sem prvič tudi jaz nastopala pri Prešernovi proslavi. Sem zelo vesela, ker sem se naučila nekaj o Francetu Prešernu.
Sedaj znam, da se je rodil v Vrbi in da je napisal dosti pesmi. Prihodnje leto, ko bom večja, se bom še nekaj več naučila o tem pesniku in
Mitja Bizjak, 2. r.
bom tudi jaz deklamirala kakšno poezijo. Irene je zelo lepo povedala pesem Kam, ki je lepa, kratka ampak težka. Tudi Vrba, ki jo je deklamirala Marinka, mi je zelo dopadla.
Upam, da bom prihodnje leto tudi jaz recitirala kakšno poezijo.
Aliče Žužek, 3. r.
Mamino mnenje
Moja mama ne razume in ne govori slovensko. Zato sem ji doma prevedla v italijanščino poeziji Kam in Vrba. Proslava ji je dopadla, ker nismo recitirali kot običajno, ampak smo predstavili Prešerna, kot da bi bil še živ.
Vse skupaj je bilo zelo živahno in ponosni smo, ker smo program sami sestavili.
SARA

Hill

Sara Posar, 1. r.
^—■I—
Dimitrij Smilovich (levo) in Danilo Bosari (desno), 1. r.
Ivana Flego, 2. r.
zne ure že, pred neznane srčne rane meni spati ne puste."
Jaz bi hotel postati košarkar, a pesnik prav ne. Ker je Prešernu ugajalo pisati pesmi, meni pa ugaja igrati košarko. Vsak pesnik ali pisatelj je vedno občutljiv in mnogo jih umre, ko so še zelo mladi.
Jaz nimam dosti fantazije in ne poznam rim. Prešeren je bil zelo priden, saj nimam nič proti njemu, vsi otroci so ga imeli radi in on nje, ampak jaz živim v dvajsetem stoletju, zato ne bi vedel, kaj je takrat pomenila znanost. Rad bi bil Wer-ner in ne Prešeren.
VVerner Sancin, 5. r.
Če bi jaz bila Prešeren
Prešernovo življenje je bilo trdo in težko. Njegove pesmi se večinoma nanašajo na težkoče, ki jih je preživel. Če bi bila jaz Prešeren, bi dosti stvari naredila drugače. Nikoli ne bi zapustila Vrbe. Ostala bi tam in mirno živela. Pisala bi vesele pesmi. Večina mojih pesmi bi se nanašala na naravo in živali. Študirala bi tudi muziko. Pesmi bi spremljala s klavirjem, tako da bi bile še bolj zabavne.
Bila bi vesela, če bi jih otroci vsak dan prepevali. Tudi če se ne strinjam z vsem, kar je Prešeren naredil, je naš najboljši pesnik in priznan tudi v svetu.
Martina Flego, 5. r.
Boljši je cognac kupljen pri kmetu
V velikih svetovno znanih tovarnah napolnijo milijone steklenic - Pri vinogradniku, kot v naši osmici, pa dobiš v majhnih količinah odlično pripravljen cognac
Vsakokrat ko potuješ skozi Francijo, tako na njenem severu kot na jugu, na vzhodu ali na zahodu, imaš občutek, da se nahajaš na ogromnem in nepreglednem kmetijskem posestvu, kjer se kmet običajno gre monokulturo. Na sto in sto kilometrih ob cesti ali avtocesti te spremljajo vinogradi, drugod sončnice, drugod žitarice. Vsepovsod se na prostem pasejo stotine glav goveje živine. Vtis imaš, da so francoski kmetje zelo bogati. Skoro povsod je to tudi res. Vsaka francoska dežela se ponaša s svojo kmetijsko posebnostjo. Ena pa druži skoro vse: vinska trta. Teh je povsod zelo veliko. Bordeaux, Burgundija, Champagne, Cognac, Me-doc, Rhone, to so imena dežel, rek, mest ter manjših ali večjih krajev, ki so zapustila svoj pečat, ki so postala svetovno znana. Vina ali žgane pijače so danes svetovno znana s krajevnim imenom, kjer jih pridelajo.
Francozi slovijo po dobrih vinih. Ta sloves so si pridobili s skrbnim delom v vinogradu in še bolj s skrbnim kletarjenjem. To so delali veliko prej kot kmetje v naših krajih. Francozi pa so že od vsega začetka znali domačinom ter tujcem prodajati njih žlahtne pijače. S tem čemur dandanes pravimo marketing so se Francozi spoprijeli že dobrih dvesto let pred Američani. Dovolj je, da pomislimo kaj so že v prejšnjem stoletju na vseh bogato založenih mizah pomenila Šampanje in konjak, v naš jezik prirejeni imeni bolj znanih in tudi bolj pravilnih nazivov champagne in cognac. Šampanjca so bogati ljudje pili ob največjih slovesnostih. Konjak pa je prav tako bil najbolj zahtevna žgana pijača dokler se ni pojavil cenejši in manj okusni whis-ky.
V ogromni podzemni kleti v neposredni bližini Reimsa z desettisoči steklenicami šampanjca sem bil v mladih letih, ko sem po Evropi kolovratil z avtostopom. Na mulca vajenega za naše pojme velike kleti strica Antona Poberaja v Kromberku, kamor je spravljal grozdje z velikega posestva, je ta podzemna klet, v katero me je povabil prijazen zdravnik, ki me je pobral v avto, ko sem z dvignjenim prstom na cesti avtostopal, naredila zares velik vtis. Kaj takega nisem do takrat videl niti na sliki. Pa sem bil le
v eni tolikih, najbrž tisočih kleti v deželi Champagne.
Na to sem se spomnil takrat, pred kratkim, ko sem prišel v mesto Cognac, v osrčju dežele Charente. Vozil sem po neki vpadnici v mesto ob tovarniškem zidu dolgem nekaj sto metrov. Ko sem prišel na konec zida sem ugotovil, po velikem napisu nad vhodom, da je to tovarna enega najbolj znanih cognacov na svetu. V njej seveda niso samo prostori, kjer pripravljajo to žlahtno pijačo ter skladišča, marveč tudi muzej te velike tovarne, ki ima za sabo bogato večstoletno zgodovino.
Mesto Cognac je v vsem podobno drugim francoskim podeželnim mestom z nekaj desettisoči prebivalci. Hiše v starem slogu nam povedo, da Francozi ljubijo staro arhitekturo. Veliko je trgovin in gostiln, kjer ti sicer postrežejo s sodobnimi artikli in pijačami, vendar pa, kjer se le da, so ohra-
nili starinsko notranjo opremo. Marsikje na francoskem podeželju sem zašel v gostilno ali kavarno, v kateri je bila notranja oprema veliko bolj tipična in prijetna kot tista v tržaški kavarni San Marco ali v Florianu v Benetkah. Cognac v tem ni izjema, saj sem prihaja izredno veliko turistov, ki hočejo na licu mesta kupiti od Francozov najbolj priljubljeno žgano pijačo, ki si je utrla pot v svet.
Pomena turizma so se zavedli tudi večji ali manjši kmetje na podeželju okrog Cognaca. Pri nas te kmet, takrat ko odpre osmico, vabi vanjo s tem, da postavi svojstvene smerokaze na kar se da bolj oddaljena križišča. Ti smerokazi, bršljanove veje, ki jim naši italijanski sodeželani pravijo »frasche«, kažejo ljubiteljem dobre kraške, briške ali furlanske vinske kapljice kam je treba, da se lahko odžeješ.
Tudi francoski kmetje delajo nekako tako. Vendar z večjo in trajnejšo
trgovsko žilico. Ko se voziš po ozkih in vijugastih cestah po francoskem podeželju, seveda tam, kjer so vinorodni okoliši, boš skoro za vsakim vogalom, tam, kjer se od glavne asfaltirane ceste odcepijo največkrat bele ceste do velikih kmečkih hiš, videl smerokaz, tablico, ki te vabi na posestvo, na »domaine« tega ali drugega Frančoisa, Pierra ali Antoina.
Ob vsaki uri te bo tam sprejel hišni gospodar ali kak član njegove družine. Pogleda na tvoj avto, ugotovi, da prihajaš od daleč, in da si seveda želiš nabaviti kakšno steklenico, ki jo boš odnesel domov. Domačini te povabijo v klet, v kateri je običajno prostorček za take goste kakršen si ti. Ponudijo ti, da pokusiš vino, pineau ali cognac. Kakšen ti najbolj ugaja? Vino je seveda dobro, ima drugačen okus od tistega, ki si ga vajen doma. Cognac je velikokrat boljši od tistega industrijskega, katerega reklamo vidiš v vsaki
najboljši svetovni reviji, steklenice pa na policah še tako zakotnega bara. Pineau pa je pijača nekje v sredini med vinom in cognacom, pijača z dvajsetimi stopinjami. Domačini so mi povedali, da z njo zalivajo torte in sladice, nekje pa sem bral, da jo uporabljajo pri cocktailih. Najbrž bo pravo prvo, pa tudi drugo.
Seveda ko si pokusil nekaj pol ko-začkov enega ter drugega kupiš nekaj steklenic in jih spraviš v prtljažnik. Doma jih boš pil skupno s prijatelji. Ko prideš z avtom spet na glavno cesto že takoj opaziš drugo vabljivo tablo. Spet zaviješ na stransko cesto. Ceremonial s pokušnjo se bo ponovil, zaključil spet z nakupom nekaj steklenic. Veliko ponovitev pa seveda ni možnih, kajti prav lahko ne bi bil več zmožen pravilno šofirati avtomobila. Francoski prometni policisti pa so že po uniformi sodeč še vedno pravi žan-darji. Saj so ohranili tudi staro ime: Gendarmerie. Zaradi tega se jih moraš tudi paziti.
Če se boste kdaj napotili v okolico mesta Cognac kar obiščite kakšnega kmeta, vendar ne obiščite jih preveč.
Seveda je v tej deželi tudi veliko dobrih gostiln. Dobri poznavalci le teh pravijo, da je tu skoro obvezno da kuhar ali kuharica skoro vsako specialiteto zalije s cognacom. Zaradi tega je tu vse tako izredno dobro. Drugače najbrž ne bi moglo niti biti.
Cognac je torej ena najbolj žlahtnih svetovnih pijač. Stotine milijonov steklenic z raznimi označbami (Trois etoiles, V.s.o.p., Vieux, Vieille Reserve, Napoleon, Grand Age, X.o., Grande Reserve) se prodajajo v vsem svetu. Marsikdaj je kar ogromna razlika v ceni med cognacom s tremi zvezdicami in tistim označenim z X.o.. Včasih, seveda če upoštevamo ne samo kvaliteto ter znamko, marveč tudi letnico produkcije med petnajsttisoč in tristo ali štiristotisoč lirami, da o »unikatih« sploh ne govorimo.
Kaj si bomo torej bolj privoščili? Cognac ali whisky? Najbrž oboje. Vendar pa naredimo izlet v Charente, deželo ob Atlantskem oceanu, severo od Bordeauxa, nekje na poti iz tega velikega mesta v Pariz. Seveda moramo avtocesto pustiti ob strani in zaviti na ozke poti sredi neskočnih gričev prelepe francoske pokrajine.
MARKO VVALTRITSCH
Medjugorje romarji in turisti
Medjugorje je postalo pravi jugoslovanski turistični čudež. Nad en milijon obiskovalcev prihaja vsako leto v ta majhen kraj nekje na pol poti med Jadranskim morjem in Mostarjem, kjer že nekaj let skupina mladih domačinov trdi, da ima vizijo Matere božje. Domači frančiškanski patri to spretno izkoriščajo v verske namene, jugoslovanski katoliški škofije pa vsega tega ne priznavajo.
Kljub temu nepriznanju uradne Cerkve pa je tako v Jugoslaviji kot v drugih državah, še zlasti v Italiji, veliko število vernikov in duhovnikov, ki gre na božjo pot v Medjugorje. Precej jih je bilo tam že večkrat. V Italiji baje izhaja cela vrsta verskih mesečnikov, ki so izrecno posvečeni Medjugorju.
Vse to pa je seveda tudi turizem. V Medjugorju doslej ne zmorejo sprejeti množice romarjev-turistov. Ti prespijo v zasebnih hišah v Medjugorju in neposredni okolici. Nedaleč od Medjugorju, v Čitluku, je majhen hotel, ki pa lahko zadovolji le maloštevilne goste. V jugoslovanskem časopisju je bilo v zadnjem času zaslediti vest, da bo neko turistično podjetje zgradilo naselje počitniških hišic, kjer bodo lahko romarji prespali. Mnogi pa prespijo v hotelih na obali ah v Mostarju.
Turistične agencije v Italiji imajo že več časa na programu izlete v Medjugorje. Iz Gorice ter iz Furlanije gre vsak mesec na pot več skupin. Prebrali smo program neke goriške agencije. Štiridnevno potovanje, z dvema dnevoma v Medjugorju, stane okrog 250.000 lir.
Potovanja z avtobusi, ladjami in letali v Medjugorje pa prirejajo tudi jugoslovanske turistične agencije. Še zlasti bogata je bila ponudba na milanski turistični borzi BIT, ki je bila prejšnji teden na milanskem velesejmu.
Med prospekti smo zbrali tistega znane jugoslovanske turistične agencije Vugotours. Na prospektu imajo kar osem različnih programov. Od tistih z linijskimi letali iz Milana ter Rima v Split s prenočevanjem v tem mestu ter potem vožnjo z avtobusi v Medjugorje pa do tistih z ladjami iz Ancone, Barija ter Pescare v Split in dalje z avtobusom v Medjugorje. Poleg teh pa so na sporedu večdnevna potovanja, v glavnem z avtobusi, iz raznih krajev Italije. Na teh Programih so tudi obiski Zadra, Bihača, Mostarja, Dubrovnika, Sarajeva, Plitvič-kih jezer. Gre torej za daljša potovanja, na katerih romarji obiščejo tudi turistično znane kraje. Ceniki vseh teh krajših oziroma daljših izletov v priredbi Yugotoursa gredo od 375.000 do 865.000 lir.
FJK bo povečala specializirano reklamo
Nad 6.000 vzorno urejenih privezov močan adut turistične ponudbe
Nad eno milijardo in pol lir bo letos v reklamne namene porabila Deželna agencija za razvoj turizma. Tako je v Vidmu, na srečanju z novinarji in gospodarskimi operaterji, povedal deželni odbornik za turizem Carlo Vespasia-no. Denar bodo porabili za reklamizi-ranje turističnih posebnosti naše dežele tako v Italiji kot v Nemčiji ter Avstriji, t.j. krajih, iz katerih prihaja največ turistov v Italijo. Poslužili se bodo vseh sredstev množičnega obveščanja,
od dnevnega do specializiranega časopisja, pa do televizijske in kinematografske reklame. Doslej so bili prisotni na vseh turističnih sejmih, od Milana do Berlina in Linza. Tudi vnaprej se bodo posluževali teh reklamnih poti.
Turistična reklama o Furlaniji Julijski krajini je enotna. V poštev prihajajo tako kraji ob morju kot tisti v gorah in tudi v vmesnih predelih ter mesta z zanimivimi zgodovinskimi spomeniki. Teža pa je seveda na letoviščih ob morju, saj prihaja poleti v te kraje nad pet šestin vseh turistov. Zaradi tega prihaja do enotne ponudbe za Ligna-no^ Gradež in kraje ob tržaški obali.
Se posebej bodo reklamizirali marine v naši deželi. Pri nas je sedaj, tako v urejenih marinah, ki jih upravljajo zasebne družbe ali ustanove javnega značaja, kot v zasilno urejenih pristaniščih, nekaj deset tisoč privezov. Poleg tistih, v katerih so zasidrana plovila domačih lastnikov, je nekaj zelo dobro urejenih marin, ki uživajo mednarodni ugled.
Med Deželno agencijo za razvoj turizma in družbo »Marine e Porti turis-tici del Friuli-Venezia Giulia« je bil pred časom dosežen sporazum o skupni reklamni dejavnosti. Deželna uprava je namreč precej denarja namenila v izgradnjo infrastruktur. Tudi zaseb-
nim družbam je dala veliko denarja. V devetih vzorno urejenih turističnih pristaniščih je 6.000 privezov. V teh je poskrbljeno za popravljalne delavnice, tu so stanovanja, restavracije, trgovine. Skratka poskrbljeno je za udobno počutje turistov. Največ teh marin je v Lignanu z več kot 4.500 privezi. Marine so v Gradežu, v Tržiču, v Trstu in Miljah. V gradnji so take naprave pri Ogleju. V načrtu so marine v Sesljanu,
ob obali med Tržičem in Gradežem, govori se o podobni napravi v Miljah. Brez dvoma pa bodo v poštev prišli še drugi kraji ob obali naše dežele, saj je še marsikje v laguni ali ob laguni prostor za tako udejstvovanje. Deželna uprava bo v to v prihodnjih letih vložila še veliko denarja. Na ta način si nadeja, da bodo turisti z debelejšimi denarnicami izbrali kraje ob naši obali za njih letovanje. (mw)
Tipične večerje v gostiščih ob Tilmentu
Tudi letos je vrsta dobrih gostincev, ki imajo njih lokale v krajih, ki so nedaleč od Tilmenta, na obeh bregovih, priredili gastronomsko prireditev z naslovom »Tagliamento '86«. Gre za enajst znanih lokalov. Pričeli so konec februarja v restavraciji Del Doge v Passarianu, nadaljevali prejšnji teden v Polcenigu (gostilna Cial de Brent) ter v Pušji vasi (hotel Carnia), v tem tednu pa v restavraciji La Primula v San Ouirinu pri Pordenonu. Jutri, 11. marca, je na vrsti restavracija Da Toni v Gradiscutta di Varmo. V torek bo na sporedu Bidin v Lignanu, naslednji petek pa Al ferarut v Rivignanu. V zadnjem tednu prireditve bo na sporedu Griglia d’oro v San Vitu (22. marca) ter Gildo v Porciji (25. marca). Za vsako večerjo je treba odšteti 50.000 lir.
Strah pred bojkotom nemških turistov
V Nemčiji predvajajo v teh dneh film, ki tamkajšnje turiste vabi v razna letovišča na Sredozemlju ter jih svari pred letovanjem v Italiji. To zaradi številnih stavk v prometu. Italijanski tour operaterji so zaradi tega zelo zaskrbljeni. Zelo se boje, da bi to zelo škodovalo prilivu nemških turistov v Italijo v poletnih mesecih.
Nemški tour operaterji, istočasno lastniki hotelov v' Grčiji, Španiji in Tuniziji, z vsemi sredstvi tja usmerjajo turiste iz te velike države.
Nogomet: kvalifikacije za OI
Košarka: po tesnem porazu v povratni tekmi proti Ciboni
Korak naprej Italije
Nizozemska - Italija	0:1
(0:0)
STRELEC: Virdis v 61. min.
NIZOZEMSKA: Van Ede, Verrips, Plomp, Boekweg, Verkuyl, Blatter (v 68' Van De Waart), Suvrjin (v 50' Bosz), Van Dijk, Roossien, Van Loen, Van De Wiel.
ITALIJA: Tacconi, Tassotti, De Agostini, Galli, Brio, Cravero, Mauro, Galia, Carnevale, Romano, Virdis (v 63' Pacione).
SODNIK: Roethlisberger (Švi.); GLEDALCEV: približno 5 tisoč.
GRONINGEN (Nizozemska) — Ita-liaj je vse bližja kvalifikaciji na olimpijske igre v Seulu. Včerajšnji uspeh pa je bil tudi pričakovan, vsaj glede na vesti iz prejšnjih dni, po katerih je na primer od šestnajsterice Nizozemcev, ki je bila na spisku za tekmo proti Vzhodni Nemčiji, ostala le četverica. Kljub temu pa so bili »azzurri« dokaj skromni (v 1. polčasu so namreč imeli le eno samo priložnost z Romanom), v drugem pa so nekajkrat tudi resno tvegali, še zlasti proti koncu.
SKUPINA B
DOSEDANJE TEKME ITALIJE
Italija - Portugalska 1:0, NDR - Italija 0:0, Italija - Islandija 2:0, Italija -NDR 1:1, Portugalska - Italija 0:0.
Italija	LESTVICA 6	3	3			0	5:1	9
NDR	6	2	3	1	6:5	7
Portugalska	5	1	3	1	3:3	5
Islandija	4	1	1	2	5:6	3
Nizozemska	5	0	2	3	5:9	2
PREOSTALI SPORED 30.3. Nizozemska - Portugalska, 12.4. NDR - Portugalska, 13.4. Italija - Nizozemska, 27.4. Nizozemska - Islandija, 30.4. NDR - Islandija, 24.5. Islandija - Portugalska, 29.5. Islandija - Italija.
Ajaxu prva tekma
BERN — V prvi (odloženi) četrtfinalni tekmi pokala pokalnih prvakov je nizozemski Ajax z 1:0 premagal švicarski Young Boys. Zadetek je v 45. min. dosegel Bosman.
Pokal Korac v Madrid
Gibona - Real Madrid 94:93 (44:37)
GIBONA: Sunara 8, Pavičevič 1, Be-čič, Čutura 21, Petrovič 47, Cvijetiča-nin 11, Vukičevič, Razič 2, Arapovič 4.
REAL MADRID: Llorente, Del Cor-ral, Romay 16, Birjukov 19, Branson 6, Mateo, Corbalan 13, Alexis 22, Cargol 2, Iturriaga 15.
PON: Branson (25), Sunara (34), Ro-may (35).
ZAGREB — Že prve minute srečanja so pokazale, da bo Gibona težko nadoknadila 13 košev zaostanka iz prve tekme (102:89) v Madridu. Ekipi sta si bili namreč enakovredni, pri Ciboni pa ni šlo kot so si želeli, morda tudi zaradi (Sunara je namreč kaj kmalu zakrivil četrto osebno napako). Poleg tega je bilo veliko nihanja v igri: v 10. min. je na primer Gibona povedla z 8 točkami razlike, a v samih treh minutah je ta prednost skopnela. V 13. min. si je Petrovič pri skoku s soigralcem Vukičevičem poškodoval arkado, vendar se je kmalu vrnil na igrišče. Zagrebčani so brez njega povedli s 44:33, vendar v obrambi ni šlo,
kot bi moralo in na počitek so šli le z 8 točkami razlike. V 30. min. je le kazalo, da je prišlo do odločilnega preobrata, saj so povedli s 75:58. To pa je bilo tudi vse. Gibona ni imela človeka, ki bi lahko nadoknadil odhod Sunare v 34. min., Cvijetičanin je v 2. polčasu dal le en koš, Arapovič in Vukičevič sta igrala pod pričakovanjem, na drugi strani pa je Real igral pametno, saj mu izkustva tudi ne manjka, imel pa je tudi več kvalitetnih igralcev kot Gibona in tako zasluženo osvojil pokal.
Košarka: pokal prvakov
Predpredzadnje kolo
Do konca kvalifikacijskega dela pokala prvakov manjkajo še tri kola, z morebitno zmago proti Orthezu pa bi si Tracer že drevi tudi matematično zagotovil nastop na finalnem delu. Vsekakor bi tudi ob morebitnem porazu Milančani ohranili vse možnosti: finale se jim lahko izmuzne ob skorajda neverjetni možnosti, da v vseh preostalih treh srečanjih zgubijo, Makabi
pa, da zmaga. Glede na to, da mora Tracer dve tekmi odigrati doma, takšno možnost lahko izključimo.
Beograjski Partizan, edina ekipa, ki ima že zagotovljen nastop v finalu, bo drevi gostoval pri solunskem Arisu, kjer napovedujejo res naelektreno atmosfero. Že na srečanju z Barcelono ni manjkalo predmetov na igrišču, tako da je FIBA sedaj opozorila Aris, da mu grozi izločitev iz pokala, če se bodo incidenti _ponovili.
DANAŠNJI SPORED: Makabi Tel Aviv - Saturn Koln, Tracer Milan - Or-thez, Aris Solun - Partizan Beograd, Nashua Den Bosch - Barcelona.
LESTVICA PO 11 KOLIH: Partizan 20, Tracer in Aris 14, Barcelona in Makabi 10, Saturn in Orthez 8, Nashua 4.
Fantoni izločen
VIDEM — V polfinalu italijanskega košarkarskega pokala je Divarese brez težav z 81:71 (41:33) premagala videmski Fantoni. V finalu se bo Divarese pomeril s Snaiderom. Fantoni je takole igral: Maran, McDovvell 10, Valerio 2, Fragiacomo 2, Bettarini 11, Costner 26, Milani 3, Solfrini 17.
Kolesarstvo: dirka po Kampaniji
Baffi premočan v sprintu
CASERTA Dirka po Kampaniji se je zaključila z odličnim zaključnim naletom Adriana Baffija, v katerega italijansko kolesarstvo, vsaj glede sprinterjev, polaga veliko upanja. Dirka pa je bila drugače dokaj nezanimiva, saj sta kolesarje ovirala veter in hud mraz. Velja omeniti le dva poskusa pobega Fondriesta, ki pa sta propadla. Dosti bolj živahno pa je bilo ob koncu. Zaradi padca klubskega tovariša Worreja je bil Moreno Argentin tako razburjen, da je opsoval zastopnika varnostnih sil. Argentin se je namreč prerekal z gledalci, ki naj bi bili krivi padca (skupaj z Worrejem je šel na tla tudi Boffo), ko ga je neki podpolkovnik cestne policije hotel potegniti stran. Argentin ga je začel žaliti, kot je zatem tudi žalil podkvestorja. Kolesar sedaj tvega, da ga prijavijo sodišču zaradi žalitve javnega funkcionarja.
Vrstni red pa je bil tak: 1. Baffi, ki je 226 km prevozil v 6.41T2" s poprečno hitrostjo 36,490 km na uro; 2. Canzonieri; 3. Fondriest; 4. Gianelli; 5. Sorensen (Dan.), vsi isti čas.
Pariz - Nica: Yates še vedno v vodstvu
VALREAS (Francija) — Na 2. etapi kolesarske dirke Pariz - Nica (St. Etienne - Valreas, 196 km) je zmagal Danec Soren Lilholt, skupna lestvica pa je naslednja: 1. Yates 10.24T5”; 2. Kelly (Ir.) po 2T7 "; 3. Wojtinek (Fr.) 2T7"; 4. De Wilde (Bel.) 2T8 "; 5. Kuum (Nor.) 2’22"; 6. Planckaert (Bel.) 2’22": 9. Fignon (Fr.) 2"22"; 15. Bordonali (It.) 2'31".
Nogomet: disciplinski ukrepi
S kaznimi ne štedijo
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za tri kola izključila Bertija (Fiorentina) ter za dve Polsterja (Torino), do 16. aprila pa trenerja Torina Radiceja. Eno kolo bodo nadalje počivali Bruno (Juventus), Camplone (Pescara), Celestini (Ascoli), Cuttone (Cesena), Maccoppi in Mattei (Como), Manfredoma (Roma), Romano (Avellino). V B ligi bo kar štiri kola na tribunah Sorbello (Modena), po eno pa Cucchi (Bari), Mossini (Messina), Paz-zini (Taranto), Ballardini (Modena), Montorfano in Rizzardi (Cremonese), Occhipinti (Brescia), Coletto (Triestina), Prog-na (Atalanta).
Elkjaer izključen
BERN — V povratnem srečanju četrtfinala pokala UEFA proti bremenskemu Werderju bo Verona brez Elkja-era. Disciplinska komisija mednarodne nogometne zveze ga je namreč izključila za eno kolo. Tudi Werder bo brez svojega branilca Borovvke, ki ga je doletela ista kazen.
Italija - Jugoslavija za Davisov pokal v Beogradu
RIM — Jugoslovanska teniška zveza je uradno sporočila italijanski teniški zvezi, da bo srečanje za Davisov pokal med Italijo in Jugoslavijo, veljavno za 2. kolo, na stadionu Pionir v Beogradu.
Spet prodoren uspeh
Tudi nedeljska izvedba mednarodne kolesarske dirke za 12. trofejo ZSŠDI, ki so jo priredili požrtvovalni delavci KK Adria Rešim, je vsestransko uspela. Na sliki: kolesarji pred startom v Lonjerju.
Prejšnji konec tedna na raznih smučarskih tekmovanjih
Naši se dobro držijo celo v deželnem merilu
Plavalec S. Kravos državni podprvak
Mladi goriški plavalec Silvan Kravos, dijak nižje srednje šole Ivan Trin-ko, je na italijanskem državnem prvenstvu, ki je bilo v soboto in nedeljo v Loanu (Ligurija), zasedel odlično 2. mesto na 100 m prsno (1T1"48), v istem slogu pa je bil 4. (2'37 "6) na dvojni razdalji. Glede te preizkušnje velja povedati, da je po 100 metrih imel najboljši čas.
Kravos, ki tekmuje za društvo Gori-zia nuoto, je za las zamudil državni naslov, saj je za zmagovalcem Ciappa-rellijem zaostal le stotinko sekunde, torej le nekaj centimetrov. Ob njem pa sta se dobro odrezala tudi druga dva predstavnika goriškega društva, Lara Mrak in Fabio Marussig, ki sta se uvrstila med deseterico najboljših.
S tem uspehom je Silvan Kravos potrdil, da je v kategoriji dečkov (prsni slog) gotovo med najbolj perspektivnimi plavalci v državi in da ima velike možnosti, da se uveljavi tudi na zahtevnejših preizkušnjah.
Prejšnji konec tedna je bil za zamejske smučarje precej zahteven, prinesel pa je dobre rezultate, ki kažejo, da so naši smučarji v pokrajinskem merilu že v samem vrhu ter da se dobro borijo celo v deželnem merilu, kjer pa se morajo meriti z vrstniki, ki prihajajo iz krajev, kjer je sneg doma. Pozitivno je tudi dejstvo, da dosegajo najboljše rezultate v najbolj tehnični disciplini, slalomu, kar je znak dobrega in trdega treninga.
Na Zoncolanu je bil med tednom deželni finale za dijaško prvenstvo, na katerega so se po pokrajinskem delu uvrstili dijakinje liceja Prešeren in dijaki zavoda Stefan. Rezultati so bili dobri, saj naše smučarje (posamezno) najdemo v glavnem med prvo deželno deseterico, zavod Stefan pa je zasedel končno 6. mesto, medtem ko je licej Prešeren pristal mesto niže.
V petek, soboto in nedeljo so se tekmovanja vrstila na Piancavallu, kjer je
bil v kategorijah deklic, dečkov, na-raščajnic in naraščajnikov tridnevni okrajni finale, na katerem so se merili le najbolje uvrščeni na dosedanjih preizkušnjah v vsakem okraju. Tekmovali so v treh disciplinah, in sicer v superveleslalomu, veleslalomu in slalomu. Uvrstitve so bile zelo solidne v deželnem merilu, res odlične pa v pokrajinskem. Med moškimi se je najbolje odrezal član Mladine in MZSTE David Taučer, ki je med naraščajniki v pokrajinskem merilu zasedel 1. mesto v slalomu in 2. mesto v superveleslalomu in veleslalomu. Med ženskami pa je bila najboljša članica Brega Francesca Rapotec, ki-je bila v pokrajinskem merilu 4. v vseh treh disciplinah.
Mladinci so se v nedeljo merili v veleslalomu na Zoncolanu. Tokrat je bila prisotnost naših manjša in najboljši rezultat je dosegel član mladine in MZSTE Giulio Taučer, ki je bil 30. na deželni in 4. na pokrajinski lestvici.
Miške in miški, ki tekmujejo v okviru MZSTE pa niso tekmovali in so nedeljo izrabili za koristen trening.
REZULTATI
(Uvrstitve v oklepaju se nanašajo na pokrajinski del)
DIJAŠKO PRVENSTVO
Veleslalom naraščajnice: 7. (2.) J. Škerk (Prešeren); veleslalom naraščajniki: 8. (2.) E. Vodopivec (Stefan), 9. (3.) A. Žezlina (Stefan); veleslalom mladinci: 17. (4.) G. Taučer (Stefan).
Ostali tekmovalci so bili diskvalificirani.
Ženska ekipna lestvica: 7. Licej Prešeren.
Moška ekipna lestvica: 6. Zavod Stefan
ZVEZNA TEKMOVANJA
Deklice - superveleslalom: 15. (3.) K. Kosmač (Breg), 19. (6.) V. Šuber (Mladina-MZSTE); veleslalom: 21. (5.) K. Kosmač (Breg), 25. (6.) U. Petaros
(Breg); slalom: 20. (4.) V. Šuber (Mladina-MZSTE), 23. (5.) K. Kosmač (Breg); 25. (6.) U. Petaros (Breg).
Dečki - superveleslalom: 31. (8.) K. Volpi (SPDT-MZSTE); veleslalom: 29. (6.) K. Volpi (SPDT-MZSTE); slalom: 16. (4.) K. Volpi (SPDT-MZSTE).
Naraščajnice - superveleslalom: 16. (4.) F. Rapotec (Breg); veleslalom: 14. (4.) F. Rapotec (Breg); slalom: 18. (4.) F. Rapotec (Breg).
Naraščajniki - superveleslalom: 13. (2.) D. Taučer (Mladina-MZSTE), 19. (3.]^ R. Renčelj (Devin-MZSTE), 40. (7.) I. Žerjal (Breg), 41. (8.) M. Šuber (Mladina-MZSTE); veleslalom: 20. (2.) D. Taučer (Mladina-MZSTE), 21. (3.) R. Renčelj (Devin-MZSTE), 40. (7.) M. Šuber (Mladina-MZSTE), 47. (8.) I. Žerjal (Breg); slalom: 9. (1.) D. Taučer (Mladina-MZSTE), 29. (4.) M. Šuber (Mladina-MZSTE), 40. (5.J R. Renčelj (Devin-MZSTE), 47. (7.) I. Žerjal (Breg), (kg)
R. Candotti (Vesna): »Naš cilj je 2. mesto«
V nedeljo so bile naše ekipe v 3. amaterski ligi dokaj uspešne. Tako je Gaja v zaostali tekmi proti Chiarboli (na sliki) dosegla pomembno zmago, ki ji še daje upanje, da se na koncu uvrsti na 2. mesto lestvice
Prejšnji teden smo govorili o nogometnem prvenstvu 2. AL s posebnim poudarkom na spodnjem delu lestvice, kjer se položaj v bistvu ni veliko spremenil. Ko do konca prvenstva manjka sedem kol, je teorično obsojen na izpad le S. Nazario, medtem ko se je Stock po treh zaporednih zmagah približal skupini ekip, ki se borijo za obstanek, in med temi sta tudi Kras in Zarja. Po nedeljskem kolu je v razmahu treh točk kar sedem ekip, od katerih bosta poleg že skoraj obsojenega S. Nazaria izpadli iz lige še dve.
Nedeljski rezultati pa so nekoliko razjasnili položaj na zgornjem delu lestvice, kjer je še vedno tudi kriška Vesna. Zato smo se obrnili do nogometaša Roberta Candottija, da bi slišali njegovo mnenje. Čeprav ima le 22 let, sodi že med veterane kriškega nogometnega društva, za katerega igraže od mladih nog. Pred dvema tedno-
Disciplinski ukrepi
Deželna nogometna disciplinska komisija je za eno kolo tokrat izključila Iva Grgiča (Zarja), Maura Favretta (Primorje) in Paola Soavija (Vesna).
ma je namreč na tekmi z Ed. Adriatico opravil stoti prvenstveni nastop v članski ekipi Vesne. V Križu je začel v mladinskih ekipah, krstni nastop med člani pa je opravil 25. 4. 82 v Ronkah, ko je Vesna igrala še v 1. AL. Takratni trener Finotto ga je poslal na igrišče tri minute pred koncem srečanja (Ron-chi - Vesna, 0:0), da je zamenjal Zucco. V sezoni 81/82 je Roberto odigral le tri tekme v članski ekipi. V naslednji sezoni pa je bil na posodo pri Op. Su-percaffe, kjer je nastopal med naraščajniki. V sezoni 83/84 se je ponovno vrnil k Vesni ter v prvenstvu 1. AL odigral 21 tekem v članski ekipi. V naslednji sezoni je v 2. AL odigral le 11 tekem in bil obenem tudi prvič izključen (5. 5. 85, Giarizzole - Vesna, 1:2). V sezoni 85/86 je odigral 25 tekem in dosegel štiri gole. Prvi prvenstveni zadetek v članski ekipi je dal 10. 11. 85 (Vesna - Vermegliano, 7:1). V lanski sezoni je odigral 23 tekem in dosegel en sam gol. Tudi letos je standardni igralec članske ekipe in je takole ocenil trenutno stanje na vrhu lestvice.
»Mislim, da bo težko, skorajda ne-
mogoče dohiteti vodilni S. Sergio. Do konca manjka le sedem nedelj in Tržačani imajo pet točk prednosti nad dvojico Ed. Adriatica in Muggesana ter šest nad nami. Če S. Sergio ne popusti ali ne zaide v res hudo krizo, je nedosegljiv.«
»Mi imamo letos dobro in homogeno ekipo in na lestvici bi bil zaostanek za S. Sergiom tudi manjši, vendar smo imeli precej smole. Kot primer naj navedem le zadnja dva nastopa, ko bi si zaslužili zmago, zadovoljiti pa smo se morali z remijema. Skratka, športna sreča nam je letos precej obrnila hrbet. Imeli smo velike probleme s poškodbami in izključitvami, tako da smo bili večkrat v nepopolni postavi. Kljub temu pa v tem zaključnem delu prvenstva ne smemo popustiti, igrati moramo zelo motivirano, ker bi tudi drugo mesto predstavljalo lep uspeh za našo ekipo. Prav v nedeljo gostimo direktnega tekmeca (Muggesano) in izid tega dvoboja bo izredne važnosti za končno uvrstitev obeh.«
Če je na vrhu že skoraj odločeno, kako pa bo na spodnjem delu, kjer sta še vedno zasidrana Zarja in Kras?
»Nedvomoma takega razpleta nisem
pričakoval, ker si Kras in Zarja gotovo zaslužita boljše mesto na lestvici. Ekipi sta se v začetnem delu prvenstva še kar dobro odrezali, trenutno pa ju pestijo odsotnosti in poškodbe, ki seveda pogojujejo rezultate. Prepričan pa sem, da se bodo oboji rešili, ker je
med skupino, ki se potegujejo za obstanek, nekaj šibkejših ekip. V tem preostalem delu prvenstva bo še mnogo direktnih dvobojev med ekipami spodnjega dela lestvice in zato morata Kras in Zarja paziti, da ne zgubita točke prav v teh tekmah.«
Usoden slab sprejem
izbili dno. Poškodbe in bolezni sta ena od glavnih činiteljev glede slabega prvenstvenega uspeha Farca Mebla. Mimogrede naj omenimo, da je bilo precej tudi drugih slabosti.
Če se povrnemo k sobotnemu gostovanju v Raveni moramo povedati, da so gostiteljice prednjačile pred našimi igralkami samo pri servisu. Vse upe na povoljnejši izid je pokopal slab sprejem, ker so domačinke dosegle neposredno s servisom nič manj kakor 23 točk. Obenem pa ne gre prezreti, da tudi v preostalih 45 sprejemih je delal prvi igralni prijem v kompleksu A naši ekipi kar precej težav, saj je bilo samo 14 dobrih sprejemov od 68-krat, kolikor je Torrione serviral. Z nekoliko večjim zaupanjem v lastne moči in odločnostjo se bi dalo bržkone kaj več iztržiti in še posebej v tretjem nizu po vodstvu z 11:5.
Naše igralke so v treh setih z lastno učinkovitostjo izbojevale 22 točk (12 točk s servisom, 2 blokom in 8 s protinapadom). Glede na močno spremenjeno postavo blok ni bil najbolj učinkovit, ker Torrione nima kaj prida dober napad. Za končni obračun ne gre spregledati, da so gostiteljice »podarile« samo z napakami le bore 3 točke, kolikor so zgrešile tudi servisov. Za nastop v Raveni moramo pohvaliti Tanjo D'Ambro-gio, ki se je odpovedala vabljivemu šolskemu izletu v Pariz ter bila s petimi uspešnimi servisi in dvema protinapadoma naša nanjučinkovitej-ša igralka.
V enotnosti je moč
mo, stisniti je treba pesti in se odločno zoperstaviti nasprotniku. Samo tako bomo uresničili to, kar je decembra izgledalo že pribito.
O zadnjem srečanju ni veliko kaj povedati, saj smo igrali zelo slabo. V opravičilo velja povedati, da smo razpolagali le z delnim potencialom Allescha in Stančiča, kar se je še kako odražalo v igri. Oba sta namreč nepogrešljiva elementa naše igre in brez njunega stoodstotnega prispevka je naša učinkovitost zelo pomanklji-va. To se pozna še posebno pri sprejemu, kjer veliko računamo prav na Allescha, ki nam zagotavlja hitrejšo in učinkovitejšo gradnjo igre.
Nadomestiti tako pomembna igralca je zelo težko, če znamo, da na klopi sedijo igralci, ki so do lanske sezone igrali v D ligi. Mladi igralci, katerim gre vsa pohvala za opravljeno delo, pa logično ne morejo zdržati »ritma « cele tekme.
Čeprav bo izgledal bolj izgovor prej kot dejstvo, moram pristaviti še nekaj, ki je nam nasprotno: sojenje. V zadnjih tekmah so sodniki večkrat sodili nam v škodo in pokazali premalo objektivnosti.
Mimo vseh teh ugotovitev moramo sedaj gledati naprej. V soboto bomo igrali proti Povolet-tu, ekipi, ki je glavni kandidat za končno 5. mesto (to pomeni napredovanje). Odveč je poudariti, da moramo to srečanje zmagati, čeravno se dobro zavedam, da naloga ne bo lahka. Za naš uspeh računam tudi na štandreško občinstvo, ki bo lahko odločilno vplivalo nam v korist.
Letošnje prvenstvo Farca Mebla se je rodilo pod nesrečno zvezdo. Na težko in po vsej verjetnosti odločilno gostovanje so odbojkarice naše združene šesterke odšle močno okrnjene brez Žerjalo-ve, Kraljeve (ki je sicer odpotovala v Raveno, a ni vstopila na igrišče) in zadnji trenutek še brez Nacinovijeve, ki je med tednom zbolela za gripo. Zdesetkani Far-co Meblo se pod silo razmer ni mogel enakovredno meriti z domačo ekipo Torrione, ki je neposredni tekmec za obstanek v ligi. Predragoceni točki sta ostali v Raveni in sedaj ima Torrione 4 točke prednosti, do konca prvenstva pa manjka samo še 5 tekem. Preostane samo še teoretsko upanje, da Farco Meblo dohiti sobotnega nasprotnika, a glede na pet prihodnjih nasprotnikov bo skoraj nemogoče pripraviti podvig. Ne gre pozabiti, da je za Žerjalovo letošnje prvenstvo končano, Kraljeva je pričela z lahkotnimi treningi, Nacinovijeva pa bo potrebovala najmanj 2 tedna, da se spet vključi v redno vadbo.
Poškodbe in bolezni se pri Farcu Meblu vrstijo na tekočem traku že pred pričetkom prvenstva konec oktobra lanskega leta. Nastop v Moglianu Venetu 20. februarja pa pomeni višek in dve poškodbi v razmahu 5 minut sta sodu
Kaj reči po sedmem zaporednem porazu? Še najbolj pesimistično razpoloženi bi po prvem delu prvenstva ne mogli napovedovati takega razpleta. Razumljivo je bilo, da so se fantje, po seriji uspešnih nastopov, lahko »oddahnili« za eno, dve tekmi. Ni pa razumljivo, da so popustili na vsej črti in povsem izgubili tiste lastnosti, s katerimi smo nadoknadili slabšo tehniko. Borbenost in odločnost nista več naši spremljevalki, s katerima smo se lahko ponašali tudi pred najboljšimi postavami prvenstva. Val je povsem izgubil igro in če bi rabil prispodobo, bi rekel, da so se mu prehitro izpraznili akumulatorji. Sedaj pa smo imeli že dovolj časa na razpolago, da smo te akumulatorje napolnili in odslej bo treba ponovno zaigrati s polno paro.
Do konca prvenstva manjka še pet srečanj, kar pomeni, da imamo še čas, da pozabimo na zadnje neuspehe ter si zagotovimo obstanek v ligi. Matematika je na naši strani, toda igra naših fantov se bo morala korenito spremeniti. Že v tem tednu bom med treningi vnesel nekatere spremembe, tudi v postavi. Odslej bom računal pretežno na tiste igralce, ki imajo v sebi še voljo do zmage in prepričanje, da ni nič izgubljenega. Mlačnežev v teh trenutkov ne potrebuje-
V promocijskem prvenstvu na Goriškem
Domovci na samem vrhu
Po uspešnem nastopu tudi proti moštvu Senators (na sliki trenutek s te tekme) so košarkarji Doma Gometal na samem vrhu prvenstvene lestvice v promocijskem prvenstvu na Goriškem

sredi tedna med košema
::::::::::::::::::::::
Se o vprašanju nagonskosti: ni več »volje do trpljenja«
Čeprav je problematika prvoligaških in nasploh članskih prvenstev daleč od obravnavane teme, pa vseeno ne moremo mimo ugotovitve, da bodo sedanji »dečki in naraščajniki« nekoč »člani«, morebiti celo na višjem tekmovalnem nivoju kohnekateri od njihovih predhodnikov. Če gre človek od igriča na igrišče in primerja kakovostno raven današnjih mladih tekmovalcev z nekdanjimi si lahko takoj ustvari vtis, da je splošna stopnja tehničnega znanja, obvladanja posameznih tehničnih prvin ter taktičnega znanja le precej višja, kot je bila, denimo, pred desetimi leti. V primerjavi s starejšimi igralci imajo mlajši boljše in bolj urejene razmere za trening, večjo vadbeno gostoto, bolj intenziven in hkrati obsežnejši režim dela v telovadnici. Razen tega je tudi trenerski kader boljši v smislu, da znanstveni pristop in strokovnost vse več izpodrivata empirijo in avtokratski način vodenja ekip. Pa tudi glede osveščenosti in informiranosti o stroki ter naj novej-
ših metodičnih prijemih ter taktično-tehničnih smernicah so danes trenerji bolj na tekočem, in tudi literature je danes na pretek. Kljub temu da je zadoščeno vsem navedenim osnovnim zahtevam in da poteka proces treniranja skoroda brez večjih motečih dejavnikov, pa ni opaziti v igri bodočih članov tiste zagnanosti, značajnosti »nagonskosti«, ki je bila lastna prejšnjim generacijam. Tehnične pomanjkljivosti in skromnost trenerjevih nasvetov so nekdaj (pa ne v prejšnjem stoletju) nadoknadili s prosto igro 1:1, 2:2, 3:3 po ameriškem vzorcu. Na tak način je prav sleherni košarkar razvil nekatere posebnosti, posebno stilizirane izvedbe tehničnih elementov, predvsem pa je razvijal ustvarjalnost in hkrati agresivnost. Danes le redkokdaj vidimo igralca, ki se za žogo požene z »glavo v zid«. Pomanjkanje agresivnosti in volje »do trpljenja« je, hočeš nočeš, odraz spremenjenih življenjskih navad. (Cancia)
Košarka: prvenstvo dečkov
Zmaga borovcev
LATTE CARSO B - BOR INDULES 56:121 (24:65)
Filipčič 19 (1:2), Possega 4 (0:2), I. Bajc 11, Martinolič 6 (2:2), Brus 4 (2:2), Tomšič 36, Križmančič 2 (0:1), Turk 8 (2:4), Žiberna 10, Salvi 20 (6:12),TRI TOČKE: Filipčič in I. Bajc 1.
Kot sam rezultat kaže, je tokrat mladim borovcem šlo vse kot po olju in gladko premagali ekipo Servolana Latte Carso B. Prav vsako akcijo v napadu so uspešno sklenili s košem. Tudi v obrambi je bilo mladim dečkom vse lahko. V prvi četrtini so naši začeli precej počasno. V drugi četrtini so borovci začeli zadevati koše kot za stavo in prepustili nasprotnikom le štiri točke. S tem pa je bilo tekme skoraj konec. Za tako visoko zmago je treba pohvaliti sploh vse igralce, ki so stopili na igrišče, posebno pa »play-makerja« Filipčiča, ki je igral res dobro, in Žiberno, ki se je dobro boril pod košem. (Mitja Rustja)
Nogomet: prvenstvo under 18
Brežani
izenačili
Pogovor s trenerjem Soče Čerimpex, ki je osvojila naslov pokrajinskega prvaka under 16
Dušan Carli: »Naša ekipa je zelo perspektivna«
Soča Čerimpex je premočno osvojila naslov pokrajinskega prvaka v prvenstvu under 16.
Sovodenjska postava je namreč slavila v vseh srečanjih in nepremagana sklenila prvenstvene boje. Stopili smo do trenerja ekipe Dušana Carlija, ki sicer že vrsto let trenira razne ekipe tega društva, da bi nam povedal nekaj vec o uspehu svojih varovancev.
»Šesterka, ki je nastopala v prvenstvu under 16, je res zelo perspektivna. Obrestoval se je torej trud, ki smo ga vložili, saj smo trenirali trikrat tedensko in fantje so redno obiskovali treninge. Pomembno je tudi dejstvo, da so vsi igralci iz sovodenjske občine. Glede potenciala pa lahko povem, da je prva šesterka res dobra, zaenkrat Pa še nimamo enakovrednih zamenjav. Večji problem pa je višina igralcev.«
Naslov pokrajinskega prvaka ste osvojili, ne da bi okusili poraza. V katerih elementih je bila najbolj očitna vaša premoč?
»V konkurenci za pokrajinski naslov sta bili še vsaj dve ekipi, ki sta nam
bili enakovredni, ostale pa so bile res za razred slabše. Naš najhujši tekmec je bil S. Luigi, ki ima zelo dobrega in perspektivnega igralca, ki pa je bil večkrat preveč osamljen.
Glede elementov igre bi lahko rekel, da smo zadovoljivo igrali v bloku, mislim pa, da smo se najbolj odlikovali v igri v polju. Vsekakor tudi pri tolčenju nismo izostali. Zbranost ekipe je bila zmeraj na visoki ravni, kar je nedvomno pripomoglo k našemu uspehu. V glavnem pa smo uresničevali igro, oz. sistem igre, ki smo ga bili sposobni voditi in nič več. Očitno je bila ta prava pot do zmage.«
Aprila vas čaka še deželni finale v Vidmu. S kakšnimi upi boste šli na finalna srečanja?
»Bojim se, da bosta takrat odsotna dva standardna igralca, tako da bo vsako srečanje še toliko bolj zahtevno. Vendar ne bi hotel predčasno govoriti o tem. Že dejstvo, da bomo igrali na tem finalu, kjer bo kvaliteta na višjem nivoju, bo svojevrstna izkušnja. Mnenja pa sem, da ne bomo razočarali.«
MARKO JARC
Trnovski maraton, žal, ni več tisto, kar je bil nekoč
Trnovski maraton, nekdaj največja smučarska tekaška prireditev v Jugos-taviji, ni več tisto, kar je bila nekoč. V nedeljo je v svoji 13. ponovitvi dose-9el rekord, ki si ga ni nihče želel: udeležilo se ga je namreč le nekaj več kot 600 tekačev.
.Včasih pa je bilo to osrednje srečanje ljubiteljev tega lepega športa iz Vse Slovenije, rojakov iz Italije in avstrijske Koroške pa tudi iz drugih kra-Jev Jugoslavije. V najboljših časih so na Črnem vrhu nad Idrijo našteli tudi ''eč kot 4 tisoč udeležencev. Organizatorjem tokrat ni šlo na roko vreme, ki Se je popravilo šele popoldan, upošte-
vati pa je treba tudi, da si ljudje ne morejo več privoščiti vse dražjih potovanj in da je tudi sicer tovrstnih prireditev vedno več. Ena takšnih, čeprav v nekoliko drugačni obliki, bodo tradicionalne, 14. po vrsti partizanske smučine Cerkno 45 na Črnem vrhu nad Cerknim, ki spominjajo na prve partizanske tekme v okupirani Evropi 1945. leta. Začele se bodo v petek in končale v nedeljo. V soboto pa bo na Predmeji nad Ajdovščino tek po partizanski Predmeji.
V ligaških tekmovanjih so lepa uspeha dosegli odbojkarji Salonita in odbojkarice Cimos Kopra, oboji so v
tekmah 2. zvezne lige zmagali na Bledu (Salonit s 3:2, Cimos Koper s 3:1). Zmaga je bila dobrodošla predvsem Koprčankam, ki se zagrizeno borijo za obstanek v ligi. Igralkam Nove Gorice ni uspel podvig v Lukovcu, kjer so izgubile z 1:3. Praznih rok so ostali tudi odbojkarji Izole, člani slovenske lige v Ljubljani.
Oba primorska predstavnika v slovenski košarkarski ligi sta doživela poraza: Postojna proti Mariboru, Nova Gorica pa v gosteh proti ekipi Maribor 87. Novi točki pa so osvojile košarkarice Cimosa.
Primorski derbi v slovenski kegljaški ligi za ženske med Tekstino in Novo Gorico se je končal z uspehom Novogoričank, ki tako ostajajo na najboljši poti za osvojitev naslova. Omenimo naj še podvig kadetske rokometne ekipe Mlinotesta iz Ajdovščine, ki je brez prave konkurence zmagala na republiškem prvenstvu za dekleta v Novem mestu.
Tokratni konec tedna bo na slovenski obali v znamenju nogometa. V soboto se bosta v Kopru pomerili amaterski reprezentanci Salzburga in Slovenije, v nedeljo pa bo v Izoli tekma za jugoslovanski pokal med Izolo in Koprom, (dk)
SAN VITO - BREG	2:2 (2:1)
STRELEC ZA BREG: M. Tamaro 2.
BREG: Giorio, B. Tamaro, Sancin, Kerstich, Diminich, Turco, M. Tamaro, Olenik, Prašelj, Giuressi, Defranceschi (Ota), Giacobbe, Bandi, Pitacco.
Po zelo borbeni tekmi so Brežani uspeli prav v poslednji minuti izenačiti. Tekma se je takoj začela v znamenju San Vita, ki je že po desetih minutah vodil z 2:0, predvsem zaradi dveh grobih napak Bregove obrambe. Toda po zaslugi M. Tamara so Brežani takoj utegnili zmanjšati zaostanek. Tekma se je nato nadaljevala s terensko premočjo San Vita, saj niso Brežani ustvarili nobene nevarnejše akcije. V drugem polčasu pa so bili Brežani bolj aktivni v napadu, čeprav je nevarnejše akcije izpeljal San Vito. Ko se je tekma praktično že končala, pa so Brežani ponovno z M. Tamarom nepričakovano izenačili. Naj omenimo še zelo dobro igro Sancina ter zelo razmočeno igrišče, ki je onemogočilo pravi potek tekme. (E. B.)
Cicibani
DOMIO - BREG BEST	10:1 (5:0)
STRELEC ZA BREG: Rocco.
BREG BEST: Jercog, Bandi, Lovriha, Argenti, Rocco, D. Šik, I. Šik, Čuk.
Na zelo blatnem igrišču so mladi Brežani doživeli visok poraz, ki pa ga niso zaslužili, vsaj ne v tako veliki meri. Poudariti je treba, da so bile Brežanom usodne predvsem naivne napake v obrambi ter kar trije avtogoli. Brežani so tudi večkrat ogrožali nasprotnikova vrata, a so bili le enkrat uspešni z Roccom. (E. B.)
ŠD KONTOVEL
sklicuje v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v prostorih društvene gostilne na Konto-velu redni letni občni zbor. Vabljeni!
PRIMOTOR KLUB
vabi na sestanek, ki bo jutri, 11. t. m., ob 20.30 v Lonjerju.
POKAL 3 A SPORT
Sporočamo, da se lahko prijavite za smučarsko tekmovanje za 4. pokal 3 A SPORT. Vpisovanje in iniormacije po tel. 0481/40195 ali 040/220423.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
10. marca 1988
Medtem ko ZDA nameravajo odločno poostriti ekonomske sankcije
V Panami več tisoč demokratov izkazalo svoje nezadovoljstvo
PANAMA —■ Položaj v panamski državi postaja iz dneva v dan bolj zaskrbljujoč. Preteklo noč se je namreč več tisoč Panamčanov podalo na mestne ulice, da bi protestiralo proti trenutni vladi, ki jo vodi predsednik Manuel Soliš Palma in proti neizprosnemu generalu Manuelu Noriegi. Demonstranti so se zbrali v več krajih panamskega glavnega mesta ter mirno odkorakali proti cerkvi Del Carmen v središču mesta. Med manifestacijo so vzklikali proti vodstvu države, to pa je razdražilo panamsko vlado, ki je velela policiji in posebnim enotam, naj porazgubijo množico prenapetežev.
Policija je napadla panamske demokrate s solzilci, pendreki in hidranti, očividci pa trdijo, da so posebne enote celo streljale na demonstrante s plastičnimi izstrelki. Najodločnejši Pa-
namci so med begom postavili več uličnih barikad, ki so jih nato zažgali.
Te manifestacije so bile gotovo najodločnejši, protest panamskih demokratičnih sil odkar so 26. februarja odslovili predsednika Eriča Artura Delvalleja, ki se je hotel otresti generala Noriege. Kljub vsem zunanjim pirotiskom, v prvi vrsti izvajajo te pritiske Združene države Amerike, pa trenutna panamska vlada noče prepustiti države postopni demokratizaciji. V preteklih dneh je sicer bilo precej govoric na račun generala Noriege, ki naj bi imel štete ure. Proti njemu je v preteklih dneh ostro poročal ameriški podpredsednik Bush, pritisk ZDA na panamsko vlado pa postaja iz dneva v dan bolj odločen.
V bližino Panamskega prekopa je prispela tudi množica ameriških voja-
kov — teh je približno 7 tisoč — ki bo imela na tem področju orožne vaje vse do 12. aprila. Včeraj pa je panamski zunanji minister Jorge Abadia, ki je po 26. februarju prestopil na stran novega predsednika, polemično dejal, da so orožne vaje pravi ameriški izziv in preludij invazije. Abadia je med dru-cjim dejal, da noče sklicati v najkrajšem času varnostni svet OZN, kjer bo ostro obsodil washingtonska dejanja proti panamski državi m bo napovedal prekinitev vsakega diplomatskega stika z ZDA.
Panamska vlada je izročila ZDA uradni protest proti ameriški vohunski ladji, ki je že več dni zasidrana pred panamsko obalo in prisluškuje vsem panamskim telefonskim in radijskim pogovorom. ZDA pa nameravajo v prihodnjih dneh še poostriti ekonomske sankcije, kar bo gotovo spravilo panamsko vlado v še večje škripce.
Mistične vizije zdravimo s hrano
RIM — Manilski nadškof kardinal Jaime Sin se očitno razume na slabosti, ki lahko mučijo ljudi. Zato se ni kdove kako razburil, ko je filipinski dnevni tisk obširno poročal o množičnih vizijah mističnega značaja. Ljudem se menda redno pojavljajo v meglice ovite podobe svetnikov, device Marije, celo Bog se tu pa tam javi najrevnejšim. Kardinal Sin je pogumno svetoval ljudem, naj se bolje hranijo, saj bo vsak grižljaj pripomogel k temu, da bodo vizije izginile.
Podhranjenost je menda prvi razlog tolikšnega mističnega navdiha in najbrž bo to tudi res, saj ljudje trdijo, da se jim poleg device Marije prikazujejo tudi plavkasti kolobarji, ki največkrat obdajajo soncu podobno žarečo kroglo. Kardinal Sin je vsekakor imenoval posebno komisijo, ki bo morala preveriti, ali gre res za vizije ali pa so to dejansko posledice splošno razširjene lakote.
Nedvomno drži tudi dejstvo, da je Sinov nasvet preprost, zdravljenje pa najbrž le ni tako enostavno. Težko je namreč svetovati nekomu, ki omedleva, ker nima nič za pod zob, naj stopi v hram in se pošteno naje. Na Filipinih je vprašanje podhranjenosti dokaj zaskrbljujoče, vlada predsednice Aguinove pa je na tem področju žal še precej nemočna.
Drakula bo imel muzej v Dublinu
DUBLIN — Grofa Drakulo bi prepoznal vsak otrok. Možakar je bledikast v obrazu, ima temne podočnjake, presunljivo dolge čekane, koščene, a elegantne roke, nekoliko ukrivljeno postavo — posledica večnega spanja v neudobnih krstah leti kot netopir, sovraži pa lesene količke, česen, križe in dnevno svetlobo.
Manj znan pa je Bram Stoker, irski pisatelj, rojen v Dublinu 8. novembra 1847, ki je prvi ovekovečil Drakulo. Ko bi pokojni Stoker znal, kakšne uspehe je žela njegova verzija dogodivščin krvoločnega princa Vlada, ki je v petnajstem stoletju na Romunskem natikal svoje nasprotnike na kole, bi najbrž drugače izkoristil svoje avtorske pravice. Zdaj bi mu ne preostalo drugega, kot da se še sam prelevi v netopirja in besen poletava po svetu.
V Dublinu so najbrž pomislili na to varianto, saj so se oddolžili irskemu pisatelju tako, da so mu posvetili muzejsko zbirko. V Trinity Collegeu bo na ogled najpopolnejša zbirka Stokerjeve knjige Drakula, od prve izdaje iz leta 1901, do keltske iz leta 1931. Razobešene bodo tudi fotografije vseh filmskih Drakul, teh pa je ogromno. Še celo Roman Polanski si je privoščil verzijo slavnega vampira, čeprav je bil Klaus Kinski še najbolj mračnjaški krvoses, po slavnem Nosferatuju, seveda.
Milan prodaja modo
Z »orožjem« nad priklenjene demonstrantke
MILAN — Italijanska moda je ponovno v središču svetovne pozornosti. V Milanu se je namreč komaj zaključil modni sejem Modit, ki je dokazal, da zanimanje za modo »Made in Italv« raste, tako kot raste tudi število tujih kupcev, ki so se v minulem tednu polnoštevilno udeležili milanskega modnega srečanja.
Kupci so menda pokupili dobršen del italijanske ponudbe. V prodajo so šle nogavice in spodnje perilo, robčki in šali, kratka in se krajša krila, volnene tkanine družinske firme Missoni, elegantni zimski kostimi, krzneni plašči Fendi, skratka vse, kar je bilo v Milanu na ogled.
Modni kreatorji seveda vedo, da tuje kupce zanima predvsem italijanska »ideja«, »kroj«, ki ga bodo pred prihodnjo modno sezono primerno poenostavili in prodajali za znatno nižje cene v domači produkciji. Italija eks-ploatira svoje modne umetnike, kupuje pa iz tujine. Modno tržišče je pač pestro, kot so pestri kupci, še posebno pa ženske in moški, ki se radi oblačijo po modi.
Na sliki (telefoto AP); Byblosova ponudba za prihodnjo zimo - blago tweed in čipke.
Skupina v sufražetke oblečenih žensk se je priklenila na zunanja vrata Buckinghamske plače v znak protesta proti vladi, ki načrtuje sprejem ukrepov proti homoseksualnosti. Toda njihov protest ni bil všeč budnemu »bobbyju« (levo), ki se je z »orožjem« v roki podal nad demonstrantke	(AP)
Ciudad Mexico najcenejše Tokio najdražje mesto
TOKIO — Po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva in nekaterih zahodnoevropskih strokovnjakov je bila lani tako imenovana košarica živil najdražja v Tokiu, najcenejša pa v Ciudad Mexicu. Tako so v glavnem mestu Mehike lahko kupili petnajst osnovnih živil v košarici za vsega 27,9 dolarja, v Tokiu pa je enaka količina živil stala kar 122,9 dolarja. Kljub temu da je Ciudad Mexico najcenejše mesto, pa se je tam v letu dni hrana najbolj podražila in sicer za 16 odstotkov. Na nasprotni strani je Buenos Aires, kjer je bila lani košarica živil za 19 odstotkov cenejša kot v letu 1986.
Če pogledamo cene nekaterih živil, ugotovimo, da stane kilogram govedine v Buenos Airesu 3,15 dolarja, v Tokiu pa 48 dolarjev. Tudi mleko je v Argentini z 0,27 dolarja najcenejše, najdražje pa v Bernu, kjer stane liter mleka 1,1 dolarja. Če pogledamo še zavitek 12 jajc, vidimo, da ta stanejo v Ciudad Mexicu le pol dolarja, v Bernu pa skoraj štiri, kar je toliko kot kilogram najkvalitetnejše govedine v Braziliji.
Kar zadeva sadje, so jabolka najdražja v Stockholmu, kjer kilogram stane 2,65 dolarja, najcenejša pa v Canberri, kjer jih prodajajo za nekaj več kot pol dolarja za kilogram. V košarico spada tudi kava, ki v tokijskem supermarketu stane skoraj 24 dolarjev, kar je po govejem mesu druga najvišja postavka v košarici živil.
Kapetan SID oproščen klevetanja neofašista
CATANZARO — Prizivno sodišče v Catanzaru je potrdilo sodbo krajevnega sodišča iz leta 1979, ko je oprostilo nekdanjega kapetana vojaške obveščevalne službe SID Antonia Labruno klevetanja. Tožbo zaradi tega prekrška je proti njemu vložil domnevni neofašist Marco Pozzan, ki je bil osumljen sodelovanja pri pokolu na Trgu Fontana v Milanu in kasneje zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
Postopek proti Labruni se je začel s prijavo Pozzana v zvezi s postopki za pridobitev dovoljenja za izselitev leta 1973. Pozzan je trdil, da mu je potni list, ki je bil ponarejen in naslovljen na nekega Zanello, izročil Lab-runa, ki pa je izjavljal, da je on ponaredil le potni list, ki mu ga je izročil sam Pozzan.
Zagovornik Labrune je od prizivnega sodišča zahteval, da potrdi oprostilno sodbo, saj naj bi sam Pozzan v prijavi proti Labruni priznal, da je on priskrbel potni list in da sta bila z Labruno o ponaredbi že predhodno dogovorjena.
Sodišče v Catanzaru pa je obsodilo Labruno zaradi ponarejanja potnega lista na eno leto in dva meseca zapora, kasneje pa je prizivno sodišče to sodbo razveljavilo in Labruno oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.